Bratuškova tudi uradno »Junckerjeva« komisarka Glinščica: sprejemni center znova odprt Najboljši scenarij je prehod na plin
Primorski
Jutri bomo na Tržaškem Primorskemu dnevniku priložili
zimski vozni re avtobusov
podjetja Trieste Trasporti
Raketni
v v • g •
SCiti
in bojne konice
Dušan Udovič
Včerajšnje uspešno srečanje kontaktne skupine za Ukrajino v Minsku daje upati, da bo prekinitev ognja v vzhodni Ukrajini trajala. Izmučenemu prebivalstvu je nekoliko odleglo, čeprav je mir krhek in ozračje medsebo-jenga nezaupanja vpletenih strani veliko. Če se bo umiritev sovražnosti na bojišču, kot je upati, obdržala, bo to šele uvod v dolgotrajna in kompleksna pogajanja o tem, kakšen bo status konsistentnega števila ruskega prebivalstva v vzhodni Ukrajini in kolikšno avtonomijo bodo uživale te regije. Kajti skoraj ni dvoma o tem, da bo morala vlada v Kijevu to sprejeti, če bo hotela pomiriti konflikt in ohraniti celovitost državnega ozemlja. Brez Krima, seveda, ki je očitno odpisan, a ne samo zaradi pretkanosti Puti-nove politike moči, temveč tudi zaradi nespametne politike ukrajinskih oblasti.
Prav o Krimu opazovalci govorijo, da je bil jasen opozorilni signal, saj kijevske oblasti o zahtevah večinskega ruskega prebivalstva po kakšnih pravicah in avtonomnem statusu dolga leta niso hotele nič slišati. Problem pa je bolj ali manj izrazito prisoten v skoro vseh državah nekdanje Sovjetske zveze, kjer živijo ruske manjšine, ki lahko postanejo detonator novih konfliktov. Ni slučaj, da je Obama pred dnevi obiskal ravno Estonijo, kjer so mu odkrito povedali, da se tudi pri njih bojijo morebitnega ukrajinskega scenarija.
O kompleksnosti položaja na vzhodnih mejah pa bo morala voditi račun zlasti Evropska unija, ki je Rusijo po padcu Berlinskega zidu in nekdanje Sovjetske zveze, podobno kot Balkan, začela obravnavati kot teren za velikanske posle, o političnih, zgodovinskih etničnih in kulturnih razmerah tega prostora pa se ni potrudila razumeti veliko.
Tu mora Evropska unija veliko nadoknaditi, kajti samo grožnje z orožjem, kot to dela Nato zlasti po očitnem navdihu Obame in Camerona, s Putinovo Rusijo ne bodo veliko zalegle. Rad bi videl, kako bi reagiral Obama, če bi mu kdo načrtoval reketne ščite in »bojne konice« na pragu države. Najbrž ni pretirano reči, da je tudi globalna usmeritev Nata potrebna osvežitve in posodobitve.
dnevnik
št. 207 (21.140) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 6. SEPTEMBRA 2014 1 ,20 €
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS

minsk - Uspešno srečanje kontaktne skupine za Ukrajino
Dosežen dogovor o prekinitvi ognja
intervju
Živa Gruden o svoji dolgi poklicni poti
bazovica - Pred jutrišnjo svečanostjo
Padle junake počastili tudi v Ljubljani in Kranju

; -gf-

MINSK - Predstavniki vlade v Kijevu in proruski separatisti so na pogajanjih v Minsku dosegli dogovor o prekinitvi ognja na jugovzhodu Ukrajine, ki naj bi končal skoraj pet mesecev trajajoči konflikt, ki je zahteval več kot 2600 življenj. Zveza Nato ostaja previdna in opozarja, da bo spremljala dogajanje na terenu. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je po sklenitvi dogovora dejal, da si z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom delita odgovornost, da bo prekinitev ognja trajala dolgo, saj je dogovor nastal na podlagi njunega dogovora.
Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov pa je izrazil upanje, da bo dogovor v celoti uresničen in da bosta obe strani nadaljevali pogovore, dokler ne bo dosežen »dokončen dogovor« o rešitvi ukrajinske krize.
Na 11. strani
ŠPETER - Trideset let je minilo od septembra 1984. leta, ko je v Špetru zaživela dvojezična šola in v tem obdobju stalno rasla. Začeli so z vrtcem, nadaljevali takoj zatem z osnovno šolo, v zadnjih letih pa dvojezično izobraževalno ponudbo dopolnili še z nižjo srednjo šolo, število učencev pa se od začetnih petih približuje številki 300. V tem dolgem kljub težavam uspešnem obdobju je dvojezično šolo od vsega začetka do letošnjega šolskega leta vodila ravnateljica Živa Gruden (na posnetku), ki je v intervjuju za Novi Matajur obujala spomine na svojo dolgo poklicno pot v Špetru.
Na 3. strani
Dolina: 1.223 družin ne bo plačalo davka Tasi
Na 4. strani
Manifestacije in šagra ob obletnici STO
Na 8. strani
Na Deželi odločen »ne« odprtju centra CIE
Na 12. strani
Neprecenljivo delo goriške civilne zaščite
Na 13. strani
V Mahničih je besnel tornado
Na 15. strani
gorica - Župani pred mešano komisijo
Evropsko združenje želi strateško vlogo
DOBAVA IN MONTAZA
Leseni podi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata
GIOMA - Ulica Remis 50 - San Vito al Torre (UD) Tel. in faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it
9771124666007
2
Sobota, 6. septembra 2014
ALPE-JADRAN
/
evropska unija - Alenka Bratušek zdaj tudi uradno potrjena kot kandidatka za komisarko
Juncker predstavil svojo ekipo z devetimi ženskami
Evropska poslanka iz vrst SD Tanja Fajon v zvezi z objavljenim seznamom pozvala k umiritvi strasti v Sloveniji
BRUSELJ - Prihodnji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je včeraj predstavil seznam kandidatov za svojo komisarsko ekipo. Na seznamu je tudi slovenska premierka v odhodu Alenka Bratušek.Juncker je seznam poslal Svetu EU, ki ga mora zdaj formalno potrditi in dokler tega ne stori, seznam ni dokončen. Porazdelitev resorjev in to kako namerava organizirati delo v komisiji bo Juncker predstavil sredi prihodnjega tedna. Po razdelitvi resorjev kandidate čakajo zaslišanja v pristojnih odborih Evropskega parlamenta. Evropski parlament naj bi o komisarski ekipi, vključno s predsednikom in visoko zunanjepolitično predstavnico, odločal med 20. in 23. oktobrom, komisija pa naj bi nov mandat začela 1. novembra.
Obstajajo različni neuradni organi-grami nove komisije. Bratuškova se omenja kot možna podpredsednica Evropske komisije, pristojna za digitalno agendo in inovacije, po drugih scenarijih pa naj bi bila pristojna za energetsko unijo. Preostali člani Junckerjeve ekipe so Litovec Vyte-nis Andriukaitis, Estonec Andrus Annsip, Španec Miguel Arias Canete, Grk Dimi-tris Avramopulos, Poljakinja Elzbieta Bienkowska, Romunka Corina Cretu, Lat-vijec Valdis Dombrovskis, Bolgarka Kristalina Georgieva, Avstrijec Johannes Hahn, Britanec Jonathan Hill, Irec Phil Ho-gan, Čehinja Vera Jourova, Finec Jyrki Ka-tainen, Švedinja Cecilia Malmström, Hrvat Neven Mimica, Portugalec Carlos Moe-das, Francoz Pierre Moscovici, Madžar Tibor Navracsics, Nemec Günther Oettin-ger, Slovak Maroš Šefčovič, Ciprčan Hri-
Junckerjeve komisarke od leve: zgoraj Margrethe Vestager (Danska), Corina Cretu (Romunija), Cecilia Malmstrom (Švedska); v sredini Elzbieta Bienkowska (Poljska), Federica Mogherini (Italija), Alenka Bratušek (Slovenija); spodaj Marianne Thyssen (Belgija), Vera Jurova (Češka) in Kristalina Georgieva (Bolgarija)
ansa
stos Stilianides, Belgijka Marianne Thyssen, Nizozemec Frans Timmermans, Mal-težanka Karmenu Vella in Danka Mar-grethe Vestager.
Tiskovna predstavnica Evropske komisije Mina Andreeva je včeraj na novinarski konferenci v Bruslju potrdila, da ni Juncker zavrnil nobenega od kandidatov, ki so jih predlagale države članice. Na novinarsko vprašanje, ali meni, da bi nasprotovanje Bratuškovi v Sloveniji lahko
povzročilo težave v naslednjih korakih oblikovanja komisije, je odvrnila, da je Juncker seznam oblikoval na podlagi pogovorov, ki jih je opravil s kandidati in v katerih je preverjal njihovo »integriteto, neodvisnost, izkušnje in kompetence«. Zdaj je na Svetu EU, da seznam potrdi, nakar bo moral vsak kandidat še prek zaslišanja v parlamentu, je dejala.
Evropska poslanka iz vrst SD Tanja Fajon je v odzivu na obljavljeni se-
znam kandidatov za prihodnje evropske komisarje pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja izrazila željo, da bi se glede ko-misarske zgodbe v Sloveniji umirile strasti. Nad dejstvom, da sama ni na seznamu, pa ni razočarana. Kot je še dejala, je zdaj jasno, da je bila Bratuškova Junckerjeva izbira. »Informacije iz Bruslja so bile dovolj jasne in ne pričakujem, da bi se v naslednjih dneh kaj spremenilo,« je še dejala. (STA)
LJUBLJANA - Razžalitev
Jože Pirjevec dobil tožbo proti Turku
LJUBLJANA - Na dva meseca zapora, pogojno za dve leti, je ljubljansko sodišče obsodilo univerzitetnega profesorja in kolumnista Boštjana M. Turka. Zaradi navedb v članku Referenti in renegati ga je zasebno tožil zgodovinar Jože Pirjevec, ki ga je Turk omenjal kot Giuseppeja Pierazzija. Obramba je zoper sodbo napovedala pritožbo. Naj spomnimo, da je Pirjevec Turku očital kaznivo dejanje razžalitve oziroma kot zaničevalne ocenil Turkove zapise v reviji Reporter. V kolumni junija 2011 v Reporterju je Turk zapisal naslednje: »Pirjevec je stopil v nenavaden tip renegatstva. Svoje ime je poitalijančil, četudi za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski. Storil je nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem«. Sodišču se zdi nenavadno, da Turk, če se ljubiteljsko ukvarja s problemom zamejcev, ne pozna zakona, ki ureja spremembe imena. »Poleg tega je zasebnemu tožilcu nemogoče očitati, da je poitalijančil svoje ime, če je bil leta 1947 star sedem let,« je dodalo sodišče. Turkov odvetnik Radovan Cerjak je sodnici, ki je obsodila njegovega klienta, očital, da ga je narobe razumela. Kot je pojasnila sodnica, ni mogla slediti Turkovemu zagovoru, da Pirjevca ni imel namena zaničevati in da je v kolumni pisal o problemu zamejskih Slovencev in Pirjevčevi knjigi Tito in tovariši. »Kot ste povedali, bi lahko za Mohorjevo družbo o tej knjigi napisali recenzijo, a ste napisali ko-lumno, ki vam je ni bilo treba podpreti z dokazi,« je glede Turka še povedala sodnica.
urbanistična prenova - Kakšno podobo želi imeti Sežana?
Prenova javnih površin in zgradb ima svoje svetle in senčne strani
SEŽANA - Ob nedavnem prazniku občine so v Sežani odprli prenovljeni Trg osvoboditve. Tako je občina poleg sejmišča, parka pri zdravstvenem domu, okolice bolnišnice, enosmernega prometa, krožišč in še česa v preteklih letih obnovila oziroma uredila še eno javno površino v mestu. Trg so tlakovali s kamnitimi ploščami in tako poudarili kraško identiteto mesta. Le sto metrov prej pa zasebni investitor z obnovo nekdanjega hotela Triglav ob vstopu v mesto vnaša v kraj kulturo, ki prostoru ni dopadljiva.
Koliko takih posegov prenese Sežana oziroma kakšna naj bo nova podoba kraške prestolnice. »Hotel je po desetletju propadanja obnovljen, je pa to navaden kič,« je prenovo komentiral predsednik občinskega odbora za urbanizem Črt Pečar. »Če bi varuhi kulturne dediščine popustili pri togih pogojih, se hotel ne bi obnavljal tako.« Lastnik je sicer stavbo ohranil v celoti, a namesto lesenih pritrdil plastična okna, vrt pa opremil s kipi in poslikavami, ki delujejo vsiljeno. »Dejstvo je, da je občina tista, ki sprejema določene planske in izvedbene akte po določenih postopkih, nadzor nad tem pa opravljajo druge službe,« pa je dodal župan Davorin Terčon.
Za nepremično dediščino je zakonodaja manj stroga kot za kulturne spomenike, izvemo na novogoriškem zavodu za varstvo kulturne dediščine. Plastična okna so kompromis, za urejanje vrtov pa pri nas nimamo ustrezne zakonodaje. »Hotel stoji ob vstopu v mestu, zato je pomemben za ohranjanje zgodovinskega videza naselja,« je pojasnila vodja zavoda Ernesta Drole. »Usoda je dolgo visela na nitki, želje bi bile ce-
lo, da se poruši. Sedanji investitor je stavbo ohranil in obnovil, torej stoji in ne propada. Droletova je še dodala, da »je varovanje dediščine družben proces, nismo samo mi, tu so tudi drugi vplivi in v teh razmerjih moramo plavat; zato to ni črnobel odnos,« in ob tem navedla Zakon o varstvu kulturne dediščine, ki v 28. členu pravi, da je »v prid odobritve posega posebej treba šteti okoliščino, če predlagani poseg omogoča vzpostavitev trajnih, gospodarskih temeljev za ohranitev dediščine.«
Za stališče smo povprašali tudi arhitekta Mateja Mljača, ki je projektiral prenovo Trga osvoboditve. »Razvoj mesta morata kontrolirati župan in njegov urbanist, ne pa da je to stihijsko prepuščeno interesom kapitala. S prenovo hotela je lastnik v Sežano prinesel novo kulturo. To sicer ni težava, ker so mesta narejena za to, da se v njih trguje oziroma se kulture prenašajo iz kraja v kraj, mene pa zanima, kakšen tip ljudi bo ta nova kultura pritegnila.«
V želji, da bi ohranili izvirno podobo pročelij, so v Sežani pred štirimi leti sprejeli odlok o obnovi propadajočih stavb. Do danes so lastniki obnovili Ma-horčičevo domačijo, obnavlja se hiša v Prečni ulici št. 2, v načrtu je prenova hiše št. 11 na Partizanski cesti. Nekatere stavbe pa še naprej čakajo, tudi ob osrednji mestni ulici. Med njimi je tudi hiša nekdanjega ministra za finance Franca Križaniča, ki je naprodaj. Je občina morda sprejela premalo stroga pravila. »Na občino dobivamo pripombe, da je odlok še preveč strog, sem pa zadovoljen, da ni bilo treba v obnovo in zaščito vlagati občinskega denarja,« je po-
Prenovljeni Trg svobode se lepo vklaplja v podobo Sežane...
fotodamj@n
Gradbišče stoji že dve leti fotodamj@n
vedal župan Terčon. »Vsekakor bomo v prihodnje z obnovami še nadaljevali, da bo Sežana dobila kakovostno bivalno podobo.« Župana opozorimo še na reklamne panoje v starem mestnem jedru, ki sodijo v naselbinsko dediščino. Gre za hišo na Trgu 28. avgusta št. 6, v lasti tržaškega zgodovinarja Jožeta Pirjevca, na katero so pritrdili reklamo za veletrgovino. »Ta način oglaševanja ni primeren za mestna jedra, čeprav se to v še veliko večjem obsegu dogaja tudi drugod po državi. Bomo pa z ustreznimi predpisi v prihodnje to omejili.« Na novogori-škem zavodu pa izvemo, da jih investitor ni zaprosil za kulturnovarstveno soglasje, »čeprav bi to moral«, je povedala Ernesta Drole.
Na drugi strani pa staro sežansko mestno jedro kazi nepozidana gradbena parcela Kraškega zidarja, ki je že dve leti v stečaju. »Glede na razmere, je vprašljivo, kdaj bo mogoče tam zidati oziro-
... česar pa ni mogoče trditi za Hotel Triglav
fotodamj@n
ma kdo bo parcelo kupil,« je povedal Črt Pečar. Po načrtu naj bi tam postavili več-stanovanjsko stavbo, čemur so bližnji stanovalci nasprotovali (zmotila jih je višina). »Sežana je zanimiva za bivanje, ven-
dar so vsa potencialna zemljišča za gradnjo v lasti Kraškega zidarja,« je še dodal Pečar. Njihove prodaje na dražbah pa zaenkrat niso bile uspešne.
Irena Cunja (TV Koper)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 6. septembra 2014
3
intervju - Po 30 letih na čelu špetrske dvojezične šole Živa Gruden odhaja v pokoj
»Če se ozrem nazaj, vidim, kako dolgo pot smo prehodili«
ŠPETER - Trideset let je minilo od septembra 1984. leta, ko je v Špetru zaživela dvojezična šola in v tem obdobju stalno rasla. Začeli so z vrtcem, nadaljevali takoj zatem z osnovno šolo, v zadnjih letih pa dvojezično izobraževalno ponudbo dopolnili še z nižjo srednjo šolo, število učencev pa se od začetnih petih približuje številki 300. V tem dolgem kljub težavam uspešnem obdobju je dvojezično šolo od vsega začetka do letošnjega šolskega leta vodila ravnateljica Živa Gruden, ki jo je zdaj zamenjala Sonja Klanjšček, ravnateljica večstopenjskega zavoda v Doberdobu. Klanjščkova se je v Špetru že sestala tudi s starši otrok, ki obiskujejo dvojezični vrtec oziroma šolo. Na srečanju s starši, ki sta se ga udeležila tudi špetrski župan Mariano Zuf-ferli in podžupanja ter odbornica za šolstvo Claudia Cantoni, je povedala, da jo nova zadolžitev veseli in da dobro pozna Nadiške doline, nekateri izmed učiteljev, ki poučujejo na špetrski dvojezični šoli, pa so bili njeni učenci.
Zdaj že bivša ravnateljica dvojezične šole pa je pred sestankom v intervjuju za Novi Matajur sicer s pogledom uprtim v prihodnost obujala spomine na svojo dolgo poklicno pot v Špetru.
S kakšnimi občutki odhajate v pokoj?
Občutki so mešani. Po eni strani se oziram v preteklost: vidim, kako dolgo pot smo prehodili od tistih prvih let, potem ko se je Pavlu Petričiču porodila zamisel, da bi lahko imeli svojo šolo. Takrat pravzaprav še sami nismo povsem verjeli, da nam bo uspelo. Zavedali smo se tveganja, takrat ni bilo lahko in tudi s pravnega vidika je bil začetek zelo negotov. Po drugi strani pa me seveda skrbi prihodnost naše šole, čeprav popolnoma zaupam kolegici, ki me je zamenjala. Zelo me veseli, da je na moje mesto prišla prav Sonja Klanjšček, in to ne zaradi prijateljstva, ki me veže nanjo, temveč predvsem zaradi izkušenj, ki si jih je nabrala kot ravnateljica v Doberdobu. V okviru tega zavoda deluje namreč tudi šola v Romjanu, kjer je jezikovni položaj v marsičem podoben našemu. Poleg tega pa so tudi tam na žalost imeli celo vrsto prostorskih težav, tako da je Klanjščkova tudi s tega vidika pripravljena. Ostaja pa še odprto vprašanje, če bo lahko kdo od učiteljev delno oproščen pouka, da bo pomagal novi ravnateljici, ki bo na naši šoli med letom prisotna nekaj dni na teden. Vsekakor, kot sem napisala tudi svojim kolegom, sem še vedno pripravljena pomagati, če je treba, še zlasti v tem prehodnem obdobju.
Omenili ste prostorske težave. Špetrska šola se z njimi ubada že od leta 2010, odkar je morala iz varnostnih razlogov zapustiti svoj stari sedež. Vam je žal, da odhajate, ko to vprašanje še ni rešeno?
Zelo. Želela sem si, da bi dvojezično šolo zapustila, ko bi bile te zadeve urejene. Zaprosila sem tudi za podaljšanje delovne dobe, a je bila prošnja zavrnjena. Sicer se zdaj stvari, kot kaže, premikajo in zdi se, da je videti neko luč na koncu tunela. Tudi Občina Špeter je sprejela dejstvo, da na starem sedežu ni dovolj prostora za vse naše učence, tako da že računa tudi na gradnjo prizidka, ki bi bil s prostorskega vidika lahko ustrezna rešitev, čeprav še vedno ne bomo imeli telovadnice in tudi z vidika prometa tisto območje ni najboljše. Baje pa namerava občinska uprava tudi ta problem rešiti in načrtuje ureditev parkirišč in krožišča.
Kateri trenutki so se vam najbolj vtisnili v spomin v tem tridesetletnem obdobju vodenja šole?
Živa Gruden je po treh desetletjih na čelu špetrske dvojezične šole odšla v pokoj
nm
Ne morem pozabiti na začetek, ko nas je bilo malo in je bilo vzdušje na šoli pravzaprav družinsko, saj smo se vsi dobro poznali. Za nas je bil zelo pomemben tudi trenutek, ko je bila šola podržavljena, čeprav razmere niso bile enostavne. Veliko zaslug, da je vse hitro steklo, ima tedanji deželni ravnatelj
Bruno Forte. V nekaj tednih je poskrbel, da je bilo vse rešeno, prevzel je veliko odgovornost in tudi osebno tvegal. Upam si trditi, da če zadeve ne bi bile rešene takrat, bi verjetno še dolgo čakali, da dejansko postanemo državna šola, zato moramo biti Forteju res hvaležni. Zadnja pridobitev je bila seveda na-
to še nižja srednja šola. Imeli smo srečo, da je bila takrat pri nas zelo zavzeta skupina staršev in da smo lahko računali na naklonjenost deželnega odbornika Roberta Antonaza in samega ministrstva.
Da bi bila šolska ponudba v slovenskem jeziku popolna, manjka še višja srednja šola. Je to za videmsko pokrajino realen cilj?
Zdi se mi, da je naša šolska populacija še vedno premajhna, da bi imeli lahko primerno ponudbo na višješolski ravni. Bolj uresničljiva rešitev bi lahko bila, da bi slovenščina postala kurikular-ni predmet na jezikovnem liceju. Tako bi lahko naši dijaki tudi po nižji srednji šoli nadaljevali z učenjem slovenščine.
Bi ob koncu še kaj dodali?
Rada bi se zahvalila vsem svojim sodelavkam in sodelavcem. V vseh teh letih se je ustvarila lepa skupina ljudi, ki se zaveda pomena naše šole in ki je znala tudi v kritičnih trenutkih nastopiti složno.
T.G./NM
ljubljana - Fraport kupil Aerodrom Ljubljana
Novi lastnik obljublja dolgoročni razvoj, prodajalci zadovoljni s ceno
BRNIK - Predsednik uprave Fraporta Stefan Schulte, ki je včeraj s prodajalci podpisal pogodbo o nakupu 75,5-odstotnega deleža Aerodroma Ljubljana, obljublja dolgoročni razvoj letališča. Predsednik uprave SDH Matej Pirc je zadovoljen s kupnino, ki so jo iztržili s prodajo, in pravi, da je bil postopek pregleden. Poleg predstavnikov Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Fra-porta, ki upravlja letališče v Frankfurtu, so pogodbo o prodaji 2.868.116 delnic oziroma 75,5-odstotnega deleža Aerodroma Ljubljana na Brniku podpisali še predstavniki Kapitalske družbe, Zavarovalnice Triglav, KD Skladov, družbe Alpen Invest, Modre zavarovalnice in Abanke Vipa.
Schulte je na novinarski konferenci po podpisu pogodbe dejal, da ljubljansko letališče ne odpira le vrat do Slovenije, ampak precej širše. "Verjamemo v prihodnost Slovenije, verjamemo v prihodnost Ljubljane," je dejal in ocenil, da gre za enega najbolj profesionalnih in transparentnih procesov privatizacije. S tem se je strinjal tudi Pirc. Zagotovil je, da so postopek prodaje vodili pregledno in enakopravno do vseh investitorjev ter v skladu z mednarodno prakso na tem področju. Fraport je za delnico odštel 61,75 evra, kar pomeni, da je za 75,5-odstotni de-
lež plačal 177,1 milijona evrov, za celotno družbo pa bo moral odšteti 234,4 milijona evrov.
Schulte je izpostavil, da je Fraport dolgoročni investitor in ne išče kratkoročnih koristi, temveč dolgoročni razvoj ljubljanskega letališča. Podobna je vloga Fraporta tudi na drugih letališčih po svetu, katerih lastnik je. Na ljubljanskem letališču namerava razvijati tako področje potniškega kot tudi tovornega prometa. Schulte pričakuje, da bo Aerodrom Ljubljana, ki je v dobri kondiciji, nadaljeval po dobro zastavljeni poti in bo beležil nadaljnjo rast na obeh segmentih. Prva naloga bo zagotavljanje še boljših storitev za potnike in investirati v modernizacijo terminala. V petih letih Schulte pričakuje večje zmogljivosti tako za oskrbo potnikov kot za oskrbo tovora. Rast načrtuje tudi pri številu zaposlenih in pri poslovnih rezultatih.
Kot je povedal predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir, je včerajšnji podpis pogodbe velik mejnik v prihodnosti razvoja letališča. S prihodom novega lastnika za letališče pričakuje še boljše čase in še hitrejši razvoj. Pričakuje tudi, da bi lahko uresničili projekt drugega terminala, kar bo po Schulte-jevih besedah odvisno od doseganja zadostnega števila potnikov.
deželni odbor fjk
Za izobraževalno ponudbo šol 3,7 milijona evrov
TRST - Na predlog deželne od-bornice za izobraževanje, Loredane Panariti je deželni odbor na včerajšnji seji razdelil 3 milijone in 685 tisoč evrov za izvajanje posegov, ki jih določa Načrt za razvoj izobraževalne ponudbe državnih in enakovrednih šolskih institucij Furlanije-Julijske krajine v šolskem letu 2014-2015. Deželni odbor je tako za projekte za obogatitev izobraževalne ponudbe šolskih institucij namenil 2 milijona evrov, za posege, ki zadevajo razpis za poučevanje jezikov in kultur zgodovinskih jezikovnih manjšin odobril 150 tisoč evrov. Za posebne projekte, ki imajo poseben deželni pomen, je deželni odbor namenil 750 tisoč evrov, za pobude iz razpisa z naslovom Odseki pomladi pa je bilo dodeljenih 785 tisoč evrov. Za udejanjenje omenjenih posegov bodo razpisi objavljeni vsako leto. (ARC/MCH)
Putrip- }14
Delo: Kulturni društvi z radikalnimi islamisti
LJUBLJANA - Islamska skupnost v Sloveniji je po njihovih zagotovilih popolnoma ločena od dveh društev, v katerih naj bi se po poročanju Dela združevali domnevni zagovorniki radikalnega islama. Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) je namreč je po neuradnih informacijah Dela že pred leti zaznala, da kulturni društvi El-Iman in Ensarud-Din obiskujejo tudi pridigarji, ki imajo osebne stike z osebami na Balkanu in v delu Evrope, ki promovirajo nasilje proti Zahodu.
Umik tovornjakov iz središča mesta
KOPER - V četrtek so bili na obisku pri koprskemu županu predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matic, član uprave Andraž Novak in vodja investicijske službe Robert Rožac. Govor je bil tudi o sodelovanju Mestne občine Koper in koprske Luke, pri tem pa se niso mogli izogniti niti dejstvu, da bo Luka po 5. oktobru v dveh lokalnih skupnostih. Ob tem je vodstvo Luke koprskega župana seznanilo z nekaterimi naložbami, med katerimi je za krajane in obiskovalce Kopra med pomembnejšimi prav gotovo skorajšnji umik tovornega prometa iz mesta. Že v kratkem naj bi namreč uredili nov začasni vhod v Luko Koper. Na krožišču ob koncu Bertoške vpadnice in severnega dela Ankaranske vpadnice bodo uredili četrti krak z neposrednim dostopom na območje Luke.
V Kopru v četrtek umrl motorist
KOPER - V četrtek okrog 21. ure je na cesti od izolske bolnišnice proti Markovcu umrl 36-letni Koprčan. Policisti so na kraju ugotovili, da je nesrečo povzročil voznik skuterja piag-gio runner 50, 36-letni domačin, ki ga je v blagem desnem ovinku ga je zaneslo in je padel na bok, nato pa drsel preko sredine na nasprotni vozni pas. Tu je zapeljal preko njega osebni avto, katerega je vozil 44-letni Izolan. Koprčan je na kraju umrl. Promet je bil ponovno sproščen ob 23.30. Letos je na območju Policijske uprave Koper v prometnih nesrečah umrlo 11 oseb v 10 prometnih nesrečah (lani štirje). Od tega so bili štirje vozniki motornih koles oziroma mopedov ter ena sopotnica na motornem kolesu, navaja PU Koper.
Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici).
Pozdrave iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu
fabio vizintin
4	Sobota, 6. septembra 
2014	TRST	—/
APrimorski
r	dnevnik
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
dolinska občina - Po prejemu deželnega prispevka hvalevredna poteza uprave župana Sandyja Kluna
Dolina: 1.223 davkoplačevalcev ne bo plačalo davka na storitve Tasi
odbornica franka zerjal - Poročilo
Pozornost šolam
V poletnih mesecih je občina prepleskala dva otroška vrtca,
Na začetku četrtkove občinske seje je dolinska odbornica za šolstvo Franka Žerjal poročala o posegih, ki jih je levosredinska uprava opravila na šolskem področju pred začetkom šolskega leta.
Že po koncu prejšnjega šolske- FRANKA ŽERJAL ga leta si je z županom Sandyjem Klu-nom in odbornikom za premoženje	fotodamj@n
Francom Crevatinom ogledala vsa
šolska poslopja. Po ogledu in na pod- uprava pripravila seznam nujnih po-lagi poročil, ki jih občini redno poši- segov. Čez poletje so bili tako preple-ljajo učitelji posameznih šol je nato skani dva vrtca, ena osnovna šola in
dolina - Predstavitev rezultatov projekta SiiT o biotski raznovrstnosti
Razmišljajo že o nadgradnji
Prenovljeni Sprejemni center Naravnega rezervata doline Glinščice od danes znova odprt - Rezultati presegli pričakovanja partnerjev
Na sliki levo: župan Klun, prof. Nimis in koordinator Sardoč na predstavitvi rezultatov projekta Na sliki desno: notranjost prenovljenega sprejemnega centra v Boljuncu
fotodamj@n
Lepa novica za dolinske občane: skoraj tretjina davkoplačevalcev iz dolinske občine ne bo plačala davka na nedeljive storitve Tasi. V številkah: 1.223 davkoplačevalcev od skupnih 3.764.
Tako je odločil dolinski občinski svet z odobritvijo sklepa, s katerim je le-vosredinska občinska uprava podvojila višino odbitka k temu davku.
Župan Sandy Klun je v svojem posegu podrobno pojasnil, kako je bilo to mogoče.
Občinski svet je 14. julija letos odobril količnik davka na nedeljive storitve Tasi (0,1 odstotka) in tudi odbitek (50 evrov), ki ga lahko po zakonu koristijo družine. Že takrat je župan omenil, da bo mogoče omiliti davčni pritisk, če bo deželna uprava dodelila občini ustrezna finančna sredstva. »Računali smo na prispevek kakih 70 tisoč evrov, v začetku avgusta pa so deželni uradi sporočili vodji občinskega finančnega urada Martini Kosmina, da znaša deželni prispevek 231.558 evrov. Na podlagi tolikšnega prihodka se je uprava odločila, da podvoji odbitek od prvotnih 50 na 100 evrov.«
To dejansko pomeni, da lastniki glavnih stanovanj s katastrsko rento nižjo od 666 evrov ne bodo (zaradi povečanega odbitka) plačali davka na nedeljive storitve Tasi.
Občinski uradi so izračunali, da bo to olajšavo koristilo skupno 1.223 davkoplačevalcev. S prvotnim odbitkom (50 evrov) bi se okoristilo le približno 700 davkoplačevalcev.
Občina Dolina predvideva, da bo od davka Tasi »iztržila 402.437 evrov, od katerih bo približno 62 tisoč evrov od glavnih stanovanj.
V razpravo je posegel le svetnik Občanske liste ozemlje okolje Roberto Drozina, ki je pohvalil odločitev uprave, čeprav bo, verjetno, obveljala le za letošnje leto.
Sklep so podprli vsi svetniki, razen svetnikov Liste Gombač in Forza San Dorligo, ki so se vzdržali.
Zatem je bil odobren še sklep o uravnovešenju finančnega poslovanja. Ta je bil potreben po prejemu avgustovskega deželnega prispevka.
S slednjim (231.558 evrov) bo uprava krila ne le »primanjkljaj« zaradi podvojitve odbitka davka Tasi (občina bo zaradi tega ob 117.698 evrov), temveč tudi nekaterih drugih nižjih prihodkov. Tako bo letos dodatek davka Irpef navrgel skoraj 55 tisoč evrov manj (»Občani imajo zaradi gospodarske krize nižje prihodke, in s tem plačujejo manj davkov,« je pojasnil Klun); prihodki od poletnega centra so bili za 6.380 evrov nižji od predvidenega; tudi iztržek najemnin je bil nižji (za 4.877 evrov), prav tako pa so se znižale aktivne obresti (7.800 evrov); nadalje so se znižale tajniške pristojbine (8.500 evrov) in tehnične pristojbine (5 tisoč evrov). Uprava se je nadalje odločila, da bo kakih 12 tisoč evrov iz deželnega prispevka koristila za prilagoditev naprav za ogrevanje v občinskih poslopjih.
Sklep so podprli svetniki levosre-dinske večine in predstavnik Indipen-dentistične fronte Giorgio Gherlanz; Drozina se je vzdržal, predstavniki Liste Gombač in Forza San Dorligo pa so glasovali proti.
Župan Klun je na skrito upal, da bo sklep odobren soglasno, kar pa se ni zgodilo.
Prispevki za posege proti potresom
Na začetku četrtkove seje je župan Klun poročal o prispevkih za posege proti potresni nevarnosti na zasebnih poslopjih, ki jih je predvidela italijanska vlada. Te prispevke lahko koristijo tudi zasebniki, ki se odločijo za utrditev poslopja s protipotresnimi prijemi, ali pa porušeno poslopje na novo zgradijo s protipotresno tehniko.
Prispevke lahko koristijo lastniki zasebnih poslopij in lastniki poslopij, ki so namenjena poklicnim in proizvodnim dejavnostim. Rok za predstavitev prošenj zapade 10. oktobra 2014. Prošnje sprejema urbanistični oddelek dolinske občine, vse potrebne informacije pa posreduje občinska spletna stran.
M.K.
Preurejeni Sprejemni center Naravnega rezervata doline Glinščice bo od danes ob vikendih ponovno na voljo obiskovalcem, ki bodo imeli na razpolago tudi visoko tehnološke pripomočke - interaktivno tablo in osem tabličnih računalnikov - ki bodo namenjeni predvsem didaktičnim dejavnostim za šole. Po zanimivosti flore v dolini Glinščice pa nas bo poleg tega lahko vodil novi interaktivni vodnik, ki je nastal v okviru čezmej-nega projekta SiiT o spoznavanju in vrednotenju biotske raznovrstnosti. Projekt, katerega nosilec je Univerza v Trstu in pri katerem sodeluje tudi Občina Dolina (ostali partnerji so Prirodoslovni muzej Slovenije, Univerza na Primorskem, Triglavski narodni park, Univerza v Padovi, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Naravni rezervat doline Glinščice, Univerza v Novi Gorici, Park delte reke Pad, Lokalna akcijska skupina Venezia Orientale in deželna agencija za okolje Furlanije Julijske krajine ARPA), se po treh letih zaključuje, čeprav partnerji že razmišljajo o nadgradnji.
Presežena pričakovanja
Rezultate projekta so včeraj dopoldne na dolinskem županstvu predstavili župan Sandy Klun, podžupan Go-
ran Čuk, odbornik za okolje Franco Cre-vatin, koordinator dejavnosti projekta Si-iT za Občino Dolina Alen Sardoč, predstavnik deželne službe za koordinacijo evropskega sodelovanja David Glavina in koordinator celotnega projekta Pier Lui-gi Nimis, profesor na oddelku za vede o življenju Univerze v Trstu, ki so izrazili veliko zadovoljstvo nad rezultati projekta, ki je, sodeč po tem, kar je bilo rečeno, presegel pričakovanja sodelujočih partnerjev.
Cilj projekta je bil izdelava inova-tivnih uporabnih pripomočkov za spoznavanje biotske raznovrstnosti, ki jo predstavljata rastlinstvo in živalstvo na območju izvajanja projekta, ter njihova prilagoditev in uporaba v izobraževalne namene s strani šol, dalje tudi promocija naravoslovnega turizma ter uporabnost omenjenih sredstev npr. za nadzorovanje kakovosti zraka in voda, vse v prepričanju, da se biotska raznovrstnost najbolje zaščiti tako, da jo spoznamo, pri čemer dolina Glinščice glede tega zavzema pomembno mesto, saj je na njenem območju več kot tisoč različnih vrst rastlin, skoraj toliko kot na celotnem ozemlju Finske, kjer je vrst rastlin 1100.
Tako je npr. nastala spletna stran projekta www.siit.eu v italijanščini, slovenščini in angleščini, ki jo je doslej obiskalo 737.733 posameznikov, kar krepko
presega predvideno število, saj so partnerji sprva računali, da bo imela spletna stran v treh letih največ 150.000 obiskovalcev.
Uporabniki novih interaktivnih pripomočkov imajo na voljo med drugim tudi okoli 400.000 fotografiji v visoki resoluciji (od teh več kot 136.000 posnetkov rastlin) ter več kot 640 različnih vodnikov o flori in favni. Na voljo so tudi vmesniki v italijanščini, slovenščini, nemščini in angleščini za poimenovanje rastlin, pri čemer so doslej zbrali več kot 75.000 italijanskih narečnih izrazov, v pripravi je tudi seznam slovenskih poimenovanj, prav tako so na voljo določevalni ključi in aplikacije za splet in pametne telefone ter tudi taki, ki omogočajo tisk gradiva.
Kot že rečeno, bodo novi interaktivni pripomočki na voljo predvsem šolam. Glede tega je treba omeniti, da je v okviru projekta med aprilom in majem letos na območju dolinske občine pri dejavnostih sodelovalo 13 šol s 366 učenci in dijaki, ki se lahko zdaj preko najnovejših tehnoloških pripomočkov seznanijo s podatki in podobami slik ter živali (pri le-teh je mogoče spoznati tudi zvok). Projekt je postal znan tudi preko uradnega čezmejnega okvira, saj so se za podatke že pozanimali v drugih evropskih državah ter v Združenih državah Amerike.
eno osnovno šolo in jasli
jasli, prejšnji teden pa je steklo preurejanje šolskih dvorišč in vrtov.
Uprava je imela nekaj težav pri ureditvi službe šolskega avtobusa. Na nižji srednji šoli Tomizza so namreč pod prisilo ministrskih določil spremenili šolski urnik. Odbornica Zerjal se je kar nekajkrat srečala z ravnateljico Napolitano, dobro sodelovanje pa se je obrestovalo, saj jebil sestavljen urnik, s katerim občina jamči prevoz otrok vseh družin, ki so predstavile prošnjo za koriščenje te službe.
Konec ali nadaljevanje?
Projekt se bo uradno zaključil 19. septembra, ko bo na sporedu t.i. dan bio-diverzitete: dopoldne bo v Sprejemnem centru Naravnega rezervata doline Glin-ščice v Boljuncu Sejem biodiverzitete z ustvarjalnimi delavnicami, igrami in drugimi didaktičnimi aktivnostmi, dalje bodo predvajali dokumentarni film o projektu SiiT Narava na dlani, na voljo bodo tudi vodeni ogledi po dolini Glinšči-ce, raba interaktivnih pripomočkov ter obtanični lov na zaklad. Popoldne se bo dogajanje preselilo v avditorij Muzeja Revoltella v Trstu, kjer bodo predstavili rezultate projekta SiiT, dalje novi portal o rastlinstvu mesta Trst ter nagradili šole, ki so bile izbrane na mednarodnem natečaju na temo biotske raznovrstnosti v okviru projekta. Kljub uradnemu zaključku pa želijo partnerji nadaljevati s to izkušnjo ter jo prenoviti in nadgraditi oz. razširiti, saj se tehnologija stalno razvija.
Če se za konec povrnemo k prenovljenemu sprejemnemu centru v Boljun-cu, naj omenimo, da bo le-ta odprt ob sobotah in nedeljah: do začetka jeseni s poletnim urnikom, se pravi od 9. do 12. ure ter od 14.30 do 17.30, z jesenjo pa bo začel veljati zimski urnik, ko bo center odprt le od 9. do 13. ure. (iž)
/
TRST
Sobota, 6. septembra 2014
5
ljubljana in kranj - Na včerajšnji spominski svečanosti
Počastili padle bazoviške junake
Med govorniki sta bila Milan Pahor in Germano Cendou
Pred jutrišnjo osrednjo slovesnostjo v Bazovici so se bazoviških junakov spomnili v Ljubljani in Kranju. Spomin nanje so včeraj počastili ob pročelju ljubljanske univerze na Kongresnem trgu in pri spomeniku v Prešernovem gaju, obeh spominskih dogodkov pa se je udeležilo lepo število ljudi.
V Ljubljani bi moral govoriti rektor Ivan Svetlik, vendar je bil zaradi službenih obveznosti odsoten. Navzoče je pozdravil Milan Pahor, ki je opozoril, kako so bazoviški junaki priča odpora fašističnemu režimu, pa tudi skupne zavesti vrednot proti fašizmu. Bazovica je simbol upanja in miru, je dejal Pahor, ki je med fašističnimi dejanji izpostavil tudi požig Narodnega doma v Trstu. Tu so nastopili tudi recitatorji Kluba mladih TI-GR, k plošči pa so položili skupni venec predstavniki Odbora za proslavo bazoviških junakov pri NŠK ter krovnih organizacij SKGZ in SSO.
Del delegacije se je nato preselil v Kranj, kjer je navzoče nagovoril župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj. Pozdravil je rojake iz zamejskih organizacij in opisal zgodovinske izkušnje Slovencev. Osrednji govor je nato imel župan občine Sovodnja v Benečiji Germano Cendou, ki je med drugim poudaril, kaj je pomenil fašizem za primorske ljudi. Spomnil je tudi, kakšno je bilo življenje v Beneški Sloveniji, kjer se nasilje nad drugačnostjo, nasilje nad slovenskim jezikom in kulturo ni končalo s padcem fašizma in koncem druge svetovne vojne. To se je nadaljevalo v drugačnih, prefinjenih oblikah še več desetletij, je poudaril govornik, ki je spomnil tudi, da se je kulturna obnova teh krajev začela po potresu leta 1976. Navzoče je opozoril tudi na pomen dvojezične šole, ki je v Špetru nastala pred tridesetimi leti. Na koncu svojega govora se je še enkrat spomnil bazoviških junakov in se ustavil tudi pri vzajemnem sodelovanju, ki smo mu priča v zadnjih letih. Za posebno vzdušje v Kranju sta poskrbela Mestna godba, ki je zaigrala slovensko himno, in Moški zbor iz Barda v Benečiji. Omeniti pa moramo še stražo tabornikov Rodu modrega vala in skavtov Slovenske zamejske skavtske organizacije. (sč)
Milan Pahor je govoril na svečanosti pred univerzo na Kongresnem trgu v Ljubljani
prosek - Ponatis knjige V. Špangerja
Protifašizem je bil odločitev za življenje
Miran Dolhar, Milan Pahor in Lucijan Pelicon na predstavitvi
fotodamj@n
bazovica, sveta ana - Danes obletnica usmrtitev
Pred 84 leti odjeknili streli
Slovesnost pri Sv. Ani, maša in taborni ogenj - Jutri pohod ter svečanost z govoroma Furia Honslla in Marija Čuka
Danes mineva 84 let od usmrtitve štirih bazoviških junakov. Navsezgodaj, ob 6.43, so ta dogodek obeležili recitatorji Kluba mladih TIGR, ob 11. uri pa bo na vrsti svečanost pri Sv. Ani (zbiranje pred vhodom pokopališča ob 10.45), kjer bo govoril starosta tabornikov Rodu modrega vala Andrej Marušič, pel pa zbor Fran Venturini. Drevi ob 20. uri bo v Bazovici maša zadušnica, ki jo bo daroval župnik Žarko Škrlj (pel bo zbor Lipa), govoril pa bo duhovnik in urednik Ognjišča Božo Rustja.
Taborniki RMV se bodo tudi letos spomnili na bazoviške junake ob tabornem ognju, ki bo ob 21. uri na bazovski gmajni. Vabljeni so vsi člani, starši, skavti, prijatelji ter vsi, ki bi se ob proslavah želeli na mlade junake spomniti tudi na poseben način.
Jutri bo dan osrednje slovesnosti na gmajni (ob 15. uri), kjer bosta slavnostna
govornika videmski župan Furio Honsell in tržaški pesnik ter novinar Marij Čuk. Nastopila bosta Godbeno društvo Pro-sek in TPPZ Pinko Tomažič. Spomin na žrtve pa bodo počastili tudi športniki z dopoldanskim spominskim pohodom Bazoviški junaki in mednarodnim moškim in ženskim odbojkarskim turnirjem za Pokal bazoviških žrtev, ki bosta na sporedu v prihodnjih tednih. Obe pobudi potekata v sodelovanju z ZSŠDI, glavni organizator pa je AŠZ Sloga.
Pohod je na sporedu neprekinjeno od leta 1980. Glavni pobudnik zanj je bil planinski odsek Sloge, točneje njegov dolgoletni načelnik in sedanji predsednik društva Viktor Stopar, v zadnjih letih pa je sad sodelovanja med Slogo, SPDT in SK Devin. Pohod bo jutri, zbiranje bo ob 9.30 pri bazovskem kalu, od koder bodo pohodniki ob 10. uri krenili po ustaljeni progi proti Jezeru, ob robu doline Glin-
ščice do Drage, nato po vzponu preko Peska (475 m) in Gročane (492 m) do koče na Jermancu, kjer se bodo ustavili, nato pa nadaljevali pot proti vrhu hriba Kokoš (672 m). Vsi skupaj se bodo nato spustili do kraja ustrelitve bazoviških junakov, kjer se bodo udeležili spominske svečanosti. Pohod ni tekmovalnega značaja, najzvestejši pa bodo tudi letos nagrajeni s spominskimi značkami za drugo, četrto in šesto udeležbo, posebno priznanje (delo umetnika Pavla Hrovatina) bodo dobili pohodniki za deseto, dvajseto ali trideseto udeležbo. Pot je primerna za vse in organizatorji vabijo k množični udeležbi, saj bomo tudi s svojo prisotnostjo na pohodu počastili spomin naših padlih junakov.
Moški in ženski mednarodni odbojkarski turnir za Pokal bazoviških žrtev bosta na sporedu v prihodnjih dveh koncih tedna.
milje - Občina in Zdravstveno podjetje vodita projekt reintegrate
■ ■ v« •	v	•	•	• •
Učijo se soočenja z izzivi
• d v	•	v*	•
in težavami v življenju
V Miljah že skoraj pet mesecev poteka projekt, ki skuša osebam, ki imajo določene duševne težave, omogočiti socialno in delovno vključevanje. Projekt je plod sodelovanja med oddelkom za duševno zdravje Zdravstvenega podjetja in Občino Milje, uokvirjen pa je v Območni načrt 2013/2015 (Socialno sodelovanje in boj proti izključevanju). Pred zaključkom projekta, ki se bo končal konec decembra, so se snovatelji ozrli po njegovih rezultatih.
Roberto Rosca, mentor treh mladih udeležencev pilotnega projekta, je dejal, da je njegov glavni cilj vključevanje "izključenih'. Ti so dobili možnost opravljanja delovne prakse, s katero jim želijo pomagati poiskati pot k odgovornemu in družabnemu življenju. Alex, Guido in Max, moški stari med 31 in 43 let, ki so na slabšem v primerjavi s svojimi sovrstniki, po štiri ure na dan delajo na miljskem območju, skrbijo pa za red, čistočo in urejenost javnih površin. V teh poletnih mesecih so skrbeli tudi za zelenice, v jesenskih mesecih bodo skrbeli tudi za urbano opremo, so pojasnili na predstavitvi projekta.
Koristniki načrta med čiščenjem na miljskem nabrežju
Mentor Roberto Rosca je izrazil tudi željo, da bi projekt v prihodnosti postal stalen in da bi vanj lahko vključili še druge marginalizirane skupine.
Da ta projekt omogoča dobro socialno vključevanje in zavrača odrivanje ljudi s posebnimi potrebami na
rob družbe, je prepričan miljski župan Nerio Nesladek, ki projektu priznava tudi zasluge, da imajo Milje na razpolago zelo dragoceno delovno silo. Udeležencem projekta pa želi, da bi se čim prej lahko vključili na trg delovne sile. (sč)
sesljan - Nagec
Oblekel si je samo usnjeno ovratnico
Pred dnevi smo poročali o hrvaškem državljanu, ki je »spodaj brez« stal na robu Obalne ceste pri Sesljanu. V četrtek zvečer so policisti na istem območju prisostvovali podobnemu, malenkost bolj začinjenemu prizoru. Nekdo je poklical na telefonsko številko 113 in sporočil, da je v parkirišču nad plažo v Botanjku ob Obalni cesti avtomobil, ob katerem stoji popolnoma gol moški. Botanjek je priljubljen predvsem med nudisti, na Obalni cesti pa naj bi bili ljudje oblečeni. Ko je iz sesljanskega komisariata prispela policijska patrulja, je 51-letni italijanski državljan sedel za volanom svojega avtomobila. Bil je še vedno nag, vendar ne povsem: okoli vratu je imel črno usnjeno ovratnico z okrasnimi kovinskimi konicami. Zaradi nespodobnega vedenja ga je dotelela kazenska ovadba.
»Naša vas ima skupaj s Kontove-lom častitljivo polpreteklo zgodovino. Dala je prve antifašiste, ki so si želeli z organiziranim delovanjem izničiti fašistično diktaturo že takoj v dvajsetih letih. Predvsem takrat, ko je režim prepovedal in zaprl slovenska društva, je nekaterim vaščanom prekipelo in nastala je tajna organizacija BORBA. Eden od glavnih pobudnikov je bil Vekoslav Španger s Proseka.«
V četrtek zvečer so v Kulturnem domu na Proseku predstavili tretji ponatis knjige Vekoslava Špangerja Bazoviški spomenik, ki je letos izšel ob 20-letnici ustanovitve Društva za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske v sodelovanju z Odborom za proslavo bazoviških junakov pri NŠK v Trstu. Knjiga, ki je izšla leta 1965, je doživela prvi ponatis leta 1986.
Večer je uvedla flavtistka prof. Irina Perosa, nakar je Petra Sossi, ki je povezovala večer, povabila pred mikrofon Saro Ferluga, podpredsednico proseške sekcije VZPI - ANPI, ki je skupaj s krovnima organizacijama SKGZ in SSO ter Zadružno kraško banko podprla izid knjige.
Gostje večera so bili pevci zbora iz Izole ob spremljavi Iztoka Cergola, pod vodstvom prof. Andreje Štucin. Sledila je predstavitev ponatisa Bazoviškega spomenika, ki ga je predstavil zgodovinar in predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor, ob katerem sta sedela še Miran Dolhar in Lu-cijan Pelicon. Milan Pahor je poudaril dejstvo, da je knjiga izšla kljub kriznemu obdobju, ki ni naklonjeno tiskanju novih knjig, kar je gotovo zelo pomembno za ohranjanje zgodovinskega spomina na dogodke, ki so zaznamovali našo stvarnost. Naš protifašističen upor je bil svojstven, to bila je odločitev o smrti za življenje. Lucijan Pelicon se je spomnil na Trst pred stoletjem, ko je bilo mesto polno mladih in naprednih gibanj, v katere je leta 1919 vdrl fašizem, ki so se mu Tržačani in Kraševci uprli. Ne pozabimo, da je bil protifašizem, ki se je med dvema svetovnima vojnama razvil na Primorskem in v Istri, prvi protifa-šizem v takratni Evropi.
Mladi člani proseške dramske skupine Jaka Štoka Petra Sossi, Nicole Starc, Meta Starc in Jan Sossi so prebrali tri odlomke, ki pričajo o 6.sep-tembru 1930, ko so štiri mladeniče na bazovski gmajni obsodili na smrt in jih ob 6. uri in 43 minut ustrelili.
Dejan Kozina je na koncu predstavil nov DVD-posnetek preslikanih dokumentov iz arhivov, ki pričajo o drugem tržaškem procesu, ki ga je pred kratkim izdala tržaška območna enota TIGR. Večer se je zaključil z občutenim zborovskim petjem. (bf)
6
Sobota, 6. septembra 2014
TRST
—/
Drevo padlo na cesto, zaprli Ul. Commerciale
Sinoči nekaj po 22. uri so policisti zaprli Ul. Commerciale, ker se je veliko drevo nenadoma zrušilo na cesto pri ovinku nad Kolonjo. Drevo je poškodovalo električno napeljavo in onemogočilo promet, ogrožalo pa je tudi napeljavo openskega trmvaja. Gasilci so s posebnimi žerjavi imeli več ur dela, da so sredi noči ostranili oviro. Po prvih vesteh naj bi danes openski tramvaj vozil normalno.
Uplinjevalniku nasprotuje tudi SEL
Sabrina Morena, koordinatorka tržaškega odbora stranke SEL, je v tiskovni noti izrazila nasprotovanje predlaganemu načrtu za uplinjevalnik pri Mošče-nicah ob izlivu Timave. Svoje nasprotovanje so strankarski kolegi utemeljili z argumentom, da uplinjevalnik nikakor ni kompatibilen s turističnim razvojem devinsko-nabrežinske občine in celotne tržaške pokrajine.
Psihiatrija in vojna v muzeju Revoltella
Danes ob 9. uri se bo v avditoriju muzeja Revoltella začel zanimiv posvet o prvi svetovni vojni, psihoanalizi in kulturi v Trstu. Poleg psihoanalitičarke Rite Corsa bodo predavali še psihoanalitika Pavel Fonda (uvod) in Vlasta Polo-jaz (opisala bo tržaško medvojno izkušnjo Vladimirja Bartola), kriminolog Pierpaolo Martucci in drugi. Srečanje bo trajalo do 13. ure.
S knjigo za Palestince
Na Trgu Ponteroš se bo nocoj ob 19.30 na pobudo združenja Druga Evropa s Tsiprasom začelo srečanje Un ponte di libri per Gaza (Most knjig za Gazo). Ker so most in knjige simboli enotnosti in človeškosti, so si organizatorji s skupino La Voce contro la guerra in združenjem Libra 2.0., zamislili ta slogan. Občane vabijo, naj s seboj prinesejo knjigo in jo položijo na most v spomin na nedolžne žrtve v Gazi.
Stu ledi nastopa v Ribiškem naselju
V Ribiškem naselju se danes nadaljuje prireditev Bela jadra & Modra riba. Današnji program je pester in raznolik, zelo zanimiv pa bo večerni nastop folklorne skupine Stu ledi (ob 20.30).
Jazz festival v Miljah
Za ljubitelje jazz glasbe bo ravno pravšnji nocojšnji koncert jazz glasbenice Chine Moses. Ta bo v Miljah nastopila v okviru Miljskega jazz festivala, ki bo ta konec tedna doživel osmo izdajo. Poleg Mosesove se bo na odru predstavil tudi Daniele Raimondi, ki bo nastopil s svojim bendom New Organ Trio. Vstop na jazz festival, ta bo potekal na Trgu Marconi, je prost.
Pogostejši avtobusi za koncert Ligabueja
Na stadionu Nereo Rocco bo drevi nastopil sloviti rock pevec Luciano Liga-bue. Do prizorišča bo mogoče priti tudi z avtobusi mestnega prometa. Podjetje Trieste Trasporti bo uvedlo pogostejše vožnje avtobusov, še posebej avtobusa na progi št. 20 (smer Montedo-ro FreeTime - stadion) in št. 21 (smer Glavna postaja - Valmaura). Avtobusni prevoz bo pogostejši na obeh omenjenih progah tudi po koncu koncerta. Naj spomnimo, da je danes napovedana tudi stavka voznikov avtobusov sindikata USB. Vozniki bodo stavkali med 18. in 22. uro.
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 6. septembra 2014
ZAHARIJA
Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.35 - Dolžina dneva 13.03 - Luna vzide ob 17.41 in zatone ob 4.22.
Jutri, NEDELJA, 7. septembra 2014
MARKO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,8 stopinje C, zračni tlak 1010,9 mb ustaljen, vlaga 63-odstotna, veter 12 km na uro severovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,1 stopinje C.
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. septembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Fellu-ga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine -Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Bernini 4 - 040 309114.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
M& Kino
AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Colpa delle stelle«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.15 »Bel-luscone - Una storia siciliana«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.45, 21.15 »Only Lovers Left Alive«.
FELLINI - 17.50, 20.00 »Mud«; 16.00, 22.15 »Quel momento imbarazzante«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10 »La ragazza del dipinto«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 18.20, 22.00 »Under the Skin«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »I nostri ragazzi«; 16.30, 20.10, 22.00 »Arance e martello«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.00 »Avio-ni 2: V akciji«; 16.20, 20.30, 22.30 »Bog, le kaj smo zagrešili?«; 14.50, 16.00 »Hrabri avtek Plodi«; 14.30, 16.40 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 19.00, 21.00, 22.15 »Kakor zgoraj, tako spodaj«; 18.50, 20.50, 22.45 »Lucy«; 14.15, 16.50 »Nikec na počitnicah«; 18.15 »Ninja želve«; 14.00, 16.15, 18.30, 20.40 »Odpleši svoje sanje: Združene moči«; 17.30, 20.00, 22.25 »Plačanci 3«; 14.10 »V osrčju viharja«; 16.10 »Varuhi galaksije«; 18.35, 20.15 »Vroči posnetki«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.10 »Dragon Trainer 2«; 18.30, 22.10 »Comportamenti molto... cattivi!«; Dvorana 2: 15.30, 17.10 »Winx Club - Il mistero degli abissi«; 15.30, 18.50, 20.30 »Walking on Sunshine«; Dvorana 3: 15.30, 16.50, 17.40, 19.50, 21.00, 22.00 »I Mercenari
3«; Dvorana 4: 18.30, 20.15, 22.15 »Into the Storm«; 15.30, 17.00 »Planes 2 - Missione antincendio«.
SUPER - 17.00, 19.00, 21.00 »Il fuoco della vendetta«.
THE SPACE CINEMA - 15.20, 17.30, 19.40 »Dragon Trainer 2«; 21.20 »Step up all in«; 15.10, 17.30, 19.20 »Planes 2 - Missione antincendio«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.00 »Into the Storm«; 15.30, 17.20, 19.10 »Winx Club - Il mistero degli abissi«; 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 »Walking on Sunshine«; 16.10, 18.45, 21.20 »Colpa delle stelle«; 15.00, 17.00, 19.35, 22.10 »I Mercenari 3«; 21.00, 22.15 »Com-portamenti molto... cattivi!«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 19.50, 22.10 »Colpa delle stelle«; Dvorana 2: 16.40 »Planes 2 - Missio-ne antincendio«; 18.15, 20.10 »Dragon Trainer 2«; 22.15 »Into the Storm«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.15 »I Mer-cenari 3«; Dvorana 4: 16.30, 18.15 »Winx Club - Il mistero degli abissi«; 20.10, 22.00 »Under the Skin«; Dvorana 5: 17.50, 20.15, 22.10 »I nostri ragazzi«.
H Šolske vesti
DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI »MAJA«, Repen 130, vabijo malčke do 3. leta v prijetno naravno okolje. Tel. št. 040-327522 ali 340-4022209 (Martina), www.asilonidomaja.it.
V	MATEMATIKO s sošolci... skupaj je lepše za osnovnošolce in srednješolce, pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah. Utrjevanje snovi 1x tedensko. Vpisi in dodatne info na tel. št.: 040-212289.
V	PONEDELJEK, 8. SEPTEMBRA, ob 18.00, bo v konferenčni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, srečanje s predstavniki tržaške občine v zvezi s preureditvenimi deli na Nsš S. Kosovela na Opčinah. Na srečanju bodo prisotni odbornica za šolstvo Antonella Grim in tehniki tržaške občine.
DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da se bo pouk začel v sredo, 10. septembra, ob 8. uri.
NA DTZ ŽIGE ZOISA se bo pouk začel v sredo, 10. septembra, ob 8. uri.
RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška sporoča, da se pouk začne 10. septembra, ob 8. uri.
SKLAD MITJA ČUK pomaga v š.l. 2014/15 pri vsakodnevnem pisanju nalog srednješolcem, od ponedeljka do petka (september-maj), od 14.30 do 17.00 na Proseku in na Opčinah. Možnost kosila. Zaradi organizacijskih razlogov sprejemamo prijave do 10. septembra. Vpisi in dodatne info na tel. 040-212289.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so na spletni strani Deželnega šolskega ravnateljstva (www.scuola.fvg.it) objavljene začasne pokrajinske lestvice za habilitirano učno osebje slovenskih šol v tržaški pokrajini za šolska leta 2014/2017. Morebitne ugovore smejo kandidati nasloviti na Urad za slovenske šole v roku 5 dni po objavi.
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da se bo pouk začel v četrtek, 11. septembra, ob 10. uri v šolskih prostorih. Veroučitelj sporoča, da bo začetna šolska maša isti dan ob 9. uri v svetoivanski cerkvi.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da se bo pouk v vseh šolah in vrtcih začel 11. septembra.
VZGOJITELJICE zbrane na rednem načrtovanju v Nabrežini, 4. septembra, vas seznanjamo, da bodo potekali roditeljski sestanki po posameznih vrtcih (OV Devin, OV Mavhinje, OV Nabrežina, OV Gabrovec) v petek 12. septembra, s pričetkom ob 11.30.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« sporoča, da se v novem šolskem letu pouk začne v ponedeljek, 15. septembra. Prvi teden pouka bo potekal po naslednjem urniku: otroška vrtca v Barkovljah in Lonjerju od 7.45 do 13.00 (brez kosila), osnovne šole na Katinari, v Barkovljah in pri Sv. Ivanu od 8.00 do 13.00, nižja srednja šola pri Sv. Ivanu in na Katinari od 8.00 do 12.35. V drugem tednu bo v vrtcih po-
uk trajal od 7.45 do 14.00 (vključno s kosilom), na osnovnih in na nižji srednji šoli bo od 22. septembra pouk stekel po rednem urniku.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-NA sporoča, da se v novem šolskem letu pouk začne v ponedeljek, 15. septembra. V prvem tednu bo pouk potekal po naslednjem razporedu: otroški vrtci prvi in drugi dan do 12.00 brez kosila; ostale dneve do 13.00 s kosilom (začetek: OV Nabrežina, Mavhinje in Gabrovec ob 7.30; OV Devin ob 7.45). COŠ v Zgoniku od 8.00 do 13.00 s kosilom, COŠ v Šem-polaju od 7.50 do 13.00 s kosilom. OŠ v Nabrežini in Devinu od 8.00 do 13.00 brez kosila. Srednja šola Igo Gruden v Nabrežini redno od 7.45 do 14.13. Na podružnici v OŠ v Nabre-žini oba prva razreda srednje šole od 7.45 do 14.13. Šolabusna služba bo redno zagotovljena s prvim dnem.
M Izleti
SKD GRAD od Banov
organizira
tradicionalni vaški praznik »Pod kostanji«
DANES, 6. in JUTRI, 7. septembra
zabaval bo ansambel Venera
Na ogled bo razstava Roka Dolenca in Ivana Kocmana
»Zgodovinski pregled -Leto 1945 pred, med in po«.
KRU.T vabi na izlet v glavno toskansko mesto Firence, globoko zaznamovano z renesančno umetnostjo, z ogledom Galerije degli Uffizi in v Pizo, od 2. do 4. novembra. Na razpolago še zadnja mesta v dvoposteljnih sobah. Program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
SPDT vabi člane, da se udeležijo danes, 6. septembra, 4. pohoda Odprta meja Golac - Vodice, s prostim prehodom slovensko - hrvaške državne meje. Zbirališče ob 13. uri v Bazovici pri Kalu. Na razpolago bo društveni kombi. Za informacije in rezervacijo mesta v kombiju lahko pokličete na tel. št. 040-413025.
AMATERSKO ŠPORTNO DRUŠTVO SLOGA, v sodelovanju s SPDT in SK Devin, vabi na Spominski pohod bazoviških junakov, ki bo v nedeljo, 7. septembra. Zbirališče ob 9.30 pri Ka-lu v Bazovici. Pohod se bo zaključil pri spomeniku bazoviškim junakom ob začetku osrednje proslave.
PRIJATELJI IN ZNANCI LETNIKA 1964 se bodo podali na Triglav 14. in 15. septembra. Če se želite pridružiti kličite na tel. 340-5787057 (Gabrijela) ali 347-9896031 (Gabriela).
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira v nedeljo, 12. oktobra, izlet na Ptuj in v okolico. Pater Janez Ferlež nas že pričakuje. Vabljene ženske, pa tudi moški! Tel. št. 00386-31866081 (Marija).
13 Prireditve
ALJAŽEV STOLP IN ZGODOVINSKA RAZSTAVA SPDT sta na ogled v Kulturnem domu Iga Grudna v Nabrežini po dogovoru. Kontaktna št.: 040299632 ali 339-5281729.
SKD VIGRED vabi v nedeljo, 7. septembra, ob 18.30 v Šempolaj na kulturno prireditev ob 30-letnici društva in 10-letnici Štalce. Sodelujejo mladi člani društva, OPS in plesna skupina, Godbeno društvo Nabrežina, pevka Laura Budal ob spremljavi Aljoše Sakside in skupine Vigred - Kraški fenomeni, Domači zvoki in Kraški mu-zikanti. V Škrkovi hiši in v Štalci bo do 16. septembra, od 16. do 18. ure na ogled razstava »Kulturno delovanje včeraj in danes«.
V OKVIRU PRAZNIKA BELA JADRA IN PLAVA RIBA, bo v nedeljo, 7. septembra, ob 20.30 v Ribiškem naselju na trgu gledališka predstava v tržaškem narečju »Jack Calcagno - un americano a Trieste«. Predstavo, ki sta jo ustvarila avtorja Leonardo Zannier in Antonio Kozina, prireja Občina Devin Nabrežina s finančno podporo Pokrajine Trst in v sodelovanju z navtičnim društvom Laguna. Vstop je prost.
SK DEVIN prireja seminar za dobro počutje, hoje s palicami in pozitivnih učinkov na zdravje ter kakovosti življenja. V Nabrežini, v Kamnarski hiši v torek, 9. septembra, ob 20. uri. Predavatelji in teme: trener Mario Fa-bretto »Moda ali važna motorična de-
javnost?«; dr. Vida Legiša »Hoja za dobro zdravje«; inštruktor Gianni Gruden »Oprema in tehnika«. Vabljeni!
SKD TABOR in Knjižnica P. Tomažič in tovariši vabita sejem knjig v soboto, 13. septembra, od 15.00 do 20.00 in nedeljo, 14. septembra, od 9.00 do 13.00. Prisoten bo knjigovezec. Prijava do 9. septembra na: skdtabor@email.it bru-no.krizman@tin.it (040-212145) ali fb-skd Tabor.
OTROŠKI PEVSKI ZBOR FRAN VEN-TURINI vabi na prvo pevsko vajo v sezoni 2014-2015. Pričela se bo za OPZ Miniventurini v sredo, 10. septembra, ob 16.30 in za OPZ Fran Venturini v soboto, 13. septembra, ob 14.00 v centru Anton Ukmar Miro pri Domju.
SKUPINA 35-55 SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi v četrtek, 11. septembra, ob 20.30 v društveni bar n' G'ri-ci na otvoritev fotografske razstave »Boljunčani in voda 1904-1976« ter na predstavo čarodejev društva Trieste Magica »Magični kabaret«.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 12. septembra, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Marka Vogriča »Vojna: Sledi, Spomini, Podobe«. Razstavo bo predstavil umetnostni zgodovinar in fotograf Andrej Furlan. Glasbeni uvod: MoPZ Kraški dom, vodi Vesna Guštin.
SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA toplo vabi na Septembrski vaški praznik in razstavo-sejem tipičnih pridelkov Krasa in Brega v soboto, 13., in nedeljo, 14. septembra, v Gročani. Ples s skupinama Orange juice in Zvita feltna, dobro založeni kioski in stojnice z raz-stavo-sejmom tipičnih pridelkov.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo ogled načrta uplinjevalnika na območju med Tržičem in Štivanom omogočen občanom v Grudnovi Kamnarski hiši v Nabrežini št. 158, do 22. septembra. Urnik: ponedeljek 9.00-13.00 in 15.00-17.00; sreda 15.00-17.00; petek 9.00-13.00.
SKD TABOR OPČINE: v Prosvetnem domu je na ogled do 30. septembra razstava »Opčine v 1. svetovni vojni«. Urnik ob delavnikih, od 16. do 19. ure. Vabljeni!
Hi Osmice
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144.
KOMARJEVI imajo v Logu odprto osmico. Poleg vina nudijo domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni!
NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-327104.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel.: 040-229164.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049.
OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah št. 34. Vabljeni! Tel.: 040-299800.
PAOLO PAROVEL IN BABI vabita na osmico v Mačkolje št. 33. Tel.: 040231572.
PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel. št.: 040-229270.
/
TRST
Sobota, 6. septembra 2014
7
H Čestitke
Ob rojstvu male LIE iskreno čestitamo mami Nataši in očetu Martinu, novorojenki pa želimo veliko sreče v življenju. Vsi pri SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga.
Asiji se je pridružil bratec IAN, mami Valentini in očku Manuelu iskreno čestitamo. Nona Lidija z Da-riom, brata Ivan z Liliano ter Mirko s Sonjo. Koš poljubčkov malemu IA-NU pa pošiljajo Sara z Alexom, Alexander, Giada in mala Tya.
□ Obvestila
ANGLEŠKE URICE ZA OTROKE pri
SKD Igo Gruden, enkrat tedensko, mentorica Lara Iskra, informacije na tel. 340-7663348 (Mirjam).
OTROŠKI PEVSKI ZBOR: pri SKD Igo
Gruden je nova skupina, ki jo bo vodil Mirko Ferlan, vaje enkrat tedensko, vabljeni osnovnošolci iz Nabrežine in okolice. Kontaktni tel. 340-7663348 (Mirjam).
PIHALNI ORKESTER BREG obvešča, da sprejema vpise za glasbeno šolo ob četrtkih, od 20. ure dalje na sedežu godbe v Dolini. Informacije na tel. 338-6439938. Vabljeni.
CGIL TRST organizira danes, 6., in 7. septembra, praznik na Proseku (na Balancu). Razprave na teme mladi -delo - Evropa - sindikat. Dobro založeni kioski, glasba. Celoten program na spletni strani trieste.cgilfvg.it
JK ČUPA organizira 2. društveno regato v nedeljo, 7. septembra, s startom ob 12. uri pred Sesljanskim zalivom. Vpisi v tajništvu, po telefonu in e-po-šti. Vpisovanje je možno na društvenem sedežu ob urah tajništva: 040299858 ali e-pošta info@yccupa.org. Urnik: danes, 6. septembra: 16.00 -19.00 in v nedeljo, 7. septembra: do 11.00. Pričakujemo številno udeležbo. Sledi družabnost.
MALI KITARISTI IZ BREGA IN MLADINSKI KROŽEK »DOLINA« vabijo nove prijatelje, da se vpišejo v glasbeno šolo. Dan odprtih vrat bo danes, 6. septembra, od 10. do 12.30 na sedežu Pihalnega orkestra Breg v Dolini (pri igrišču srednje šole S. Grego-ričič). Info na tel. št.: 328-5761251 ali info.mkib@yahoo.it.
NK KRAS organizira Open day danes, 6. septembra, na nogometnem igrišču v Repnu. Prireditev je odprta vsem otrokom, ki želijo preizkusiti nogomet in so rojeni od l. 2004 do 2009. Začetek ob 15. uri. Info na tel. 339-3853924 (Emanuela) ali nkkras@gmail.com.
SKD GRAD od Banov obvešča, da se vaški praznik »Pod kostanji« nadaljuje še danes, 6. in 7. septembra. Zabaval vas bo ansambel Venera. Na ogled bo razstava Roka Dolenca in Ivana Ko-cmana »Zgodovinski pregled - Leto 1945 pred, med in po«. V nedeljo, 7. septembra, ob 18.00 bo tradicionalni sprehod v narodnih nošah.
VAŠKA SKUPNOST LAJNARJI- Piščanci in rojanska župnija, vabita k slovesni sveti maši na prostem ob 60-le-tnici Marijine kapelice pri Lajnarjih, ki bo danes, 6. septembra, ob 17. uri. Bogoslužje bo daroval nadškof doktor Ivan Jurkovič, apostolski nuncij v Rusiji, ob somaševanju bivšega tržaškega škofa Eugenia Ravignanija in ro-janskega duhovnika, monsinjorja Franca Vončine.
TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo prva pevska vaja v novi sezoni na sedežu na Padričah v torek, 9. septembra, ob 20.45. Vabljeni tudi novi pevci in or-kestraši. V nedeljo, 7. septembra, ob 15. uri nastop na proslavi v Bazovici.
ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se bodo treningi in vpisi za nove člane začeli v ponedeljek, 8. septembra. Osnovna motorika (3-6 let) pon. in pet. 16.45 - 17.45. Otroška skupina (6-11 let) pon. 16.30 - 18.00 in pet. 17.00 - 18.30. Mladinska skupina (1218 let) pon. 18.00 - 20.00 in pet. 18.30 - 20.30. Info na tel. št. 347-8535282 (Jasna) in 347-9227484 (Ryan) ali in-fo@cheerdancemillenium.com.
DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU POPETRE obvešča, da se pričenjajo tečaji joge: OŠ Hrpelje ob ponedeljkih ob 17.30 (začetek 8. septembra); Območna obrtno podjetniška zbornica Sežana 1. stopnja ob ponedeljkih ob 20.00 (začetek 8. septembra). Nadaljevalna stopnja ob četrtkih ob 20.00 (začetek 11. septembra); Dom krajanov - Ajdovščina 1. stopnja ob sredah ob 18.30 (začetek 10. septembra) in nadaljevalna stopnja ob sredah ob 20.00 (začetek 10. septembra); Dom starejših občanov -Ilirska Bistrica ob torkih ob 20.00 (začetek 9. septembra). S seboj prinesite udobno oblačilo in podlogo za le-žanje (armafleks).
KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko, njena svetovalna služba opravila meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja: v ponedeljek,
8.	septembra, od 14.00 do 16.00 v kleti Parovel v Boljuncu; v četrtek, 11. septembra, od 14.30 do 16.00 na kmetiji Dušana Križmana, Kontovel 112.
KRU.T obvešča, da od ponedeljka, 8. septembra, dalje deluje društveni sedež, Ul. Cicerone 8, (2. nadstropje) z običajnim urnikom: od ponedeljka do petka 9.00-13.00 in od ponedeljka do četrtka tudi 15.00-17.00. Tel. št. 040360072 ali krut.ts@tiscali.it.
KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. julija 2014. Rok za predstavitev prijave zapade v sredo, 10. septembra. Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav do ponedeljka, 8. septembra.
PRIDRUŽI SE DEKLIŠKI PEVSKI SKUPINI VESELA POMLAD! Prvo srečanje novega pevskega leta bo v torek,
9.	septembra, ob 18. uri v Finžgarje-vem domu na Opčinah. Zborovodki-nja Andreja Štucin in odborniki SOMPD Vesela pomlad bodo na voljo za informacije o delovanju skupine in o letošnji ponudbi, namenjeni pevkam od 11. leta starosti dalje.
RAJONSKI SVET se bo sestal v torek, 9. septembra, ob 20.00 na svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3 na Op-činah.
TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO IN OBLIKOVANJE TELESA - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Bo-ljunca in vaditeljica Sandra sporočajo, da se vadba prične v torek, 9. septembra, od 9. do 10. ure v društveni dvorani občinskega gledališča. Vabljene.
JOGA - SKD France Prešeren iz Bo-ljunca vabi na predstavitev tečaja in brezplačno poskusno vadbo z učiteljem Goranom Korenom v sredo, 10. septembra, od 18. do 19. ure v društveno dvorano občinskega gledališča. Pridite v udobnih oblačilih in s podlogo za ležanje. Poleg tega pa sporoča vsem, ki so tečaj joge že obiskovali, da bo vadba z učiteljem Goranom Korenom potekala ob sredah od 19. do 20.30. Vabljeni.
SOMPD VESELA POMLAD vabi osnovnošolce in njihove starše na informativno srečanje ob začetku novega pevskega leta otroškega zbora. Zborovodja Goran Ruzzier pričakuje stare in nove pevce in bo z odborniki društva na voljo za vse informacije o delovanju v sredo, 10. septembra, ob 18. uri v Finžgarjevem domu na Op-činah, Dunajska cesta 35. Za sporočila in predhodna vprašanja na tel. št. 328-3635626 ali goranruz@gmail.com.
GODBENIŠKA ŠOLA VIKTOR PARMA - Trebče, vabi k vpisu v novo šolsko leto 2014/2015 stare in nove člane v četrtek, 11. septembra, ob 19. uri v Ljudskem domu. Info tel. št. 329-0196722 (Janko) in 040-214618 (Enzo).
MEPZ IGO GRUDEN iz Nabrežine obvešča, da bo prva vaja v sezoni v četrtek, 11. septembra, ob 20.30. Vabljeni novi pevci in pevke!
GEOMETRI POZOR! V petek, 12. septembra, bo od 19. ure dalje v restavraciji v Prečniku večerja za vse bivše dijake, učno in neučno osebje, geo-metrskega oddelka šole Zois. Kdor se še ni odzval na vabilo se lahko prijavi prof. Willju Mikacu na tel. št. 3335209076 ali willj.mikac@zigazois.it.
GLASBENA MATICA vabi na dneve odprtih vrat: v petek, 12. septembra, od 16.00 do 19.00 v Prosvetni dom na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, ter v soboto, 13. septembra, od 10.00 do 13.00 na sedež šole, Ul. Montorsino 2.
MOVS LIPA bo začela s prvo vajo nove sezone 12. septembra ob 20.30. Vabimo nove pevce, ki ljubilo lepo petje, naj se pridružijo.
WWF - Zaščiteno morsko območje v Miramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do 12. septembra, od 10. do 12. ure didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kontovelu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 040-6754339.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki po poletnem urniku 9.00-13.00 do petka, 12. septembra.
KAPELICA KRALJICA MIRU NA KA-TINARI: v nedeljo, 14. septembra, ob 9.30 ob 75-letnici postavitve, bosta darovala običajno sv. mašo pri kapelici domači župnik p. Rafko Ropret in upokojeni škof Evgen Ravignani. Vabljeni!
BREZPLAČNE MEDITACIJE V SEŽANI: ŠK Meditacije kot zdravilne sean-se - zdravilne seanse kot meditacije, vabi na prvo srečanje, ki bo v ponedeljek, 15. septembra, ob 16. uri. Delo bo potekalo pod vodstvom mentorja prof. Marjana Plazarja, brezplačno, v prostorih Ljudske univerze v Sežani. Možne prijave in dodatne informacije na tel. 00386-031397878.
HATHA YOGA - SKD TABOR Prosvetni dom Opčine, z Janom Budinom: prvo srečanje bo v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30.
PLESNA DELAVNICA - SKD TABOR Prosvetni dom na Opčinah, z Jelko Bo-gatec: ob sredah 15.30 - 16.30 (srednja šola ), 16.30 - 17.30 (3., 4. in 5.r OŠ). Začetek 17. septembra. Poskusna vaja za zadnji letnik vrtca in 1. in 2. r OŠ v ponedeljek, 15. septembra, ob 16.15.
SKD IGO GRUDEN - BALET sporoča, da bo vadba potekala ob ponedeljkih in sredah v društvenih prostorih v Na-brežini. Ob 16.15 za otroke stare 4 in 5 let (vrtec); ob 17.00 za otroke iz prvih dveh razredov osnovne šole in ob 18.00 za starejše. Za informacije jsimoneta@yahoo.it ali 329-4615361 (Jasna). Vaje se bodo začele v ponedeljek, 15. septembra.
MINIBASKET AKK BOR sporoča, da se treningi minibasketa začnejo v torek, 16. septembra. Letniki 2006-07-08-09 torek in petek 16.00-17.15 na Stadjo-nu 1. maj. Letniki 2003-04-05 torek in petek 17.30-19.00 v Lonjerju. Za info na tel. št. 340-6445370 (Karin).
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo vadba pod vodstvom Mateje Šajna pričela v torek, 16. septembra, ob 18. uri. Tečaj bo potekal v 2. nadstropju Kulturnega doma ob torkih in četrtkih, od 18.00 do 19.15. Za vpis in pojasnila tel. 349-6483822 (Mileva).
GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Informativni sestanek za starše bo v sredo, 17. septembra, ob 19.00 v Soščevi hiši na Proseku. Vabljeni! Za informacije telefonirati na 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina).
PILATES - vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 sporočajo, da se vadba Pila-tesa vrši ob torkih in petkih, od 19. do 20. ure v telovadnici NSŠ S. Gregorčič v Dolini. Vabljene.
ŠOLA KLASIČNEGA BALETA: poskusne vaje bodo v četrtek, 18. in 25. septembra, ob 17. uri v prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu.
ŠOLA JAZZ BALETA: poskusne vaje bodo 19. in 26. septembra, ob 17. uri v prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu.
GLEDALIŠKI VRTILJAK vpisuje abonmaje za sezono 2014/15. Na sporedu bo 7 nedeljskih predstav od septembra do marca v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30. Informacije in vpisovanje na tel. št.: 040-370846 ali pa na Ul. Donizetti 3, 3. nadstropje, od 9.30 do 16.30 od pon. do petka.
TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO IN OBLIKOVANJE TELESA - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca in vaditeljica Sandra sporočajo, da se vadba vrši ob torkih od 9. do 10. ure v društveni dvorani občinskega gledališča. Vabljene.
ŠZ BOR - GIMNASTIČNI ODSEK začenja novo sezono ritmične gimnastike s sledečimi urniki: treningi na Stadionu 1. maj bodo potekali ob torkih od 16.30 do 17.30 za predšolska in osnovnošolska dekleta; ob petkih od 16.30 do 17.30 za predšolske deklice, za osnovnošolske pa od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v torek, 23. septembra. Treningi na Opčinah (telovadnica osnovne šole Bevk) ob sredah; za predšolska dekleta od 16.30 do 17.30 in osnovnošolke pa od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v sredo, 24. septembra. Za prijave in info: 040-51377 ali 328-2733390 (Petra).
PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da so vpisnine glasbenih tečajev odprte do vključno 30. septembra. Zainteresirane vabimo na informativni dan, ki bo v petek, 26. septembra, od 16. do 19. ure v Babni hiši, v Ri-cmanjih. Informacije: po.ricma-nje@yahoo.it ali 329-1814250
KD SLOVAN s Padrič organizira tečaj slovenščine za začetnike in nadaljevalce. Informativni sestanek bo v torek, 30. septembra, ob 20. uri v Zadružnem domu Skala v Gropadi. Informacije in vpis: jan.grgic@alice.it ali na tel. št. 3497386823 (v večernih urah).
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16.00 do 18.00 in ob sobotah od 10.00 do 12.00. Za mesec september so predvidene delavnice oblikovanja: Igre in skulpture in Poslušajmo kako se približuje dež. Info: na tel. št. 040-299099 od pon. do sob. od 8.00 do 13.00 ure.
S Poslovni oglasi
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL začasno zaposli vzgojitelje s pedagoško izobrazbo.
Kandidati naj pošljejo življenjepis na e-naslov
urad@dijaski.it
HUJŠANJE IN EFT - Kako odpraviti resnične vzroke težav s telesno težo. Celodnevno delavnico v Volčjem gradu vodi Barbara Žetko. Informacije na www.eft-trieste.it, prijave na info@eft-trieste.it
ZAČETNA DELAVNICA TAPKA-
NJA v Trstu.
Vodi Barbara Žetko. Prijave na info@eft-trieste.it
cati ob urah obedov na tel. št.: 3471057860.
PODARIMO male mucke, štiri komaj rojene, in dve pripravljeni na nov dom. Tel.: 342-8084220.
POMAGAM pri reševanju težav z angleščino, osnovne, nižje in višje stopnje. Tel. št.: 331-2405643 ali bmvio-let@gmail.com.
POSOJAM na dom napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel.: 339-8201250.
PRODAM knjige za vse tri razrede srednje šole S. Kosovel na Proseku. Iščem knjigo »Biologija 1« za 5. v.g. klasične smeri liceja Prešeren. Tel. št.: 335-7492616 ali 328-9190074.
PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682.
PRODAM 100-litrski sod na olje iz ino-xa, skoraj nov. Cena: 90,00 evrov. Tel.: 040-211043.
PRODAM sledeče knjige za licej Prešeren: Od prvih zapiskov do Romantike, Predsokratiki in Latinska slovnica in vadnica za prve tri razrede. Tel.: 040-214894 ob večernih urah.
PRODAMO HIŠO (165 kv.m.) z dvoriščem, vrtom velikosti 1200 kv.m. in na dvorišču z garažo, v Senadolah, na zelo lepi in mirni lokaciji, v bližini vseh cestnih povezav, le 15 minut od Op-čin. Hiša je vseljiva z relativno majhnim posegom. Tel. št. 349-1784412.
RESEN FANT išče delo za trgatev. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877.
RESNA GOSPA išče kakršnokoli delo. Tel.: 329-3227075.
Prispevki
Udeleženci 34. Cibiciade, ki so se zbrali na Proseku dne 31. avgusta 2014, darujejo 150,00 evrov za Kulturni dom na Proseku in 50,00 evrov za FC Primorje.
V	spomin na Mirko Čok darujejo Livio, Massimo in Marisa Viller 60,00 evrov za PZ Tončka Čok.
Ob obletnici smrti nepozabnega Aleksandra Smotlaka daruje žena 50,00 evrov za SKD Primorsko.
Gospa Anica Callin Fabec daruje 35,00 evrov za Pevski zbor novega Sv. Antona.
V	spomin na Marijo Perdec darujeta Maria Bagon in Gostilna da Pino 50,00 evrov za SŠKD Timava.
V	spomin na pokojne vaščane Albino Škabar, Alojza Viteza, Borisa Husla, Lucijana Puriča in Ivanko Purič darujeta Egon in Romana 30,00 evrov za MoPZ Kraški dom in 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu.
Ob praznovanju zlate poroke Irme in Milkota Škabar daruje Maja Bitežnik 50,00 evrov za Svetišče na Repentabru.
V	spomin na Albino Škabar, Alojza Viteza, Lucianota Puriča, Borisa Husla in Nino Purič darujeta Marija in Mirko (Repen 97) 50,00 evrov za VZPI - ANPI Repentabor.
H Mali oglasi
DELAVEN FANT išče kakršnokoli občasno delo, od košnje trave in obrezovanja, do dela na kmetiji, v trgovini, v uradu. Tel. št.: 334-8301226.
IŠČEM KNJIGE za 1. letnik elektronske smeri: La nova Italia, Grammatica in-terrattiva - Grammatica e scrittura, Lessico, 2 Poesia, teatro, scrittura e temi, Per le vacanze. Tel.: 347-0473606.
IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040327251.
IŠČEM vinograde v najem v občini Dolina. Tel. št.: 329-8006516.
ODDAMO opremljeno stanovanje v Križu. Dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalnica ter majhna soba, kopalnica, veranda in malo dvorišče. Kli-
£Pogfce&no podjetje
H ^THI
ALABARDA
od leta 1999
na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu
in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 21 58 318
Nudimo prevoz pokojnika
24 ur na 24 Informacije: 392 7372323
8
Sobota, 6. septembra 2014
TRST
aktualno - Niz srečanj
Zakaj ostati zvesti Evropi?
Prireja jih združenje Dialoghi Europei
sv. ivan - Včeraj predaja namenu
Voda odslej tudi iz »vodne hiške«
Prvi teden bo brezplačna, potem bo potrebna kartica
Kam nas bodo privedli številni konflikti, nerazumevanja, žarišča sporov, ki so vedno bolj občutena naokrog po svetu? Ali sploh res vemo in razumemo, kaj se dogaja v današnjih kriznih časih? Zakaj je pri vsem tem pomembno verjeti v Evropo in njene zmožnosti? Odgovor na ta in še marsikatera vprašanja bomo lahko dobili na nizu predavanj, ki jih prireja Center ekonomskih in družbenih študij Dialoghi europei (Evropski dialogi) v sodelovanju z deželnim svetom dežele Furlanije Julijske Krajine.
Včeraj je na novinarski konferenci v kavarni San Marco pobudo podrobneje predstavil predsednik združenja Dialoghi Europei Giorgio Ros-setti: »Gre za niz enajstih srečanj, ki se bodo zvrstila med septembrom in januarjem, na katerih bodo spregovorili ugledni politiki, politični izvedenci in strokovnjaki. Zamislili smo si tri različne tematske sklope. Ti se bodo med seboj prepletali in nudili različne poglede udeležencem.«
Prvi cikel je posvečen vojnam in konfliktom, ki trenutno divjajo po svetu in širijo nemir in nestrpnost. 15. septembra bo tako dolgoletni predsednik Inštituta za mednarodne zadeve (Istitu-to Affari Internazionali) Stefano Silvestri uvodoma nudil prikaz in opis trenutne situacije Evrope in vojn okoli nas. Teden kasneje (22. septembra) bo Roberto Iannuzzi, arabist in strokovnjak na področju Srednjega vzhoda, orisal trenutno stanje v Iranu, Siriji in drugih bližnjih državah. 6. oktobra bo v ospredju žgoča tematika konflikta v Izraelu, nemiri znotraj islamskih druž, govor pa bo tudi o vlogi, ki jo ima oz. bi jo morala imeti Evropa. Govoril bo Fabio Nico-lucci, izvedenec za mednarodne odnose in mednarodno varnost. Zadnje srečanje prvega ciklusa bo na vrsti 27. oktobra, ko bo politolog Stefano Pilotto skušal obrazložiti odnose med Ukrajino, Rusijo in Evropsko unijo.
Drugi tematski sklop konferenc bo posvečen italijanskemu predsedo-
vanju EU in povezanim težavam. Po mnenju predsednika Rossettija je pomembno o tem govoriti, ker se po Evropi vedno bolj uveljavlja populistični antievropeizem. Govor pa bo tudi o evru in njegovi usodi.
Giorgio Rossetti je na tiskovni konferenci še poudaril, da nikakor ne gre prezreti tretjega cikla predavanj: »Ta bo bolj "lokalne" narave. Namenjen bo spoznavanju Slovenije, naše sosede, o kateri v bistvu ne vemo ničesar oziroma ne razumemo, kaj se tam sedaj dogaja.« Odgovor bi se lahko glasil, da tudi mnogi Slovenci nekako zaskrbljeno, zmedeno in s težavo sledimo dogajanju v matici. Predavatelji in govorniki tega sklopa sicer niso še docela določeni in potrjeni. Obeta pa se nadvse aktualna in pestra debata. (vpa)
Pred vodno hiško so tudi nazdravili z vodo
foto damj@n
Na Rotondi pri Sv. Ivanu deluje nov »vodomat« oz. »vodna hiška«, se pravi tehnološka javna fontana, ki občanom omogoča pitje sveže vode iz vodovoda, tako naravne kot gazirane. Prvo poskusno vodno hiško (poleg Rotonde so drugi dve postavili še v Rocolu oz. na Melari ter v Naselju sv. Sergija) so včeraj predali namenu ob prisotnosti tržaškega župana Roberta Cosolinija, odbornika za okolje Umberta Laurenija in direktorja podjetja ProAcqua Group iz Trenta, ki jo je tržaška občinska uprava izbrala, Cristiana Fer-rarija, ki so poudarili prednosti takega sistema, ki občanom zagotavlja svežo vodo po sprejemljivi ceni, izboljšuje urbano okolje ter prispeva k zmanjševanju uporabe plastenk in posledično količine izpustov CO2 v zrak.
Voda iz vodnih hišk bo prvi teden brezplačna, zatem jo bo mogoče kupiti s pomočjo predhodno polnjenih kartic v znesku 3 oz. 5 evrov, ki bodo naprodaj pri časopisnih kioskih. Ko bo vsota na kartici pošla, bo dovolj, da jo izročimo pri kiosku, kjer bomo imeli na voljo novo kartico. Poleg tega gre za kartico, izdelano na podlagi nove tehnologije RFID, ki je ni mogoče ponarediti ali razmagnetiti.
—/
V Šempolaju praznujejo 30-letnico SKD Vigred in 10 let prenovljene Štalce
Skd Vigred vabi jutri ob 18.30 v Šem-polaj na kulturno prireditev in prijateljsko srečanje ob 30-letnici delovanja SKD Vigred in 10-letnici odprtja prenovljene Štalce. Društvo je bilo ustanovljeno 19. aprila 1984. SKD Vigred se trudi, od vsega začetka, da so raznolike dejavnosti povod za zbližanje in sodelovanje med generacijami. Otvoritev obnovljene Štalce je bila 18. septembra 2004. Štalco, stavboje iz leta 1566, so s preko 7000 uradniških ur obnovili v sedmih letih člani društva, v njej se sedaj stalno nekaj dogaja. S Štalco je pred desetimi leti društvo Vigred pridobilo prelep kraj združevanja in ustvarjanja, kar je okrepilo življenjskost naših vasi in bogastvo celotnega prostora. Jutri bodo v kulturnem delu programa sodelovali: mladi člani SKD Vigred z recitacijami in povezovanjem, Otroška pevska skupina Vigred, Plesna skupina Vigred, Godbeno društvo Nabrežina, Mladinska glasbena skupina Vigred - Kraški fenomeni, pevka Laura Budal ob spremljavi Aljoše Sakside, ansambel Domači zvoki in ansambel Kraški muzikanti. Sledila bo družabnost. Ob priliki bo v spodnjih prostorih Škerkove hiše in v Štalci na ogled razstava o delovanju društva, ki bo odprta do četrtka, 16. septembra, od 16. do 18. ure.
Naravoslovni center
Naravoslovni didaktični center v Bazovici bo danes odprt od 14. do 20.ure. V prostorih namenjenih občasnim razstavam so izobešene vrhunske fotografije, ki jih je posnel fotograf Michele Me-negon, raziskovalec pri Naravoslovnem muzeju v Trentu, ki se že preko dvajset let ukvarja z znanstvenim raziskovanjem v Tanzaniji, Kongu, Ruandi in Etiopiji. V teh krajih posnel veliko fotografij in izbrane trenutno razstavlja v bazovskem centru.
Stalna razstava kot vedno ponuja obiskovalcem dinamični in čutni ogled kraškega okolja, delo gozdne straže ter prikaz svetovnih okoljskih problematik. Na ogled so tudi poučni filmi ter multivi-zijske projekcije. Na voljo je brezplačnen vodnik na dlančniku. Center je odprt v ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 9. do 13. ure, v torek od 14. do 20. ure. Vstop je prost, za informacije pa lahko kličete na številko 040 3773677. Do centra vozi avtobus številka 39.
prosek - Pokrajinski raznik CGIL
V znamenju krize in pomanjkanja dela
Problematika zaposlovanja v času gospodarske krize je včeraj zaznamovala prvi dan tridnevnega pokrajinskega praznika CGIL v kulturnem domu na Proseku. Po uvodu pokrajinskega tajnika Adriana Sincovicha so o življenjski negotovosti in vse težjem izterjevanju pravic spričo kriznih razmer razpravljali Gianni Bertossi (Cgil) ter odbornici za delo na deželi Loredana Panariti in na pokrajini Adele Pino.
Praznik se nadaljuje danes, ko bodo ob 16.30 predstavili poročilo o krizi v Trstu, uro kasneje pa bo okrogla miza o Evropi, človekovih pravicah in bilančnih omejitvah.
gibanje svobodno ozemlje - Dve manifestaciji za STO
V Trstu in Londonu
14. septembra v sprevodu tudi gibanji za neodvisnost Veneta in Brescie - Mednarodna tožba proti tržaškim sodnikom
»Lani se je sprevoda za Svobodno tržaško ozemlje udeležilo veliko ljudi. Tokrat vemo, da so težave in razprtije prejšnjih mesecev povzročile negativno spiralo, ki je marsikoga odvrnila od gibanja. Vseeno pričakujemo visoko udeležbo za nov začetek,« je na predstavitvi manifestacije za STO, ki bo 14. septembra, povedal Vito Potenza, predsednik gibanja Svobodno ozemlje (SO ali GSO). Le-to so ustanovili odpadniki gibanja Svobodni Trst, ki so po spomladanskem sporu z nekdanjim oz. sedanjim (odvisno od zornega kota) predsednikom Robertom Giurastantejem potegnili za sabo večino članov.
Na novem sedežu v Ulici Roma 28 so nastopili predsednik Potenza, podpredsednik Andrej Rupel in tajnik Marco Pizzi. Prvi je poudaril, da se bodo sprevoda od Trga Venezia do do Trga Liberta udeležile »vse duše tržaškega boja za neodvisnost«. Med raznimi organizacijami bodo tudi Fronte per l'indipendenza Giorgia Marchesicha, Društvo STO s Koprskega (oz. iz »cone B«) in koordinacija pristaniških delavcev; pa še delegaciji zagovornikov neodvisnega Veneta in gibanja Brescia Patria, ki se zavzema za odcepitev Brescie od Italije (!). Edino odsotno bo prav gibanje Svobodni Trst, ki bo dan zatem samo demonstriralo na Velikem trgu. »Mi smo odprto ljudsko gibanje, povabili smo vse. Oni hočejo biti sami,« je pojasnil Pizzi. »Napadli so nas z lažmi o orožju, mamilih in krajah. Čakamo samo še obtožbe o pedofiliji in prostituciji,« je pristavil Potenza. SO opušča sodne bitke in se posveča ideji o pro-stocarinskem razvoju Trsta. Potenza pravi, da cona B še obstaja, sam pa v prihodnosti ne izključuje ustanovitve stranke. Okoli teh točk se je tedaj poglobil razdor v Svobodnem Trstu.
Tožilec Federico Frezza je zaradi suma prevratništva uvedel preiskavo zoper 37 udeležencev decembrskega shoda. Solidarnost so jim izrazili poslanec G5Z Aris Prodani, neodvisni senator Lo-
Andrej Rupel, Vito Potenza in Marco Pizzi	fotodamj@n
renzo Battista, tržaška sekcija Radikalne stranke in poslanec Severne lige Massimiliano Fedriga. Vsi ti so poudarili, da je svoboda izražanja mednarodno priznana pravica. Tožilec naj bi preiskovanim ponudil dogovorjeno kazen 45 dni zapora, medtem ko v primeru procesa tvegajo najmanj enoletno kazen. Potenza je napovedal mednarodno tožbo proti tržaškim sodnikom.
6. oktobra bodo člani SO demonstrirali na trgu Trafalgar v Londonu. Jutri pa prirejajo motoristični izlet z zastavami s helebardo po cestah STO. Pobudo so imenovali »motomahanje«. (af)
trebče - Praznik Svobodnega Trsta
Veliko helebard in malo obiskovalcev
Ponudba spominkov za sicer maloštevilne odjemalce	fotodamj@n
Gibanje Svobodni Trst, ki mu predseduje Roberto Giurastante v tesnem sodelovanju s Paolom G. Parovelom, bo 15. septembra na Velikem trgu samo priredilo svoj shod ob 67. obletnici ustanovitve STO. Priprave pa potekajo na prazniku, ki ga gibanje ta konec tedna organizira na prireditvenem prostoru ob športnem igrišču v Trebčah.
Eden od kamnov spotike med obema gibanjema za STO je bila spletna stran. Spomladi je Giurastante obtožil svoje nasprotnike, da so si jo prisvojili in jih prijavil. Svobodni Trst ima zdaj novo spletno stran z italijanskimi, angleškimi in nemškimi vsebinami. Slovenščine je bore malo in hrvaščine ni, čeprav naj bi bila z italijanščino uradna jezika STO. (af)
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 6. septembra 2014
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Vsi razumejo, le slovenski politiki ne
Darja Kocbek_
Slovenska politična elita je svoje prepire, kjer prevladujejo osebne koristi nad interesi države in državljanov, spet prenesla v tujino, tokrat v Bruselj, kjer novi predsednik evropske komisije JeanClaude Juncker sestavlja svojo komisarsko ekipo. Ta je v tem tednu s povabilom predsednici odhajajoče vlade Alenki Bratušek za pogovor v Ljubljano nedvoumno sporočil, da ga prepiri slovenskih političnih strank prav nič ne zanimajo, zato naj jih nikar ne prenašajo v Bruselj.
Odločitvi, da bi Bratuškova postala evropska komisarka iz Slovenije, iz nastajajoče nove vladne koalicije ne nasprotuje le Stranka Mira Cerarja, ki je zmagala na predčasnih parlamentarnih volitvah in je konec julija že potem, ko je bilo jasno, da Juncker nujno potrebuje ženske kandidatke, vztrajala pri dosedanjem komisarju Janezu Potočniku, ampak po novem tudi socialni demokrati in DeSUS. Obe omenjeni stranki sta se kot članici odhajajoče levosredinske vlade Alenke Bratušek konec julija strinjali, da je Slovenija Junckerju poslala seznam, na katerem sta poleg Bratuškove še njuna kandidata evropska poslanka socialnih demokratov Tanja Fajon in predsednik upokojenske stranke DeSUS in zunanji minister Karl Erjavec. Socialni demokrati in DeSUS so pred dobrim mesecem dni tako skupaj s stranko Bratuškove sklenili, da odločitev o izbiri kandidata prepustijo Junckerju.
Ko so iz Bruslja ta teden sporočili, da se je Juncker odločil povabiti na pogovor Bratuškovo, so politiki na levosredinskem in desnosredinskem političnem polu v Sloveniji sprožili pravi vihar. Slovenska politična elita je s tem, ko je najprej odločitev po izbiri kandidata prepustila Junckerju, zdaj pa se nad njegovo odločitvijo zgraža in ga skuša prepričati, da je ravnal napak, dokazala svojo nezrelost in nesposobnost, saj so vse druge države članice razumele načela, ki jih je določil za sestavo svoje komisarske ekipe.
V Bruslju, kjer prerekanj slovenske politične elite uradno ne komentirajo, pozorno spremljajo tudi, kako Miro Cerar sestavlja svojo ministrsko ekipo, od katere bo odvisno, kako se bo nova le-vosredinska vlada lotila reševanja krize. Pri tem mandatarju ne gre gladko, saj je moral objavo imen kandidatov za ministre preložiti na ponedeljek, zadnji dan preden jih mora poslati v državni zbor. Novi predsednik vlade ima v skladu z ustavo za sestavo ministrske ekipe čas največ 15 dni po imenovanju v državnem zboru. Mira Cerarja so poslanci izvolili za novega predsednika vlade 25. avgusta, kar pomeni, da mora seznam kandidatov za
ODPRTA TRIBUNA
ministre poslati v državni zbor najkasneje do torka, 9. septembra.
Po neuradnih informacijah naj bi Cerarjeva stranka imela težave predvsem z iskanjem kandidatov za ministra za gospodarstvo, ki bo moral najti rešitve za problem prezadolženosti podjetij, in za ministra za zdravje, ki bo moral najti rešitve za vse hujše težave v zdravstvenem sistemu.
Problem pa ima tudi DeSUS. Pisateljski društvi sta, denimo, s pismom Miru Cerarju javno izrazili nasprotovanje neuradni kandidatki te stranke za kulturno ministrico. To naj bi namreč postala poslanka Julijana Bizjak Mlakar, ki se je do sedaj ukvarjala predvsem s problemi v zdravstvu. »Z veliko zaskrbljenostjo ugotavljamo, da nastajajoča koalicijska politika že v svojih prvih prepoznavnih korakih slovensko kulturo v strokovnem in političnem smislu marginalizira,« so pisatelji napisali v pismu, ki so ga poslali Cerarju. V četrtek je še nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar sporočil, da ne bo prevzel resorja za okolje in prostor. DeSUS ima tako problem z dvema od štirih ministrskih mest, kolikor jih namerava imeti v Cerarjevi vladi.
Vse bolj vre tudi v stranki socialnih demokratov, ki bo tretja stranka nove vladne koalicije. Del članstva sicer ne prav na glas meni, da bi morala ohraniti ministra za šolstvo namesto, da kot kandidata za ministra za obrambo predlaga podpredsednika državnega zbora Janka Vebra.
V besedilu koalicijskega sporazuma, ki so ga prvaki strank parafirali v sredo, je zato navedena le razdelitev resorjev po koalicijskih strankah. Miro Cerar se po parafiranju koalicijskega sporazuma ni želel opredeliti do kandidatov za ministre. »Mislim, da razumete, da je zelo pomembno, da ne izpostavljamo kandidatov javnosti v nepravem času, ker jih je v igri kdaj lahko tudi več in je potem to lahko na nek način neprimerno do njih,« je razložil. Povedal pa je, da doslej še ni zavrnil nobenega kandidata, ki mu jih predlagata najverjetnejši koalicijski partnerici. Kandidatov namreč ne izbira po »sistemu predlaganja in zavračanja, pač pa medsebojnega sporazumevanja, na podlagi zaupanja in seveda iskanja čim bolj kompetentnih ljudi«.
Zaupanje kompetentnih ljudi, da bi v Cerar-jevi vladi lahko delali strokovno, ne da bi jih pri tem ovirali osebni interesi in spletke v koaliciji, pa tudi zaupanje državljanov plahni z vsakim dnem, ko se s svojimi novimi zahtevami in stališči oglasijo predstavniki socialnih demokratov in Desusa.
ODPRTA TRIBUNA
Zaskrbljenost ni odveč, strašenje s katastrofo pa ni potrebno
Igor Giacomini, načelnik Urada za slovenske Sole v FJK
Dovolite da se prvič oglasim na straneh Primorskega dnevnika kot načelnik urada za slovenske šole. Z veseljem opažam, da ostaja manjšinska stvarnost zelo pozorna na šolo in s šolo povezano tematiko. Komentarji, ki si v teh dneh prav tako veselo sledijo in na katere gledam s tega raz-gledišča z velikim zanimanjem, so zato dobrodošli; obenem dopuščajo, da si posameznik lahko ustvari lasten pogled na zadevo, kar je prav tako dobro, saj spodbuja debato, ki naj bo še tako kreativna, samo da je osnovana.
Zatakne se namreč takrat, ko se v debato vrinejo bolj ali manj utemeljene informacije, ki lahko bralce zavedejo in zato dovolite, da samo na kratko pojasnim nekatere podatke, ki sem jih zasledil na slovenskih medijih, na nekaterih spletnih straneh in ne nazadnje v komentarju, ki ga je ta dnevnik objavil dne 2. septembra.
Ni treba da vnaprej opozorim, da si podpisani ne more dovoliti političnih ali neosnovanih pripomb. Kar sledi, je dejanski oris stanja slovenske šole s privilegiranega zornega kota, iz katerega - to pa dovolite - resda ne vidim nikakršnih ruševin slovenske šole, pač pa gledam naprej z zaupanjem. Zaskrbljenost ni odveč, katastrof-izma pa si res ne moremo privoščiti saj, samo za primer, imajo letos na špetrskem ravnateljstvu dodatni oddelek vrtca, ki skupno premore kar sto malčkov.
Ne nameravam komentirati posameznih prispevkov, ker bi bilo predolgo in neumestno, želim pa zagotoviti, da goriška izpostava ni ukinjena, ne formalno niti dejansko. Glede osebja, ki je bilo nameščeno na uradu po zakonu 932/1973, mimo tega, da bo treba počakati, da se o tem izreče državna advokatura, kar pomeni, da je ta trenutek povsem neumestno dajati pravne bolj ali manj utemeljene interpretacije, je taka namestitev do danes terjala dodatne namestitve ali po domače suplence in torej dodaten strošek, ki je z letošnjim letom nedovoljen, zaradi znanih vse-državnih finančnih ukrepov. V nasprotnem primeru, da bi se izognili takemu strošku za dodatno osebje, bi se moral posamezni ravnatelj izrecno odpovedati prej omenjeni nadomestitvi (na posamezni šoli) tako izposojenega osebja, v škodo sami šoli, šolnikom in ne nazadnje otrokom. Goriška enota bo torej delovala v nadaljnjem s takim tedenskim urnikom, ki je - po eni strani -
Ui
usklajen z razpoložljivostjo zaposlenega osebja, obenem pa prirejen dejanskim zahtevam goriškega urada. Zagotavljati usklajeno delo urada z dvema ločenima izpostavama je zelo zapleteno, taka izbira pa temelji, med drugim, na dnevnem številu obiskovalcev, ki se dejansko poslužuje urada samega, zaradi novih delovnih razmer, ki so medtem nastale ter ne nazadnje, na podlagi dejstva, da nam informatika dopušča hitro in nemoteno delovanje s šolami in javnostjo, česar leta 1973 zakonodajalec ni mogel niti zdaleč predpostavljati. Jasno je, da ostaja ta rešitev začasna, saj kot rečeno bo treba počakati na pravna pojasnila iz Rima.
Veliko berem tudi o ravnateljih in o pomanjkanju osebja nasploh; mimo tega, da je bilo letos slovenskim šolam dodeljenih dodatnih 5 mest in povečano število neučnega osebja, verjamem, da je spoštovanja vredna požrtvovalna in hvalevredna namestitev »tržaškega« ravnatelja na goriški tehnični pol, saj so take delovne izkušnje zelo dragocene in koristne za ovrednotenje med-pokrajinskega sodelovanja in pripadnosti nekemu širšemu kontekstu, ki ga označujemo s splošnim pojmom slovenske šole. Požrtvovalnost ravnateljev, katerim gre moja javna zahvala, se meri tudi na tem, da imajo v Špetru zagotovljeno vodstvo s strani ravnateljice, ki bo to zimo prevozila kar nekaj kilometrov, v lepem ali slabem vremenu, v korist ne samo tamkajšnje šole pač pa celotne šolske mreže.
Obenem se je treba zavedati, da so slovenske šole del vsedržavnega šolskega sistema in sledijo splošnim zakonskim predpisom, brez izjem. Zavedam se načela, ki ga je zakoličilo ustavno sodišče o zagotavljanju minimalne ravni zaščite, za zdaj pa krčenja šolskega osebja ni bilo. V bodoče se odpirajo zanimive perspektive tudi za slovenske šole, katere je izkoristiti, v sklopu predvidenih novosti in pravkajšnjih smernic za novo šolo, dostopne na spletni strani ministrstva. Te predstavljajo popoln preustroj organiziranosti šol in načina zaposlovanja osebja, skladno z veljavno evropsko zakonodajo.
Samo na koncu, da bo debata utemeljena; nekje smo zasledili kritiko t.i. preselekcije pri (vse-državnih) razpisih za ravnatelje, to zoprno prakso pa je že odpravil zakonski odlok 104/2013 in je pripomba zatorej odveč.
UUrKIA IKIKUINA	a	*
Kljub zapletom se težave sole rešujejo
LlVIO semolic de2elni tajnik SKGZ_
Ne pomnim šolskega leta, ki bi začelo brez večjih ali manjših težav. To je pač negativna značilnost italijanskega šolskega sistema, v okviru katerega delujejo tudi slovenske šole v FJK.
Tudi sam zato delim zaskrbljenost vseh tistih, ki so v teh dneh izpostavili določeno kritično stanje, v katerem bodo morale delovati naše šole v novem šolskem letu. Tu gre v prvi vrsti za hudo pomanjkanje ravnateljev (tudi zaradi obvezne upokojitve, ki jo predvideva pred kratkim odobrena reforma javne uprave) in posledično uporabo metode regenc, s katero se bodo ubadale pravzaprav vse šole v naši deželi in seveda tudi drugje. Ne pozabimo namreč na kar precej primerov posameznih ravnateljev, ki bodo morali istočasno upravljati številne razno razne šole z nekaj tisoč učencev, kar je seveda nedopustno! Zaradi tega bo v teku leta razpisan vsedržavni natečaj za ravnatelje in upravno osebje, ki ima nadvse pomembno vlogo pri delovanju šol. Pri tem ni torej nobenega dvoma, da moramo še naprej napeti vse možne energije in delovati usklajeno do sedanje vlade ter zahtevati ustrezno rešitev perečih problemov in dejansko
uresničitev vladne napovedi o omenjenem razpisu v nekaj mesecih. To naj bo tudi glavna prioritetna tema naslednjega vladnega omizja, kot je sicer pred kratkim v dopisu podministru Bubbicu predlagal predsednik SKGZ-ja Pavšič.
Povsem drugače pa gre obravnavati problem osebja goriške in tržaške izpostave urada za slovenske šole, ki ga predvideva zakon 932 iz leta 1973. Zadeva je še vedno čisto tehnične narave in še ni prešla na politično raven, ker so ministrski funkcionarji na nesrečno pobudo prejšnje deželne ravnateljice Beltramejeve prenesli državni advokaturi tozadevno vprašanje. Zaradi te nerodnosti, o kateri smo bili šele naknadno obveščeni, danes funkcionarji žal ne upajo prevzeti odgovornosti za imenovanja (ker osebno odgovarjajo), četudi v resnici ne obstaja nobena nasprotna direktiva. Verjamemo vsekakor, da bo vsaj problem goriškega šolskega urada takoj rešen in da bo tako postal ponovno operativen.
Sicer med nami ni nobenega dvoma in vsi se strinjamo s Sindikatom slovenske šole, da novo nameščeno osebje po zakonu 38/2001 ne nadomešča do-
sedanjega osebja predvidenega po zakonu 932 in to je bilo tudi že izpostavljeno na pristojnih mestih. V tem trenutku pa rešitev problema ni v rokah ne politike in niti civilne družbe, pač pa državne advokature, ki se mora izreči. V nesrečnem primeru negativnega odziva pa bomo naknadno vsi na potezi za složno in odločno reakcijo.
Drugače pa bi izrazil tudi svoje začudenje ob branju določenih javnih posegov, kjer se postavlja v dvom nekatere zelo pomembne zakoličene dosežke in se tako vnaša v javnost nepotrebno zmedo. Mislim predvsem na dve zelo specifični normi, ki sta bili doseženi s popravki poslanke Tamare Blažine k dekretu št. 104/2013: tista, po katerem ne bo potrebna nobena predselekcija za natečaj ravnateljev slovenskih šol in tista, še bolj pomembna, ki daje slovenski deželni šolski komisiji pristojnost OBVEZUJOČEGA mnenja glede šolske mreže slovenskih šol v Italiji. Torej daleč od tega, da bi karkoli ukinjali in stlačili v eno samo šolo.
Skratka, kar nekaj problemov pa vendar tudi nekaj dosežkov v zadnjih letih (ne pozabimo npr. na pridobitev
ločenih organikov v času največjih rezov znotraj italijanskega šolskega sistema!), kar nas spodbuja, da nadaljujemo z načrtnim delom, ki sloni na stalnem usklajevanju med deželnim vodstvom naših šol in tistimi, ki vsakodnevno delujejo v korist naše šole, od Sindikata do izvoljenih predstavnikov in civilne družbe.
Seveda se v določenih primerih napori tudi izjalovijo in je potrebno začeti vse znova, kot se je zgodilo po večletnem naprezanju za širitev dvojezičnega šolstva v videmski pokrajini. Tu pa pridejo do izraza tudi drugi dejavniki ali krokarji, ki se zbudijo vedno v nepravem trenutku. Ni namreč dopustno, da se po nekaj letih truda na vseh ravneh in usklajenih korakih med vsemi (krovnima organizacijama SSO in SKGZ, javnimi upravami, deželo, šolskim uradom, vse do slovenske poslanke v Rimu in samega ministrstva) nekateri zbudijo post festum in na beneškem manjšinskem štirinajstdnevniku blatijo prav tiste, ki so se najbolj trudili za dosego širitve dvojezičnih šol, kot je predvideno po zaščitnem zakonu. Zlonamernost ali kaj več ??
Marsikje so torej še prisotne določene nedorečenosti in zapreke, ki bremenijo razvoj našega šolstva. Verjamem pa, da bomo znali vse to preb-odriti in z najboljšimi močmi številnih članov učnega in neučnega kadra, ravnateljev in vseh, ki sooblikujejo naše šolstvo, še dodatno nadgraditi kakovost naše vzgojno-izobraževalne ponudbe ob konkretni podpori vseh. Vzroke za optimistični navdih mi nenazadnje dajejo tudi vsi tisti slovenski ravnatelji, ki so se prostovoljno odločili, da sprejmejo regence in tako jasno dokazali svojo navezanost na našo šolo, mimo katerekoli birokratske obveznosti. In prav ta navezanost ter čut pripadnosti določeni skupnosti lahko postaneta še večja dodana vrednost naših šol in kar številčnega učnega kadra (skoraj 500 ljudi), ki nenazadnje predstavlja pravo intelektualno hrbtenico naše manjšine v Italiji.
Ob koncu še iskrena zahvala ravnateljicam Živi Gruden, Mihaeli Pirih in Mileni Padovan, ki so sicer zapustile delovno mesto na šoli, gotovo pa ne zapuščajo našega vzgojno-izobraževalne-ga oz. kulturnega okolja.
1 G
Sobota, 6. septembra 2G14
KULTURA
/
chamber music v trstu - Pet večerov bo uvedlo v praznovanje 20-letnice delovanja
Na 13. klavirskem festivalu mladi interpreti in veliki mojstri
Prva bo sijajna ruska pianistka EHsso Virsaladze, sledijo tri mlajše pianistke za konec pa F.J. Thiollier
Tržaško glasbeno društvo Chamber Music bo prihodnje leto obhajalo 20-le-tnico delovanja, ki se je rodilo okrog mednarodne nagrade za komorno glasbo, posvečene Tržaškemu triu-Trio di Trieste. Ponudba se je postopoma obogatila ter utrdila z različnimi nizi - koncerti na Prefekturi, Komorni salon, ne nazadnje pa klavirski festival, ki bo letos že trinajstič zaživel v mali dvorani gledališča Verdi. Umetniški vodja društva ACM Fedra Flo-rit je na tiskovni konferenci podrobno opisala oblikovalce in vsebino petih koncertov, ki bodo v mali dvorani vsak ponedeljek, od 22. septembra do 20. oktobra. Pri omizju so sedeli blagajnik društva Antonio Fogazzaro, ki je izpostavil hude finančne težave zaradi neustavljivega krčenja javnih in zasebnih prispevkov; tržaško občinsko upravo je zastopala podžu-panja Fabiana Martini, pokrajinsko pa predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Obe sta pokazali veliko naklonjenost do delovanja društva, ki bogati tržaško kulturno sceno ter posveča veliko pozornosti mladim. Prisoten je bil tudi direktor deželnega sedeža RAI Guido Corso, kajti v zadnjih letih je radijska hiša posnela in predvajala veliko število koncertov, tako na slovenskih kot na italijanskih radijskih valovih, med sponzorji pa je bil prisoten zastopnik banke Mediolanum.
13. klavirski festival z naslovom Mladi interpreti in veliki mojstri bo tudi letos zvest svojemu smotru in bo v začetku in na koncu ponudil dva velika mojstra, vmes pa tri mlade in že lepo uveljavljene pianiste: odprla ga bo 22. septembra sijajna ruska pianistka Elisso Virsa-ladze, tudi odlična pedagoginja, ki smo jo v Trstu že z užitkom poslušali v pretežno ruskem repertoarju, tokrat pa bodo na vrsti samo klasični in romantični mojstri kot Mozart, Haydn, Schumann in Brahms. 29.septembra bo nastopila štiri-indvajsetletna Eleonora Armellini, ki smo jo poslušali v Tržiču, ko je bila še otrok. Diplomirala je, ko je bila stara sa-
glasba - Na festivalu SolokamP
Mojstrski tečaji, koncerti in obiski
S koncertom v Volčjem Gradu se je minulo soboto končal SolokamP 2014. Festival je obsegal mojstrske tečaje za izpopolnjevanje znanja glasbenikov in pevcev, kot tudi koncerte profesorjev in študentov tečajev. Osrednje dogajanje - to je izobraževanje pod mentorstvom priznanih pedagogov in koncertantov, je bilo v prostorih štanjelskega gradu, festivalski koncerti pa so potekali v Štanjelu, v okoliških krajih po Krasu in prvič tudi v Gorici.
SolokamP 2014 je zajemal pet mojstrskih tečajev: solopetje je vodil zelo iskani nemški profesor in tenorist Thomas Heyer v sodelovanju s pianistom Klausom Rothom, ki je pevce korepeti-ral; flavtiste je poučevala Milena Lipo-všek, profesorica na KGBL in članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija; mentor za pozavniste je bil Dušan Kranjc, cenjeni profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo; flavtiste in pozav-niste je pri klavirju spremljala Mateja Ur-banč Hladnik; tečaj za citrarje je potekal pod mentorstvom priznanega koncer-tanta iz Avstrije Martina Mallauna; harmonikarje je vodil profesor na KGBL in na ljubljanski Akademiji za glasbo ter uveljavljeni koncertant Klemen Leben. Skupno je bilo na SolokamPu 36 udeležencev iz petih držav, Avstrije, Hrvaške, Italije, Nemčije in Slovenije.
SolokamP je poleg tečajev zajemal še sedem koncertov na šestih različnih prizoriščih, izbranih prikupnih lokacijah kraške pokrajine v krajih Štanjel (cerkev sv. Danijela), Kobjeglava (Zegov borjač), Škrbina (stara šola), Dutovlje (Bunčetova domačija), Volčji Grad (Domačija pri Davidu in Martini), pa tudi na Goriškem gradu.
Koncertna prizorišča so bila vselej napolnjena, občinstvo pa je bilo navdušeno nad zanimivimi koncertnimi programi in prepričljivimi izvedbami mladih nadobudnih glasbenikov. Na dveh koncertih so nastopili profesorji mojstrskih tečajev, ki so mednarodno uveljavljeni kon-certanti. Tri koncerte je posnel in arhiviral Radio Koper.
Udeleženci in profesorji so v sklopu SolokamPa imeli s krajšimi izleti tudi možnosti spoznavati okoliške znamenitosti in običaje (ogled devinskega gradu, kamnoseške delavnice, pršutarne), si ogledati lepote kraške in bližnje pokrajine (sprehod po Rilkejevi poti) in okusiti pristno kuli-nariko z izbranimi domačimi dobrotami.
SolokamP je tako vnovič uspešno »izzvenel« kot izvrstno organiziran projekt, ki združuje odlične delovne pogoje, očarljive koncertne lokacije, sproščeno in prijetno vzdušje; vse to pa pripomore k vidno uspešnim rezultatom na zaključnih koncertih udeležencev.
Mlajšo generacijo bo med drugimi zastopala že uveljavljena ukrajinska pianistka Anna Kravtchenko (levo), niz petih koncertov pa bo sklenil francoski mojster Francois-Joel Thiollier
mo dvanajst let, od takrat pa se je njena kariera lepo razvila. Igrala bo Schuman-na in Brahmsa, klasiki pa se bo posvetila tudi ukrajinska pianistka Anna Kravtchenko, ki bo nastopila 6.oktobra: Bach in priredbe njegovih skladb izpod peresa Ferruccia Busonija (čigar nagrado je umetnica osvojila, ko je bila stara komaj šestnajst let), Robert Schumann in Franz Liszt so njene izbire, z Bachom pa bo svoj koncert 13.oktobra začel tudi štiriindvaj-setletni Giuseppe Guarrera, sicilski pianist, ki je pred sedmimi leti prišel v Gorico študirat z mojstrom Sijavušem Ga-dijevim na SCGV Emil Komel, zdaj pa se izpopolnjuje na berlinski akademiji Hanns
TOMIZZEV DUH
Eisler. Poleg Bacha bo Guarrera igral Schuberta, Debussyja in Chopina, povsem francoski program-Debussy, Satie in Ravel- pa je izbral mojster Francois-Joel Thiollier, prava zaključna poslastica, ki bo na vrsti 20.oktobra.
Floritova je že napovedala mednarodni tečaj kompozicije Coral Award, ki bo na vrsti konec oktobra, vstopnice in abonmaji za klavirski festival (ki so za mlade res poceni: abonma za pet koncertov stane le 30 Evrov), pa so že naprodaj pri agenciji Ticketpoint na Korzu Italije,6. Vse podrobnosti so objavljene na spetni strani www.acmtrioditrieste.it.
Katja Kralj
vilenica - Danes
Podelitev nagrade
Dogajanje 29. mednarodnega literarnega festivala Vilenica se je včeraj preselilo v Ljubljano, kjer se je pričelo dopoldne z literarnim branjem na letnem vrtu Društva slovenskih pisateljev (DSP) ter vrhunec doseglo zvečer s sprejemom pri županu Zoranu Jankoviču in literarnim branjem na Ljubljanskem gradu, kjer so se poleg nagrajenca letošnje Vilenice, madžarskega pisatelja Laszla Krasznahorkai-ja, predstavili Ivana Dobrakovova (Slovaška, Italija), Asko Kunnap (Estonija), Stanislava Repar (Slovaška, Slovenija) in Fiston Mwanza Mujila (Kongo, Avstrija).
V Klubu CD je potekala okrogla miza in literarno branje na temo Luksemburg na Vilenici, v prostoru Kult3000pa okrogla miza na temo Srečanje z literarnimi prednicami. V Ljubljani se je začel tudi dvodnevni mednarodni komparativistični kolokvij. Slovensko društvo za primerjalno književnost je v sodelovanju z DSP in še nekaterimi soorganizatorji 12. srečanje po vrsti pripravilo na temo Literatura in glasba: stičišča, presečišča in zmote.
Vilenica se bo tradicionalno sklenila danes ob 18.30 v istoimenski kraški jami s podelitvijo nagrade vile-nica Krasznahorkaiju. Pred tem bo še Literarna matineja na gradu Štanjel (ob 10. uri), Literarni sprehod po Štanjelu (10.30), Nastop nagrajencev 14. Mlade Vilenice (11.30) in literarno branje.
Banke kot bombe
Milan Rakovac
Veste kaj so »švicarji« z malo začetnico? To so posojila, ki so jih najemali ljudje na Hrvaškem z vezavo na švicarski frank. Rezultat? Dvigneš kredit v vrednosti 100.000 ChFR, vrniti pa moraš 200.000 ChFR. Tisoči državljanov so zato morali storiti skrajni korak: prodati stanovanja na dražbi in - na cesto! Vrhovno sodišče je odločilo, da morajo banke zaslužek z »drsečimi tečaji« in »deviznimi klavzulami« zadolženim državljanom vrniti. In? Zaenkrat se ni zgodilo nič, nobena od bank še ni znova obračunala kredita in državljanu vrnila z manipulacijo preplačega denarja, niti ena sama banka, niti en primer med šestdeset tisoči nesrečnih dolžnikov. Jasno je, da se bo to nekoč le moralo zgoditi: podaš zahtevek, če ga ne upoštevajo, te banka toži, ti se pritožiš, sodišče ti da prav, banka se pritoži na višje sodišče ...in tako mineva čas, ti pa vse globlje toneš v dolžniško suženjstvo. Zato ta krepak naslov danes, sposodil sem si ga pri ravnatelju ljubljanske drame, Igorju Samoborju, ki za Delo pravi: »Bajonete in bombe so zamenjale banke, to je vse ...« Grozljiva, natančna ugotovitev.
Povsod v posttranzicijskih državah (pa tudi na Zahodu, čeprav tam družba, država in pravo le še nekaj pomenijo) je prišlo do nezgodovinskega, nenaravnega pojava nepojmljivega kapitalizma: reška pisateljica svetovnega slovesa Daša Drndič bi lakonično, brez olepševanja rekla - to je kapitalistični fašizem, finančni fašizem.
Dr. Božo Repe v Mladini analizira: »Tako imamo danes v domači politični ponudbi kombinacijo, značilno za latinskoameriške diktature: skrajni
katolicizem in nebrzdani liberalizem ...le tako si je mogoče razložiti sedanje sklicevanje na boga in na slovenstvo ter hkratno klicati tuje korporacije, naj prevzamejo ostanke slovenskega gospodarstva ... « To diagnozo lahko brez zadržkov pripišemo tudi Hrvaški. Še kateri državi znotraj EU? Še splošno politična opazka: diktature, o katerih piše dr. Repe, v Latinski Ameriki izginjajo. Tudi potrebne niso več, ne tam ne tu. Vojnih klik, fašistično-mi-litarističnih hunt ni treba skoraj nikjer več na svetu. Kajti finančna, korpora-tivna merkantilistična nomenklatura danes povsod nadzira države in vlade. Noben vojaški, desničarski, populisti-čni ali, bognedaj, komunistični prevrat ni potreben za ohranitev interesa družbene, pardon, ekonomske »elite«. Le-ta je razpredla subtilne elemente nadzora in pridobivanja profita, državljani sami sebe pehajo v dolžniško odvisnost: plačujejo s karticami, kupujejo na obroke, avto nabavljajo z odlogom plačila za leto dni, za samo sto evrov mesečno lahko voziš udoben avtomobil, ali pa gumenjak in z njim pa-radiraš po Kornatih ...
Zagovorniki svobodnega trga delujejo svobodno: diskretno in učinkovito, še lastne teoretske podlage so zavrgli, znanost, ki modro molči že tam od generacije Chicaških dečkov (Friedmanovi učenci, zagovorniki popolne liberalizacije gospodarstva), ki so Čile tik-tak »poštimali«, odlično teoretično podkovani in vsemogočni pod budnim očesom generala Pinocheta.
Mi tule v Sloveniji, pa tudi v Hrvaški (odkar je ex mr. President Stipe Mesič upokojil apostolsko število generalov-biznismenov) nimamo več
generalov, ki bi prevzeli oblast. Tudi če bi bil kje še kakšen, ki bi gojil take upe, mu jih ni treba: banke resnično delajo bolje od bajonetov in bomb. Naši dve državici pa, osiromašeni kot v času avstroogrskega plemstva, ko smo si še upali netiti upore ...Že sama pomisel na več socialne države, na socializem, dvigne na noge »leve« in desne partijske šefe, pa kardinale in škofe, medtem ko mediji prožijo plaz opominov na komunistične zločine. V Hrvaški se bližajo predsedniške volitve in, kot smo že vajeni, že beremo o »rdeči kači«, o najhujšem zločincu Josipu Brozu, o jugoslovanarjih (sic!), ki že kujejo novo balkansko ureditev - ob pomoči same Nemčije, verjetno zato, ker Sovjetska zveza ne obstaja več ...Ojej!
V Sloveniji je malce drugače, Združena levica je konkretno dejstvo, na trgih se je namreč naučila, da je bolje imeti sedem zastopnikov v parlamentu kot pa sedemdeset tisoč duš na trgu. TRG ostaja retorična, vzpodbudna Agora, kraj neposredne demokracije, mlada levica pa ve, da bi bankirji celo New european left veliko raje gledali na ulici kot v parlamentu. Na trgu se lahko utrudi, ali pa jo utišajo sile reda in miru. V parlamentu pa bo slej ko prej začela spreminjati zakone. O, to pa ne!
In vendar: razvoj stvari ne gre v prid monetarni oligarhiji, banke razpolagajo s tisoči stanovanj, ki jih ne morejo prodati. Če dolžnika pošljejo v zapor, banka spet ne bo iztržila ničesar. Mislim, da bo banka kmalu spet potrebovala državo, ne le kot varuhinjo reda in ureditve, temveč kot re-gulatorko - nereguliranega.
ITALIJA, SVET	Sobota, 6. septembra 2014 1 1
minsk - Včeraj na srečanju kontaktne skupine za Ukrajino
Dogovor o prekinitvi ognja vzbuja upanja za rešitev krize
MINSK - Predstavniki vlade v Kijevu in proruski separatisti so na pogajanjih v Minsku dosegli dogovor o prekinitvi ognja na jugovzhodu Ukrajine, ki naj bi končal skoraj pet mesecev trajajoči konflikt, ki je zahteval več kot 2600 življenj. Zveza Nato ostaja previdna in opozarja, da bo spremljala dogajanje na terenu. Ukrajinski predsednik Petro Poro-šenko je po sklenitvi dogovora dejal, da si z ruskim predsednikom Vladi-mirjem Putinom delita odgovornost, da bo prekinitev ognja trajala dolgo, saj je dogovor nastal na podlagi njunega dogovora.
Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov pa je izrazil upanje, da bo dogovor v celoti uresničen in da bosta obe strani nadaljevali pogovore, dokler ne bo dosežen »dokončen dogovor« o rešitvi ukrajinske krize.
Zveza Nato na drugi strani ostaja previdna. Kot je dejal generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen, upajo, da pomeni začetek konstruktivnega političnega dialoga. Ob zaključku vrha Nata v britanskem Walesu je hkrati opozoril, da bo Nato pozorno spremljal, kaj se bo dogajalo na terenu. »Ključno bo izvajanje dogovora v dobri veri«, je dejal. Že v četrtek je sicer po sestanku voditeljev članic Nata s Porošenkom izrazil upanje, da ne gre za novo slepilo Rusije za destabilizacijo razmer na terenu, kot se je že dogajalo v preteklosti.
Dogovor o prekinitvi ognja so vlada v Kijevu in separatisti dosegli na srečanju kontaktne skupine za Ukrajino, ki so se je udeležili predstavniki Ukrajine, Rusije, separatistov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). V veljavo je stopil ob 17. uri po srednjeevropskem času.
Ovse je pojasnil, da sta se strani dogovorili za umik enot, dostop za konvoje s humanitarno pomočjo in izmenjavo zapornikov po načelu »vsi za vse«, je v Minsku povedala predstavnica Ovseja Heidi Tagliavi-ni. Po navedbah ruske strani naj bi imel dogovor 12 točk.
Le nekaj minut pred podpisom dokumenta je sicer ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk ZDA in EU pozval, naj bodo garant prekinitve ognja s separatisti. »Potrebuje podporo ZDA in EU. Sami nasproti Rusije ne bomo zmogli ... potrebujemo garancije,« je dejal na zasedanju vlade.
Po mnenju strokovnjakov prekinitev ognja na terenu zaradi zapletene linije poveljevanja na obe straneh verjetno ne bo enostavna. Na konfliktnem območju na vzhodu države se je namreč pred tem kljub pogovorom v Minsku nadaljevalo nasilje, ki je terjalo mrtve in ranjene.
V Minsku naj bi govorili tudi o dolgoročnem nadzoru prekinitve ognja, ki bi ga izvajali opazovalci Ovseja, kar je predlagal Putin. Ovse naj bi v ta namen več kot podvojil število svojih opazovalcev v Ukrajini. Sedaj jih ima tam 231, prav včeraj pa so objavili razpis za še 250 vojaških, policijskih in carinskih opazovalcev. Pogovore o prihodnjem statusu konf-liktnega Doneškega bazena pa naj bi preložili na kasnejši datum.
Kontaktna skupina se je v Min-sku pred tem sestala 31. julija in 1. septembra. Do podpisa dogovora je prišlo po tem, ko je Putin v sredo predstavil svoj mirovni načrt za Ukrajino v sedmih točkah, čeprav Moskva ves čas zanika vsakršno vpletenost v konflikt, ki že skoraj pet mesecev divja na vzhodu Ukrajine in je zahteval več kot 2600 življenj.
neapelj - V noči na napetek
Karabinjer streljal in ubil 17-letnika
NEAPELJ -V neapeljski mestni četrti Traia-no je včeraj boleče odjeknila vest, da so karabinjer-ji v noči na petek ustrelili še ne sedemnajstletnega fanta.
Do tragičnega dogodka je prišlo sredi noči, ko je patrulja ka-rabinjerjev poskušala ustaviti
Telefonski posnetek ubitega Davida
ansa
skuter, na katerem se je peljala trojica fantov. Na ukaz se niso ustavili in so zbežali. Patrulja jim je sledila, skuter pa je zadel ob pločnik, nakar so fantje bežali peš. Enemu je uspelo zbežati, dva so karabinjerji prijeli, med prerivanjem pa naj bi se enemu izmed karabinjerjev po pomoti sprožila pištola in zadela mladega Davideja Bifolca, ki je pri priči umrl. Pozneje so ugotovili, da Bifolco ni še nikoli imel opravka s pravico, medtem ko sta njegova prijatelja imela za seboj več prekrškov.
Po dogodku je prišlo do protestov prebivalstva, ki se je začelo zbirati na kraju nesrečnega dogodka. Jezni domačini, ki se jih je kmalu nabralo za nekaj stotin, so se začeli znašati nad mimoidočimi patruljami policije in in karabinjerjev, na njihove avtomobile je letelo kamenje.
Tožilka Manuela Persico je včeraj zaslišala 22-letnega karabinjerja, ki je odgovoren za smrt Bifolca, ki naj bi se zgodila po nesreči. Preiskovan je zaradi umora, obdukcijo ubitega pa bodo opravili v ponedeljek.
V Minsku naj bi govorili tudi o dolgoročnem nadzoru prekinitve ognja, ki bi ga izvajali opazovalci Ovseja, kar je predlagal Putin
ansa
cardiff - Na zasedanju zveze obveza o »kolektivni obrambi«
Nato bo zaradi ukrajinske krize okrepil obrambne izdatke
CARDIFF - Voditelji 28 članic zveze Nato so včeraj v britanskem Walesu zaradi ruskega pritiska na Ukrajino napovedali povečanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP v naslednjih desetih letih, sprejeli pa so tudi akcijski načrt pripravljenosti, ki naj bi povečal prisotnost Natovih sil v vzhodnoevropskih članicah in odvračal Rusijo od morebitnega napada.Z novim akcijskim načrtom pripravljenosti bo Nato krepil kolektivno obrambo. V okviru sil za hitro posredovanje (NRF) bo Nato vzpostavil tudi »bojno konico«, v kateri bo več tisoč vojakov, ki bodo sposobni »izjemno hitrega posredovanja v samo nekaj dneh«, je povedal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen. S tem bodo pomembno okrepili obrambne zmogljivosti Nata in »poslali jasen znak potencialnemu agresorju« -predvsem Rusiji - da se bo soočil s celotnim zavezništvom, če bo napadel enega člana.
To je tudi odgovor zavezništva na poslabševanje varnostnega položaja v svetu, ko »Rusija napada Ukrajino, se na Bližnjem vzhodu dvigujejo nasilni skrajneži, v Severni Afriki pa se povečuje nestabilnost«. Akcijski načrt pripravljenosti bo zavezništvo okrepil in ga naredil ro-bustnejšega, je prepričan Rasmus-sen.
Na vzhodu zavezništva bo Nato tudi vidno okrepil svojo prisotnost s pogostejšim letalskim patru-ljiranjem nad baltskimi državami, z nizom vojaških vaj na Baltiku in Poljskem, okrepila pa naj bi se tudi prisotnost vojaških ladij v Baltskem in Črnem morju.
Vendar bo pri tem šlo za redne rotacije sil, ne za stalno namestitev. Nato bo tako vztrajal pri zavezah iz dogovora z Rusijo leta 1997, da na nekdanjem območju Varšavskega pakta ne bo namestil stalnih sil, pa čeprav Rusija, kot je dejal Ra-smussen, ta določila grobo krši. Podrobnosti »bojne konice« sicer še niso določene, se pa načrti že obliku-
Anders Fogh Rasmussen
ansa
jejo, je še povedal Rasmussen. Po njegovih besedah bo šlo za enoto »več tisoč« kopenskih vojakov, ki jih bodo podpirale letalske in pomorske sile ter specialne enote.
Glede na načrte naj bi »bojno konico« predstavljala brigada z okoli 3000 do 5000 vojakov. Prvi bataljon z okoli 800 vojaki naj bi bil sposoben na krizno območje oditi že v dveh dneh, v do petih dneh pa še celotna brigada. To naj bi bila predhodnica Natovih sil NRF, ki, čeprav so »sile za hitro posredovanje«, vseeno potrebujejo več časa za namestitev. Standard za namestitev prvih 13.000 vojakov sil NRF je pet do 30 dni, dodatnih 40.000 pa v šestih mesecih.
To pa po mnenju Nata ni več dovolj hitro, saj je npr. Rusija pri priključitvi Krima cilje izpolnila praktično v vsega nekaj dneh. Tudi pri nemirih v mestih na vzhodu Ukrajine, ko je prihajalo do zasedb upravnih stavb in podobnih dejanj, bi po mnenju analitikov to teoretično lahko zelo hitro ustavili, če bi se lahko hitro odzvali.
Da pa bi »bojna konica« lahko začela delovati tako hitro, bi morala imeti na terenu že vnaprej pripravljeno vso logistično podporo, da bi, kot se je izrazil Rasmussen, lahko »potovali lahko, a udarili močno«. To pomeni, da bi na terenu v skladiščih vseskozi v stanju visoke pripravljenosti imeli pripravljeno orožje, strelivo, vozila in drugo opremo.
V	stalni pripravljenosti bi bili tudi trije generalštabi Nata, ponekod pa bi morali prilagoditi tudi letališča in drugo infrastrukturo, da bi lahko omogočili tovrsten koncept nameščanja. To bo seveda prineslo znatno večje stroške delovanja.
Načeloma naj bi bila »bojna konica« sposobna delovati vsepovsod na območju članic Nata, a za začetek naj bi jo uporabili predvsem na območju Vzhodne Evrope. Kot je povedal Rasmussen, še ni določeno, kje naj bi postavili infrastrukturo za prihod teh sil, so pa po njegovih besedah pripravljenost za to že izrazile baltske države, Poljska in Romunija.
Zlasti v baltskih državah se bojijo »ukrajinskega scenarija«, ko je Moskva priskočila na pomoč tamkajšnjim ruskim prebivalcem, ker da so jim kršene pravice - v Latviji je namreč 37 odstotkov prebivalstva ruskega porekla, v Estoniji pa četrtina.
Poleg tega so se voditelji 28 članic zveze Nato dogovorili, da obrnejo trend zmanjševanja obrambnih proračunov in dosežejo dogovorjeni delež dveh odstotkov bruto domačega proizvoda v naslednjih desetih letih. To je po besedah Ra-smussena močna politična obljuba, saj jo je prvič dalo vseh 28 predsednikov vlad in držav članic. Kot je opozoril, je »zdaj očitno, da naše varnosti ne moremo imeti za samoumevno«. »Morali bomo vlagati več v našo obrambo in varnost,« je dejal Rasmussen.
V	zadnjih petih letih je Rusija povečala svoje obrambne izdatke za 50 odstotkov, članice Nata pa v povprečju zmanjšale za 20 odstotkov. »Očitno to ne more trajati v nedogled,« je opozoril generalni sekretar Nata.
Kot je še poudaril generalni sekretar, so se voditelji članic tudi strinjali, da mora priti do bolj uravnotežene delitve bremen znotraj zavezništva. Cilj dveh odstotkov BDP namreč dosegajo oz. presegajo le štiri države - ZDA (3,47), Grčija (2,15), Velika Britanija (2,14) in Estonija (2,01). (STA)
1	Sobota, 6. septembra 2014	TRST	—/
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
goriška - Resna škoda zaradi 40-letnega kurjenja premoga v termoelektrarni
Najboljši scenarij je prehod na plin
Pokrajinska uprava je včeraj priredila predstavitev izsledkov, ki jih je komisija izvedencev oblikovala po enoletnem delu. Giorgio Einaudi, Massimo Scalia, Marko Starman in Stephen Taylor so vzeli v pretres možnosti, ki se kažejo verodostojne za preusmeritev tržiške termoelektrarne družbe A2A od sedanje tehnologije na bolj smotrno iz finančnega, okoljskega, zdravstvenega in socialnega vidika.
Več kot petdeset udeležencev je pozdravil predsednik pokrajine Enrico Gherg-hetta, medtem ko je podpredsednica Mara Černic spomnila na leto dni staro napoved o prehodu tržiške termoelektrarne na trda goriva in na zaskrbljenost, ki je nastala zaradi posledic na raznih ravneh.
Predsednik komisije Einaudi je obrazložil, čemu se je komisija pravzaprav posvetila. V obravnavo ni vzela le ožjega območja v Laškem, temveč celotno Furlanijo Julijsko krajino, in sicer s projekcijo v prihodnost. Ni zanemarila niti sedanjega stanja na svetovni ravni in ukrepov, o katerih šele razmišljamo. Izdelala je štiri scenarije. Najraje bi videla uresničitev četrtega, ki predvideva popolno odpravo premoga in prehod na plin. Za Laško bi takšna izbira pomenila priložnost za gospodarski razvoj ob zmanjšanju zapletov v zdravstvu in okolju. Namestitev upli-njevalnika, o katerem poteka razprava prav zadnje tedne, bi se izkazala kot koristna.
Scalia, ki ima izkušnje tudi iz drugih primerov v Italiji, je pohvalil deželo FJK, ker je raziskala posledice, ki jih v okolju povzročajo podnebne spremembe, zato je nujno dosledno ukrepanje, saj to zahteva sedanje nevzdržno stanje. Nujno je, da varčuje-
Tržiška termoelektrarna
bonaventura
mo z energijo, kar naj pripelje do okoliščin, ko ne bodo človekove dejavnosti spreminjale naravnih danosti. Einaudi mu je pritegnil s trditvijo, da je proizvodnjo energije treba razmestiti po ozemlju in tudi uporabo plina je potrebno omejiti, ker naj se uvedejo nove oblike proizvodnje. Medtem ko je slovenski izvedenec Starman bil odsoten, je četrti član komisije Taylor Stephen poudaril, da bodo morale odločati politične uprave. Izbira ustrezne rešitve mora upoštevati pogojevanje vrste dejavnikov: gospodarskega, finančnega, zdravstvenega in socialnega. Poročilo je le videnje, ki pa sedaj potrebuje načrt.
Želimo energijo? Res je. Želimo delovna mesta? Seveda. Želimo zdravo okolje brez onesnaženja? Še kako! Zavedati se moramo, da so že samo te tri želje v medsebojnem protislovju. Prav je stopiti po poti, ki upošteva kakovost življenja ob ekonomskem pozitivnem izračunu. Komisija ponuja podatke in premisleke v tej smeri.
Gherghetta je povedal, da bo poročilo dostavljeno deželni upravi in tržiški občini, objavljeno bo tudi na spletni strani pokrajine. Njegova uprava ne more ostati neprizadeta in brez odzivov ob branju vseh nevarnih pojavov, ki jih poročilo vsebuje. Deželna uprava naj skliče posvet z vsemi, ki so soudeleženi v stvarnosti tržiške termoelektrarne. Goriška pokrajina sama nima pristojnosti, kaj šele možnosti, da bi karkoli ukrenila.
Med vprašanji iz publike je izstopala skrb za stopnjo smrtnosti, ki jo termoelektrarna povzroča, za gostoto prašnih delcev vrste PM2.5 in za vpliv na preštevilne spontane splave, ki jih utrpijo nosečnice na ob-
gradišče - Županja na avdiciji v deželni komisiji
Odločen »ne« centru CIE
»To ni sprejemna struktura« - Dela pa so skoraj zaključena in vse kaže na ponovno odprtje centra
Županja Gradišča Linda Tomasinsig je včeraj spet odločno izrazila nasprotovanje morebitnemu ponovnemu odprtju centra za priseljence CIE, kjer so se skoraj zaključila obnovitvena dela. To ni sprejemna struktura, je poudarila, in nima niti najosnovnejših pogojev, ki jih morajo izpolnjevati sprejemne strukture. Odprtje centra CIE blizu centra za prosilce za azil CARA pa bi poleg tega pomenilo netenje trenja med gosti posameznih struktur, je povedala županja in spomnila, da je občinski svet v Gradišču konec julija že sprejel resolucijo z zahtevo po dokončnem zaprtju centra CIE.
Županja Gradišča je svoje stališče potrdila v okviru avdicij, ki jih je temu namenila pristojna deželna komisija, ki ji predseduje deželni svetnik Demokratske stranke Franco Codega. Ta je uvodoma povedal, da so se obnovitvena dela v centru CIE skoraj zaključila. Čeprav je italijanska vlada izjavila, da centra ne bodo več odprli, kažejo dela v nasprotno smer, je menil Code-ga. Skratka, po obnovitvenih delih bo struktura enaka prejšnji, ali vsaj z istimi značilnostmi, je dodal Codega in spomnil, da je notranji minister Angelino Alfano podprl predlog o uporabi t.i. sistema SPREAR za zaščito prosilcev za azil in pribežnikov, ki ga sestavljajo lokalne uprave. Alfanova zagotovila vsekakor niso dovolj, je poudaril Codega in zahteval formalna pojasnila glede prihodnosti centra CIE v Gradišču. Dežela Furlanija-Julijska krajina mora v tem smislu odigrati svojo vlogo, je še povedal Co-dega in poudaril prizadevanja članov pristojne deželne komisije, ki zbirajo mnenje prebivalcev na tem ozemlju.
Codegovim besedam je sledila avdicija županje Gradišča Linde Tomasinsig, ki je, kot rečeno, izrazila odločno nasprotovanje ponovnemu odprtju centra CIE. Njenim izjavam je pritrdila goriška pokrajinska odbornica za socialne in skrbstvene politike Ilaria Cecot, po mnenju katere je prišlo do kršitev zakonodaje o priseljeništvu. Odbornica Cecotova je tudi izrazila upanje, da bo deželna uprava priskočila konkretno na pomoč, ker ni mogoče obravnavati problematike priseljeništva kot izključno lokalno vprašanje.
Zasilno bivališče so si prosilci azila uredili ob Soči bumbaca ODZIV PREDSEDNIKA SKUPINE POSLANCEV
Fedriga (Severna liga) noče pribežnikov
»Italijanski premier Matteo Renzi, minister Angelino Alfano in predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani naj kar sprejmejo na lastnem domu nezakonite priseljence, saj tako vsaj ne bodo škodili celotni skupnosti.« To je izjavil predsednik skupine Severne lige v poslanski zbornici Massimiliano Fedriga glede 60 pribežnikov - prosilcev azila, ki so se nastanili ob Soči pri Gorici, kjer »živijo« v nemogočih higienskih razmerah. To je že paradoks, je menil Fedriga in poudaril, da goriški pre-fekt ne ve, od kod prihajajo in ali gre sploh za prosilce za azil. Županja Gradišča Linda Tomasinsig, ki je včeraj obravnavala problem CIE v pristojni deželni komisiji, je v zvezi z omenjenimi prebežniki povedala, da so prošnjo za azil že vložili in čakajo na odgovor. To so vsekakor osebe, ki bivajo blizu nas in jih je treba zaščititi, je poudarila županja.
močju Laškega. V zadnjih dneh v sredstvih javnega obveščanja in na elektronskih omrežjih dokaj odmeven Alessandro Vescovini, zagovornik malega uplinjevalnika pri Tržiču, je izrazil občuteno zadovoljstvo nad stališči in posredovanimi razlagami.
V prevodu povzamemo iz poročila odstavek, ki se nanaša na posledice zdravstvenega značaja: »Komisija čuti dolžnost, da opozori na resnost škode zdravstvenega in okoljskega značaja, ki se je razširila v štiridesetih letih delovanja peči na premog. Pristojne uprave naj poglobijo poznavanje pojava zaradi nadaljnjega ukrepanja in morebitnega povračila škode, ki jo morajo poravnati odgovorni za delovanje termoelektrarne v vseh zadnjih desetletjih.« (ar)
Baklada na mitingu v Selcah
Eden od vrhuncev Partizanskega mitinga v Laškem bo danes. S prireditvenega prizorišča v Selcah bo ob 19.30 startala ba-klada do kraja ustanovitve Proletarske brigade. Spremljala jo bosta doberdobska godba in zbor Jezero.
Krvodajalci praznujejo
Danes se bo nadaljevalo obeleževanje 37-letnice delovanja krvodajalcev v Sovodnjah. Ob 18. uri bo maša v gabrski cerkvi, ob 18.45 polaganje venca v spomin na padle ob 19. uri pa slovesnost v gabrskem Kulturnem domu.
Na sejmu rekordni krompir
Na zelenici pri Francetu v Sovodnjah bo danes med 8. in 13. uro mesečni tržni sejem krajevnih pridelkov ter perutnine in drugih domačih živali. Novost bo tekmovanje v velikosti krompirja; nagrajevanje bo ob 11. uri.
Aljaž Anderle v Tržiču
V občinski galeriji na Trgu Cavour v Tržiču bo danes ob 17.30 srečanje s slovenskim alpinistom Aljažem Anderletom, ki ga bo predstavil Erik Švab.
gorica - Včeraj na sedežu EZTS
V	v	• ■	• • • •
mešani komisiji tudi o zdravstvu
Delovno skupino (zgoraj) je v Trgovskem domu nagovoril tudi Robert Golob (spodaj)
V Trgovskem domu na goriškem Korzu je včeraj zasedala mešana itali-jansko-slovenska delovna skupina in vzela v pretres projekte, ki so jih pripravili pri Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (ETZS GO). Včeraj ni še padla nobena odločitev glede financiranja posameznih projektov, je povedal župan Ettore Romoli, do tega pa bo prišlo najkasneje 22. septembra, je dodal. Med predlogi z največjo možnostjo uspeha naj bi bil projekt o čez-mejnih zdravstvenih storitvah, je še ocenil župan. Poleg tega Goriška cilja tudi na čezmejno integracijo infrastruktur in na vsestransko ovrednotenje Soče; projekti skupno veljajo 20 milijonov evrov, ki jih želijo pridobiti iz Evrope.
Mešana »task-force« je zadnjič zasedala v juliju, na povabilo županov goriškega somestja pa so se njeni člani tokrat zbrali v Gorici. Delovno skupino, ki jo sestavljajo predstavniki italijanskih in slovenskih ministrskih služb ter dežele FJK, so v Trgovskem domu dopoldne sprejeli predsednik in podpredsednik EZTS, Robert Golob in Pierluigi Me-deot, direktorica Sandra Sodini ter župani Ettore Romoli (Gorica), Matej Ar-čon (Nova Gorica) in Milan Turk (Šem-peter-Vrtojba). Gostom so predstavili programe EZTS in ustrezno načrtovanje, osrednji poudarek pa je bil na umestitvi EZTS v evropske programe. Go-
stitelji so posebej izpostavili, da je že samo zasedanje delovne skupine v Gorici pomemben korak za EZTS. Ne nazadnje sam EZTS predstavlja velik korak naprej za EU, saj se prek njega gradijo čezmejne strategije, kar je tudi v skladu s prizadevanji Evropske komisije za premoščanje meja in ovir. Vsi smo namreč del skupnih razvojnih strategij, ki morajo nastajati pod okriljem EZTS, je naglasil Robert Golob.
Zato temeljna zahteva Goriške je, naj se okrepi vloga EZTS, katerega cilj je zelo konkretna nadgradnja čezmejnih sinergij v interesu krajevnega prebivalstva in torej tudi Evrope.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 6. septembra 2014
13
goriška - Civilna zaščita včlanjuje
Prostovoljno delo lani vredno 330 tisoč evrov
»Ko bi ocenili tržno vrednost prostovoljnega dela, bi bilo delovanje goriške sekcije civilne zaščite v zadnjem letu vredno 330.000 evrov. Lahko tudi rečemo, da je v korist krajevne skupnosti celih 365 dni neprekinjeno delovalo deset oseb.« S temi besedami se je občinski odbornik za civilno zaščito Francesco Del Sordi zahvalil včeraj prostovoljcem, ki žrtvujejo veliko svojega časa za zagotavljanje varnosti v krajevnem okolju. Če k 49 goriškim prostovoljcem dodamo 42 prostovoljcev sekcije v Doberdobu, 43 prostovoljcev sekcije v Sovodnjah in deset prostovoljcev sekcije v Števerjanu - ne smemo pozabiti na nekdanje prostovoljce, ki še vedno radi priskočijo na pomoč -, potem dobimo sliko dobro organizirane in na teritoriju razporejene civilne zaščite. To potrjuje tudi dejstvo, da sodi goriška pokrajina v sam državni vrh, ko govorimo o prostovoljnem delu.
Goriška civilna zaščita, pri kateri je v zadnjih dvajsetih letih bilo angažiranih okrog 600 prostovoljcev, je pomemben dejavnik na teritoriju, ki želi dodatno okrepiti svojo prisotnost, je poudaril odbornik. S tem ciljem bo v oktobru in novembru niz osmih večernih srečanj v okviru projekta »Primi passi in protezione civile« (Prvi koraki pri civilni zaščiti); njihov namen je predstaviti ljudem delovanje prostovoljcev in pritegniti nove člane. »Občane, ki so dopolnili šestnajsto leto starosti, vabimo, naj se nam pridružijo v oktobru in novembru, ko bomo na našem sedežu priredili informativne večere. Ljudem želimo predstaviti prostovoljno delo, obenem pa tudi usposobiti nove prostovoljce. Če se bo kdo navdušil nad
Dragoceno delo prostovoljcev pri odpravljanju škode po ujmah
GRADEZ
Danes bo naval triatloncev
Gradež bodo danes preplavili triatlonci, saj bo kar 500 atletov nastopilo na 16. tekmovanju »Lefs Go Triathlon Grado«, ki ga prireja društvo CSA Gorizia Triathlon. Udeležili se ga bodo tudi športniki iz Avstrije, Slovenije in Nemčije. Na startu, ki bo ob 13. uri na glavni plaži, bosta tudi Italijan Alberta Casadei, kije pravkar dosegel drugo mesto v kategoriji Ironman v kraju Zeli am See, in Slovenec David Pleše, slovenski prvak v olimpijskem triatlonu in zmagovalec lanskega tekmovanja v Gradežu. Tekmovalci bodo morali najprej preplavati 1,5 km, nakar bodo prekolesarili 40 km krožno progo do Fossalona, še 10 km pa bodo pretekli v gradeškem mestnem središču. Nagrajevanje bo ob 17. uri, praznovanje pa se bo nadaljevalo do večera. Gradež bo kljub navalu športnikov in publike dostopen prometu. Edine zapore bodo med 13. in 16. uro na cesti med Fossa-lonom in Gradežem. Priporočljiv je obvoz preko Fiumicella, drugače pa se bo ves dan v Gradež mogoče pripeljati iz Ogleja, (av)
našim delovanjem, se nam bo lahko pridružil. Srečanja bodo koristna tudi za tiste, ki tega namena nimajo, saj bomo udeležence seznanili z osnovami prve pomoči in z nasveti za odreagiranje na razne potrebe, zlasti na naravne nesreče,« je povedal Salva-tore Gambita, ki na goriški občini odgovarja za civilno zaščito.
Oktobrskemu in novembrskemu nizu srečanj bo v januarju sledil projekt »Mamme di protezione civile« (Mame civilne zaščite). »Usposobiti želimo skupino
mamic, ki bodo stopile v stik s šolami in z vrtci ter otrokom posredovale nauke civilne zaščite. Zaradi večje občutljivosti so ženske in predvsem mame najboljše posrednice tovrstnih informacij pri najmlajših,« je pojasnil Del Sordi.
Zainteresirani se lahko na oba tečaja prijavijo do 21. septembra, s tem da pokličejo pristojno občinsko službo na tel. 0481383383 (od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 15. uro in 17.30), lahko pa tudi sporočijo ime, priimek, telefonsko številko in elektronski naslov prek faksa (0481-383383) ali elektronske pošte (protezionecivile@comu-ne.gorizia.it). Omenjena tečaja bosta potekala izključno v italijanskem jeziku, Salva-tore Gambita pa je za Primorski dnevnik včeraj napovedal, da bodo v bližnji prihodnosti organizirali v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah tečaj v slovenskem jeziku, pri katerem bodo sodelovali prostovoljni gasilci iz Šempetra. Tudi to bo plod utečenega sodelovanja reševalnih služb in prostovoljcev z obeh strani meje. (av)
gorica - Konjeniška brigada Pozzuolo
Usoda še negotova
Načrt racionalizacije se izvaja z upočasnjenim tempom - Včeraj zamenjava poveljnika brigadinega oddelka
Načrt racionalizacije italijanskih vojaških sil se izvaja, čeprav z upočasnjenim tempom. Zato ni mogoče trditi, da je zagotovljen obstanek konjeniške brigade Pozzuolo v Gorici, kot tudi ni preklicana namera, da bo brigada »utopljena« v drugo vojaško enoto, kar bi pomenilo, da bo Gorica ob njeno poveljstvo in kasarno. Krajevne upravitelje vznemirja predvsem dejstvo, da bo čez noč mesto zapustilo kakih 400 družin vojakov; teh je okrog 300 v kasarni Montesanto v Tržaški ulici, 250 pa na sedežu poveljstva na Battistijevem trgu.
Negotovosti o usodi brigade ni bilo zaznati na včerajšnji ceremoniji ob zamenjavi poveljnika brigadinega oddelka v Tržaški ulici. Pred zastopniki mestnih oblasti in generalom brigade Vascom Angelottijem je podpolkovnika Norberta Zorzitta zamenjal podpolkovnik Aldo DAmbrosio, ki je nazadnje služil na sedežu Nata na Holandskem. Zorzitto je v obračunu triletnega delovanja izpostavil pomoč vojske pri zagotavljanju varnosti na cestah in udeležbo v mirovni misiji v Libanonu. Že prihodnji teden, 12. septembra, pa bo novega poveljnika dobila tudi brigada: Vasca Angelottija bo nasledil general Domenico Pace, ki je bil italijanski vojaški ataše v Tokiu.
Podpolkovnika Aldo D'Ambrosio (levo) in Norbert Zorzitto
solkan-podgora - Start jutri natanko opoldne
Vremenoslovci napovedujejo Soški regati naklonjene razmere
Vremenoslovci za jutri napovedujejo vreme, ki naj bi bilo primerno za plovbo po Soči. Zato so obeti za izvedbo 26. Soške regate dobri. Kajak kluba Šilec iz Gorice in Soške elektrarne iz Solkana, prireditelja čezmejnega spusta, vabita torej vse ljubitelje rečnega veslanja, da se jutri od 10.30 dalje zglasijo na startu pri sedežu solkanskega društva, tik pod jezom na Soči. Po pozdravih oblasti in navodilih prirediteljev bo start natanko ob 12. uri.
Ob prijavi bo vsakdo prejel spominsko majico, ki je letos modre barve, v vpisnino pa je všteto okrepčilo, ki bo veslačem na voljo na plavajočem pomolu v pevm-skem parku, čaj na cilju ob izstopu iz čolnov pod ločniškim mostom v Podgori (desni breg) ter kosilo in družabnost z nagrajevanjem na sedežu kajak kluba Šilec v Podgori (tik železniškega podvoza). Organizatorji skupinam predlagajo, da en avtomobil (s suhimi oblačili) parkirajo v Podgori
(zraven cilja za nogometnim igriščem), z drugim pa da se pripeljejo na start v Solkan. Če to ni možno, bodo organizatorji po koncu regate poskrbeli za prevoz in prevzem vozil v Solkanu. Udeležencem še priporočajo ustrezno opremo in previdnost ob prehodu jezov na reki. Čolni morajo biti ne-potopljivi, za udeležence sta obvezna rešilni jopič in varnostna čelada. Regate se bodo predvidoma udeležili tudi kar številni predstavniki krajevnih uprav. (vip)
ajdovščina - Pipistrel predstavil novost
Poučevanje pilotov bo 70 odstotkov cenejše
Dela za gradnjo hale v Gorici naj bi se izšla po predvidenem planu
Tine Tomažič (levo), idejni oče letala WATTsUP, in Ivo Boscarol
foto k.m.
Na ajdovskem letališču je podjetje za proizvodnjo ultralahkih letal Pi-pistrel včeraj predstavilo svojo novost: inovativen koncept šolskega dvosedež-nega električnega letala WATTsUP.
»Tehnologija, ki smo jo razvili prav za to letalo, zniža začetne stroške poučevanja pilotov kar za 70 odstotkov in letenje naredi bolj dostopno kot kdaj-koli doslej. Omogoča šolanje na kratkih stezah brez emisij ogljikovega dioksida in brez hrupa, kar bo končno omogočilo šolanje tudi v urbanih okoljih, saj je skoraj neslišno in nemoteče,« pojasnjuje direktor Ivo Boscarol bistvene prednosti najnovejšega izdelka podjetja.
Letalo so konec avgusta premier-no predstavili na letalski predstavitvi Salon de Plois v Franciji in že prejel ducat naročil. Prvo naročilo so dobili iz Slovenije, kar se je primerilo prvič, pravi Boscarol. Model WATTsUP je bil razvit v sodelovanju s podjetjem Siemens AG, ki je zagotovilo glavne komponente električnega pogona. Vsak element letala pa je bil izpopolnjen z namenom, da bi bil lažji, bolj učinkovit in zanesljivejši. »85 kilovatov močan električni motor tehta le 14 kilogramov, 17 kilo-vatnih ur močan baterijski komplet pa smo zasnovali tako, da se ga bodisi zamenja v nekaj minutah bodisi napolni v manj kot uri,« pojasnjuje Tine Toma-žič, konstruktor letala.
Zmogljivost tega vadbenega letala je torej prilagojena potrebam letalskih šol. Med prednostmi so kratka vzletna razdalja, dviganje z več kot 5 metri na sekundo in zmožnost letenja najmanj eno uro z dodatno polurno re-
zervo. »Posebnost letala je tudi propeler, ki je nekaj med propelerjem in vetrno elektrarno. Gre za čisto novo inovacijo, ki smo jo predstavili pred poldrugim letom v ZDA, takrat še kot idejo, tokrat pa jo prvič praktično preizkušamo, izkazala se je kot zelo učinkovita,« pravi Gregor Veble, idejni oče propelerja, ki je vgrajen v letalo WATTsUP. »Pri zelo strmem spuščanju se da z njim ponovno pridobiti med 50 in 60, pri tipičnem spuščanju pa do 30 odstotkov energije,« je strnjeno pojasnil bistvo svoje inovacije.
»Električni pogon v letalstvu je prihodnost, tudi v primeru večjih letal. Predvsem zato, ker električna mobilnost dela državo neodvisno od držav proizvajalk nafte,« ocenjuje Bos-carol, ki je prepričan, da bo povpraševanje po letalu veliko, zlasti v ZDA. »Računam, da lahko med 10 in 15 milijonov letnega prometa naredimo samo na račun tega letala,« se nadeja prvi mož Pipistrela, ki ostaja optimističen tudi glede gradnje proizvodne hale v Gorici: »Dela tam napredujejo, kolikor vreme dopušča, računam, da se bodo izšla po predvidenem planu.« Glede morebitnega daljšega zaprtja tamkajšnjega letališča se ne vznemirja: »Dejstvo je, da smo bili iz tega vedno izvzeti in bomo tudi v bodoče. Tudi z italijanskimi oblastmi - ustanovo za civilno letalstvo Enac - imamo dogovor, da, če klub ali kdorkoli bo upravljal z letališčem, ne bi bil sposoben z njim upravljati, lahko mi tam delamo, v kolikor sami zagotovimo gasilsko službo.«
Katja Munih
1 4 Sobota, 6. septembra
2014
GORIŠKI PROSTOR
gorica - Kulturni center Lojze Bratuž
Za začetek nove sezone Bodeča neža ter mladi in izvrstni pianist Gadjiev
Pet koncertov, osem gledaliških predstav, vsaj štiri razstave in že utečena srečanja »Pod lipami« bodo oblikovali tudi novo sezono Kulturnega centra Lojze Bratuž, ki je letos poskrbel še za dodatno novost. Kulturni center razpolaga namreč z novo spletno stranjo, razdeljeno na več sekciji, v kateri je mogoče dobiti informacije o delovanju centra, o prostorih kulturnega hrama in o načrtih.
Sezono 2014-2015 je včeraj predstavila predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž, Franka Žgavec, ob udeležbi organizacijske tajnice centra Tamare Kosič, ki je prisotnim pojasnila vsebino nove spletne strani (www.centerbratuz.org). Ob tej priložnosti so posredovali tudi pred kratkim izdano publikacijo o delovanju centra v prejšnji sezoni. Žgavčeva je v spremni besedi zapisala, da so opravili veliko kulturno delo in spomnila, da ostajajo pri organizaciji prireditev zvesti kulturnemu poslanstvu in jeziku. Utrjena so sodelovanja z najpomembnejšimi slovenskimi in italijanskimi ustanovami na Goriškem in v širšem prostoru, je dodala predsednica in poudarila, da se tudi center Lojze Bratuž že vrsto let bori s finančno stisko. Skrb in racionalizacija stroškov nas vedno spremljata, pravi predsednica, ki se »v upanju na boljše čase« zahvaljuje Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, Deželi FJK in vsem ustanovam, ki podpirajo delo centra.
Koncerti, gledališke predstave, razstave in srečanja so, kot rečeno, srž delovanja centra. Prvi koncert bo v petek, 19. septembra, ob 20.30, ko bo z naslovom
»Naš čarni čas« nastopila vokalna skupina Bodeča neža ob desetletnici delovanja; zborovodkinja bo Mateja Černic, režiserka Jasmin Kovic. Drugi koncert za klavir in orkester bo v sredo, 8. oktobra, ob 20.30. Pri klavirju bo večkrat nagrajeni Aleksander Gadjiev, igral bo orkester iz Padove in Veneta, dirigiral bo Anton Nanut. Tretji koncert z naslovom »In zopet prišla noč si sveta« bo v ponedeljek, 22. decembra, z nastopom Slovenskega komornega zbora iz Ljubljane. Četrti koncert »Štirje pianisti za dva klavirja« bo v petek, 6. marca, zadnji na vrsti v petek, 24. aprila, pa bo balet v štirih dejanjih »Labodje jezero« v priredbi SNG Opera in Balet iz Ljubljane.
Žgavčeva je predstavila tudi osem predstav Goriškega vrtiljaka, in sicer štiri iz niza Mali polžek za otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole (14. oktobra »Palčica«, 18. novembra »Gospa Pehtra«, 27. januarja »Juri Muri v Afriki« in 10. marca »Pedenjped«) ter štiri iz niza Veliki pol-žek za učence od 1. do 5. razreda osnovnih šol (13. oktobra »Vžigalnik«, 17. novembra »Roka«, 26. januarja »Juri Muri v Afriki« in 16. marca »Rdeča kapica za zno-ret!«). Galerijska dejavnost se je že začela s fotografsko razstavo o prvi svetovni vojni, ki bo na ogled do 18. oktobra. V petek, 24. oktobra, bodo v okviru literarne nagrade »Franz Kafka-Italia« odprli razstavo likovnih del umetnikov iz naše dežele in širšega italijanskega prostora. V četrtek, 13. novembra, bo na vrsti dokumentarna razstava o Prekomorcih (avtorica Irena Ur-šič iz Muzeja novejše zgodovine iz Lju-
bljane), medtem ko bodo v četrtek, 12. februarja, galerijo odprli likovnim delom Franka Vecchieta; naslov razstave bo »Skozi prostor in čas«.
Pod lipami centra vseskozi potekajo srečanja z gosti. V torek, 30. septembra, se bo predstavil župan občine Šempeter-Vrtojba - in ponovni kandidat - Milan Turk.
Franka Žgavec in Tamara Kosič med včerajšnjo predstavitvijo
bumbaca
gorica - Ob robu predstavitve
Center z novo spletno stranjo
Na predstavitvi nove sezone Kulturnega centra Lojze Bratuž so včeraj predstavili tudi novo spletno stran http://www.centerbratuz.org; njene značilnosti je predstavila tajnica centra Tamara Kosič.
Na spletni strani so na voljo vse informacije o nastanku, o delovanju in o prihodnjih pobudah centra. Na prvem mestu so glavne informacije glede treh najbolj aktualnih tem, ki jih je nato mogoče poglobiti, takoj spodaj pa je arhiv, kjer so na voljo informacije o preteklih dogodkih. Dalje so na razpolago informacije glede raznih prireditev, ki potekajo ali ki jih bodo izvajali v prihodnosti. Med temi so seveda koncerti, gledališke predstave, razstave in srečanja, ki so jih predstavili včeraj v okviru nove sezone 20142015, tem pa gre dodati še mnoge druge pobude, od predstav gostujočih gledaliških skupin do mednarodnih glasbenih tekmovanj. Ravno v centru Bratuž se danes na primer začenja violinsko tekmovanje združenja Lipizer.
Spletna stran, ki jo bodo neprestano posodabljali, ponuja tudi podatke glede prostorov Kulturnega centra, od
velike do komorne dvorane, dalje telovadnice, galerije, sejne sobe in pevske oziroma baletne sobe. Prostori, ki jih daje center tudi v najem, so lahko namenjeni kulturnim prireditvam ali drugačnim javnim pobudam. Na spletu so objavljeni še podatki o lokaciji centra in krajši zgodovinski pregled njegovega delovanja, od prvih zametkov v 50. letih do leta 1996, ko je Katoliški dom zasijal v novi, funkcionalni in estetsko dognani podobi po načrtih mladega goriškega arhitekta Davida Faganela in bil preimenovan v Kulturni center Lojze Bratuž.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515.
DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Colpa delle stelle«. Dvorana 2: 16.40 - 18.20 »Winx Club: Il mistero degli abissi«; 20.10 - 22.10 »Into the Storm«.
Dvorana 3: 16.30 »Planes 2 - Missio-ne antincendio«; 18.00 - 20.00 - 22.00 »I nostri ragazzi«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -22.10 »Colpa delle stelle«. Dvorana 2: 16.40 »Planes 2 - Missio-ne antincendio«; 18.15 - 20.10 »Dra-gon Trainer 2«; 22.15 »Into the Storm«.
Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.15 »I mercenari 3 - The Expendables«. Dvorana 4: 16.30 - 18.15 »Winx Club: Il mistero degli abissi«; 20.10 - 22.00 »Under the Skin«.
Dvorana 5: 17.50 - 20.15 - 22.10 »I no-stri ragazzi«.
Razstave
V ŽUPNIJSKEM ORATORIJU V TURJAKU bo danes, 6. septembra, ob 18. uri srečanje s podelitvijo nagrad likovnim ustvarjalcem delavnice ex
tempore »Riflessi del Territorio« in možen tudi ogled razstave.
V	KRAŠKI HIŠI V REPNU bo v petek,
12.	septembra, ob 20. uri odprtje samostojne razstave črnobelih fotografij »Vojna: sledi, spomini, podobe« Marka Vogriča, člana Fotokluba Sku-pina75, v organizaciji Zadruge Naš Kras. Pogovor z avtorjem bo vodil umetnostni zgodovinar in fotograf Andrej Furlan, spremno besedo k delu bo prispeval fotograf in kulturni delavec Robi Jakomin. Glasbeni uvod: MoPZ Kraški dom, vodila bo Vesna Guštin.
V	GALERIJI STUDIOFAGANEL na
Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici bo v petek, 19. septembra, ob 18. uri odprtje razstave »Mocchiutti, Di Iorio, il maestro, l'allievo«, predstavila jo bo Cristina Feresin; na ogled od 19. septembra do 18. oktobra.
V	OBČINSKEM MUZEJU v Krminu bodo danes ob 18. uri odprli razstavo del Sergia Alterija, ki bo odprta do 2. novembra; vstop je prost.
9 Šolske vesti
V	DIJAŠKEM DOMU V GORICI poteka do petka, 12. septembra, priprava na šolo (za osnovnošolce in srednješolce) ter poletno središče (za predšolske otroke). Program priprave na šolo predvideva ponavljanje učne snovi, utrjevanje glavnih predmetov, tečaj angleščine in nemščine, raziskovalne dejavnosti, poučne ekskurzije in izlete. Za predšolske otroke pa so na programu ustvarjalne delavnice, pravljične urice, izhodi. Urnik do
13.	ure (brez kosila) ali do 15.30 (s kosilom). Zelo ugodna cena; informacije in prijave po tel. 0481-533495 od 8.30 do 15.30 do zasedbe razpoložljivih mest.
DIJAŠKI DOM GORICA ponuja za učence osnovne in srednje šole po-šolski program s prevozom iz šol (Žu-
pančič, Erjavec, Abram, Trinko), kosilom in malico, strokovno pomočjo pri domačih nalogah in učenju, dodatnimi izobraževalnimi dejavnostmi (jezikovni tečaji, delavnice), ustvarjalnimi in sprostitvenimi dejavnostmi (musical; likovna, gledališka, športna dejavnost); varstvo do 18.30; informacije in vpisovanje po tel. 0481533495 od 8.30 do 15.30, ali na in-fo@dijaskidom.it.
NOV PROGRAM DIJAŠKEGA DOMA GORICA »POP KLUB«: za otroke in dijake, ki ne potrebujejo celotnega programa Dijaškega doma, pač pa samo pomoč pri nalogah in poteka od 14.15 do 16.45 za osnovno šolo oziroma od 14.45 do 17. ure za srednjo šolo ter ponuja strokovno pomoč pri opravljanju domačih nalog in učenju s pomočjo poklicnih vzgojiteljev; na razpolago bo bogata knjižnica in internet. Cena zelo ugodna, število mest omejeno; informacije in vpisovanje po tel. 0481-533495 od 8.30 do 15.30, ali na info@dijaskidom.it.
PRI MLADINSKEM DOMU je možen vpis k pošolskemu pouku 2014-15 za dijake slovenskih šol na Goriškem (prevoz, kosilo, spremstvo pri nalogah); informacije po tel. 0481-280857, 0481-536455, ali 366-6961441, ali po e-pošti mladinskidom@libero.it.
GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 201415. Informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. in od 15. do 16. ure (tel. 0481-531508), e-pošta gori-ca@glabenamatica.org. Petek zaprto.
SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za novo šolsko leto 2014-15; informacije na tajništvu v Gorici, Drevored 20. septembra 85, od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure (tel. 0481-532163, 0481-547569), e-pošta info@emilkomel.eu.
RAVNATELJSTVO DIZ CANKAR -ZOIS - VEGA obvešča, da se bo pouk začel v četrtek, 11. septembra, ob 8.10.
M Izleti
ŽENSKE IZ DOBERDOBA, ki so obiskovale lanski tečaj ročnih del na SKRD Jezero, organizirajo 17. oktobra izlet v Verono na sejem pripomočkov za ročna dela. Vpisovanje in informacije pri Magdi Prinčič do 28. septembra po tel. 347-1243400.
PD ŠTANDREŽ prireja 7. septembra enodnevni izlet v dolino Malte, Gmuend, muzej bonsajev in rudnik poldragih kamnov; info in vpis po tel. 0481-20678 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja).
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 27. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Sauris, Tol-meč in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini Mila (tel. 048178398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Asiago, da bo danes, 6. septembra, avtobus odpeljal ob 5.15 iz Gorice s trga Medaglie d'oro/z Goriščka, nato s postanki v Pevmi pri vagi, v Pod-gori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, v Doberdobu in Jam-ljah. Organizatorji priporočajo točnost.
SPDG obvešča, da se bomo člani društva udeležili tradicionalnega planinskega pohoda v nedeljo, 7. septembra, ob priliki spominske slovesnosti Bazoviških junakov. Hojo bomo začeli na Padričah (359 m), povzpeli se bomo na Gabrov hrib (405 m), mimo Hudega leta do kamnoloma in se priključili glavnemu delu pohoda pri kraju Jezero. Po slovesnosti bomo pot nadaljevali v Bazovico, usmerili se bomo po Sežanski cesti do državne meje in krenili po stezi št. 3 CAI v smer Gropade (406 m). Od tu še 20 minut do Padrič. Skupno približno 5 ur lahke hoje. Zbirališče ob 7.30 pred gostilno Miljo pri Devetakih. Prevoz z lastnimi prevoznimi sredstvi. Spremlja Boris, tel. 339-7047196 ali 0481-81965.
H Obvestila
ALCI obvešča, da bo danes, 6. septembra, od 15. do 18. ure na sporedu septembrska delavnica Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon. - pet. 9.00-13.00), ali SMS po tel. 327-0340677.
MESTNI SEKCIJI VZPI-ANPI IN AVL
sporočata, da bosta v petek, 12. septembra, ob 11. uri položili venec na pročelje železniške postaje, na katero sta leta 2012 postavili spominsko ploščo za padle partizane na Goriški fronti.
SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja partizanski piknik v nedeljo, 14. septembra, v kulturnem centru Pavlina Komel na Palkišču od 17. ure dalje. Vpisovanja do 7. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest po tel. 3331175798 (Jordan Semolič), 0481-78192 (Jožko Vižintin) ali v društvenem baru Kremenjak v Jamljah od 18. ure dalje.
Prireditve
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v sklopu muzejskih torkovih večerov v gradu Kromberk v torek, 9. septembra, ob 20. uri na predstavitev publikacije Goriškega muzeja izdane v letu 2013.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Bruno Marini iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija, sledila bo upepelitev.
DANES V MEDEI: 11.00, Luigia Maria Menon por. Zecca (iz Vidma) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V ŠTARANCANU: 12.00, Italica Bonazza vd. Barattin blagoslov v kapeli pokopališča in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Ennio Mi-niussi iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev.
/
ALPE-JADRAN
Sobota, 6. septembra 2014
15
sežana - Nizozemski izvedenci so si ogledali prizadeto območje
»V Mahničih je
razsajal tornado«
SEŽANA - Mahniči so eno samo gradbišče. Dva tedna potem, ko je strahovit vrtinec tako silovito udaril v vasico v dolini potoka Raše na Sežanskem, da je razkril vse hiše, razen ene, je obnavljanje streh in popravilo ostale povzročene škode v polnem teku. Gasilci so že po nekaj dneh zasilno prekrili vse strehe s ponjavami, da so zdržale nalive iz prejšnjih dni. Sedaj so na delu zidarji, ki so na nekaterih strehah še začeli nameščati strešnike za dokončno ureditev hiš.
Takega vrtinca, kakršen je bil tisti, ki je opustošil kraško vasico v noči na 21. avgust, na Sežanskem ne pomnijo. Kaže, da je bil to res zelo zelo redek tovrstni vremenski pojav, in je kot tak presegel slovensko mejo ter dobil celo »evropsko razsežnost«. Kajti v sredo je opu-stošeno območje Mahničev obiskala in si okolico s posledicami vrtinca podrobno ogledala skupina univerzitetnih raziskovalcev iz Nizozemske. Po pričevanjih domačinov niso govorili o vrtincu. Po njihovi oceni naj bi se nad vasico znesel pravi tornado.
V Mahniče vodi cesta iz vasi Ka-zlje, ki se spušča v dolino potoka Raše. Prve sledove avgustovske hude noči je mogoče zapaziti že v desnem ovinku pred mostom čez potok: ob cesti na levi strani je nagrmaden kup odžaganih debel in vej izrutega drevja, ob njem pa tudi kupa razbitih strešnikov in odkru-šenega ometa.
Po mostu cesta zavije na levo in pelje ravno proti vasi. Pred tisto nočjo je stal ob cesti na levi strani nekakšen drevored jablan. Drevesa so bila še tam, v vrsti, a suha, izrita in položena druga na drugo, kot da bi jih - kot naravne keglje s krošnjo - neusmiljeno zbila kaka nebesna krogla.
Mahniči so bili do vrtinca-torna-da spokojna vasica. Še manj kot vasica: zaselek z vsega šestimi hišami, nekaterimi s skednji ali hlevi, in osmimi prebivalci. Štiri hiše so stalno naseljene, dve ob vikendih. A ne gre za klasična »vikenda«. Njuni stanovalci prihajajo v vas tudi med tednom, saj jih na njivi in vrtu čaka delo za pridelek ekološke hrane: nekaj solate, nekaj krompirja in podobno.
Od spokojnosti in nekdanjega mirnega življenja je bolj malo ostalo. Potem ko so gasilci - domačini niso mogli prehvaliti njihovega odločilnega dela v prvih dneh po ujmi - opravili svoje, imajo te dni v zaselku glavno besedo zidarji. Lastniki hiš so na Sežanskem poiskali obrtniška gradbena podjetja, da bi čim prej - vsekakor pred zimo - popravila strehe. Tako so zrastli zidarski odri, zidarji so - tudi s pomočjo dveh žerjavov - s streh odstranili vse razrahljane, počene ali drugače poškodovane strešnike, prekrili strehe z nepropustnimi plastičnimi folijami in že namestili lesene letve, na katere nameščajo nove strešnike.
Domačini jim - vsak po svojih močeh - pomagajo, da bi čim bolj pospešili delo. Kupov podrtih dreves in vejevja ter razbitih strešnikov ni več v vasi. Skoraj vse je bilo že počiščeno in odpeljano. Spomin na strašno noč pa bo, verjetno, še dolgo ostal v očeh in ušesih domačinov.
»Začelo se je najprej z groznim zavijanjem vetra, sledil je grozljiv, močan zvok, nato je streho odkrilo, da se je prikazalo nebo, in voda je zalila notranjost hiše,« se je spominjala Dušana Pavlo-vič, ena od stalnih prebivalk Mahničev. S streh je odtrgalo dimnike, zbilo domala vse orehe, le star oreh tik ob enem od vikendov se je uspešno uprl moči narave.
Potem, ko se je umirilo, je njen sosed, Sandi Mislej (»zlata duša!«), poklicni gasilec, takoj spravil v pogon reševalno akcijo, poklical gasilce, organiziral posege. »V Sloveniji ni boljše organizacije, kot so gasilci: bili so požrtvovalni, plemeniti, mladi. V vsem hudem, ki nas je doletelo, je bilo to nekaj lepega,« jih je pohvalila Dušana Pavlovič.
Milena in Zoro Volk sta »priseljenca«: stanujeta začasno v Mahničih,
dimniki in veje. Nizozemski univerzitetni profesor in njegovi študentje-razi-skovalci so po oceni posledic ugotovili, da je šlo za tornado. Če so prišli iz tako oddaljenih krajev sem na Kras, pomeni, da se je zgodilo nekaj res izjemnega, so menili domačini.
Toni Škrinjar jih ima že 85, a jih ne
kaže.
25 let je v Novem Sadu po časopisju reklamiral slovenske kmetijske stro-
fotodamj@n
tu pridelujeta ekološko hrano. Z njihove hiše je odtrgalo 300 let star kraški dimnik; strop v stanovanju je podprt, verjetno zato, ker je voda zalila notranjost, potem ko je vrtinec-tornado odkril streho.
Ta nebesni vrag je prišel iz Duto-velj, se zavrtel do srede doline, v smeri proti Štorjam in se nato - podobno kot je storil nekaj minut prej v Zgoniku, kjer je najprej oplazil šolsko poslopje, se usmeril proti hribu Strele in se potem vrnil v vas - obrnil nazaj proti hišam, najprej podrl drevored jablan ob cesti, se poigral z borovci na bližnjem pobočju in udaril po hišah, da so leteli strešniki,
Zgoraj
popravljanje strehe ene od hiš v Mahničih; desno številne hiše so že pokrite
fotodamj@n
je in pisal reportaže o slovenskih podjetjih: Litostroju, Gorenju, Metalni, SIP iz Šempetra ... Tornado ga je presenetil v postelji. »Dvakrat je počilo, potem je odkrilo streho in deske so padle name, na glavo.« Tudi on je pohvalil delo gasilcev, Rdečega križa, sociale, komunale.
Po prvih dneh hitre pomoči si morajo domačini sedaj pomagati sami. »Malo verjetno je, da bi nam lahko drža-
va kaj pomagala. Še za ureditev struge potoka Raše smo leta zaman trkali na vrata institucij in opozarjali na nevarnost poplav,« je ugotavljala Milena Volk. Pred petimi leti je Raša prav zaradi zamašene struge preplavila vas do višine slabega metra, se je spominjala Dušana Pavlovič.
Vrtinec-tornado naj bi povzročil za kakih 200 tisoč evrov škode, so ocenili
izvedenci. Verjetno je škoda še večja. Vsaka prizadeta družina si sedaj pomaga, kot zmore. Zanje je zdaj pomembno le, da bodo hiše obnovljene, preden bo mraz pritisnil.
Po dosedanjem trudu in prizadevanjih, da bi se življenje v Mahničih čim prej vrnilo v svoj vsakdanji spokojni tok, jim bo gotovo uspelo.
Marjan Kemperle
kulturna dediščina - Do 4. oktobra v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani
Cerkovna ordninga spet »doma«
Ob 450. obletnici izida enega najpomembnejših Trubarjevih del - Vizija pravne, organizacijske in duhovne oblike protestantske Cerkve na Slovenskem
LJUBLJANA - V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so ob 450. obletnici izida Trubarjeve Cerkovne ordninge v četrtek do 4. oktobra odprli razstavo z originalnim izvodom dela iz nemškega Memmingena. Ta po besedah ministra za kulturo Uroša Grilca priča o specifičnem, celo subverzivnem dokumentu. Je pravni akt, a obenem tudi upor proti takratni oblasti.
Trubar jo je moral izdati ilegalno,
brez predhodne uradne potrditve deželnega kneza. Nič bolje se ji ni pisalo kasneje, njena uporaba je bila prepovedana, zaplenjena je bila velika večina izvodov, ki so prispeli na Kranjsko, je pojasnil Grilc. Trubarjevega cerkvenega reda skoraj ne bi bilo, kar v zgodovinski retrospektivi pomeni, da se njegov izid skorajda ni zgodil, zato je obstoj dela danes še toliko bolj neprecenljiv, je dodal. Obenem je opozoril na današnje stanje: »Če
Trubarje v Cerkovni ordningi podal svojo vizijo protestantske Cerkve na Slovenskem
slovenskih knjig ni več treba skrivati pred ognjenimi zublji in jih tihotapiti v sodih, kot v Trubarjevih časih, to ne pomeni, da niso še vedno ogrožene.«
Razstavo v NUK je odprl predsednik republike Borut Pahor. Iz njegovega urada so sporočili, da je želel s svojo prisotnostjo opozoriti slovensko javnost in predvsem mlade na vrednost najdbe in na pomen razstave. Direktorica NUK Martina Rozman Salobir je dejala, da njegov obisk razume kot simbolično povabilo vsem Slovencem, da si ogledajo razstavo, v svojem nagovoru pa je opozorila na pomen, ki ga ima Cerkovna ordi-ninga ne le za NUK pač pa za ves slovenski narod, za njegov jezik, zgodovino in kulturo.
Evangeličanski škof Geza Filo je spomnil na Trubarjevo ljubezen do slovenskega naroda. »Nihče ni Slovencev nagovarjal s takšno srčnostjo,« je poudaril. Po njegovih besedah je Cerkovna ordninga zaradi svojega duhovnega kot tudi etičnega sporočila še danes zelo aktualna.
Avtor razstave Kozma Ahačič je povedal, da je Trubar rad uporabljal besedo, ki bi danes pomenila nor. Pri tem je izhajal iz prvega pisma Pavla Korinča-nom, kjer piše, da si je »Bog izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre«. Po Ahačičevem mnenju je bil
Trubar vizionar, ki je imel pogum biti nor. V središču razstave bo Cerkovna Ordninga, ki je po Ahačičevih besedah nekakšna kompilacija prevodov nemških cerkvenih redov in 15 odstotnega Trubarjevega avtorskega besedila, ob njej pa so predstavljena tudi na novo najdena dognanja. Za mlade so pripravili posebno aplikacijo, s katero bodo lahko spoznali dokument na svojih mobilnih telefonih.
Odprtja se je udeležil tudi vodja mestnega arhiva iz Memmingena Christoph Engelhard, ki je izpostavil vrsto sodelovanj med Memmingenom in Ljubljano, med njimi trgovski promet v poznem srednjem veku, kulturne stike, ki so jih gojili meščani obeh mest in teološko izmenjavo v času reformacije. NUK je ob tej priložnosti podaril nekaj izvodov knjig o memmingenski zgodovini.
Za umetniški program sta poskrbela mezzosopranistka in harfistka Tanja Vogrin ter dramski igralec Brane Grubar, ki je prebral odlomke iz Cerkovne ordninge.
Cerkovna ordninga velja za eno najpomembnejših Trubarjevih del. V njem je podal svojo vizijo pravne, organizacijske in duhovne oblike protestantske Cerkve na Slovenskem. Pričujoči izvod, ki ga je po naključju odkril Ulrich D. Op-pitz v Mestnem arhivu v Memmingenu, je edini brezhibno ohranjen. (STA)
1 6 Sobota, 6. septembra
2014
SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918)
/
PREDEN LISTJE ODPADE BOMO DOMA
Miro Simčič
se nadaljuje
Objavo v dnevniku je omogočil avtor Miro Simčič knjigo je izdala založba
tkxiV Publishing
Ljubljana, Kolarjeva ulica 47 Spletna knjigarna www.buca.si
Da se je Avstro-Ogrska tako lahkotno odločila za vojno proti Srbiji, so bila zaslužna čvrsta nemška zagotovila, da jo bodo v morebitni vojni z Rusijo podprli. V ta namen sta se načelnik nemškega ge-neralštaba Helmut von Moltke mlajši in Conrad von Hötzendorf sestala in dogovorila o usklajevanju vojaških akcij. Naloga avstro-ogrskih sil po izbruhu vojne je bila, da bi v primeru, če bi se Rusija odločila za vojni poseg, v spopadu z Rusi v Galiciji zdržali štirideset dni. Kljub nepričakovano hudim izgubam je vojska dvojne monarhije v spopadih z Rusi zdržala celo nekaj dni več, pričakovane odrešilne pomoči Nemčije pa ni bilo. Nemški načrt je bil uničiti francosko vojsko v šestih do osmih tednih in sproščene nemške sile bi po porazu Francozov z zahodnega množično premestili na vzhodno bojišče, in to v času, ko Rusi še ne bi bili pripravljeni na vojno.
Von Moltke pa von Hötzendorfu ni povedal nekaterih pomembnih podrobnosti o nemških namenih, ki so dodatno zmešali štrene, zlasti tega, kdaj in kako nameravajo Nemci začeti vojno. Nemško zasedbo nevtralne Belgije, in še zlasti strateške luke Antwerpen, so Britanci razumeli kot ogrožanje strateških interesov na lastnem dvorišču. Zato so po izbruhu vojne brez pomislekov, v najbolj dragocenih in kritičnih trenutkih, na samem začetku vojaških spopadov na zahodnem bojišču, Francozom na pomoč poslali svoj, po številu vojakov sicer skromen, ekspedicijski korpus.
Avstro-Ogrska je v evropskem kolektivnem spominu ostala za nekatere narode habsburška in-ternacionala, za druge pa je bila ječa narodov. Dolga stoletja se je avstrijska država nenehno spopadala z Osmanskim cesarstvom, v 18. stoletju pa se je Turčija pogreznila vase, začelo se je njeno dolgoletno razkrajanje, in na Balkanu je nastal nevaren politični vakuum, ki so ga hotele različne države izkoristiti sebi v prid.
Najhujšo krizo v svojem obstoju je Habsburška monarhija doživela leta 1848, ko je prišlo do množičnega revolucionarnega gibanja, do narodnega prebujanja različnih narodov znotraj cesarstva (pomlad narodov), kmečki stan pa je zahteval odpravo fevdalnega gospostva, ki je bilo v takratni Evropi že zgodovinski anahronizem. Slovenski izobraženci so takrat prvič predstavili narodnopolitični program Zedinjena Slovenija. Slovenija bi postala enotna dežela, v kateri bi v šolah in uradih uporabljali slovenski jezik, dežela bi imela avtonomijo in svoj deželni zbor. Zedinjena Slovenija bi pomenila tudi razbitje dveh federalnih enot.
Avstrijske oblasti, zlasti nemška buržoazija, na projekt Zedinjene Slovenije niso gledale z naklonjenostjo, nanj niso hotele pristati vse do samega konca obstoja dvojne monarhije. Pri tem so se spretno povezovale z vplivnimi italijanskimi krogi v Trstu, Istri in na Goriškem. Razlog za takšno držo nemško govorečih Avstrijcev je bil samo eden: po ozemlju, naseljenem s Slovenci, je tekla temeljna prometna arterija dvojne monarhije, železniška povezava Dunaj—Trst. Trst je bil edina avstrijska trgovska luka in tudi najpomembnejše pristanišče sred-
nje Evrope. Slovenski izobraženci so se vedno bolj zavedali dvojne nevarnosti za svoj narodni obstoj in svoj nadaljnji razvoj: germanski in italijanski he-gemonizem in nacionalizem sta jih neposredno ogrožala, saj so se eni in drugi do malih narodov znotraj cesarstva vedli podobno kakor velesile na svetovni ravni do kolonij.
Avstrijci in Madžari so svoje dolgoletne politične spore na videz rešili leta 1867 z oblikovanjem dvojne monarhije, toda med njenim ogrskim in avstrijskim delom s tem ni bilo konec nenehnih političnih kriz in spopadov. Madžari niso skrivali želja po samostojni državi, lastni vojski in ekspanziji na vseh področjih. Tudi na Ogrskem je bilo precej drugih narodov, ki so se počutili utesnjene in so na lastni koži občutili madžarski hegemonizem. Podobno kot avstrijski Nemci v avstrijskem delu dvojne monarhije niso zgradili mostov, ki bi omogočili trajno sožitje z drugimi narodi, in to so po razpadu dvojne monarhije drago plačali z amputacijo dveh tretjin ozemlja, ki so mu vladali prej. Tudi v Translajtaniji, v ogrskem delu dvojne monarhije, so v odnosih s Slovaki, Srbi in Romuni ostale zamere, ki trajajo vse do danes.
Prestolonaslednikove ideje o trializmu
Prestolonaslednik Franc Ferdinand je nameraval v državi odpraviti dualizem; šlo je za projekt Združenih držav Velike Avstrije, toda cesar Franc Jožef I. za to idejo ni kazal zanimanja. Dualizem je bil njegov življenjski projekt, ocenjeval je, da je monarhiji prinesel dolgoročno stabilnost, in ni dovolil, da bi se kdorkoli vtikal v to. Prestolonasledniku je omogočil, da se je kot glavni inšpektor ukvarjal z vojsko, politika — zunanja in notranja — pa sta ostajali njegovo torišče, vanj nikakor ni mogel posegati niti bodoči cesar. Prestolonaslednik je nameraval resno omejiti moč Madžarov in centralizirati državo ter jo spremeniti v federacijo, toda za to je moral počakati na čas, ko bo zasedel prestol. Okrog nadvojvode Ferdinanda se je vrtel vpliven »belvederski krog« pomembnih avstrijskih politikov in generalov. Njegov uboj je pomešal številne štrene.
Franc Ferdinand je podpiral idejo o trializmu, o oblikovanju tretje slovanske entitete v monarhiji, v kateri bi južni Slovani oblikovali lastno, tretjo federalno enoto. Glavno vlogo bi pri tem imeli Hrvati. Slovenci so v trializmu videli edino rešitev pred germanističnimi in italijanskimi pretenzijami, Hrvati pa možnost za oblikovanje Velike Hrvaške, ki bi vključevala obstoječe hrvaške dežele, Bosno in Hercegovino ter Vojvodino. Slovenija jih v resnici ni pretirano zanimala. Vedeli so, da so avstrijski Nemci usodno zainteresirani za slovenska ozemlja, in se niso hoteli spopadati z njimi. Bili so pripravljeni na oblikovanje južnoslovanske države tudi brez pripojitve Slovenije.
Velika Hrvaška bi po zamislih Franca Ferdinanda ubila dve muhi na en mah: omejila bi moč
Desno pesnik Gabriele DAnnunzio hujska rimske množice na vojno; zgoraj: ko so bili moški na fronti so ženske prevzele vsa bremena na kmetijah
Madžarov, po drugi strani pa bi bila učinkovit odgovor na politični projekt Velike Srbije ter bi zavrla srbski ekspanzionizem. Pozneje bi gospodarsko in kulturno superiorna Velika Hrvaška v svoj interesni krog pritegnila tudi kraljevino Srbijo. To bi bila Jugoslavija na habsburški način.
Prestolonaslednik Franc Ferdinand je skratka imel veliko sovražnikov, ki so bili zelo ambiciozni in so bili pri uresničevanju svojih ciljev med drugim pripravljeni poseči po skrajnih metodah. Hitler je bil na primer vse življenje prepričan, da so za njegovim ubojem stali Nemci oziroma nemški nacionalisti, ki jim prestolonaslednik ni bil všeč zaradi Nemcem premalo prijaznih političnih idej, saj bi federacija Združenih držav Velike Avstrije zmanjšala ne samo madžarski vpliv, temveč tudi nemški hegemonizem. Glede vključevanja slovenskih dežel v južnoslovansko federalno enoto pod žezlom Habsburžanov uradni Dunaj nikoli ni dal pozitivnega mnenja, nemški nacionalisti pa so to idejo vedno obravnavali na nož.
V teh razmerah so se slovenske politične elite odločile, da se bodo vključile v hrvaški politični program. Slovenski politični krogi so dokaj naivno verjeli v narodno in kulturno zlitje vseh južnoslovan-skih narodov. Pisatelj Ivan Cankar, ki je bil tako kot Etbin Kristan prepričan socialist, je tik pred prvo svetovno vojno svaril pred takšnimi utopičnimi idejami, saj so južnoslovanski narodi, čeprav podobni po etničnih lastnostih in jeziku, dolga stoletja šli skozi različen civilizacijski razvoj in so imeli različne tradicije in kulture.
Trializem, torej nastanek južnoslovanske federalne enote pod vladavino Habsburžanov, je bil pred prvo svetovno vojno osnovni politični program Slovencev, tako liberalcev kot konzervativcev. Najvplivnejša slovenska stranka, Vseslovenska ljudska stranka, se je povezala s hrvaško Stranko prava in celo tik pred prvo svetovno vojno razglašala, da gre v primeru Hrvatov in Slovencev za isti narod. Ustanovili sta celo skupno Hrvaško-slovensko stranko prava, ki pa ni nikoli zaživela.
Na Hrvaškem je na zadnjih volitvah pred prvo svetovno vojno zmagala hrvaško-srbska koalicija, ki je med vojno — glede na njen morebitni razplet — imela več želez v ognju. Najbolj vplivne politične stranke na Hrvaškem pa Slovencev kot zaveznikov niso preveč resno jemale. Pred prvo svetovno vojno je imel v hrvaško-srbski koaliciji glavno besedo Frano Supilo. Pred izbruhom vojne je prebegnil v Italijo, saj mu je grozila aretacija, in je pozneje igral pomembno vlogo v Jugoslovanskem odboru, ki je deloval pod zaščito an-
tante. Prepričan je bil, da imajo Hrvati takšno politično in zgodovinsko težo, da lahko že zgolj s pogajanji z Madžari, Italijani in drugimi mednarodnimi dejavniki dosežejo samostojnost.
Supila je po begu iz dvojne monarhije nadomestil najvplivnejši hrvaški Srb Svetozar Pribičevic oziroma njegov klan. Svetozar Pribičevic je imel tri brate, ki so bili vsi po vrsti visoko izobraženi in izjemno vplivni. Prvi je bil pravoslavni duhovnik, drugi je kariero začel kot avstrijski častnik, pozneje pa je postal polkovnik srbske vojske, tretji se je ukvarjal z novinarstvom. Sam Svetozar Pribičevic, vodja klana, pa je bil po poklicu profesor. Po rodu so bili iz Kostajnice v Vojni krajini. Združitev s kraljevino Srbijo so Pribičevici s pomočjo Narodnega sveta v Zagrebu takoj po končani vojni speljali na hitro, ne-transparentno, nedemokratično in neprijazno do ne-srbskih narodov v novi državi. Projekt združitve južnih Slovanov je bil že zdavnaj pripravljen in speljan po navodilih srbske strani; te so v novonastali državi videle plen, ki jim ga je za njihove zasluge pri zmagi antante poklonila mednarodna skupnost. Niti na misel jim ni prišlo, da bi kot enakopravne partnerje upoštevale druge južnoslovanske narode, kar je kmalu pripeljalo do nerešljivih konfliktov.
V primeru, da bi zmagala antanta, je hrvaško-srbska koalicija nameravala sprejeti južnoslovan-sko državo pod srbsko vladavino in kot svojo prihodnjo prestolnico so vsekakor videli Beograd, Veliko Srbijo pa kot svojo državo. Če pa bi zmagale centralne sile, bi se odločili za oblikovanje tretje federalne enote, torej za trializem v Habsburški monarhiji. Toda tudi glede tega vse politične struje na Hrvaškem niso bile enotnega mnenja. Hrvaška ek-stremno nacionalistična stranka, frankovci, je bila celo za subdualizem, torej za to, da bi si z Madžari delili vladavino v ogrskem delu dvojne monarhije, tako da bi Hrvati upravljali s hrvaškimi deželami, kamor bi po njihovem poleg Slavonije, Hrvaške in Dalmacije sodili še Bosna in Hercegovina ter Vojvodina. Za to so ostajali dokaj rezervirani do slovenske politike, ki je Hrvaško javno pozivala k zavezništvu pri oblikovanju tretje federalne enote v monarhiji. Tako je ostalo praktično do propada dvojne monarhije jeseni leta 1918.
Sobota, 6. septembra 2014 1 7
»Azzurri« drevi proti Portoriku
KRAKOV - Italijanski odbojkarji so bili včeraj na svetovnem prvenstvu na Poljskem prosti. Drevi ob 20.25 (po RaiSport) pa jih čaka dvoboj s Portorikom, ki je še brez zmage. »Azzurri« so seveda favoriti. V ponedeljek jih nato čaka še dvoboj proti Zda. Včerajšnji izidi, skupina B: Južna Koreja - Kuba 1:3, Nemčija - Tunizija 3:0, Brazilija - Finska; skupina C: Kitajska - Bolgarija 0:3 (na sliki ANSA Bolgar Todor Aleksi-jev), Kanada - Egipt 3:0, Rusija - Mehika 3:0.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Znani vsi moški polfinalisti
NEW YORK - Na teniškem odprtem prvenstvu ZDA v New Yorku sta znana polfinalna para moške konkurence. Prvi nosilec, Srb Novak Dokovič, se bo pomeril z desetopostavljenim Japoncem Keijem Nišikorijem, drugi nosilec, Švicar Roger Federer (na sliki ANSA) pa bo igral proti Hrvatu Marinu Čiliču, 14. nosilcu. Federer je bil s 4:6, 3:6, 6:4, 7:5 in 6:2 boljši od Francoza Mon-filsa, sicer 20. nosilca.
košarka - Slovenija na svetovnem prvenstvu v Španiji po porazu proti Litvi
Brez izgovorov
atletika
Ratejeva na končnem drugem mestu
BRUSELJ - Martina Ratej je na zadnji letošnji tekmi atletske diamantne lige v Bruslju v metu kopja zasedla sedmo mesto (58,61 m) in v skupnem seštevku discipline končala na drugem mestu. Z izidom sezone na svetu je slavila olimpijska zmagovalka in svetovna rekorderka Barbora Špotakova iz Češke (67,99 m).
VUELTA - Španski kolesar Daniel Navarro (Cofidis) je zmagovalec 13. etape dirke po Španiji.
NOGOMET - V Štandrežu
Predstavitev Juventine
V Štandrežu bodo drevi ob 20. uri predstavili »novo« Juventino, ki bo jutri na gostovanju v Remanzac-cu začela svojo pot v letošnji promocijski ligi. Vodstvo kluba vabi vse navijače, simpatizerje in vaščane, da se pridružijo zdravici, ki bo na vrsti po uradnem delu.
LAS PALMAS - Košarkarji Slovenije navkljub štirim zmagam in enem porazu razočarani zapuščajo Kanarske otoke. Po eni strani zaradi sistema tekmovanja, ki jih je pahnil na drugo mesto v skupini in jim teoretično prinesel dvoboj s prvimi favoriti prvenstva, Američani, že v četrtfinalu, po drugi pa zaradi načina, kako so izgubili odločilno tekmo z Litvo.Slovenija se bo drevi ob 20. uri v osmini finala 17. svetovnega prvenstva v Barceloni pomerila z Dominikansko republiko. V primeru zmage jo v torek čaka obračun z zmagovalcem dvoboja med ZDA in Mehiko.
Slovenija je ena od žrtev tekmovalnega sistema, ki ga je zaradi ekonomskih razlogov uvedla Mednarodna košarkarska zveza. Ker je izločilne boje predala dvema mestoma, Barceloni in Madridu, je morala prilagoditi tudi sistem. Ekipe v predtekmo-valni skupini D, kjer je igrala Slovenija, ter B, ki se je križala z drugimi favoriti prvenstva, Španci, so tako že pred zadnjim krogom preračunavale variante, po katerih bi se izognile tem ekipam.
Tako selektor Jure Zdovc kot kapetan Goran Dragic sta bila po porazu razočarana. Kapetan je pred novinarji povedal nekaj krepkih in vmes uporabljal besede, ki niso primerne za najmlajše. O Avstralcih, ki so zadnji dan izgubili tekmo proti odpisani Angoli, je dejal, da nimajo jajc, nato pa svoje razmišljanje podkrepil z izjavo, da bi morali tudi mi storiti nekaj podobnega. Se pravi, namerno izgubiti tekmo z Angolo, ta-
Slovenski reprezentant Alen Omič je bil vidno razočaran po porazu proti Litvi. Očitno je že pomislil na četrtfinalno »nemogočo misijo« proti Združenim državam Amerike. Slovenija mora vsekakor drevi premagati Dominikansko republiko
ansa
ko da v zadnjem krogu ne bi mogli zasesti tako nezaželenega drugega mesta.
Selektor je bil malce bolj vljuden, vseeno pa ni mogel mimo sistema tekmovanja. »Zame je to prava katastrofa. Tako v naši skupini kot v drugih smo se zadnje dva dni ukvarjali samo s tem, kako se bomo križali v izločilnih bojih. To nima veze s športom in takšne stvari se na tako velikem tekmovanju ne bi smele dogajati. Edino, kar je dobro v vsem tem je, da imamo mi čisto vest,« je dejal.
Vseeno je težko spregledati načina, kako je Slovenija izgubila odločilno tekmo. Goran Dragic je bil le bleda senca zvezd-
košarka - Pri ŠZ Jadran so predstavili abonmajsko kampanjo
Z abonmajem v zlate čase
V nove zlate čase ... Računajte na nas! (geslo na plakatu) - Novosti in ugodnosti za abonente - Kaj je Jadran Fan Club?
Priložnostno prirejena črno-bela slika (iz objektiva našega fotografa Damjana Balbija) lanskih junakov, ki so si izborili napredovanje v košarkarsko B-ligo, metaforično, malce nostalgično spominja na stare Jadranove zlate čase. Tiste izpred skoraj tridesetih let, ko je športna palača na Čarboli pokala po šivih (5 tisoč gledalcev). Namesto nekdanjega ja-dranovca Marka Bana je na novejši črno-beli verziji naslikan njegov sin Borut. »Časi se spreminjajo. Vsi pa si želimo, da bi znova vsaj delno okusili tiste zlate čase, ki smo jih bili deležni v preteklosti. Željni smo predvsem tistega navdušenja, kije takrat okužil vse slovenske ljubitelje športa in ves košarkarski Trst,« je na včerajšnji novinarski konferenci ob predstavitvi Jadranove abonmajske kampanje poudaril »radijski glas« Evgen Ban, ki je, kot je sam razkril v nadaljevanju, postal tudi član Jadranove marke-tinške ekipe.
»Zaradi prestižne lige in visoko rangiranih nasprotnikov smo se letos odločili, da bomo domače tekme igrali v samem hramu tržaške košarke, športni palači PalaRubini,« je dejal predsednik združene ekipe Adriano Sossi, ki si želi, »da bi bili navijači šesti Jadranov mož na igrišču.« »Na domačih tekmah pričakujemo, da bi imeli vsaj toliko gledalcev,
Od leve trener Andrea Mura, Evgen Ban, Robert Franco in predsednik Adriano Sossi
kot si je ogledalo pred nekaj meseci odigrano prijateljsko tekmo proti prvi tržaški ekipi Pallacanestro Trieste.«
Trener Andrea Mura (in drugi) dobro ve, da bo občinstvo napolnilo dvorano le, če bodo rezultati dobri.
Evgen Ban, vodja Jadranovega mar-ketinškega oddelka, je nato predstavil abonmajski paket za letošnjo sezono. ŠZ Jadran ponuja celoletni abonma Senior (14 domačih tekem) za ceno 75 evrov. Za
mlajše (abonma Junior) od 16 do 26 leta bo cena nižja: »mladinci« bodo za 14 domačih tekem morali odšteti 45 evrov. Za otroke do 16. leta starosti bo vstop v telovadnico prost. Posamezne vstopnice bodo štele 7 evrov. Mlajši od 16 do 26 leta starosti pa bodo za posamezno tekmo morali odšteti 4 evre.
Marketinška ekipa ponuja še druge ugodnosti. Vsak abonent bo v dar prejel Jadranovo rutico in obenem imel 20
£Primorski
~	dnevnik
U21 Italija-Srbija 3:2
PESCARA - Na predzadnji kvalifikacijski tekmi za uvrstitev za evropsko prvenstvo 2015 (finalni del EP odloča tudi o uvrstitvi na OI v Rio de Janiero 2016) je Italija premagala Srbijo s 3:2. Srbi so povedli 2:0 z zadetkoma Peši-ca v 8. in 13. min., azzurri pa so zmagali z zadetki Berardija v 30. in Belot-tija v 47. (11-metrovka) in 69. min.
Chiellinija ne bo
nika iz lige NBA, ki je imel do te tekme povprečje skoraj 19 točk na tekmo, proti Litvi je zadel le pet metov iz 14 poskusov, v zadnji četrtini pa ni mogel dvigniti soigralcev ali sam odločiti obračuna. Tudi ostali slovenski košarkarji so v zadnjih desetih minutah povsem odpovedali. In če v desetih minutah dosežeš le en koš, so vsi ostali izgovori brezpredmetni.
Pari osmine finala, danes: ZDA -Mehika (16.00), Francija - Hrvaška (18.00), Slovenija - Dominikanska republika (20.00), Španija - Senegal (22.00); jutri: Nova Zelandija - Litva, Srbija - Grčija, Turčija - Avstralija in Brazilija - Argentina.
RIM - Italijanski branilec Giorgio Chiel-lini bržkone ne bo igral na torkovi prvi kvalifikacijski za Euro 2016 proti Norveški. Mučijo ga težave z mečno mišico. V torek ne bo igral niti Marchisio, ki je diskvalificiran.
Celje in Velenje favorita
Danes se bo v Sloveniji začela nova rokometna sezona. V 1. NLB Leasing ligi bodo nastopili Celje Pivovarna Laško, Gorenje Velenje, Maribor Branik, Ribnica Riko, Trimo Trebnje, Sevnica, Istrabenz Plini Izola, Jeruzalem Ormož, Krka, Slovan, Sviš Ivan-čna Gorica, Krško, Slovenj Gradec 2011 in Loka 2012. V 1. krogu bo edini primorski prvoligaš Izola ob 19.00 gostil Ribnico.
Domači šport Danes
Sobota, 6. septembra 2014 NAMIZNI TENIS
KRAŠKI POKAL - 9.00 do 11.30 v športnem centru v Zgoniku, organizator ŠK Kras
Jutri
Nedelja, 7. septembra 2014 NOGOMET
D-LIGA - 15.00 v Sacileju: Sacilese - Kras Repen
ELITNA LIGA - 16.00 v Križu: Vesna - Gemonese
PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Remanzaccu: Aurora Buonaquisto - Juventina
1.	AMATERSKA LIGA - 16.00 v Dolini: Breg -Sovodnje; 16.00 v Gradežu: Gradese - Primorec
2.	AMATERSKA LIGA - 16.00 v Doberdobu: Mladost - Opicina; 16.00 v Moraru: Moraro -Zarja; 16.00 na Rouni na Proseku: Primorje -Sagrado
3.	AMATERSKA LIGA (Deželni pokal) - 19.00 pri Domju: Gaja - Chiarbola
NAMIZNI TENIS
KRAŠKI POKAL - 9.00 do 11.30 v športnem centru v Zgoniku, organizator ŠK Kras. 13.30 nagrajevanje.
odstotkov popusta na vse druge izdelke, ki jih bo klub ponujal med sezono (šali, majčke itn). Abonenti bodo obenem lahko izkoristili še prednost brezplačne včlanitve v Jadran Fan Club. »Trudimo se, da bodo imeli naročniki abonmajev še druge ugodnosti in popuste pri naših pokroviteljih,« je še zaključil Evgen Ban.
Jadranove abonmaje lahko kupite v Baru Guštin na Proseku, v Kavarni Prosvetnega doma na Opčinah in ob koncih tedna v Našemu baru v športnem centru Ervatti pri Briščikih. »Nazadnje še iščemo pravo lokacijo v tržaškem mestnem središču. Ta bo znana v kratkem,« so še dodali. Najlažji način pa je mogoče registracija po elektronski pošti: abon-ma@jadranbasket.com.
Na včerajšnji novinarski konferenci so omenili tudi novo spletno stran www.jadranbasket.com, ki pa še ni popolna. »Predstavili jo bomo skupaj z ekipo 29. septembra, bržkone na Opčinah,« je napovedal Ban.
Mimogrede: Jadran je sinoči v športni palači PalaRubini odigral prijateljsko tekmo proti slovenskemu prvoligašu Portorožu. Igral je tudi Marco Diviach, ki pa do včeraj zvečer še ni podpisal pogodbe z Jadranom. »Naj bi v prihodnjih dneh,« nam je zaupal trener Mura. (jng)
DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane
v
Športnika
stopala danes na skupno življenjsko pol. Sreče, zdravja in veliko medsebojnega razumevanja jima želimo vsi pri ASK Kras
C?


m c/uuni
-1-
želimo vama veliko sreče in Jjubezni na vajini skupni poli. Vsi pri Šd Kontovel
0/ C? <3
1 8
Sobota, 6. septembra 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
/
Povsod po deželi bo spremenljivo vreme. Popoldne bodo možne posamezne krajevne nevihte, ki bodo lahko tudi močnejše. Ob morju bo zjutraj pihala zmerna burja, več ja-snine bo v popoldanskih urah.
Danes bo na Primorskem delno jasno, še bo pihala šibka burja. Drugod bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo, nekoliko pogosteje v vzhodni Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, najvišje dnevne od 17 do 22, na Primorskem do 26 stopinj C.
Po nižinah in ob morju bo delno oblačno, drugod pa spremenljivo vreme. Možne bodo krajevne nevihte, ki bodo pogostejše čez dan. Zjutraj bo ob morju pihal burin, čez dan pa rahel veter.
Jutri in v ponedeljek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Predvsem v gorskem svetu lahko popoldne nastane kakšna ploha. V torek dopoldne bo še večinoma suho, popoldne bo spremenljivo do pretežno oblačno s pogostimi padavinami, tudi nevihtami.
CELOVEC
013/23
TRBIŽ O
11/20
CEDADo"
15/25
KRANJSKA G.
010/21
O TRŽIČ
12/23
¿3
KRANJO
GORICA 0N- GORIC^
17/26 O ° 15/27
<5
LJUBLJANA
015/24
S. GRADEC
014/22
CELJE
15/24 O
POSTOJNA
O 14/23

a
N. MESTO
15/24 O
, KOČEVJE
k ° -
ČRNOMELJ n
OPATIJA
-^REKA
7^00^19/27
JUTRI
500 m............19
1000 m...........15
1500 m...........12
2000 m............8
2500 m............6
2864 m............4
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 6,5; v gorah 7.
Orwellova rojstna hiša bo postala muzej
PATNA - V indijski državi Bihar so začeli izvajati restavratorska dela v rojstni hiši avtorja uspešnic Živalska farma in 1984 Georga Orwella, ki jo bodo preuredili v muzej. Posestvo s hišo tako ne bo postalo spomenik indijskemu borcu za človekove pravice Mahatmi Gandhiju, kot so sprva načrtovali lani, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Preprosti beli kolonialni bungalov je do nedavnega propadal, biharske oblasti pa so leta 2009 organizirale projekt za njegovo prenovo v vrednosti šest milijonov rupijev (okrog 75.000 evrov). Vendar se od takrat dolgo ni veliko spremenilo. Lani so oblasti oznanile, da bo del posesti, ki se stika hiše, preurejen v spomin indijskemu voditelju Mahatmi Gandhiju. Namere niso uresničili, pač pa so se odločili, da bodo rojstno hišo spremenili v Orwellov muzej.
Psa operirali, potem ko je požrl kar 43 parov nogavic
PORTLAND - Ameriški veterinarji so med operacijo obolelega psa doživeli nemajhen šok, ko so ugotovili razlog pacientovih težav. Ta je tičal v 43 nogavicah in pol. Pes, 64 kilogramov težka nemška doga, je bil znan po ljubezni do žvečenja nogavic, a nihče ni vedel, da jih je na koncu tudi pogoltnil, so povedali v veterinarski bolnišnici v Portlandu.Veterinarji, ki so psa operirali februarja, so povedali, da gre za največje število nogavic, kar so jih doslej potegnili iz kake živali, navaja britanski BBC. Kot so dodali, je rentgen razkril veliko količino neznanega materiala v pasjem želodcu, zaradi česar so ga nato operirali.
ITA LIJA V ZRCALU TUJIH MEDIJE V
Italijanska »močvirja«
Sergij Premru
Tako komi vsi mi, so bili tudi italijanski poslanci na poletnih počitnicah. Izjema je Giancarlo Galan, ki je poletne mesece preživel v zaporu, poroča Stuttgarter Zeitung, ki ugotavlja, da je italijanski parlament samo sedemkrat privolil v aretacijo svojega člana, očitno za zalo resne zadeve. Gre za pravi »Sumpf«, to je močvirje, piše StZ, v tem primeru močvirje beneške lagune, saj je Galan obtožen prejemanja podkupnin za javna dela na območju Benetk v skupnem znesku 4 milijone evrov. V središču sistema podkupnin je Mose, načrt za postavitev zapornic, ki naj bi preprečile pritok morske vode ob izrednih plimah, ki preplavljajo središče Benetk. Dnevnik iz dežele BadenWürttemberg ugotavlja, da je Galan vodil deželno upravo Veneta polnih 15 let, ko je pravzaprav imel proste roke kot opolnomočeni Berlusconijev zastopnik, in pristavlja, da je močvirje tudi zahodno od Benetk, v Milanu, kjer so se v okviru priprav razstavišča za Expo 2015 dogajala podobna podkupovanja politikov. Italijanska javna uprava postavlja toliko ovir, da podjetniki za pravočasno odobritev postopkov velikokrat položijo na mizo šop bankovcev, ker je to edini način, da prebijejo birokratske težave in zamujanje, ugotavlja Stuttgarter Zeitung.
Pa ostanimo kar v slovitih Benetkah, ki so predstava Italije v malem, meni CNBC. Televizijska mreža iz Združenih držav meni, da se turisti lahko soočijo s celotno italijansko problematiko v Benetkah, ki privablja tujce, odkar so Benečani leta 828 ukradli iz cer-
kve v egiptovski Aleksandriji ostanke sv. Marka. Ko bi svetnika priklicali k življenju, bi stopil iz bazilike na trg, se po-mudil za kavico v bližnjem Caffe Florian in nato urno zbežal iz Benetk, zaradi nevzdržnih razmer. Primer beneškega kaosa je križarjenje pred Trgom sv. Marka: velikanske ladje za križarjenje plujejo lučaj od obale, na kateri so poslopja in strukture neprecenljivega pomena in bi se zgodila nepojmljiva katastrofa, ko bi ladja trčila v obalo, kot se je predlanskim zgodilo s Costa Con-cordio pred Toskano. Načrtujejo nov plovni kanal daleč od mestnega jedra, o katerem pa še ni ne duha ne sluha. Medtem so prepovedali plovbo pred Sv. Markom, sklep so nato preklicali in ga spet potrdili na krajevni, deželni in vladni ravni. To pa je samo začetek zgodbe: beneški župan, ki bi se moral najbolj zavzemati za rešitev problema, je moral odstopiti, ko so ga aretirali zaradi nelegalnega financiranja, krajevno politiko je zajel podkupninski škandal v zvezi s financiranjem iz sredstev za gradnjo zapornic na laguni - in v Italiji nista samo dve stranki, ki jih je treba skorumpirati oz. financirati, kot v Zda, je jedka pripomba poročevalca CBSC.
Portugalski Observador si je tokrat privoščil predstavnika Severne lige Roberta Calderolija. V času, ko je Cécile Kyenge bila ministrica, jo je primerjal z orangutanom, sedaj pa živi v strahu pred črno magijo: pravijo namreč, da je v Kongu oče bivše ministrice, Kykoko Kyenge, zaradi žalitev na račun hčere izvedel »macumbo«, črno magijo, proti nesrečnemu Calderoliju
... In ligaškemu predstavniku, ugotavlja Observador, je sreča res obrnila hrbet: odkar je primerjal Kyengovo z opico, je bil šestkrat operiran, dvakrat je bil na oddelku za oživljanje, enkrat pa v ur-gentni terapiji, umrla mu je mama, zlomil si je dve vretenci in dva prsta, na domu pa je odkril dvometrsko kačo. Naj bo naključje ali posledica črne magije, Calderoli je iz previdnosti apeliral, naj mu oče nekdanje ministrice Kyengove odpusti žalitev in prekliče urok. Od rasističnih žalitev se je torej ponižal na raven do prestrašenega moledovanja! Vsekakor, ugotavlja portugalski spletni medij, se je Calderoli že proslavil s številnimi neprimernimi nastopi, kot n.pr. leta 2006, ko se je v času napetosti med Evropo in islamskim svetom zaradi karikatur preroka Mohameda pojavil z majico, na kateri so bile ponatisnjene sporne karikature. Tudi takrat se je izkazal kot zgledni državnik .
Na razkošno indijsko poroko na jugu Italije je segla senca italijanskih mornariških strelcev, ki so priprti v Indiji, poroča Hindustan Times. Gre za poroko otrok dveh med najbogatejšimi družinami iz Indije, za katero so izbrali mestece Fasano v Apuliji. Dnevnik iz Delhija med drugim omenja, da 800 udeležencev štiridnevnega slavja premore 20 odstotkov domačega prihodka Indije. Za poročno slavje, ki se bo zaključilo danes, so potrošili okrog 10 milijonov evrov. Podobna poročna slavja sta isti družini magnatov s področja rudnikov in jekla organizirali pred leti v Benetkah, v Barceloni in v Franciji. Tokrat pa se je zgodilo, poroča Hindu-
stan Times, da je v Apuliji prišlo tudi do protestov, in to zaradi usode italijanskih mornariških strelcev, ki sta že dve leti in pol pridržana v Indiji v pričakovanju procesa zaradi umora dveh ribičev med pomorsko akcijo proti gusarjem. »Ne strinjamo se, da Fasano kleči pred plutokrati države ki zadržuje naša sonarodnjaka kot talca proti vsem mednarodnim pravilom,« so napisali na transparentu, poroča indijski časopis.
Southern Daily Echo iz britanskega Southamptona objavlja med pismi bralcev zapis, ki ga je v zvezi s Trstom podpisal neki John Barron, z naslovom »It is 60 years since our troops vacated Trieste« to se pravi, da mineva 60 let od kar so »naši« vojaki zapustili Trst. Pisec izhaja iz sedanjih slavij ob stoletnici začetka prve svetovne vojne in 70 letnice izkrcanja v Normandiji, mineva pa tudi 60 let, od kar so britanski in ameriški vojaki prepustili Trst Italiji. Malokdo se spominja, da so zavezniki od konca vojne leta 1945 do novembra 1954 bili v Trstu. Čeprav je to bil prijeten kraj za službovanje, ne gre pozabiti, da se je nahajalo na južnem robu »železne zavese« in da bi se lahko sprevrgel v kraj morebitnega spopada med Zahodom in Vzhodom. Mr. Barron nadalje piše, da je član združenja veteranov Betfor (British Element Trieste Force), ki šteje 80 pripadnikov in prireja vsakoletna srečanja in občasne obiske v Trstu, in vabi vse »tržaške« veterane na skorajšnje srečanje, ki bo v Southamptonu prihodnji četrtek.
pariz
Hollandova popularnost je na dnu
PARIZ - Francoski predsednik Francois Hollande se v zadnjih dneh sooča s številnimi slabimi novicami. Zadnja so rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je objavil francoski Figaro Magazine, ki kažejo, da francoskega predsednika podpira zgolj 13 odstotkov vprašanih. Tako nizke podpore v javnomnenjski raziskavi ni imel še noben francoski predsed-nik.V primerjavi z javnomnenjskimi raziskavami iz preteklosti se je podpora Hollandu tokrat zmanjšala za dodatnih pet odstotnih točk. Premier Manuel Valls medtem uživa 30 odstotno podporo, čeprav se je tudi njemu znižala podpora za 14 odstotnih točk.
Poleg rekordne nepriljublje-nosti se mora Hollande v teh dneh soočiti tudi z dejstvom, da je devet dni po sestavi druge francoske vlade pod vodstvom Vallsa prišlo že do prvega odstopa, kar je po navedbah današnjih francoskih medijev, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa, prav tako svojevrsten rekord. Državni sekretar za zunanjo trgovino Thomas Thevenoud je v četrtek odstopil zaradi suma davčne utaje.
Zadnji dnevi so prav tako v znamenju neprijetnih podrobnosti ob izidu knjige bivše Hollandove partnerice Valerie Trierweiler o njenem razmerju s francoskim predsednikom.
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 6. septembra 2014
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
Rai Tre
Dnevnik 9.10 Supercinema - Venezia 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Serija: Dallas 14.40 Film: Pure Country - Il dono 16.40 Film: Inga Lindstrom - Il cigno nero 19.00 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperis-sima Sprint 21.10 Koncert: Moda - Gioia Live a San Siro 23.30 Film: Waitress - Ri-cette d'amore
O Italia 1
7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Dok.: Overland 8.25 Dok.: Quark Atlante - Immagi-ni dal pianeta 9.05 Dok.: Dreams Road Italy 10.00 Aktualno: MixItalia 10.25 Aktualno: Petrolio 11.30 Linea Verde Orizzonti Estate 12.35 Linea Verde Estate 13.30 17.00 Dnevnik 14.00 Linea Blu 15.20 Nad.: Legami 16.10 Nad.: La casa del guarda-boschi 17.15 A Sua Immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: Rea-zione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Tec-hetechete - Vive la gente 21.15 Dok.: Andrea Camilleri - Il maestro senza regole 23.15 Show: Cari amici vicini e lontani...
7.00 Serija: Lassie 7.45 Serija: Zorro 8.00 Serija: Un blog da cani 9.00 Sulla Via di Damasco 9.30 Nan.: Buona fortuna Charlie! 10.00 Serija: La nave dei sogni 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 13.30 Pit Lane 14.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Italije (Monza), kvalifikacije 15.30 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.20 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.15 Serija: Squadra Speciale Lipsia 18.05 Serija: Arctic Air 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary 22.30 Nad.: Luther 23.40 Rubrike
21.10 Film: Sognando Beckham (dram., i. K. Knightley) 23.25 Film: Jimmy Grim-ble (kom.)
La 7
7.10 Rai Cultura - Europa in 4D 8.05 Dok.: Rai Cultura - Una giornata particolare 9.00 Film: Pensando a te 10.30 Film: Mezzanotte d'amore 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Serija: La signora del West 13.40 Timbuctu - I viag-gi di Davide 14.00 Deželni dnevnik, sledijo rubrike in vremenska napoved 14.55 Film: Profumo di donna 16.35 Film: Mar-piccolo 18.10 Serija: I misteri di Murdoch 18.55 23.05 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.25 Dok.: Speciale "Arance e martello"
^ Tele 4
21.05 Film: Casino Jack (biogr., '10, i. K. Spacey) 23.25 Stelle nere
u Rete 4
6.50 Media Shopping 7.40 Serija: Miami Vice 8.40 Serija: Hunter 9.40 Serija: Carabi-nieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Show: Come si cambia Celebrity 16.10 19.35 Ieri e oggi in Tv 16.45 Serija: Poirot 18.50 Dnevnik in vremenska napoved 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 21.30 Film: Man on Fire - Il fuo-co della vendetta (dram., i. D. Washington)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00
Slovenija 3
7.15 17.50 Serija: Provaci ancora Gary 8.45 Serija: Dance Academy 9.40 Serija: Su-burgatory 10.35 Film: Il principe ranocc-hio 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Risanka: Tom & Jerry 14.45 Moto-ciklizem: Grand Prix, Superbike 15.55 Film: Piccola peste si innamora (kom.) 18.30 Dnevnik 19.00 Film: Nata per vin-cere (dram., i. H. Duff)
6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 13.30 Prvi dnevnik 16.30 Na tretjem... 17.30 Poročila ob petih 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Satirično oko 20.15 Politik, to sem jaz! 20.50 Svet v besedi in sliki 21.05 Utrip 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Film: Zbogom, dobri stari Zahod (kom.) 15.45 20.00 Potopisi 16.15 Dok.: Rapotez 17.15 Arhivski posnetki 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.30 Artevisione 21.00 Boben 22.15 Arhivski posnetki
Tv Primorka
8.0011.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 11.30, 14.30 Videostrani 15.55 Predstava: Razbojniki iz Kardemomme 17.30 Pogovor pod murvo 18.50 Jezero pri Pod-peči 19.20 Pravljica 19.25 Besede miru 20.00 Med prijatelji, 2. del 21.00 Izdelovanje prunel 21.30 Slovenski turistični film: Kam ('53) 21.45 Ptiči: smrdokavra 22.00 Glasbeni večer, Tv Prodajno okno, Videostrani
pop Pop TV
LA
7.30 Dnevnik 7.5011.30 In onda 9.55 Coffee break 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: Avventurieri ai confini del mondo (dram.) 16.35 Film: L'ultimo Apache (vestern) 18.10 Serija: L'ispettore Bar-naby 20.00 23.00 Dnevnik 20.30 In onda 21.10 Serija: Maigret
7.00 Risanke in otroške serije 10.50 Film: Prisluhni srcu 12.45 Tv prodaja 13.00 Nad.: Na trdih tleh 13.55 Serija: Princeska 14.25 Film: Ukradeni izum 16.10 Film: Ka-zaam 17.55 Serija: Čista desetka 18.55 24UR - vreme in novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Film: 2012 (pust.) 0.00 Film: Zakonske laži (dram.)
Kanal A
7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 Rotocalco Adnkronos 7.40 Dok.: Piccola grande Italia 8.05 Dok.: Il portolano 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Voci in piazza 17.3019.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 Rubrika: La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta
Jr Slovenija 1
6.00 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 Otroški program: OP! 7.15 Zgodbe iz školjke 7.30 Otroške in mladinske oddaje 9.45 Kviz: Male sive celice 10.25 Kratki film: Moj oče je Goban 10.45 Nan.: Izjemne dogodivščine Sama Foxa 11.10 Ciciban poje in pleše, 2. del 12.25 Nad.: Mladi Leonardo 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.25 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.15 Slovenski magazin 15.50 Dok. odd.: Emona dr. Ljudmile Plesničar Gec 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 23.05 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Dolgi pohod v svobodo 18.30 Ozare 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Poletna noč - Pesmi posvečene Ljubljani 21.50 Aplavzi! 22.05 Nad.: Na poljih Flandrije 23.40 Nad.: Ura
(T Slovenija 2
9.0 Slovenski utrinki 10.00 Osmi dan 10.30 Opus 11.10 Polnočni klub 12.30 Dok. film: Tomos 13.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Italije (Monza), prenos kvalifikacij 15.10 Šport 16.00 Košarka: SP 2014 17.50 Košarka: osmina finala A3 - B2, prenos 19.50 Košarka: osmina finala C1 - D4, prenos 21.50 Košarka: osmina finala A1 - B4, prenos
6.00 Risanke 7.05 18.35 Serija: Tv dober dan 7.55 18.00 Serija: Svingerji 8.25 16.45 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.45 Serija: Akcija 9.10 Serija: Veliki pokovci 10.20 Serija: Chuck 11.10 Tv prodaja 11.30 Serija: Srečni klic 12.35 Serija: Igrače za velike 13.10 Film: Srečni kraj mladosti 14.50 Film: To je vojna! 17.10 Nad.: Puščica 19.30 Serija: Nepraktični šaljivci 20.00 Film: Beethoven 21.35 Film: Študentska izmenjava 23.15 Film: Morilci, tatovi in dve nabiti šibrovki
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Zbori v gledališču, sledi Music box; 10.00 Poročila; 10.15 Jacques Offenbach - z opereto v svet; 11.00 Studio D - Trdno verujem, kar me je mati učila; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Otroški kotiček; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, jazz odtenki; 18.00 Mala scena: William Shakespeare iz našega arhiva: Vihar - drama v režiji Branka Gombača, 2. del; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska; 8.40, 10.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Glasbena lestvica; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informa-
Sobota, 6. septembra Rai movie, ob 14. uri
VREDNO OGLEDA
Una giornata particolare
Italija, Kanada 1977 Režija: Ettore Scola Igrajo: Marcello Mastroianni, Sophia Loren in John Vernon
Film, ki so ga včeraj predvajali tudi na beneški Mostri kot poseben homaž Sophiji Loren in njenemu osemdesetemu rojstnemu dnevu, je profinjena politična melodrama, ki se odvija na dan, ko Hitler obišče Rim. Gospodinja, mati šestih otrok, ostane doma, ko se njen mož udeleži zgodovinskega dogodka. Spozna prefinjenega
samskega homoseksualnega soseda, ki je bil do nedavnega znana radijska osebnost.
Dan se prevesi v noč in med sosedoma se splete poseben odnos, ki radikalno spremeni njun pogled na svet.
cije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 22.00, 23.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 My chance on air, 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 20.30 Luoghi e sapori; 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Not-tetempo.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; od 5.00 do 8.00 Jutranji program; 5.20 Obvestila; 5.30 Kronika; 5.50 Iz sporedov; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Slovenske reke; 8.05 Radijski rin-garaja; 9.05 Hudo!; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Glasovi iz soseščine; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do trinajstih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DiO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Minute za šanson; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angleščini in nemščini; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Nočni program.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Novice; 5.30, 7.00 Kronika; 6.17, 6.45, 7.30, 8.25 Vreme; 6.40 Športna zgodba; 8.00 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noetova banda; 13.00 Danes do trinajstih; 14.00 Express; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DiO; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3
6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Jazz siesta; 15.30 DiO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Sobotni kno-cert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Kliknite
za osvežitev.
Kjerkoli boste preživljali poletne dni, osvežite strani Primorskega dnevnika, kliknite na www.primorski.eu in se
povežite s spletno izdajo časopisa. Dnevnik bo z vami, s svežimi novicami, prevetrenimi prispevki, cool rubrikami.
Naročnina na spletno izdajo dnevnika:
letna	šestmesečna	naročnina za
naročnina	naročnina	30 dostopov
180 evrov	100 evrov	22 evrov
Za tiste, ki so naročeni na tiskano izdajo, je dostop brezplačen
Več na naši spletni strani:
www.primorski.eu
Primorski
^	dnevnik
Dnevnik Slovencev v Italiji