Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljfi: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt tata 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja, 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2, Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V Ljubljani, v četrtek 11. marca 1886. Letnili XIV. Dr. Weitlof pa „Sclnilvereiii". Ne bi bili mislili, da se bo tako hitro vresni-čila naša trditev, da se bodo nasledki Weitlofovega obnašanja pokazali tudi pri nemškem »Schulvereinu", kteremu je dr. WeitIof načelnik. Krajna zadruga tega društva v Modlingu je namreč brez razprave in brez ugovora sprejela neko resolucijo, v kteri načelniku nemškega »Schulvereina", dr. Weitlofu, izreka najpopolnejšo nezaupnico, ker je s svojim javnim ravnanjem zlasti pa z razrešitvijo akademične zadruge »Schulvereinove" pokazal, da v narodnem oziru ni Nemec, ampak le nekak cvitar, v socijalnem oziru pa zvest sluga aziatizma (židovstva). Da bodo častiti čitatelji to nezaupnico bolje razumeli, treba nam je pojasniti dogodek, ua kterega se sklicuje. Nemški „Schulverein" ima po svojih pravilih pravico povsod, kjerkoli hoče, snovati krajne zadruge ali podružnice. Ena taka podružnica na Duuaji imela je ime „akademična zadruga". Nedavno je bila ta podružnica sklenila, da med svoje ude ne sprejme nobenega Žida. Ta sklep je pa načelnika dr. Weit-lofa tako hudo spekel, da je omenjeno podružnico vsled tega razrušil. Podružnica v Modlingu ima pa med svojimi udi mnogo protisemitov in njen načelnik, državni poslanec Fiegl, je eden najgorečnejših nasprotnikov židovstva. Zato se ni čuditi, da jih je razrešitev akademične podružnice jako razburila in da Weitlofu očitno podtikajo posebno zvezo z židov-stvom ter mu zarad tega izrekajo svojo nezaupnico, akademiČno podružnico pa ob enem pohvalijo, da je prva izmed vseh spoznala svoj pravi namen in ga skušala dejansko vresničiti, ko je sklenila Židov ne sprejemati. Weitlof zarad te nezaupnice pač še ne bo odstopil od načelništva nemškega „Schuivereina", ali prepiri so se v tem društvu enkrat pričeli in se bodo gotovo tudi še dalje razširjali. S tem pa bode čedalje bolj in bolj ginila veljava in moč tega za slovanske kraje tolikanj nevarnega in škodljivega društva. Zato mora ta medsebojni prepir nemških „Schulvereinovcev" vsakega pravega rodoljuba z radostjo napolniti in v njegovem srcu izbujati odkritosrčno vošilo: Le tako naprej 1 Sicer pa ima Weitlof jako veliko smolo. Ne dovolj, da so njegovi volilci pali po njem in da so mu vojsko napovedali „Schulvereinovci", norčujejo se zdaj iz njega še raznoteri časniki, češ, da se je kakemu šaljivcu na limanice vsedel, ko je unidan v svojem govoru pripovedoval, da se je nemško-gospo-darska stranka na Oeskem zedinila z Dunajskimi državnimi demokrati in da seje vsled tega zedinjenja vodstvo preselilo na Dunaj. "VVeitlof se je pri tej priliki skliceval na neko pismo, ki so ga dobila občinska predstojništva. Toda nemški listi odločno oporekajo trditvi, da bi bil kak predstojnik dobil kako tako pismo in Weitlofa poživljajo, da naj imenuje le enega občinskega uačelnika, ki bi bil prejel gori omenjeno pismo. Kaže se toraj, da je bil VVeitlof na led speljan od poslanca Kindermana, ki mu je med govorom v pest stisnil dotično v nekem nemškem časniku natisnjeno novico, Kinderman pa jo bil na led speljan od omenjenega časnika, omenjeni časnik pa od kakega Pikertovega vohuna. Pikert je eden najglasovitejših poslancev nemškega kluba in zvest pajdaš Weitlofov. Ubogi Weitlof, ki mu njegovi lastni pristaši pripravljajo tako hude stiske in zadrege! Poiiemčevaiije krajevnih imen na Koroškem. »Koroška deželna vlada je dne 13. februvarja (kakor poroča „Klagenfurter Zeitung" dne 25. febr. št. 48.) pisala okrajnim glavarjem, da so jo opozorili ljudje v to poklicani (t. j. bržkone nemško društvo na Koroškem), da kraji na trdo nemški strani nimajo slovenskih imen in da se tudi Slovenci poslužujejo le nemških imen, a ne slovenskih, kedar imenujejo te kraje. Okrajni glavarji naj t^daj vse kraje natančno in pravilno zapišejo po nemško, — slovenska imena pa le tam, kjer jih „ljudstvo" v resnici poznli in izgovarja (toraj so po nekterih krajih na novo skovana?). Po tem poročilu se bo popravil (?) koroški krajevni imenik." Doslednje in korak za korakom se vrši ponem-čevanje starega Gorotana. Profesor Mittenvurtzner je iz kraje vnihimen, kterim se še zmirom pozna slavan-ska korenina, dokazal, da so v Pustriški (Pusterthal) na Tirolskem stanovali Slovani, a na Koroškem hočejo sled slovanskemu prebivalstvu zbrisati s tem, da hočejo zbrisati iz živega jezika imena krajev med prebivalci navadna. Čudni naš svet, stare groblje razkopava in išče narodnost ljudi, ki so že zdavnej zginili iz površja zemlje, a za narodnost, med kterimi se sprehaja noče vedeti. Mar je slovenski jezik le za kake filozofe, interesantni jezik le za učene knjigožrce. Toda pustimo doktrinarno stran tega vprašanja in podajmo se na praktično polje. Kdo bode o tem sodil, ali je ime izvirno slovensko ali ne? — Okrajni glavarji. In od kod bodo to zvedeli, kako se krajem pravi ? Mar li bodo slovenske filologe in učenjake poklicali v enketo, ki jim bodo razložili besedni pomen teh krajev, ki se opirajo na lego, na ljudske odnošaje na staro basno-slovje. Želimo, da bi tako storili. Najbrž bodo pa to odločevali slovenski kmetje, kterim je n. pr. Šenfels (Weissenfels), izvirno slovenska beseda — ali ime na »Fužinah" pa skovana beseda, in tako naprej. Dobili bomo potem krasna nemška imena, n. pr. Rattendorf (Vratna vas) itd. Naš slovenski kmet je res kaj važna in zanimiva oseba, pri vseh narodnih (?) vprašanjih ga prašajo za svet, on je izvrsten pedagag, ker zahteva nemških šol (?!) in sedaj bode pa postal še filolo-log, etimolog, etnograf, kajti vseh teh vednosti je potreba, ako se hoče določiti, kakega izvira, kake korenine je krajevno ime! — Določitev zarad krajevnih imen je v tevriji pač videti stvar nedolžna, a v praksi v posledicah daleč sega. Koroški Slovenci naj bi ne pozabili, da so nekdaj po vsem Koroškem, tudi tam, kjer se sedaj čisto nemško nemško govori, LISTEK. Pisma iz tujine. IX. (Konec.) Kakor želimo zbirališča in ognjišča za odlič-njake, ravno tako tudi za rokodelce in delavce. Tudi te kroge je treba zanimati za narodno življenje, drugače se pogubo v vrtincu, kteri razsaja dandanes po delavskih krogih. Delavci sami si ne morejo vstanoviti takega društva, premalo imajo zato časa in morebiti tudi volje in vednosti, zato treba je drugim stanovom pobriniti se za-nje ter jim pripomoči. Nam je treba na Dunaji slovenske vlade, vlado samo za Slovence. Ta vlada bi se zvala slovensko Dunajsko društvo in morebiti zraven še: „Sloga", „Edinost", „Triglav", »Trdnjava", »Zvon", ali društvo sv. Cirila in Metoda, ali kako drugače, to bi bilo vse jedno; njeni ministri pa bi bili društveni odborniki. Le pomislimo si dr. P. kot slovenskega ministerskega predsednika, profesorja S. naučnega ministra, gospoda C. ministra notranjih, gospoda P. pa zunanjih zadev. Za bogočastje bi posebej nastavili župnika nemškega reda g. J., g. Žigo S. za ministra financ, gospoda N. za poljedelstvo, gospoda K. izvelike poljedelske šole, za trgovino pa gospoda C. Se ve, da bi plače našim ministrom nikakošne ne mogli dajiti, dolžni bi bili opravljati svoj posel brezplačno. Posla bi bilo pa dosto. Le predstavimo si tako ministersko sejo, ki bi bila še vedno lahko vsak torek in pri Pilcu ali kje drugej pri kupici vina ali vrčku piva. Dr. P. bi pričel: Lepo Vas pozdravljam moji ministerski kolege, danes imamo mnogo važnih zadev rešiti. (Vi Janez, prinesite mi še pol litra onega iz Gadove Peči!) Prva zadeva je ta, da nam je preskrbeti ubogemu dijaku kaj za pod zobe, nekaj obleke in obuvala, potem pa strehe. Ti Jože, govori z dr. H. da mu da Knaflovo ustanovo. Naučni minister g. S.: „Dobro, hočem". — Dr. P.: Pojutranjem pride deputacija iz"; Koroške do presvitlega cesarja prosit za slovenske šole in za slovensko uradovanje. Ti, dragi mi C., poskrbi jim pošteno prenočišče, jaz sam lahko sprejmem dva, potem pa jim izberi izmed dijakov dva, tri dobre cicerone, da si naši možje ogledajo nekoliko našo prestolnico. Jaz mislim, da bode zato zadevo 25 goldinarjev zadostovalo. Kaj pa ti praviš k temu, ljubi kolega finančnih zadev? Gosp. Žiga (praska se za ušesimi): Veste kaj možje, uaša blagajnica je popolnoma prazna, treba bo davek nekoliko zvikšati. Tukaj nas je deset, kar vsak daj po 3 goldinarje, pa je vse računjanje pri kraji. Gospod, Vi imate pri meni poverenja za trideset goldinarjev. Ali je prav tako, možje? (Vsi mu pritrdijo.) Dr. P.: Tudi ta zadeva je rešena, danes gre vse, kakor bi bilo namazano. Sedaj pride neki ložji posel: Razni pododbori na Slovenskem nabrali so za ranjene Bolgare in Srbe par stotakov, ter to vse meni poslali. Mi pridenemo še svojo zbirko ter poneseš Ti Radoslave po dva jednaka dela zastopnikoma srbske in bolgarske vlade, vsaj veš, kje stanujeta? Gosp. R.: Kako moreš tako vprašati, vsaj sem z obema osobno znan, čemu pa bi bil drugače zaprisežen prelagatelj za srbski in bolgarski jezik? Dr. P.: Dobro, dobro, samo reci našim jugoslovanskim bratom o tej priliki, da naj bodo v drugo bolj pametni ter naj ne prelivajo več bratov-ske krvi; ako se že hočejo klati, naj se vzajemno obrnejo proti Turčinu ter naj ga potisnejo iz Evrope,' zemlje za delitev je potem na preostajanje. Ali ni tako, možje? Vsi: Istina. Dr. P. si nekoliko oddahne ter privzdigne kupico polno gadovega strupa proti luči, ministerski prebivali Slovani, goram, rekam in ulicam dajali slovanska imena, a ne dosti temu iz »uradnih" knjig naj bi se zbrisala vsa slovanska imena, naj bi se slovanska imena tudi med narodom pozabila, a vsaj toliko spačila in z nemškimi nadomestila, da ne bode potem Slovenec mislil, da so Slovani bili prvi, ki so te kraje naselili. Koroški Slovenci bi ostali osamljeni, ločeni od svojih bratov ta stran Karavank, in na Koroškem bi ponehal narodni boj, ker bi ne bilo več Slovencev. Domovina je v nevarnosti! Tako pišejo v poslednjem času hrvatski neodvisni listi. Madjari hote iz Hrvatske napraviti ogerske velike županije, ne zmenijo se za pogodbe, sklenjene s Hrvatsko 1. 1868, ki priznavajo samostalno Hrvatsko, tako namreč pišejo hrvatski novinarji. Kedar pa pišejo kaj tacega, kar hrvatski vhdi ni všeč, so pa listi zaplenjeni, tako se godi skoro vsak dan, ako ne večkrat, pa vsaj po enkrat »Agram. Tagblattu", kterega je osnovala stranka najboljših hrvaških rodoljubov, iz starih plemenitih, a tudi imovitih rodovin Draškovičev i. dr. Posebno so se pa Hrvatje zbudili pri zadnjih obravnavah zarad narodnostnega vprašanja v ogerskem državnem zboru, ko so Madjari brez razločka strank povdar-jali »ogersko državno idejo" in zahtevali, da naj vsi narodi pod krono sv. Štefana pozabijo svojo narodnost in naj se zavedajo in spoznajo le za ogerske (madjarske) državljane, ktere ima vse vezati madjarski državni jezik, napajati madjarska kultura. Hrvatje pišejo o tem: Avstrijska državna misel bi bila lahko združila vse narode Habsburške monarhije, a začeli so ponemčevati, zato pa nihče ni hotel braniti prav z veseljem to misel, ko je prišla nesreča na državo. (To gre bolj na adreso dežel pod ogersko krono). Vse narode bi bila zedi-nila nemška omika, ki se je izkazala države tvorna. Ker so pa hoteli ljudem narodnost vzeti, je poslopje razpadlo in dualizem nastopil; sedaj pa misli Tisza iz dežel pod krono sv. sv. Štefana napraviti nekaj novega in to bi vse mogla zediniti: ogerska državna ideja. Ako se je v imenu nemške kulture zahtevalo zedinjenje, ni bilo to nič čudnega, a da se to zahteva v imenu madjarske kulture, to je nekaj tacega, kar svet dosihmal še ni slišal. No, to vse je več ali manj znano p. i. bralcem »Slovenca" in sploh tistim, ki se brigajo za zgodovinski razvoj avstrijskih narodov in za dogodbe poslednjih časov, a manj znano morebiti je, da hrvatski listi sedaj bero levite rojakom svojim in jim prav pred nosom „ad oculos" kažejo, kako resničen je pregovor: Vsak narod ima tako vlado, kakoršno zasluži, ko bi bili boljši, bolj previdni, bolj pametni, bi pa imeli boljšo vlado. Toda poslu-šajmo, kaj nam ti listi povedo: Kako je to mogoče, da velik del dežele — da deželna večina — k temu molči, za stvar se ne meni ter vse še odobrava..... Današnja narodna stranka nima tal v ljudstvu, ona ne predstavlja ve- četvero-zbor pa zapoje: Vince rumeno, čisto in sladko, — teče nam gladko, pijmo je le. Nato začne gospod C. govoriti ter pravi: Slavna gospoda, prijavljam Vam, da je začel tu na Dunaji na novo tržiti s pečenim kostanjem Martin Pod-brezovnik ter da ima svoje stališče na voglu cesarskega vrta nasproti novemu gledališču. Doma je iz Turjaka ter peče izvrsten kostanj, kteremu se tii na Dunaji maroni pravi. Kdor izmed Vas ide memo njega, naj kupi za pet ali šest krajcarjev kostanja pri našem Martinu, ki je lahko spoznati na svoji polhovki. Dalje javljam, da hočem zopet naročiti nekaj kranjskih klobas, naj vsakdo na ta listič zapiše, koliko mu jih je treba, da gre to vse ob enem. Dr. P. okrepčavši se pravi: Bog živi našega trgovskega ministra, ker mu take misli blodijo po glavi. Zraven klobas pa še naroči kislega zelja par sodov iz Ljubljane, ker Dunajsko ni prav za nič, s kranjskimi klobasami se pa Ljubljansko zelje prav dobro strinja. Sedaj pa se vzdigne resnega obraza gospod N. ter pravi: Gospoda moja, tega domačega prepira med radikalci in vladnimi pristaši ne moremo več trpeti. Jaz kot pravosodni minister ga popolnoma obsojam ter mislim, da je ta prepir zaslužil, da se čine naroda, zapustila je svoj program, vse drugo je, le v resnici ne zastopa več ljudstva, priljubljena ni v deželi. Ker pa tukaj ni domača, oklepa se vlade in ogerske državne misli..... Vlada ima tako ž njimi orodje, s kterim vse doseže, kar hoče. Večina 70, ki pravi „da", vse opravi, naj si gre za stare vpisane pravice narodove, ali za pridobitve liberalnosti, to je vse eno. Pri tem pa roka roko umiva. Kedar bode treba novih volitev, bode vlada že skrbela, da spravi svoje ljudi v postavodajne zbore. Kako pa je to mogoče? Pravega rodoljubja ni, ki bi navduševalo za slavna dejanja, ni je prave ljubezni do domovine, do nje pravic. Vse ro-doljubje je tako, kakor si ga vsakdo sam misli, sam smatra in kakoršno mu koristi, ne oziraje se na to, kar je deželi in narodu v prid, toraj tudi ni zmožen opustiti politike, ki se ne ozira na dejanske razmere. Le v negativnem oziru je to rodoljubje dosledno. Da se nasnujejo kaki nepostavni izgredi, da se prekličejo obžalovanja Vredni prizori v deželnem zboru, da se zabavlja in zaničuje po časopisih in v pogovorih ves hrvatski narod, za to liberalni koristo-lovci in zaslepljenci ne porajtajo. Namesti, da bi »viribus unitis" odvrnili tako silno nevarnost Hrvatski za vso bodočnost, ostaja vsak pri svojem programu, t. j. vse zanikuje ali vganja svojo politiko v megleno prihodnost, a da bi se vzbudilo pravo hrvatsko rodoljubje, ktero hoče poskusiti in nastopiti pravno pot, za to se ne odločijo. Vsakdo si skuša druzega vloviti v svoj tabor, a svojega noče zapustiti nikdo še v ta namen ne, da bi obranil postavne pravice po postavnem potu. Oj pogubna slepota! Vsaj od neposrednjih nasprotnikov naj bi se učili! Od teh toliko grajanih Madjarov bi se zamogli mnogo mnogo učiti. Naj kdo poskusi Madjarom vzeti kako pravo jim vpisano, vse stranke brez razločka programa bi se z enim glasom vzdignile, da bi preprečile to vtikanje v njih pravice, in ko bi vlada (ogerska) v kakem slučaji, ko gre za važne pogodbe z inozemstvom (Ogrom je namreč druga polovica države pod istim priljubljenim vladarjem že inozemstvo), ne bila za vlado, opozicija bi delala na vse kriplje, raje bi zbornico zapustila, da doseže po tej poti, kar bi bilo še moč doseči. (Konec prih.) * Politični pregled. V Ljubljani, 11. marca. Notranje dežele. Knotzova politika jela je tudi Dunajčanom že presedati. Dunajčane namreč v Knotzovem taboru — v kterem za Avstrijo in katoliško vero ni prostora — zastopa poslanec dr. Wei tiof. Temu možu so Dunajčani svojo nezaupnico izrekli, *)Lueggerju pa, ki se je za nje potezal pohvalo. Dobro je to, da so Dunajčani sami sprevideli, da tamkaj, kjer sta Knotz in Weitlof, za poštenega Avstrijca, ni in ne more biti prostora. Dunajčan mora v prvi vrsti dober Avstrijan biti! Luegger je škodljivost Knotzove po- *) Glej na prvi strani. Vredn. mu nit življenja prestriže, če s škarjami ne pojde pa z giljotino. Mi smo postranski in vendar nepristranski gledalci temu prepiru. Naredimo nov paragraf za Slovence ter ga imenujmo: devetnajsti paragraf devetnajstega veka: mi Slovenci se nimamo ničesa prepirati. — Dobro si jo uganil, ljubi moj pravosodni popečitelj, pohvali dr. P. svojo pravosodno desnico, samo to se bojim, da nas Slovenci ne bodo ubogali ter se zmenijo toliko za ta paragraf, kakor postavim Nemci za ravnopravnost ali pa kakor kak višji uradnik za naredbe kakšnega pravnega ministra, ako so te naredbe nam Slovencem ugodne. — Kaj bo to, odvrne na to gospod N. gotovo nas ubogajo; naj Vas to nikar ne skrbi. Veste kaj, da je to naše društvo, ki se imenuje slovenska vlada, izvrstna naprava, tako nekak areopag, kakor so ga Grki imeli. Tudi to je izvrstna misel, da se imenujemo odborniki temu društvu kar na kratko ministri, kar se lepo sliši in je tudi prav imenitno. Ker imamo ministre samo na Dunaji, zato je popolnoma opravičena imenitnost našega društva. Tu na Dunaji zremo razmere v naši domovini tako rekoč iz višine, visoko nad straukami, iz takih višin, kjer ni druzega kakor jedna stranka delujoč za blagostanje narodovo. Mislim, da bodo nas spoznali kot viši sodni dvor ter nas gotovo ubogali. Kdor od sedaj naprej ne litike na to jako dobro pojasnil. Rekel je: »Že dualizem je Dunaju veliko škodoval; ako naj se pa sedaj po nasvetu teh gospodov odtrga od države še Galicija in Dalmacija, potem naj pa Dunajski obrtniki svoje delavnice le kar zapro in gredo s trebuhom za kruhom. Večjih sleparij še ni bilo slišati, kakor je ravno taka politika!" Dalje pravi Luegger, da se Nemci povsod po svoji izobraženosti odlikujejo, pri Knotzu in AVeitlofu se pa ravno olikano obnašanje pogreša, kajti ona dva in njihovi obnašajo se kakor v beznicah, ne pa kakor bi se to za državni zbor spodobilo. Venkaj ž njimi! Dr. Weitlof ima sicer jako debelo kožo, bomo videli koliko se bode brigal za tako nezaupnico. Nekega okrajnega sodnika na Dolenje-Avstrijskem je postava o črni vojski tako prevzela, da je mož mislil: vse je proč, kedar bo treba črno vojsko zbobnati, nam druzega ne kaže, kakor kan-celije zapreti in za sabljo ali puško prijeti. Pisal je v tem smislu v „N. fr. Pr.", rekoč: »Ko se je v državnem zboru postava o črni vojski razpravljala, ene točke nikdo ni omenjal, ktera se pa ravno meni nad vse imenitna zdi. Po tirolski postavi so aktivni državni uradniki službovanja v črni vojski oproščeni, pri nas do sedaj o čem takem ni bilo še nič slišati. Kaj pa bo iz naših gosposk, če bode moralo vse sabljo opasati ali puško zadeti. Vsaj pri moji sodniji nikdo konceptnega osobništva, nima še 42 let. Ali naj, če bi se morda kje na Erdeljskem ali Gališkem vojska začela, uradnije kar zapremo? Še slabeje je pri okrajnih glavarstvih. Ondi bi marsikje edino le glavar doma ostal, vse drugo moralo bi iti. Kdo pa bode v takem slučaji armadi na za-slombo, ktero vendar-le vedno od nas zahteva? Kdo pa bode tiste silil, ki bi morali še v črni vojski služiti, pa se ji bodo morda odtegovali, če ne bo nobene gosposke več? In kako pa bode z javno varnostjo, če bodo sodnija, policija, občinski urad, orožniki, javni stražniki i. dr., ki za red skrbe, morali v črno vojsko, postopači bodo pa doma ostali." No, ravno tako hudo ne bo, kakor se temu okrajnemu sodniku dozdeva, kajti vlada bode že skrbela, da bo pri vsakem uradu že že toliko potrebnega osobja ostalo, da zarad tega ne bo treba dotične uradnije zapirati. Vnanje države. O miru, ki so ga 3. t. m. v Bukareštu sklenili med Srbijo in Bolgarijo, tudi ruski listi tako pišejo, da ni kdo zna kaj vreden, da bi ga pa človek zametaval, pa tudi ni! Ruski listi posebno pogrešajo opazke v mirovni pogodbi, da se od slej nadalje stara prijaznost med Srbe in Bolgare povrne. O tej se prav nič ne bere. Mirovna pogodba le pravi, da je odslej nadalje mir sklenjen, čemur so priče sledeči podpisi diplomatov. Pri drugih sklepih miru se govori in zapiše tudi o ponovljenem prijateljstvu. Tukaj vsega tega ni bilo nič. Se ve, da so besede n. pr. »prijateljstvo se povrne", »sklep miru na večne čase" itd. le fraze in prazne besede, ki veljajo le do prve prilike; a vendar vso tako kaže, da je mir le nekako prisiljen, toraj nič druzega, kakor nekako premirje, sklenjeno na nedoločen čas, morda samo do tlej, da neha mrzla burja vleči in se zemlja nekoliko ogreje. Zakaj pa Grška neče orožja odložiti? Prav iz tega vzroka, iz kterega se kmet ob ajdovi setvi tudi dostikrat ob pozni uri oblečen k počitku vleže, ker vč, da mu bo jutri na vse zgodaj vstati in treba na delo iti. Grška tudi nekako slično misli ter nekako sluti, da na podlagi tega »miru" ne bo miru med Srbijo in Bolgarijo, pač pa se bo iz njega rodila še huda vojska, pri kteri bo tudi Grška opravek imela. Arnavti napadli so na pustno soboto več nego trideset delavcev na železnični progi Vranja-Skoplje, ktera se ravno dela, in so jih z inženirji bode slušal našega paragrafa ter se bode vendar še prepiral, naj se le prepira, ker vseh pravd vendar ne bo še iz sveta spraviti, ali pokoriti se mu bode naši sodbi in razsodbi. Kaj pravite Vi k temu, možje okoli naše mize? Vsi enoglasno: Od slej naprej smo mi slovensko više sodišče, vse mora vbogati. Navdušenost je nastala med društveniki vedno veča in veča, tako da si je mislil finančni minister, sedaj je najbolja prilika da začnem pobirati doneske za »Narodni dom" v Ljubljani in za šolsko društvo sv. Cirila in Metoda, vendar seja še ni končana, kajti vzdigne se še poljedelski popečitelj ter v občnem šundru lovi borne vrzeli tihote, govoreč, da hoče nekaj povedati o onih rastlinah, ki so muk srcu prirasle iuoonih cvetlicah, ktere gojimo na slovstvenem polji, ter prijavlja, da se je pokazala trtna uš tudi že v otročjih vrtih. Proti tej trtni uši je najbolji pripomoček društvo sv. Cirila in Metoda, zato, dragi mi Žiga, tu imaš moj donesek. . .. Dr. P.: Tu pa še mojega, a sedaj bodi seja dostojno končana; prihodnja se naznani pismeno. Vsim lahko noč! Božidar Rožanski vred pobili ter jim ves denar pobrali, kterega so ravno izplačanega dobili. V Belemgradu je nedavno nekaj kazalo, kakor da bi se uaprednjaki i>\ radikalci sprijazniti mislili. Iz tega namena sklicala je tudi vsaka stranka svoje ljudi na velik shod in sicer naprednjaki v Beligrad, radikalci pa v Niš, o čemur smo o svojem času tudi poročali. Kakor se sedaj čuje, iz tega sporazumljenja ne bo nič, ker radikalci nočejo ničesa o njem vedeti, dokler se bo država vladala po sedanjem načinu. Radikalci na Srbskem se po večem nabirajo iz ljudi, ki so sicer izobraženi, toda revni, da je groza. Le-ti računijo na državni prevrat, pri kterem si mislijo okoristiti s tem, da si prisvoje tujega premoženja, po kterem bi takoj segli, kajti do pičice dobro vedo, koliko ima ta ali oni privrženec sedanje vlade spravljenih avstrijskih cekinov ali ruskih rubljev. Vse tiste bi mu pograbili. Zato pa pred vsem žele znebiti se sedanje dinastije, ktero naprednjaki na vso moč podpirajo in to je poglaviten vzrok, da se ne bodo nikdar sporazumeli. Badikalci hočejo prevrat, kri in ropanje tujega premoženja, naprednjaki sedanjo ustavo, mir in red v državi, ktera je delomrznim in lahkoživnim nema-ničem hud trn v peti. Pravo vrednost prijateljstva med Avstrijo in Italijo povdarjali smo nedavno kazaje na dogodke v Rimskem parlamentu, ki so jasno osvitljevali De-pretisovo omahljivo politiko, pri kteri se tudi stalnega in trdnega prijateljstva ni nadjati. Ko je Ro-bilaut prevzel lansko leto ministerstvo zunanjih zadev, nadjal se je ves svet, da bo krenila laska politika na druga pota. Da ni, tega ni kriv Robilant, pač pa tista pustolovska stranka, ki ima na Laškem še vedno prvo besedo in se „irredenta" imenuje. Njena politika ni za druzega tukaj, kakor da bi z njo svoje umazane namene izpeljala — namreč Avstrijo od morja nazaj potisnila, kako daleč, tega pa menda še sama ne ve. Ob enem bi pa ta stranka tudi rada poguala kraljevo dinastijo, samo da bi priložnost imela za njo. Mirna politika se tem ljudem studi, pač pa silno obrajtajo bodalo, umor in prevrat. Ker je v kraljevini z ustavnim kraljem politika druge vrste izključena, želč se znabiti kralja, da bi jo vpeljati mogli. Taki politiki nasproti je bil tudi Robilant preslab in že se čuje, da bo v Rimu že zopet spremen na stolu zunanje državne politike. Robilanta, pravijo, da bodo namestili z Nicotero. Avstrija naj pa verno pazi, da ne bo prepozno, kaj da se ostran Adrije godi. Izvirni dopisi. Iz Remšnika, 7. marca. (Dozidanje dvo-razredne šole.) Presvitli cesar je blagovolil nam iz lastne blagajnice podariti 200 gld. za dozidanje druzega šolskega razreda, kar nas je neizmerno razveselilo in nam je dokaz neizmerne ljubezni Njih Veličanstva do svojih podložnih. Prosili smo tudi deželni odbor za 1500 gld. posojila brez obresti na 10 let. Nadejamo se, da dobimo tudi iz deželne blagajnice zaželjene denarje, ker nam je tudi ob času velikega požara leta 1863 deželni odbor blagovolil 4000 gld. brezobrestno na štiri leta posoditi. Upamo trdno, da se nam v sedanjih slabih letinah, in še trpečim od požara sem, prošnja ne bo odrekla. Od prusaškega šolskega društva ali od nemškega »Scbulvereina", nismo želeli ničesar prositi, tudi ne vzeti, ker ima ono društvo slabe namene z nami Slovenci. Močno smo prepričani, da avstrijska vlada svojim podložnim s pravim namenom pomaga ; prusaško društvo pa nas uboge Slovence le podkupiti hoče s svojimi darili, koje si na celo srenjo vknjiži, in ako se po volji istega društva v šoli ne ponemčuje, nazaj tirja. Zato nam Remšm-čanom, našemu presvitlemu cesarju in vladi vdanim, nikdar ni bilo in ne bode mar za prusaško Nemčijo. Mi le kličemo: „Bog ohrani, Bog obvari, nam cesarja — Avstrijo!" Le jeden rogovilež je vedno blebetal o nemško-prusaškem „Schulvereinu", kojega pa niti krajni šolski svet, niti srenjski predstojnik s svojimi odborniki ni hotel poslušati. Isti rogovilež je nek Bastl, krčmar, kojemu bi dobro bilo se iti v Berolin nemščine učit. Blagi gospod Aleš Gregi, naš srenjski predstojnik, zdaj tretjikrat za predstojnika voljen, je mnogokrat rekel: „Mi ostanemo Slovenci in zvesti Avstrijarii do smrti vdani našemu presvitlemu cesarju in avstrijski vladi." Hvalo izrekamo tudi velečastitemu konzistoriju in blagemu patronu na Fali, da sta nam dovolila za dozidanje druzega razreda brezplačno toliko zemljišča od mežnarskega posestva šoli pripisati dati, kolikor se ga za stavbo potrebuje. Drugi razred je dozidan, vendar še ni delo dokončano. Do jeseni se nadejamo, da žo dobimo pod- učitelja in da se bode jednorazredna poldnevna šola v dvorazredno spremenila, kar je bilo silno potrebno, ker je nad 240 vpisanih šolarjev. Vsak pameten človek pa priznati mora, da se otroci pol dneva ne morejo veliko naučiti, pri obiskovanji šole celi dan bo pa vspeh precej drugačen. Sola bo stala blizo 4000 gld., za kar javno zahvalo vsem dobrotnikom izrekamo. V zlate bukve v kroniki se bodo Remšničani zapisali, da v kraji, kjer skoraj povsod klečeplazijo za »Schulvereinom", niso hoteli od njega ničesar prositi. Slava jim! Ker smo že zgoraj omenili o Bastlu, hočemo še pristaviti, kaj vse od liberalcev zapeljan človek poskuša. Ta človek se je pri volitvah lanskega leta neznansko surovo obnašal. Pred volitvijo na prostoru pred farovžem bilo je zbranih okoli 65 volilcev, blizo 60 narodnjakov, oni pa nemškutarji, med njimi tudi Bastl. Pol ure pred začetkom volitve pride g. Flis, učitelj na Breznem, spremljajoč dva g. župnika na Remšnik. Tukaj že znan začne se s kmeti pogovarjati ter vmes pripovedovati, koliko je dobrega in koristnega sedanja vlada storila brez agitacije, kogar bi morali voliti. Bastl plane, kakor jastreb na pišče, na g. Flisa in ga začne suvati, iu ako ne bi domač g. župnik pred Bastla stopil in mu rekel: »Hočete li v ječo priti na kakih 14 dni, prič imamo dovolj?" kdo ve, kaj bi še vganjal, tako se je pa pomiril in celo hotel g. Flisa za odpuščanje prositi pa ga ni več našel. Okrajni šolski svet v Marenbergu začne na pritožbo nekega Junekerja na Breznem disciplinarno g. Flisa preiskavati. Tudi isti pot na Remšnik se je v zatožbo postavil in šolski nadzornik g. Baumgartner, imel je častno nalogo vse glavne grehe g. Flisa zapisati in v presojo okrajnemu šolskemu svetu v Marenbergu predložiti, ki je sklenil, da se mora prestaviti, akoravuo so trije gospodje župniki pričali, da je vse to le natolcevanje. Tudi deželni šolski svet v Gradcu je sklenil, da se g. Flis mora prestaviti zavoljo istega pota na Remšnik, ker ga je Bastl surovo napadel. Deželni šolski svet se je izjavil: „Das ist eine Schmiilerung der Wiirde des Lehrerstandes" (to je prikrajšanje časti učiteljskega stanu). Toraj prestavljen mora biti naroden učitelj. „SchuIvereinskim" učiteljem pa se ničesar ne zgodi, delajo kar radi. Blagi čitatelji »Slovenca", tukaj imamo dokaz, koliko jeden zagrizen nemčurček veljd. Ce jednemu sovražniku slovenskega naroda kdo ni po volji, ako-ravno šestdesetim narodnim državljanom ljub in drag, se mora kaznovati, če druzega ne, vsaj prestaviti. Mi pa po svojem domačem razumu le tako mislimo, da tisti učiteljsko čast oskrunijo in veljavo spodkopujejo, ki na nedokazano tožbo enega ali dveh prusjakov učitelja ali kaznujejo, ali prestavljajo. Goropadna logika to; skoraj mogoče ni verjeti, da bi se v 19. stoletji kaj takega še prigoditi le moglo. Iz tega dogodka pa lahko vsak pošten Avstrijan sklepa, kdo mir kali med narodi: Ali narodnjaki, ali nemčurji? Isti Bastl je tudi rekel po volitvi lanskega leta: „In Remšnik sind lauter Ochsen gevviihlt worden" (na Remšniku so sami voli bili izvoljeni). Pri srenjski volitvi se je zelo trudil, da ne bi bil naroden g. Aleš Gregi voljen za predstojnika, a ni se mu zgodilo po njegovih srčnih željah. A. Gregi je zopet srenjski predstojnik, Bastl pa še iz srenjskega odbora iz-bacnjen. Domače novice. (Pobiranje doneskov za »Narodni Dom" v Ljubljani.) Minulo je četrt leta, odkar smo podali zadnji pregled o razprodanih knjižicah. Ker so se med tem časom razmere zopet močno spremenile in se je število razprodanih knjižic podvojilo, se nam zdi primerno, podati prijateljem našega podjetja in pospeševalcem naše ideje drugi pregled. Razprodanih imamo 58 knjižic, izmed teh 1 desetkrajcarsko in 57 krajcarskih. Nabrana svota je narastla na 1200 gld. Desetkrajcarsko knjižico je, kakor smo že omenjali, kupila celo kegljačka zaveza »Edinost" v Ljubljani. Krajcarske knjižice pa se med posamezne dežele tako razdele. da je izmed njih 46 kranjskih, 6 štajerskih, 3 primorske, 1 korošKa in 1 spodnje-avstrijska. Od 46 kranjskih zopet je 27 ljubljanskih, 4 vrhniške, 3 zagorske, po 2 mokronoški in krški, po 1 pa iz Komende, Mengiša, Metlike, Novega Mesta, Podbrezja, Radovljice, Rakeka in St. Jerneja. Od 6 štajerskih je jedna celjska, jedna mariborska, jedna videmska, jedna ljutomerska, jedna seegra-benska in jedna trboveljska. Od 3 primorskih ste 2 tržaški in 1 iz Reke pri Cirknem. Koroška je iz Beljaka, nižje-avstrijska z Dunaja. Naštete krajcarske knjižice so imele 38 poverjenikov, izmed kterih je bil jeden (g. dr. V. G.) poverjenik devetim, jeden (g. E. L.) petim, jeden (g. J. G.) štirim, jeden (g. G. M.) trem, dva (gg. J. M. in R. K.) dvema in 32 jedni knjižici. Doba, ki je potekla od prve poslane knjižice, znaša 238 dni, bilo je pa v prometu: 8 knjižic od 1—10, 4 od 10—20, 8 od 20—30, 9 od 40—50, 3 od 50—60, 3 od 60—70, 1 od 70— 80, 2 od 80—90, 5 od 90—100, 4 od 100—110, 1 od 110—120, 3 od 120—130, po 1 od 150—160, 160—170, 170—180, 180—190, 190—200, 210— 220 dni. Cele knjižice so bile kupljene od posameznikov v osmih slučajih, in sicer desetkrajcarska in sedem krajcarskih, izmed teh je kupil jeden tri, pet pa po jedno. — Konečno nam je še omenjati, da smo dobili 56. in 57. krajcarsko knjižico pod št. 291 in 410 (poverjenika gg. A. P. in dr. V. G.) iz Ljubljane in da so poslali v zadnjem času veče doneske na desetkrajcarske knjižice pod štev. XII., XXIII. in XXVIII. gg. K. P. in dr. E. V. iz Ljubljane ter g. V. K. iz Trsta. Lepa hvala za marljivi trud! Odbor. (Mraz.) Izreden mraz za ta čas čutijo tudi po južnejih krajih, kakor pri nas. V Trstu je včeraj zmrzovalo in pravijo, da že trideset let ne pomnijo takošnjega mraza o tem času. (Živinske somenje) na novo vpeljane bodo imeli v Tržiču (Monfalkone) na Primorskem vsako tretjo sredo v mesecu. (Za letošnje vojaške vaje rezervistov) določil se jo sledeči red: 1. K vajam se bodo sklicali rezervni častniki asentnih let 1881, 1879 in 1877. 2. Vsi tisti rezervni častniki, ki sicer niso še določenega števila vojaških vaj napravili in nimajo še sedem rezervno-službenih let. 3. Vsi tisti častniki, ki imajo nadomestiti lanske vaje. 4. Moštvo nabornih let 1881, 1879 in 1877. 5. Vsi tisti rezervisti (bivši enoletniki), ki nimajo še zadostnega števila vojaških vaj. 6. Vsi tisti, ki imajo lanske vaje nadomestiti. Važbali se bodo rezervni častniki in rezervni kadetje, ki hočejo častniški namestniki v rezervi postati, po 4 tedne, moštvo pa le po 13 dni. Izvzeti bodo od te določbe le tisti bram-bovski oddelki, ki se bodo letos velikih jesenskih vaj s pešci ali pa z lovci vred vdeležili. (Gllasoviti Vesteneck), bivši okrajni glavar Litijski in sedaj na Štajarskem v enaki službi, prosi za glavarsko službo v Celji. Mož je sedaj v Deutschlandsbergu med trdimi Nemci, kjer mu je izvestno dolgčas, ker nima ugodnega polja za politično agitacijo. V Celju bi bilo pa kakor nalašč po njegovih mislih. Celje je vže tako »Ober-musterstadt" zagrizenih nemčurjev, Vesteneck tjekaj prestavljen bi prišel v svoj pravi element, kjer bi se zopet lahko v pristujene mu Slovane zaganjal. (Imenovan je) ravnateljski adjunkt pomožnih uradov pri c. k. deželni sodniji Graškj gosp. Franc Četi na za ravnatelja teh uradov, mesto adjunkta pa je razpisano do 24. marca 1886. (Sol) bo ceneje; dotične obravnave z Ogersko glede znižanja cene pri živinski in kuhinjski soli so se že pričele. (Razpisana je služba četrtega učitelja) v Senožečah z letno plačo 400 goldinarjev in stanovanjem. Prošnje konec marca c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Postojno. (Razpisana je notarska služba) v Ajdovščini. Prošnje c. kr. notarski zbornici v Trstu. (Duhovske spremembe v Krški škollji.) C. g. Matija Nessler, učitelj veronauka na učiteljski pripravnici je popustil to službo, in na njegovo mesto je imenovan č. g. Josip Milller, prvi kaplan pri mestni fari v Celovcu. Za mestnega kaplana v Celovec pride č. g. Gregor Einšpieler, ki je bil do zdaj mestni kaplan v Belaku; na njegovo mesto v Belak pride č. g. Valentin Kraut, do zdaj farni oskrbnik v St. Jakobu v Rožu. Za farnega oskrbnika v St. Jakob pride č. g. Franc Bergman, do zdaj kaplan v Zabnicah, (O Tržaškem nekdaj tako slavnem korzn) prihajajo že nekaj let novice, iz kterih se dA sklepati, da se je korza jetika prijela in hira. Tud letos ni bilo prav nič posebnega in se Tržaški listi gled«3 na to sploh nepovoljuo izražajo. Telegrami. Dunaj, 11. marca. Ker se na Benečan-skem kolera vedno gosteje prikazuje, naročil je trgovinski minister sedemdnevno opazovanje vseh prišlih od Ankone pa do Avstrijske meje, kar bi jih hotelo čez mejo. Zagreb, 11. marca. Urednika „Pozorova" gg. Božič in Rorauer obsojena sta zarad sporočil o vlanskih škandalih v deželnem zboru prvi na štiri mesece, drugi pa na dva meseca strogega zapora in pa 300 gold. se j bo od kavcije odtegnilo. Oba sta se pritožila. Zagovornik dr. Zahar, ki je večkrat sodni dvor (strastno napadal, obsojen je tudi na 50 gold. disciplinarne kazni. Benetke, 10. marca. Sinoči je tukaj umrl neki delavec za kolero. Bukarešt, 10. marca. Tukaj od sinoči neprenehoma sneg gre. V Gorenji Moldavi je zarad prevelikega novega snega ves promet vstavljen. Pariz, 11. marca. Med Mentonom in Monakom trčila sta dva vlaka drag v druzega. Mnogo je mrtvih, še več pa ranjenih popotnih. Deset vagonov je razbitih. Poslano.*) Vrednlštvu „Slovenskega Naroda". **) Gospod vrednik! Zanašam se, da v listu, kteremu sem bil ves čas njegovega obstanka skozi 19 let zvest podpornik in sotrudnik, o čemur pričuje več tisoč dopisov in več sto člankov iz mojega peresa, mi ne odrečete prostora, znabiti za poslednjo besedo v tem listu. Slovenci smo majhen narod, pravi se nam vsaki dan. Tembolj treba sloge in edinosti, povsod, posebno pa na Kranjskem, kamor vsi drugi Slovenci gledajo, kakor v obljubljeno deželo. Izcimili ste se pa ravno tii v poslednjih treh letih dve stranki, radikalna in zmerna, kteri ste, namesto obrniti sulico proti skupnemu protivniku, nam še jako nevarnemu, napadali se med seboj. Konec storiti temu prepiru bila je splošnja želja. Ko sem bil lani meseca oktobra izvoljen predsednikom »Narodne tiskarne", spoznal sem za najbolj potrebno, da se vsaj naš glavni organ odtegne temu boju med brati in za ravno tako potrebno, d a ponehajo napadi na deželno vlado kranjsko in njenega predsednika, temuč se, kjer je treba, obračajo proti centralni vladi, ki je v prvi vrsti odgovorna za vse, kar se godi ali opušča. V prvi seji upravnega odbora razvil sem te svoje misli in v dokaz, da postopanje naroda ne vgaja čitateljem, navel padajoče število naročnikov »Slov. Naroda", čemu ni le kriva konkurencija dveh drugih dnevnikov »Ljublj. Lista" in »Slovenca", ampak tudi gori navedeni vzroki. V interesu uarodne stvari, da bi bilo ponebanje »Ljublj. Lista" in ko bi se to doseglo edino s to koncesijo od strani »Naroda" , da se oseba g. deželnega predsednika ne napadi, potem bi jaz v tem smislu pripravljen bil govoriti z gosp. deželnim predsednikom. G.—r citira besede: »češ, da bode potem »Slov. Narod" spremenil svoje postopanje", a ni dostavil konca stavka: „svoje postopanje nasproti deželnemu predsedniku in lokalni vladi". In s tem izgubi stavek tisto um-Ijivo obliko, kakor da bi jaz bil pripravljen »Slov. Narod" spremeniti v oficijozni list. Povdarjal sem ven in ven, da »Slov. Narod" mora ostati popolnem nezavisen in se nobeden drug pogoj za ponehanje »Ljublj. Lista" ne bi mogel sprejeti. S temi svojimi nazori nisem ostal, kakor g. —r trdi. v upravnem odboru na cedilu. Pritrjevali so mi vsi gg. odborniki in tudi g. Hribar se ni proti vil temu, da bi »Slov. Narod" spreminjal svoje postopanje proti deželnemu predsedniku. Potem je bil razgovor glede »Ljublj. Lista" in različno mnenje' zato ni bilo posebnega in jaz nisem silil, da se mi izroča kak mandat za pogajanje, ker sem bil glavno stvar dosegel. Zato nisem stopil v nobeden dogovor in se nisem več brigal za to, ali in kedaj da bode ponehal »Ljublj. List". *) Za članke pod tem naslovom vrednistvo ne prevzame nobene odgovornosti. Prostor temn odgovoru v našem listu dovolimo, ker mislimo, da bi vsak drugi list tudi lahko to storil. Sieer pa javno izrekamo, da se v prepire »Narodne Tiskarne" nikakor ne vtikamo; naj se gospodje delničarj le sami med seboj po možnosti por&zumijo. Vredn. **) Sledeči dopis poslal sem vredništvu „Slov. Naroda", da ga prijavi kot odgovor na članek v »Slov. Narodu" 8. t. m. Vredništvo pa mi je naznanilo, da mu je politiški odsek upravnega odbora »Narodne tiskarne" prepovedal sprejeti v list moj odgovor. Prisiljen sem toraj, ga razglasiti v drugem listu, kateri mi, tako upam, ne bode zapiral svojih predalov. I)r. Vošnjak. Ko se je g. Šuklje poslanstvu odpovedal, sklical sem spet upravni odbor, da sklepa o postopanji »SI. Naroda" pri novi volitvi. Moj predlog, da naj »Slov. Narod" ostane nevtralen, ki si nasproti stojiti dvo narodni stranki, obveljal je z dostavkom g. Hribarja, da naj »Slov. Narod" izjavi, da prof. Šuklje ni kandidat »Narodove" stranke, kar se je zgodilo. Po začetku kranjskega deželnega zbora pretil je razdor, ki pa se je srečno poravnal, ker so vsi poslanci čutili, kaki zli nasledki bi nastali iz razpada narodnega kluba v dva ali tri kampe. Sploh so poslanci iz dežele se krepko potezah za napravo miru v narodnem taboru, posebno med radikalno in zmerno stranko. Mnogi so mislili, da je prišel pravi moment za dogovor, ker razdvoj se ni dotikal toliko narodnega programa, koliko taktičnih vprašanj. Prišli smo 10. decembra 1. 1. skupaj zastopniki obeh strank gg.: Hribar, dr. Tavčar, Krsnik, Šuklje, dr. Moše in jaz, in dogovorili smo se, da odslej ponehajo prepiri vv Časnikih, po veliki noči pa, če do tačas g. prof. Šuklje dokaže, da res stoji odločno na narodnem programu, orgauizuje se po dogovoru z drugimi gg. poslanci vseslovensko politično društvo v Ljubljani. Segali smo si v roke in jaz vsaj sem mislil, da bo zdaj konec prepira. Tisti dan se mi je res odvalil' kamen od srca, ker sem videl združene tiste mlajše moči, kterim bodemo mi starejši v malo letih ali tudi precej naredili prostor. »SI. Narod" dobival je ob novem letu mnogo (za naše skromne razmere) naročnikov, v dokaz, da ugaja narodnemu občinstvu. Moj stari prijatelj, g. dr. Domin k uš, mi je še le pred kratkem pisal, »da je s »SI. Narodom" zdaj prav zadovoljen in da po njegovem prepričanji bi preostra opozicija na Kranjskem le škodovala; nespametno da bi bilo, tamošnjo deželno vlado napadati, ktera se itak težko vzdržuje v svoji poziciji in kteri bi gotovo ne sledila Slovencem prijazna." Položaj je tedaj bil za Narodno Tiskarno in za »Narod" ugoden na vse strani. Zato sem bil rad pripravljen, razpisati občui zbor po želji gospoda Hribarja prav nenavadno že meseca februvarija in na dnevni red postaviti volitev upravnega odbora, da si smo še le pred 4 meseci bili izvoljeni na tri leta. Nikamor nisem pisal ali pobrinil se za kako pooblastilo, ker se nisem bal občnega zbora, niti mislil, da se namerava prekucniti ves upravni odbor. G. Hribar pa si je poskrbel pooblastila in postavil novi upravni odbor, v kterega me je sicer v poslednjem trenotku sprejel, zato pa izbacnil gg. dr. Mundo, dr. Stareta in Karol. Žagarja. Vsled tega postopanja sem izstopil iz upravnega odbora, nikakor pa ne zaradi tega, da bi ne hotel biti pod svojim, lahko rečem, najstarejšim prijateljem dr. Žar n i ko m v odboru, Nasproti, ko bi g. dr. Zarnik mogel priti k sej a m, kar žalibože vsled svoje bolezni ne more, ne bi bil odstopil. Z g. dr. Zamikom delovala sva skupaj od 1.1869 naprej in v vsem tem času sva se, če prav v nekterih vprašanjih nisva harmonirala, vselej prijateljsko dogovorila in zedinila, pri čem moram pač izjaviti, da sem se večkrat njemu na ljubo in da se ohrani sloga, udal proti svojemu prepričanju. Dokazal sem o priliki notranjskih volitev, da sem mu zvest prijatelj. Kako se mi more toraj očitati »nedelikatno" postopanje proti njemu? Vprašam, kdo kaže več deli-katese in pravega prijateljstva ? Tisti, ki odtegne težko bolnega prijatelja za čas bolezni onemu delovanju, ktero je najbolj shujšalo mu zdravje, to je politiškemu, ki silno razburja živce, kvari tek in oslabi celi organizem, da pred časom zapade smrti, spominjaj se dr. Tomana, dr. Razlaga, dr. Coste in drugih? Ali pa je pravi prijatelj in delikatno ravno tisti, kteri še ne ozdravelega moža, ki potrebuje vsestranskega miru sili v politiške boje? Toliko v pojasnilo, ne v svojo obrambo ali opra-vičenje, ktero smatram za nepotrebno. Zgodovina, če bo sploh kaj omenila o mojem delovanji, bo že sodila. Konečno bi vendar iz ljubezni do naše stvari in da bi narodni zavod, kterega smo ustanovili in ohranili z velikimi žrtvami najhujših časih ne trpel kake škode, ne po izgubi kapitala, temuč po žalostnem prizoru, da spet Slovenci kažemo svetu stari podedovani greh nesloge, upravnemu odboru Narodne Tiskarne svetoval, da skliče izredni občni zbor delničarjev. Zbora bi se pa delničarji morali kolikor mogoče osebno vdeležiti in pri tem zboru bi se naj postavil nekak nadzorovalni odbor za »SI. Narod", pa ne po majorizovanju po večem ali manjšem številu delnic, ampak po medsobnem spo-razumljenji. Naš narod kliče po slogi in miru, njega izvoljenci naj ne preslišijo tega glasu in doseglo se bode po skupnem delovanji marsikaj, po čem hrepenimo, do tega pa po prepirih oslabljeni ne bodemo dospeli. Dr. J. Vošnjak. Tujci. 9. marca. Pri Malidu: J. M. Dick, špediter, z Dunaja. — Neu-bauer in Sehweritz, trgovca, z Dunaja. — Ignacij Mautner, trg. pot., iz Prage. — Štefan Ncbofscliitz, trg. pot., iz Linca. — Viktor Bermann, trg. pot., iz Bentlingena. — Žiga Mittel-bach, trg. pot., iz Millstadta. — F. Hammcrer, trg. pot., iz Trsta. — Štefan Dobrovič, zasebnik, iz Gelse. — Jan. Ilaller, trg. pot., iz Siska. Pri Slonu: Edvard vitez Fuehs, e. k. vladni sovetnik, z Dunaja. — Dr. Janez Plantan, notarski substitut, z Dunaja. — Janez Lessel, trgovoe, z Dunaja. — Zitz, voj. župnik, iz Gradca. — Jan. Doskovich, kapitan, iz Trsta. — Ant. Kupljen, c. k. notar, iz Črnomlja. — Anton Seweiger, iz Črnomlja. Pri Južnem kolodvoru: Janez Ahačič, posestnik, iz Tržiča. Pri Avstrijskem earu: Jurij Burgstaller, zasebnik, iz Hruškovrlia. — Kari Stech, oskrbnik, iz Staveliča. Pri Vlrantu: K. Murgel, c. k. uradnik, s soprogo, iz liibniee. —A. črnivo, profesor, iz Trsta. — Juvanc, zasebnik, iz Benetk. Vremensko sporočilo. g « Čas Stanje Veter V r e in e 1 Mokrine j na 24 ur v m m opazovanja znvkomora v ram toplomeru po Celziju 10. 7. u. zjut. 2. u. pojx 9. u. zvec. 738 89 73788 738 10 — 6-2 + 0-6 - 3 6 m. svz. m. vz. m. vz. "del. jasno jasno jasno o-oo Celi dan jasno in mrzla sapa. Srednja temperatura -31° C., za 5-9° C. pod normalom. I>Mnasska borza. (Telegratično poročilo.) 11. marca. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 86 gl. 30 kr Sreberna „ 5% „ 100» (s 16% davka) 86 „ 35 4 % avstr. /.lata renta, davka prost« 115 , 10 „ Papirna renta, davka prosta 101 „70 Akeije avstr.-ogerske banke . . 874 „ — Kreditne akcije............299 „ 30 London.......125 „ 90 Srebro.......— „ — r Francoski napoleond......9 „ 99 Ces. cekini .... 5 „ 92 r Nemške marke 61 „ 621/, „ •HH««NM«M«M«N«MMMMIHMM 1 nabrane med slovenskim narodom, J zvezek I., ktere je izdalo »Cecilijansko društvo" za Go- J riško nadškofijo se dobe po 80 kr. (s poštnino vred) pri (2) M. Coppae/ti, knjigarji v Gorici. I ♦OOOOOOOOOOOOOOOOOJ g Proti kašlju in hripavosti 0 so 5 Antikatarrhalične salicylne pastile najboljši pripomoček. One so najvspešneji sredstvo vbra-niti se davici-difteritiki, proti vsim pljučnim, prsnim in vratnim boleznim ; neobhodno potrebne za vsaeega pevca ali govornika; posebno pa za ves p. n. učiteljski stan, kojemu čil in sonoren glas najbolje služi. — Ena škatljica 20 krajcarjev. Gumasti bonboni .... 1 škatljica 10 kr. Q Pastile iz sladovega cvetu „ 10 „ X Pastile iz sladkega lesa „ 10 „ V Salmijakove pastile ... „ 10 ,, A dobivajo se vedno svežo 0 v lekarni Piccolija, „Pri angelju", o v Ljubljani na Dunajski cesti (2) A in se naročila po pošti proti povzetju takoj izvršujejo. A ♦OOOOOOOOOOOOOOOOO^ Med v satovji «, kg SO lev. Garantiran pitance v škatljah po 5 kg, kg po CO kr., škatlja 30 kr., pošilja po pošti proti predplačilu ali povzetji. V škafih na debelo ceneje. OKOSLAV DOLENEC, sveear y LJubljani, Gledališke ulice (13) TJmetrae i in s ustavlja po najnovejšem amerikanskem načiuu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije zobozdravnik A. Paichel poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje.