Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja u vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto S 7.00 n GLAS NARODA s? list: slovenskih JelavcevY Ameriki. The largest the United States. lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON : CHelsea 3—3878 NO. 64. — fiTEV. 64. NEW YORK, MONDAY, MARCH 19, 1934. — PONEDELJEK, 19. MARCA 1934 VOLUME XLII. — LETNIK XT.TI. MUSSOLINI JE POSTAL ZAŠČITNIK AVSTRIJE trije ministrski predsedniki so podpisali pakt med italijo, a v s t rijo in madžarsko [ Italija bo igrala glavno vlogo v vseh političnih vprašanjih obeh podonavskih držav. — Pogodba je v prvi vrsti naperjena proti Nemčiji. — Promet bo usmerjen proti jadranskim pristaniščem. — Gospodarski izvedenci so c stali v Rimu in izdelujejo podrobnosti. { RIM, Italija, 18. marca. — Včeraj so podpisaU italijanski ministrski predsednik Mussolini, avstrijski zvezni kancler Dollfuss in madžarski ministrski predsednik Goemboes politično (konsultativno) 1 pogodbo in dve gospodarski pogodbi. To je posledica štiri dni trajajočih posvetovanj. Dollfuss in Goemboes sta odpotovala, avstrijski j in madžarski gospodarski izvedenci so pa še ostali | v Rimu, da bodo skupno z italijanskimi izvedenci j izdelali vse podrobnosti pogodbe. Tako morajo na-H primer določiti, katero blago bo podvrženo nižji ca rini oziroma bo sploh carine prosto. 1 Očividno je, da so pogodbe naperjene proti Nem-]1 w • • • 1 * C1J1. V bodoče bosta Avstrija in Madžarska pošiljali I probilico svojih izdelkov v jadranska pristanišča, torej na Reko in v Trst. Promet s severom — preko , Cehoslovaške in Nemčije, — se bo potemtakem • skrčil do skrajnosti. Istotako velike važnosti je tudi politična pogod- -ba, ki določa, da ne sme v političnem oziru nobena izmed treh držav ničesar ukreniti na svojo roko, ne da bi se prej posvetovala s svojima tovarišicama. j S tem je dobila Italija odločilno besedo v najvaž- j nejših vprašanjih avstrijske in madžarske politike, l Vpliv, ki ga bosta mogli izvajati Avstrija in Mad- J y.arska na italijansko politiko, bo malenkosten. S priključitvijo Avstrije Nemčiji potemtakem ne bo nič, že vsaj toliko časa ne, dokler se Italija ne pre-1 priča, da ji je Nemčija v vseh ozirih naklonjena in da podpira vse njene politične težnje. Razumljivo je, da ta nova podonavska zveza ne bo zadovoljila Francije ter držav Male antante: Ce-hoslovaške, Jugoslavije in Romunske. Toda Mussolini je bil toliko 'velikodušen da jel izjavil: — Ce se nam hočejo Gehoslovašlta, Jugosla-I vija in Romunska pridružiti, se nam lahko pridru- j žijo, toda pozneje in pod pogoji, ki jih jim bomo mi j narekovali. i Mala antanta je imela v zadnjih letih odločilno \ besedo v Podonavju. Karkoli so sklenili čehoslova-! ški, jugoslovanski in romunski državniki, je obveljalo. Avstrija in Madžarska nista gledali tega prijateljstva s posebnim zadovoljstvom, kajti vse, kar je bilo članicam Male antante v korist, je bilo njima v škodo. Mussoliniju je šlo predvsem za tem, da omaja; vpliv, ki ga imajo tri podonavske države pod zaščirj to Francije. I Tajna posvetovanja so se že dolgo časa vršila, i Dollfuss in Goemboes sta bila že prej parkrat v Rimu, kot svojega posebnega odposlanca je pred tedni poslal Mussolini na Dunaj in v Budimpešto italijanskega državnega podtajnika Suvicha, ki je u-gladil pot za pogodbe, ki so bile včeraj podpisane. Avstrija in Madžarska, ki sta bili doslej brez prijatelja in zaščitnika ter sta bili navezani sami nase, sta dobili v Mussoliniju precej mogočnega zaveznika. Mussolonijeva Italija je več ali manj sovražna vsem nasprotnikom Avstrije in Madžarske. Naenkrat je treba počakati, kakšne strune bo u-brala Francija, ki se je smatrala s članicami Male antante in Poljske za absolutno vladarico Centralne Evrope. Detroit je pripravljen na strajk deset tisoč delavcev se posvetuje 0 svojih zahtevah DETROIT, Mich., I 8. marca. — Odločilna ura za največji štrajk. avtomobilskih delavcev, kar jih pozna dežela, se neprestano bliža. Danes so se vršila velika zborovanja v različnih delih mesta. Zbo rovanj pod vodstvom American Federation of La bor, se ie udeležilo nad deset tisoč delavcev. rusija in mongolija Japonski vojaški ataše j dolži Rusijo, da hoče raztegniti svoj vpliv nad Mongolijo. — Ruski letalci še vedno zaprti. Peiping, Kitajska. 18. marca. — Japonski tvojafki atašej stotnik Sibajama zatrjuje, da .so sovjetski agenti na delu v notranji Mongoliji, da bi razširili ruski vpliv proti jugu in zatpadu. Sibajama trdi, da komunistični agenti pod krinko belih Rusov dedujejo med .Mongoli in da«se je ko- mtmbitk-ni vpliv jasno pokazal po obmejnih mestih province Sujua«n, kjer no celo časopisje -zavorna za so»vjete. William F. Collins, eden narod nih voditeljev Federacije, je rekel, da se delavci ne bore tolik'* za skrajšanje delovnega časa in za višje p! a če kakor za strožjo i/ vedbo določb. ki jih vsebuje pra-jvilnik za. avtomobilsko industrij««. • Delavci so sprejeli resolucij«-, naj se naprosi National Broadcast Company, da bi jim dovolila po radio odgovoriti na izvajanja .loku L. Ivovetta, predsednika xveze tvoiničarjev v Michigan. \ Lovett je prejšnji večer govorit p<> radio ter rekel, da Federacija samo »zato podpira Wagnerj-vo predlogo, ker hoče okrepiti svoj'-vrste. i Collins je dejal, tla je zaenkrat vse odvisno od zvezue vlade, če bo izbruJuiil štrajk ali ne. : Odločitev bo padla- v torek, j Velika delavska zborovanja s*o se vršila tudi v Flint in Pontiae. j Danes je odglasovalo 4000 de laveev Chevrolet tovarn, da bodo v sredo za'rl rajkatli .Sibajama tudi pravi, da so se sovjetske vojaške postojanke v zunanji Mongoliji tako približaJe meji notranje Mongolu je. da so se mongolske vojaške straža umaknile. da so se izognile spopadu z ruski 111 v o j a št vom. Tokio, Japonska, 18. marca. — Sovjeteski konzularni svetnik Nikolaj .Razvid se je <»brnil na na-čelnika aineriško-evropskega urada za zuna.nje zadeve t*-r ga. prosil,da J potiska ipouwea, da hi brli izpuščeni sovjetski letalci. ki se nahajajo v zaporu, ker so bili pri-Jjeni pristati aia, mančukuairskem ozemlju. Rajvid je reke!-, da so letalci >po pomoti leteli a crop!« noui zab ranjen o letati blizu meje. REŠILNA DELA PRI TORPEDOV« Sasebo. Japonska. 18. marca. — Japonske mornariške oblasti naznanjajo. da so iz torpedovke To-liHwuru, ki se je tis, ki jo v rejsnici ti je go -vo lastno kraL je estvo. kajti j»ot«»-•vati more. kamor hoče. dokler s«* jnalmjan« visokem morju, (rrskini oblastim mu nt .bilo niti treba p«>-veihrti. kam je namenjen. (rrška pristaniška oblast je od nje samo BahlevaJa. da. ji jx» brezžičnem brzoj-avu; sporo."-i. na katerem kraju .se bo izkrca!. Pred svojim odhodom je InsuV« rekel, da bo izstopil v Djibouti v francoski Soma-li deželi, na .•skrajnem koneu Rdečega morja in da ho pozneje šel »v Ai>tsinijo. Ker pa 1ils.su 11 nima francoskega vizuma, se v Djibout i ne bo smel izkrcat i . Zato bo najbrže na .svoji vožnji šek* določil, kam bo potoval. Ko je InMill prvič pobegnit s parnikoan Maiotis. je grvka vlada po brezžičnem brzojavni zahtevala od kapitala, da se vrne in pripelje parnik v kako grško pristanišče. in parnik je proti .večeru prispel v Prrej. I>okta*r ni parnik pričel vo-zi-ti v pirejsko pristanišče, InsulI ni vedel, da se je parnik obrnil. Po »vrnitvi so pristaniški zdravniki Imsulla preiskali, ter »javili, da je pri najboljšem zdravju, na-vzlro temu, »da so prej zdravniki trdili, da ima srečno rfapako ia da ni sposoben za potovanja Sest ur zatem, ko je Maiotis prišel v Pirej, je zopet odrini in sedaj spremlja LnsuUa tudi njegov^ žena). < ... - I .mm* 1 mit— I zarota proti __mussoliniju Zarota je bila skovana v inozemstvu, toda profesor Salvemini zanikuje vsakdo krivdo. — Obtoženci bodo obsojeni na smrt. | Rim. Italija. 18. marca. — Pred: posebnim sodiščem za obrambo dr | zave .se je pričela obravnatva proti štirim obtožene1'.-m, ki so lansko ■leto nameravali umoriti nunistr-1 skejra predsednika Mussolinija. < >' tej zaroti se je izvedelo šele 3. , marca, ko je bila že več m-cseeev 1m> aretaciji objavljena proti njim obtožnica. Obtožonvi .so: llenato C'ianea in njegov sin (Maudio, I^eonardo Buc-cijrlu»ni in Pasq-uale Capasso. Zaroto kwvali bepimci v inozemstvu, med njimi bivši urednik »lemokratičnejra lita "Mondo" Al-bi-rto Cianca. brat Renata Cianea, terfarlo K>osse!li in j>rt»fesor (Jea-tano Salvemini, ki pa zanika vsa-j ko sonkleležbo pri zaroti. ; Obtožnieai dnih vratih baziHke sv. Petra. Vsi trije Cianea so priznali mvojo krivdo. Duwifrliotir ni <'ap;i»sso sta ob-tiolžona. da .st^j •('iajica ]>omafra1a položiti bombo, ki je bila skrita v majhnem kovče^u, pn^l cerkfv -v. Petra. Obtoženci bt'l>ruarja. Porodilo sloni samo na izpovedbah policijskih prič tor bo nastop policije fe tivba pojasniti s priče van jem ljudi, ki fio.se nahajali med množico. na katero je policija streljala. J*o |K,6icu;ških izjiovedbah so •najprej pričeli streljati demonstrant i; pri Concorde mostu policija ni rabila rati strojnih, niti avtomatičnih pušk. Posluževali so se samo revolverjev. Policist i no množico pozivali k miru. ko so padli iz množice Drvi streli. Policijski {mveljnik ni dal }>o-v«dja. za streljanje. 1er je vsak posamezni policist streljal v samoobrambi. Policijski prefekt je ]>o-liciji ukazal, da mora mast braniti za vsako >erno in z 'VTiakiin sredstvom in preprečiti, da demonstranti ne pridejo čez niosf. Po'ieisti so izjavili, da je bila množica !ju"tejša kot kdaj popnej m da je iz maiožice letelo kamenje, vroče železo in slednjič so nekateri pričel i izza drevja streljati na jKvlicijo. Tz izpo\-odpi-'saiia balkanska pogodba, so v «r-, j škili političnih krogih nastali prepiri, kar je tem bolj preseneti ji-; vo, ker .so se vse }>olitič-ue stranke' več let trudile, tla vstvarijo na lia'lkanu |M*ijateljrsket od noša je. i Proti pogodbi je jvosebuo agi-1 tirala bivši minLstrstki predsednik E!eullierio.s Ve nize los, ki je oo-1 zarjal OrSko. da se 'j>o«rodbi ne' marata ']>ridrnžiti IVolgafrija in Al-j bauiija. dasi nLs-ta za^lovoljni s svo-i jim stališčem gtede svojih meja. Preduo je bila ptig-odba ]>odpi-J sana v Atenah, so .se zunanji mini-1 stri Ju^ra-osla-nik v An gori o|Hizori! turško vlado. da bi v slučaju vojne med 11 linijo in Romunsko Turčija ma*frati Ji-omun-ski in napasti IioUrarsko. ki bi v tem slučaju bila zaveznica Ku.m-tem }ia bi kršila rusko-tur-ško prijateljsko pogodbo. Zato je turška, vlada naročila svojemu zunanjemu ministru Ruž-beju, da se na. svojem potu v Jleo-^rragla.si v Bukarešti ter naj pojasni romurski vla
  • vk i jjosJanik. m» hi tiHt Tiireije zahtevala, da ji pride na pomoč. Takoj nato, ko je bila ']H>dpis;j-na balkanska }K>gmlba, so grški nasprotniki jM»fjo po«rodl>o če liolgars-ko in Al'banijo. t I tovariš dillingera ustreljen Črnec Youngblood je bil ustreljen v trgovini. — Serif in dva deputijn so bili ranjeni. Port Huron. Mich., 18. marca, t'rnec Herbert Youngblood, ki je •'{. marca pobegnil z Johnom I)il-1 linger jem iz ječe v Crcwn Point.! je bi!1 ustreljen, 'v boju s šerifom WiUiamoni L. Van Antwerp in tremi njegevimi deputiji. ( nm- Kugene Fields, star 2.") let. je rifu naznanil, da se v trgovini njegove matere na-haja nek rrnec. ki se hvali, -da je "jK>begn'il iz ječe. S<*rif Van Antwerp se j-? takoj odpravil s svojimi t remi depot ijemi proti trgovini. Posta'vili so se pri prednjih in zadnjih to* tih in šerif je stopil v trgovino. Youngblood j«' držal v rokah revolver in Van A twerp mu ga je "vrbi iz rok«-, toda Youngblood je potegnil drugi revolver ter pričel streljati. Deputija "f'avanaugh in Iiolir sta bila nevarno ranjena na glavi, šerif Van Antjwerp pa je bil ustreljen v ramo. Travili na tla. Smrtno ranjenega s s šestimi streli .so ga prepeljal? v bolnišnico, kjer je še ixj>ovedaJ, da se Dillin-g»'r vozi z ukradenim avtomobilom v južno-vzhodnem 3Iiehiganiu Youngblood je j»o nekaj urah umrl. Policija v državi Michigan in na kanadski .strani v držafvi Ontario je zastražila \so ceste, ker domneva. da se je Dillinger obrnil- proti Kanadi. Xeko poročilo pravi, da ko je DiJlinger žf s eo-lnom prejie-Ijal čez reko St. Clair v Kanado. Lima, Ohio. is. marca. — Porota Al en okraja je obsodila J>il'iager je vai tt/vari'ra Ha.rrvja Pierpoiita in Charle.sa ^lakvela na smrt na električnem wtolu. ker sta pri bogu iz ječe v Lima v oktobru ustrelila šerifa Jess Sarberja. Pocl isto obdolžbo pride "ta teden pred sodnika Ku.ssell Clark, ki jc skupno .s 1* i cnj»o n t oj n. INIu-klevem"in Dil-liiigerjem pobegnil 1 k ječe. t --— POMOČ ZA ARKTIČNO EKSPED1C1J0 Washington, D. C., 18. marca. Trem ruskim letalcem je biho na-rečeno. tla naj odlete iz Seattle. Wash, na pomoč 89 moškim, ki se [nahajajo na ledeni plošči, m-daleč [od obrežja Kamičatke. I Sovjetski »poslanik Trojanov.ski | j«* prejel iz Moskve jvoroC-ilo, tla |.se j'e ledena plošča prčela premikati in da j«1 ekspedicija v nevarnosti. liiLski letalci IkhIo v Nome kupili aeroplan in bodo takoj odleteli na pomoč. Trojanovski je naprosil državni department za pomoč in državni tajnik I Tuli je obljubil, da bo vlada Združenih držatv storila vse, da ponesrečenim pomaga. »•»LAI IT A It O D A" HEW YORK, MONDAY, MARCH 19, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY fa U. S. A. "Glas Naroda" | STAVISKDEV ŠKANDAL JE VEDNO VEČJI Pnedskovalna kdnuedja francoskega -parlamenta se je z brezpri-aerno ognjevitostjo lotila prouče-rcuija aktov, ki se »i »V j o afere Sta viskija. H«di evidence so čla-tii kamk^ije najprej preleteli 74*J *ekov. pri čemer se jo ugotovilo tla ri<> prizadete osebe že same o* ikrbele temeljto "čiščenje". Skom poloviea čekov je "umita". t. j. / a j ill t«* izbrisana imena. Xa drugih .sv imena prizadetih ne clajn -azbrati. Kjer je bila iiianipitlaci-ja 7. briwaaijem ovirana, so "umi-rači" kratkonialo napravili okence v »Vk in izraza! i ime. Vse to ►pominja. 7><» dojeni značaju na HiHni tfmer. Panama, kjer .so pokopali Icriwi in njih "privrženci s )(Mk>bnhni metodami. Tudi tam J«* »rišel na dan seznam krivcev, tola no cel, ampak z "ograjo". Z sepniimi nožiei so najete osebe iztezal« imena in konedgnaeije. da li oblast nikoli izvedela za konip-•ijonust e. Preiskovalna komisija pa s«1 djub temu trudi, da razčisti afe-*o. Zaslišati namerava 142 -poslan-o katerih je iznaiio, da so bi-i rnl St;;vikijeva podkupljeni ali r njegovi službi. Pri bežnem »pre-rb-du sedanjega položaja je na*d-rs** značilno. dejstvo, da je Stanki ime; nji denarni vrvici poslance levice in desuiee. Podkup-ihie* ki jih je siepa r plačeval .sv« lim privržecem. so se gibale -v me, iaJi od 15 slo 200.000 frankov. V lekaterih primerih gre tudi za nilijonske nagrade. Znani pari-.ki :dravmik dr. Vaeh t je prejel od »loparja za 35,000 frankov za laž-ra spričevala, ki jih je izdajal v menu bolniške blagajne. Za to "šoto je mož sinžil sleparju pet et. Romanopisce Kessel. prijatelj >ivšega .policij, pivfekta Chiappe-a, figurira med ipodkupljem-i s "0.00 f raniti. V kakšni obliki so nu izplavali ta denar, ni znano. Staviski je podkupoval parla-nentarce večinoma po svojih za- Peter Zgaga I N S U L L Sxrmut! Iiisull, 1 ivši ^ospcki&r prometnega sistema na Srednjem Zirpnu. , je bil potu-«;nil iz Amerike, ko so mu postala zaradi milijoijslvih potu verb tla prevroča. Iiomal je iz drža* »* »h-fcavo. Nl^htju* mil je dala (irska zavetje. Naposled so uuii Grki vklonili pritisku ameriške vlade in mj um vkii. raj j^re kamorkoli. Dobvili tudi dan, ko iiMra odjjotovati in m« zapre till, ^a bo t j port i ran. če te^a ne stori. Ker ga nobena Boseihija n ni hotela, j«- pro.rble'en pobegnil. Ker se je tako vztrajno iu spretno izogibal pravici, si bo, akiy pa-ic v ro\«» amer: ';im oblastim, nakopal težjo kazen kot bi je bil sic^r deležen. Značilno ji. ijl je iz Givije pobelili v ženski obleki. Možak, ki mirni ,*esti spravil s svojimi sleparijami tisočere in tiso Vre na beraško palico, je v stiski ^ i.skal zavetja v ženskem krilu. Morilci, cestni roparji in bandit je se v največ slučajih dosti bolj junaško obnašajo, ko jim je pravica za pe-umi. PREDSEDNIKOV POEAZ Predsednik Rooseveh ni imel zadnje dni posebno velike sreče. Ko je bilo treba odobriti predlogo, ki določa zgradil jo St. Lawrence prejsopa, mu je senat odpovedal pokorščino. « Vzroki, so dovedli senat do tega. so jasni. Trditev, da bi kanal le pet mesecev v letu služil svojemu namenu in da bi ne bil dovolj globok za splošno uporabo, je le pretveza. Pravi vzroki tiče dosti globlje. Načrti za kanal ne določajo samo olajšanja prometa, pač pa tudi gradnjo velikih elektrarn, ki bi zelo poceni oddajale električno silo. Velike železniške družbe in lastniki elektrarn so ž< od prvega pričetka načrta zelo nasprotovali. Njihovemu vplivu se je torej zahvaliti, da v senatu ni bilo dosti glasov za odobritev predloge. Predsednik bo predlogo še enkrat predložil senatu. Če v isti ali spremenjelii obliki, se zaenkrat še ne ve. Pa tudi v poslan>ki zbornici je doživel predsednik poraz, Zbornica je dov lila 243 milijonov dolarjev za izplačilo veteranom. Ako tudi senat potrdi, bo predsednik predlogo vetiral. Navzlic predsednikovemu vetu jo bosta obe zbornici ponovno odobrili, naikar bo postala zakon. denarna nakazila izvršuje. m0 tdčn0 in zanesljivo po dnevnem kurzu V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Za $ 2.75---------------Din. 100 Za $ 9.25 .................... Lir 100 " $ 5j05 ~----------D a. 200 »» s 17.90 .................... Lir 200 " $ 7.36___________ ... Din. 300 " $ 44 — .................... lir 500 " $11.95 ...-----------Din. 500 " $ 87.50 .................... Lir 1000 * $23.25 ............... Din. 1000 »• $174 — ....................Lir 2000 KKR 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMBI GOSI ALI DOLI Za izplačilo večjih meakov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih aH Urah dovolj o Jemo «• bolje pogoje.' nruftu v AMERIŠKIH DOLARJIH Za fcplaiUo $5.00 morate potUtl_« 5.75 " » $10.00 »• ---.»10.85 •• >• $19.00 " »'__$18,— 9» N $10.00 " "___$21 — ■ " $40 00 " ••__H1J$ »» |80Q$ « - _______851.50 Prejemnik dobi v etarem kraja laplaSto v dolarjih. MnJmk fial—lli hwitujgmo po OaMe Letter <8 pristojbino $]__ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ^GU. Naroda" WB*T Mk $TZM*Z 9MW J0U*t X, u pni i k Hi. k«r je r»?\-i(1no t ml i \z nek-Rterih rekov. ZnaT-ihio je. Heija kmalu ]><» uirti >St«iviskija zaprla, a ga je z<*f>e-t izpust i-!a in ua-fo j«« rzginil. Rrez njejra pa. ne !><» m<»gotV Ne,stavili lopienegra pre-trloila zlorab rn ptnlkupovanj sle-]if»!i>>lMv- Sta viskija. C»!av?ie pri (V. ki jili je pozval na f«ijrnvoraost držarvni tožilce v Bavonneu. se iz-jr<»vaflrjajo. da s>»* ne upomhijajo vee doprod-km-. Xi dvoma, da je tudi tukaj na delu St«vl^klj>va mafija. Skri\ntoe.!n.a .smrt s-iKlnega svetnika Alberta Prince j a je zaMrla po Stavi-Hkija. Xadv?ve močno namree vpliva v javnosti dejstvo, da »ta v zvezi .s StavLskijevmii manipnlaer-jamj tudt dva bivša minLslra. VoniiMii tsi izjava mog-oeem udarec, kajti v zbornici je med debato o škandalu izjavil, fla mu ni <► navzočnosti Stavlski-ja «v Stri'si ivi«' yn^neira. V zadevi clijonskega umora pre-j jcniiii pariška policija vsakdan epic ko.pe pisK^ni in ovadb, ki pa si tako nasprotujejo, da si ni mogoče ustvariti .s'ike o pravem )K»lo- j žaju. Bivšega detektiva Riboule-t^i. ki je razkril I^aaid»ru je ve 'zločine. je uredništvo .pariškega *Ma-tina' pcslai »v Dijrvo poročilo pa navaja, da stoji pred potpolno ujrainko. "R.ibrmlet pravi, da ni imel še nikdar v svojem življenju opravili s tako zapletesno Ziide*vo. Francoski tisk enodu^no zahteva. da mora ta stvar za vsako eeno razčistit i. Zoper prsne prehlade —2.1s «' « uarbite prsnega prehliiU. If. d* »r dobro namaiete Do pr~h z ANCHOK ^ iS^JK. IK,kn|.tIe s fliarUstim ai. volnenua blagom. Zdravilo odpravi nabrano« in oUjia zasUi«,je. ItJ^L . .PT^ib Prehladov. , večkrat razrijejo * nevarne bo- Iek*rnjrjih-J5c i« 70c mŽZkZ SU*m bib8bib Iz Slovenije. | Neuspelo ponarejanje stotakov. V Mariboru se pojavili v zaomoč-■ nika. pri nada'jnji preiskavi so pa uyotovili. da je la popolnoma nedolžen. A policija je hotela priti ponarejevalvem za vsako ceno do živejra. I*r:ri-ka'va je bila u-smerjeua na deželo. Pretekle dni dopoldne pa s-* je pa pojavil na O livnem triru v Mariboru mlajši človek, ki je .skušal v neki Irprovi-ni plačati bhajro s j>onarejenini stota kom. lVotlaja!' L- je takoj spo-5"nal falsifika-t iii prijavil zatlevo bližnjemu stražniku, ki je hitel za mladeničem. «ra aretiral in c-;ij;il na policijo, kjer so spoznali »v njem 27-letne^a Rudolfa Kumika 'iz Jartninskeira dola. Policija je | na ujepovenf domu i zvršila hišm> preiskavo ter našla tam fakifika-te in več .priprav i^on;1 rejanje bank o ve»-v. Zaslušiin j-sitlni ekonom Anton Kokot. Policija je |H»Izvedova!a za njim in jra je tudi našla. Osumljence je policija oddala okrožnemu »odršču. Spopad ob madžarski meji. i 1 Iz Maribora poročajo febr.: Kakor poročit A^en -ija A vala. j»* v u-..It ]jo IS. naš «rrani."ar Xi-, k«>!a Ristovič opazil na jup:. ozemlju. kakih m daleč ckI madibir-ske meje in sicer v smeri od obmejnega kamna št. 484 v dolnje-lendavskem srezu dva neznanca "v uniformi madžttrskib obmejnih stražnikov. (Oba sta bi'ia oborožena in sta nasrlo korakala dalje v j notranjost jupr. ozemlja, Gr^ničjr je oba n«i?nanea ]k> veljavnih predpisih seveda pohval, naj se ustalita in vrneta nazaj čez mejo na Madžarsko, česar pa nista hote!« izvršit i. marveč sta enostavno nadaljevala pot. Oraničar . KLstovič j-> o tem nemudno obvestil komandirja v frraničanvki stražnici št. ki je tam v neposredni bližini. Komandir takoj ukazal drujr-^mu jrraničarju. naj se pridruži Kistrniču in naj na mestu u.sta.-vita i it ujameta oborožen n neznarciea. Tujca sta.se med tem oddaljila od državne meje b za kakih 700 korakov. Ko sta ju graničarja dohitela in pozval a. nja se vrneta, sta ona dva pograbila sv .ji puški iu ju namerila, proti Ristoviču. Kiicnni se jt- puško sprožila. «vru-dar Ristovi ni v.atlcl. Ristovič je tedaj v samoobrambi prav tako sprožil in smrtno nevarno zadel iRie«ra imned obeli neznain-ev. Dru-pri j** pa tedaj v • puško, na kat; ri je imel nasajen bajonet, nava'il na> drugrepra prraničarja. kat^retrn jc tudi rani! na levici. Vendar sta jrraničarja' ]k» kratki borbi prema pral a in razorožila. Obmejni opad sta. kakor sp vidi. pozrovsila oborožena neznanca, ki se zahtevam juir. ^ranivar-jev n ust a hotela poikoriti. marveč sta ju eelo napadla*. isi. Kdo sta bihi oborožena nezanea in zakaj sta trdno silila v'"z ju^- mejo. bo seveda do-jrnala preiskava. Amerika n ev in Anglež sta se i>o-jrovarjaia in sta hotela drujr dru-2TCLra prekositi. — No. ker že baš o lovu govoriva — je rekel Amerikaikh* — vam moram «;>ovedati. da sem lani v enem dnevu ustrelil dfvetin-d eve t deset izajce\-. — VeTjamem. verjamem — je nam u zal Anglež. — Toda čemu m- rečete, da jih sto? Sto je okrojrlo število. Sieer pa. en zajec -več a i manj. — Nc — je ugovarjal Amerika-nee. — kar je re.->. je rer,. Pra v rad bi jih bil sto. -ke=r jih pu> uLsem, moram resnici na ljubo priznati", da sem jih le devetindevetdfrset. Takrat je bila na Angležu vrta. da Amerikanca nekoliko po-te^ne. In zač 1 je pripovedovali dolgo zgodbt> o človeku, ki je srečno-priplaval i/ Anglije v Združene dr-žane. — Pa ^a vide'i ' - je vprašal Amerikanee nestf|>no. — Seveda sem ^a vi } -j na lastne oči. Parnlk. katerim se j«> v«»-zil. -_ra je prehitel v ne\vyorškrm pristanišču. Vide! sem ga, kako se j«' >. T "ah v<> zvlekel na hrejj. — Tor»*j ste jra re>. »rifle'^ ' —w 1. če rečem, da sem «ra. — Ali lahko prisežete,' Desetkrat /a;»i redoma. * lioiVte. Hvala Kojru — <> idali- nil Amerikanee. — To me pa re.s ves^di. Imam ž-t* vsaj ♦•n«« pričt>. Kajti ♦:sii p'avač vem bf! ja? . . . * Ki» .s- je mipravljal rojak i', domovine v Ameriko, .-o mu rekli: Ali veš. da jv taiu v Am »Tik i noč. ko je pri nas dan — X't'kaj tak»'*ra >em slišal -je otlvriiil1 — pa skt»ro ne vrja-mem. X«». je pa res tak«». s.i ?K»m skušal privaditi. * {»ekjo pridejo t Uti. kaierim bi bilo v ii'"b--siii |ii*i*več ilol^oča »no. AVkoč po go va rjali. čemu je morska voda tako slana. — 1» » pa ja slana — j*1 segel v be^i-do rojak — k«— 11 ^ ik<> ar-nikov a u ji. Dobro je. da ^te prijavni svojimi sovražniki. V Lstem ča.su pa ne smete pozabiti na s\i»jo prijatelje. Velikonočne pošiljatve Nikdar iii spomin ua domovino in na svojce tako jasen in-svetal kot v velikonočnem času. Pa tudi naši domači o Velikinoei nestrpno čakajo pisma iz Amerike. Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jili pa razveseli denarna pošiljatev. Pošljite velikonočna darila v obliki denarne nakaznice s posredovanjem Slovenic Publishing Company Travel Bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. Kekr i«rral»*e moral i^rrati Lu-eiferja. Prišel j * v gledališke v novi obleki. Ke/.Lser tja nekaj i*a->a gledal. pf»tem je dejal: — 1'rno ni zeleno? Ali -.i ž*- kdaj vide zelenesji hudiča ' — Xe. — je odvrnil vpra':an«'e: Si morda ti kdaj videl rdee zvijala v zadnjih kreiii. najemala p<-sojilif z.i ]x«sojliom. LjiKl;.*- .-><» ji morali dajati v zlatu m srebru, v zameno .so -kj do-oivali nir-VT^dio- papirnate izkaz-itie*'. Xa s tot Lst«"-e jih je izgubilo \>e svoje premoženj«'. Tudi med ami*ri>kimi rt».;aki j<-i>i!«> ikv>ti takih, ki so dali svojo radiije rož k O .pri-dužene grose. da pripmiorejo "mat ri*' Avstriji k jmia^ri. j ta spsevela /a .>vt»je prihranke lepo pod nosom obrisa'i. Za neko vojno posojilo — sam ni* vem. «-e j»* bilo tretje ali tri^le-jaeti* — jo agrtirala vlada z velikimi plakati, na katerih je bil naslikan ti vogla vi ore S. -Wkega jutra se -pa za bleščal pni or om na plakatu sledmi napis : Naš orel je pa •*• udna zver. prokleto euthia — hohoho. ker« kljunom čisto žro zlato. pri is'pu pa. no — hohoho — *»d njega pada sam papir. Tak napis je l»rl seveda strašno žal jen je cesarske iu k^ralje^-ske go-K})(»ike. In eeisaimko-kraljeva iro>i|H»flxa je dala nabiti pod plakat sledeči poziv: — Kdor javi izdajalca, ki je zakrivil to nesramnost, ho dobil tisi^ kron nairrade. Tn »lej. že naslednjetra dne so stale pod {Krzivom besede: Ker se mudi mi. bom le lrraitkih t>esefl in prosim pojasnila: če t a nagradai ser.bo razdelila : v orlovski krmi ail v odpadkih? Iz Jugoslavije. Zlorabe bivšega policijskega kapitana Pro dano vida, ki se že več dni obravnavajo preti subotiškim .sodiščem. vzbujajo vedno večje zanimanje občinst*va. Poleg dHiktov. ki so navedeni v obši:ni obtožniei. jtrihajajo na dan kar po naključju vedno novi in med njimi nekateri tudi zelo zanimivi. Tako na pr. je pripovedoval upokojeni redar Oijkaš. kako je nekega dne. ko je vršil službo na mestnem trgu. opazil, ila branji vkt med s»d:oj izbirajo prispevke po 10 Da in ši* več. Ena od njih jo pobiru'-. denar in ko so se nekatere branile »plačati, je nastal na trgu pr-pir. pri kater-m je redar p.»>re lova! ter ugotovil na svoje v; liko zai*-udenje. da se denar pobira za policijskega kapitana in za njegovega jtomočnika. <>bo neki trgou-vi na triru v isti namni zbinrli še v *.;»» denarne zne.-ke. ki jih je pot« m neki redar i to«*-i pf»!ieij-k«-mu u-ra^lniku Ko'arju. Ta bivši p-- irij ' ski uradnik, ki je obtožen > Pro-danovičem vreil. se je nad pr;«"o si'no razsrdil teroafv! vpiti, da ji-blazen in da je hII že blazniei. Priča je svetla takoj vložil tožbo in tn.ko se pripravlja jo nove h-, u-' zaeije v proeesu. Smrtna obsodba morilca Mihajla Markoviča je potrjena. Kasaeijsko sod>-če j»* potrdilo smrtno obsotlbo. ki jo j" lani 27. .decembra izreklo beograjsko sodišče n.^tl bivšim bančnim d?rektor-1 jem Mihajl-om Markov;".-in. ki je s svojim pajdasrm Miljkovr>"»-:n lani 1. maja umoril in oropal bt*o. pr rajskega trgovca I\i« rdja Stan-1 koviča. ke je pod pretvezo «»e-ke nujne kupčije izvabil v svojo pisarno. Takoj po ra/gla-dtvi -nr t-1 n-r obsini!>e j.> Markovič j. vi; ]>ri-ziv. Kasiioijvko soiliš«*e j«- sedaj v nolni meri potrdi o ra/sodibo " dišč;; in tij n«* ra^ .»ge. V-i .-»pi'.i j .so od kasacij^kega sodišča ž»- pr«>-"idloženi prave.siidit»'mu nriiistm. | j kjer bo padla odlfteitev. .:li bo nad ' i Markovičcm i/.vrš.-na sn»rtna ob-1J sodba ali ne. Po ol>sodhi je Mark-«-" j vič v joči igi'al duš»,-niega bolni- Ika. pozne j«', ko tra ]»re;skali , zdravniki i:i ugv>1ovili. da« ni bo-pa -i jo sku-a! vzeti živi je-. nje. kar >o pazniki takoj preprečili. Knii^e Vodnikove » J o Družbe 1 j lahko že SKI>.\-I naročite za prilindtij« ! • leto. Narnriiino. Iii znaša SAMO — SI.—, . Iphko pošljrto ism, in kakor liilro bodn ' Idijice izšle, jih dobite po pošti. Ako raka te tako dole«, ib knjige iz-, HJejo, morate plakati zanje $1.33. KNJIGARNA 'GLAS NARODA : 2!fi West 181 h Street. Nm York. N. V. Owned and PnbUshed by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) Prank Sakser, President ____L. Benedlk. Treas. Place of buslftesa of ttie corporaUon and addresses of above officers: n* w. ISU» StoMi, Bfougfa of Manhattan. New York City, N. Y. "GLAS NA KO D\" ___(Volre_of_lbe People)__ _lotted Erery L>ay Except Sundays and Holidays Ca celo leto relja sa Ameriko in Za New York za celo leto...... $7.00 Kanado ....................$0.00 Za pol leta ...................$3.50 ta pol leta ....................$3.00 Za inozemstvo za celo leto...... $7.00 to Četrt leta..................$1.50 I Za leta....................$'i.50 Subseviptiou Yearly $»i.00 ___Advertlsi-meiitjrn Agreement_ **Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzem>i nedelj ia praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. l>enar naj se blagovoli poAlljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndl prejšnje biraliSCe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street. New York, N Y. Telephone: CHelsea 3—3878 Sleparija s pobožnima knjigami. Beojrrajsko >u»lisče vodi pre- ; lokavo proti bivšemu paroli u lira- : iilslavii Tomie«. ki j«- i/.dajal neke pobožne knjige p libili poboji!, dasr .^o mu plačevali i udi večje zneske na račun ravnili -t:-.».šk<>v. Nadalje je osle.paril tudi n.ka.j bogat .rših trgovcev in Tako na v prodajalni I»at'e v 1 (pogradu enkrat nanč?! <>fi p:.-s«v r-v jev /,i nekt> ^.irotišrf. a prodajalni Tivar i»b!ek pa e»do ko'ekeij^ za in-ko ^emeni-c. K«'«r:.-,te>* razno\-!*vt->i«h sleparij bo motala še izpopolniti prečkava. SVETLOBE NI NIKDAR PREVEČ. Piše Dorothy Greig Neki. t -r i ' j ud je >i> mnenja. »!:i je soba preveč razsvetljena, in da je t«r sk< dljivo za tw"*i. (."uveške i-či » bi'»- u^tvarj -m-gletlanje v narani, rn zunanja luč jo mnogo nn»čnejša n ^"o katerakoli luč v zaprtem prostoru. Ljudje žive f»«ilet v stanovanju <»zir« ina v hišali. Nji-ht»če •»«» v privadite na»p*'nja-nju. da bi videli isUAako raz.fn»:zve- ! »Tla s\ t irbe. ki !>" l»Wa tako j;t-ua | kot j" i;,:.ravit;i. 'A drugimi dami rečem*: več svetlo- be ;.e v senci drevja tie j.* ila-je ]K^vprečna luč v Kt» ijiidj- govore, tla .j«- preveč 'svetlobe, inls-li.'«. - lom. <»;t >e i>r.--ve.'- bi i m-i. Vsaka olektrienri žarnica mora bi*i za.senčen«i. ZiiseinVija /arniea ne bo nikdar škodovala očem. Nadalje ni pravilno. ."•.* pada samo na določen pnihlor. Naprinier pri čitanju. Knjiga, ki eiiate. je razsvetl jeaia. Kak«. rbitn» pa kam drtid Te nenadne izprem«-mbe i oči zt-io trpe. Strokovnjaki \ edo. • kako tr+ ba naravnati luč. Najbolj pripravne .-».» sto- ječe svetilke, ki dajejo indirektno svet'obo. Svetlob* nifčeji, proti -tropu, odkoil-a* se odbija in rpr-Isvetljuje prostor. V takem slučaju je .*1 i morda preobložen z delomČez mero utrujen l Ali g a ni>-jo morebiti ljudje v .svoji krutosti prisilili, da je postal to. kar je? Ali ne jokajo morda doma nje-goA-i lačni otroci? fboga žena.' Zdelo se je. da mu vino prija. Postal je okretnejši. -Jede! je hitreje in hitreje. — Ilza se 'bo čudila mojemu teku. Pa vendar sem storil dobro de-lo. Potepuhu se je obraz razvedril. Tudi čelo >e mi je zdelo više negro preje. Motila me je samo brada «-krog ustnie. ki .so bile razvlečene v porogljiv nasmeh. Kajjuola je bil moj gost zgodaj postal sirota. Odgojili ga redni-ki. Napačn > so g h napotili. Sam bi bil rad postal pevec, slaven in bogat. Tega mu niso dovolili. Im.*l je krasen glas. Še sedaj bi mogel.... Odklonil sem. Zaradi IL/.e. Gotovo lii nc prestrašila. IV«. le j se i«' hito mtiogokaj dogodilo. Nihče ni maral vzeti v slu-žri - bivšega kaznjenea. Nekoč, ko je itil lačen.... Tako »o tekli dnevi. Med lakotjo in, sitost jo. delom in beračenjem, prostostjo in zaporom.... Pri tem «V ž^ua in štirje majhni otroei. Vsi meti d vem i in tremi leti. Potem mu je žena umrla. Zdaj mora na,]-t::rejsi -krheti /.a cstalo. Al>7 ihti. Ganjen sem. Seveda je dosti takih slučajev. Toda tenm človeku morem pomagati. Kešiti moreni njega in njegove l>edne čr\i-čke. Prava srei"'a. tla ni vlomil pri sosednih vratih, kjer stanuje državni svetnik.Jnače bi.... Pomagati morem. -I ntri ali pojutrišnjem naj zirlasi pri meni. Xajtlem zanj / \ nekaj tednov dela na vrtu. Pozneje ZAKOVANA CERKEV V vasi Katajih pri Aleksaudrov-cu so si vaše an i sami zgradili cer-kvko. ki je stala okrog 300,000 l>in. Odbor, ki- je vodil gradbeno akcijo, pa je ostal ]»odjetniku še dodžau 20,000 Bin. Podjetnik ne zau]>a vašcianont, Tla bi mn v kratkem plačal dolžni znesek, in je zaradi tega cerkvena vrata za koval tako. da se v novi cerkvici ne more vršit i služba, božja. Nobena prošnja ne pomaga ki cerkvica bo ostala za kovana, dcikler vaščani ne plačajo stroškov do zadnjega dinarja. Bitka s tihotapci na Skaderskem jezero. I-- Trije znarai tihtapei so iz Ska-dra po Skarskem jezeru v evojem čolnu vozili 'veliko zalogo tobaka in cigaret. Ivo so se bližali Pravnici so bili nanje oparzorj-eni finančni stražniki. Tihotapci so pri-čejj na stražnike Mre4jati in razvila so je ogorčena- bitk«-, med katero >ta bila drva tihotapca ranjena. Tretji je. pred no se je vdal. jmmetal.ves tobak, baje okrog 400 kg. v -vodo. Xjegova tovariša- imata tako- hude rane, tla je njuno življenje v veliki nevarnosti. Iwmo videli. Nikoli ne pooabiiu trs-tega napol ugaslega pogleda tega človeka, ko sem mu zavil v papir ostanek pečenke in mu stisnil v roko stotafc, za začetek. Se enkrat sem ga potapljal po rami in ga odslovil. Ko sem hrupno zapiral hišna vrata, sem slišal, kako se je tiho in nekako obotaVljaje oddaljeval po vrtu. Utrujen sem sv vrnil v posteljo. Vek srečen sem trdo zaspal. Zop*t enkrat sem bil mogel pomagati, dati nekomu malo lju-bezni in zaup.t-nja. Naslednje jutro me zbudi l Irca. Stala je pred mojo -posteljo In vpila : *'Vlomilci so pobrali vso srehrni-no in bronce. Prišli so skozi gornje okno v kuhinji!....*' Zares, povsem seni bil pozabil zagreti okno.... Toda takoj je množica radovednežev nl>-kolila nosilnieo, kamor se je zatekla Diana, ki je brž zagrnila okenca. Kadovedneži s«> jo ubrali za nosilnieo. V začetku so šepetali in mrmrali, potem ><> pa začeli delati neslane dovtipe. Odraslim sc je pridružilo huli nekaj paglavcev. Nosači so pospešili korake. Končno so se radovedneži na bnlvarjih razšli. Mrofica de Linieres je komaj čakala, da prispe do palače. Mrzlica jo je tresla in v glavi se ji je vrtelo. Končno so se liosači ustavili. Kili so pre t palačo. XL V. Roger je nestrpno čakal, da pokliče policijski ravnatelj. Pieard, ki je skrivaj «»-pazoval vsako njejjovo kretnjo, je lahko skoraj točno videl, kakšne misli so rojile njegovemu mlademu gospodu po glavi. Tisti lup so se čuli \v. predsobe nagli koraki. — To bo pa gotovo gospod grof. — dejal Pieard in prebledel. Bil je res grof de Linieres. Roger mu je stopil nasprot i. < 'im je zagledal njegov srditi pogled, je ves presenečen obstal. — Gospod grof. — je dejal odločno. — prišel sem. da vam sporočim svoj trden |sklep... Vaša želja me je zadržala tu... — Uka«. gospod! — je zagudmjal grof v. ledeno hladnim glasom. l^eardu jt* zastala kri v žilah. Njegov pogled je iskal pogled mladega viteza. Rogei' .}<* kar poskočil.'tako oa p* zadela žalitev i/, grofovih nst. — Ukaz l — je d«*jal in zaškripal z zobmi. In ponosno dvignjene glave ji* o govoril: — Vri šel sem. gospod grof, s trdnim sklepom stopiti pred vas z zadnjim pojasnilom. Cirof de Linieres ga je premeril s strogim pogledom. — Pojasnilo! — se je zarezal. — Moje dostojanstvo mi ne dovoljuj«- n>l reči vum želji... Odrekam vam pravieo vpraševati me.. . Zahotelo se vam je prekršfti vse tradicije vašeTodbine; ne ljubi se mi več poslušati besed, ki pričajo, da se naiue.vovate upreti moji volji. — In vendar stt- me tudi zadržali. — je pripomnil vitez. — Da vam zadnjič zapovem ukloniti sc volji kralja, našega gogspodarja . .. Vaše vedenje mi jasno priča, da se nočete uklonfti. Roger, ki ga je bil spravil grofov strogi glas iz ravnotežja, se je zopet pomiril. Na vsa vprašanja je odgovarjal odločiu.. — Ne. nikoli ne bom dovolil, da bi se svobodno odločevalo o mojem srcu. o moji «re- v • Cl. .. — JWabljate. gospod, — tea je prebil grof. — da bi imel naš vladar pravico odločati o vašem življenju, če bi hotel. (Dalje prihodnjič.) 10 posebnih del je Kuhinjski Mešalec napravil za Mrs. N-predkratkim za l|2l»iti. vedoč. tla ji tM»d<» pristedlli m- več časa in dela. Njih iifporaba stane tu^li le del centa. TUKAJ JE 10 DEL: 7:30 dop- Sti-mLi oranžni sok » za družinski zajtrk 1 min. 7:47 dop. Ut.»uel za na- vadno omleU" hib j»- 'ahk« in rotita) 10:32 dop. I'H«I jf jajca, spe-nil maslo m xtadk >r in Kmoai «»i)to xa kek » k >-ki zinf-fiaiil i. el 11K)5 dop. Zniffc«l vr«-lo polivko ki kek 11:36 dop. Cn pH zmes z;i i er-kv«»no kek - ui - k-'ixli prodajo 12:01 pop. l't-pel smetano »t tikr-i!;«fc jcilja za. <•-1n»:»k«» malie« 3:18 pop. Zmetal jajt t Kt Ji»hn-njj;». ko »e je VTliH iz šolo 5:26 pop. NnpmvU niajtmezo u M)Ulu etvo mleko za "ve-tVrno pijjtčn" 2* a min. 1 min. 7 min. 2 min. 1 min. Hrti za šalo j«* Mrs. N----parila, kako tlt»ls»» j«* trajalo r*alro delo. 1'otem je NfillM k nitr/.u iu i z računali h. kako mulo KJTK SI zanimivi; razstave In razkazovanja električnih i»otrel»4:-in v naših izložbah. Mi jih ne prodajamo! -\ai»r«wi*j so pri elektricarjili in v department- triruviuali. THE NEW YORK EDISON COMPANY • BROOKLYN EOISON COMPANY, INC. THE UNITED ELECTRIC LIGHT AND POWER COMPANY NEW YORK AND QUEENS ELECTRIC LIGHT AND POWER COMPANY tevate f«l mene. je ime mojega deteta... moje keerke, ki jo luxVm zopet najti!* Mrzel pot ji je oblii čelo. (V. j t* govorila v trenutni zmedenosti, je izjmfbljeiu}. — Moj l>oir!... Moj boj«! Pomagaj mi!... je v^zkKknila. Xa jiela je vse sile. tla in premagala telesno slabost, ki je pod njo omahovalo njeno telo. Stopila je k vratom. Koneno, ko je bila že v J veži, je zaslišala, kako se pogovarja pred hišo grttea raveiiia ženama se je. smilila Henrika, u-b«»go dekle, ki so jo vlekli v Salpetriero. — To je pokvarjena deklina, — je trdil debeliihast mešean; — prav je, tla so oeJstili našo ulieo te jijtdazni. Drujji so omenjali, da je ue^reeniea plaka-la; tarnala, ]>rosila, klieala svojo sestro in sklepala v obupu roke, kar bi bilo izključeno, ce bi bila lalikoživka. Diana je vse Ho slišala. Srce se ji je krčilo. Toda njena liei je vsaj živela; vedela je to in nol>ena sila je ne bo odvrnila od tejra. da bi je ne iskala. C-ini so jo služabniki zagledali na pragu, so prikiteli z nosilnieami. i '1 < SEDALI STE ŽE NAROČILI SLO VENSKO-AM ERIKANSKI KOLEDAR ZA 1934? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES * : JX.Ki r \. j- M -r-: r* i DVE SIROTI! Spisal A. D. ENNEKY Ljubiteljem | leposlovja j Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tu-1 jih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo* ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. t Knjigarna "Glas Naroda" [t 117 Diano so vedno bolj zapuščale moči; v silni zadregi je jecljala: I — O kom?. .. No torej.. . o... o... i -Jjuizino ime ji je drhtelo na ustnah. Se i trenutek, pa pove vse po pravici... Grof je napeto pričakoval. — Odgovorite! — je za klical in j<> grozeče pogleda L Toda Diana je opazila grožnjo v njegovih ' očeh. Spoznala je, kaj se godi v srcu uu£a, ki ga je glodala ljubosumnost na njeno preteklost ... Strah jfo je obšel. Prestrašeno je kriknila in se Sesedla na stol. — Izpolnite povelje! — je dejal grof obrnjen k straži. Stražnika sta zgrabila Henrik o in jo kljub prošnjam in kričanju odvlekla. Grof de Linieres je pa stopil k nepremično stoječi grofici in jo prijel za ledeno mrzlo j roko. ! — Nesreč niča! . nt .srečni ea!... je mr-| mral težko sopeč iu žarecih oči. Kri mu je ! pritiskala v glavo. Bil je v stanju, ko človek i bodisi nenadoma umre ali pa stori v divji I jezi najstrašnejši zločin. I V glavo mu je šinila misel, da bi vzel Dia-' no v naroeje in jo odnesel v svojo kočijo kot ' plen, ki se je zanj bal, da bi ne ušel njegovi osveti. | — Kriva!. .. Grešila je! — je vzkliknil. |— a on, vitez, je njen zaupnik! Ah, jaz mu j že pokažem!... Zdaj je vedel, koga mora streti s svojim gnevom. — Kaznovati ga hočem! — je zarohncl in | odprl vrata. j In na vso moč je hitel pn Stopnicah. 3^reove-[dal je nosačeni, naj otlneso gix>fieo v palač«». ; Sam je pa vstopil v kočijo in zaklieal: i — V palačo! ......... i Ko si je Diana nekoliko opomogla <>(' groze in opazila, da je sarn^ v sobici, je vsta- j lo pred njo vse. kar se je bilo malo pre.i zgo : dil(». Kam so odvlekli Henriko ? Prvi gitofičin korak je vixlil k oknu. Z ulice se je slišalo kričanje množice, ki je pasla oči na nenavadnem dogodku. — Ah, nesrečno dekle! — je zašepetala, grofica, kajti vedela je takoj, da se zbirajo1 radovedneži okrog straže, ki je vlekla Hen-riko v ječo. j Nagnila se je skozi okno. Orožno Luizino petje se ui več slišalo. Kako dolgo se ni zavedala* j Potem se je vipra^šala, zakaj jo je pustil grof samo, brez pomoči v tuji hiši. | Kar ji je šinila v glavo misel. Ali ji ni j morda ušlo iz ust Luizino ime v hipu. ko se ji je začelo temniti pred očmi ? ! Ali ni iiHirda vzkliknila: "Ime, ki ga za- unite je pobral svojt* cevije m so začel obuvati. Ivako nerodno jih je zavezoval! Še poštenih trakovnima nesrečnik! Ali bi mu dal sv.<-. je.... ! Se enkrat t?e drhte nagne, pobere krožnik r» bobi. postavi v omaro in jo zapre. Še danes mislim, kako bi so bilo 1 v*e .srečno končalo, če ne bi bil vi- j de! 'žalostnega in l^tlnefia pogleda. s katerim je vlomilec posta v ii kiMtžnik v omaro. Sem človek, ki inoiv ostro nasto-1 piti in so brezobzirno postavit i ;».»j robu v najhujšem boju. Človek) sem celo, ki ljubi *boj — biti morem J neViproMMi in brez srea. Toda hetl«- , no morem vi dot i. 1'oU'tn postanem: mehak. I*o*rleda na l>otlt> uo pren.*- . s«-m. v resniei — nt*. Kaj bi bilo t«» / bobiAli bi s<- i jih l>il sedaj se kilo izmed na«, do-j takiiil f Ali ni i»ijt» popolnoma 11:1- j j'a\*no. <11 s<>m ih*jal či<»veku : "Kar mirno jiii pojejte, če ««t«» : lačni." tu ali *ii bito naravno, da s»mii j vzel krožnik, «ra postavil na miz.), i mu porinit >tol in mu se enkrat po- j nudil, naj je. d očim m<* je inot.-e motril svojinii izpadlimi ot'mii Xa«zadnjo ne morem dopustiti. : tla bi ktlo od lakote umrl! Nil i 1"- j daj no. č»* prihaja kakm* sovraž-u k. To Iti b:l š<* vočji gr»»ti. In a je. oo možakarj.i enkrat pošteno nasitim -hitri tali- ' ko jk»rečem liri. tla s«'iu bii ponoči i ti- 1 postal laeen. Kaj spioii pomeni sovražnik'.' -—j Mar no sedi tu prod menoj liesrv"*- j niir. kj -o iri! v>i ljudi tMj»!I in pr *- ! *>anj:tli .' <'ini ttlje e menda i»o bojim* \o vem. ka.i je 7. menoj. Tako mi drhti* kolena. Ali to preklelo vino. — Ne. še malo me ni strah, llze no zbudim! Mimo t off a <«eiii bil eilal. tla vi.t- ! milei nikdar no tiMjMileio »"lovek i. 1 1'istn tiho .Vtaiiom s postelje. Bedasto, da leži moj žejmi no/, do-' li na pisalnikii. Vsekakor bi bilo »lobro. da vzamem s fteboj kak-» o-, režje. r«i^«»ii llzine pastirske pa-, liee / zudni<> niaškera^te nimam kaj drusrega pri roki. Ni ravno videti postimo livarna. ovi\a je z rožnatim trako.n — vendar imam vsaj nekaj : iiix-m golih rok.... Proviiluo odpravim po »tO|»-nieah. Kajpak jo zaškripala ravno zadnja stt»pniea. in to močno. Takoj jo nastala mrtva tišina. Nič >e ni ganilo. Nogo so me od nesle naprej po ! tem netit Ivtdniku. Ni-om hotel pri- { /.gati luči. Bolje jo. tla ne — tudi i to som bil nekje bral. Izpostavljaš st* nevarnosti, tla te kdo ustreli. Ne. ne. le ne luči. Boljo je, da ne! Morebiti je pa že od še i. sem si mislil. ]»redno som krenil proti ku-hinji. ( Sree mi jt tu#'notno zastalo. •—; Skozi priprta vrata je prihajala ! In"*. Torej vendarle vlomilei! — Hitro sem si dal par nasvetov. O-i t.ini miren! Nastopi krepko iu ' odločno! Zavaruj si hrbet ! ' Zdaj pa naskoejmo! Ne vem. raka j sem si vlomile-* | vedtni predstavljal velike in močno. Tu pr«*d menoj, pred odprto lnihin.)* ! ko u«naro. .s^^di st iro. sključeno \ rlttvts-e. Xa glavi ima par šojku . .sivih las. Na majavih kosteh visi šf- • ptivseiu tbfbra. a prevelika oblek i. J Nogo tK-e v runion^i nogoviesh ' »oviji stoje preti ktrhinjskim ! oknom. Kajpak, llz.*i ni i»ila zapri a ; zgornjega tlela okna — opazim, motreč vlomilea. Siv, utrujen trbraz mi jo zrl n-i-sjiniti. rokah je držal zvrham krtižnik liobov. Zdaj ]wwtavi krožnik previdno na tla i>olo(j s#4»o. Pt»-tem po»*«si \>4alie. Prod menoj .stoji 1o|s«v, vlomilo«* — iu ko ga tako osiipnjen motrim. s** mztognejo njegova s ko- j d rast o brado obraiičena usta v zlohoten. zmeden nasmeh. **lttj»fs>l!" sem doial. kajti na spridi tej klavrni ]H»stavi sem ae j čutil v/.lie vMijfVi pa jami in * ro- j ž na t i m 4 nkom okraitoni pastenski palici \zvišonoga : *'(»ospod! Kako slo m«>gli brez mojo vednoMi In t>r«z vodnobti moje žene tukaj jesti ?" Tn takoj som vprašal, če si je razen dveh zvežnjev. v katerih so nahajalo vse našo dragoeeumti, napolnil t«tdi io|x>. Vlomile« nanio txlmajp a. glavo in so udari w*pt1». 44Potem pa ven! Ampak »kozi vrata!" sem dejal odločno in glasno. "O LAS N A K O D A" WSW YORK. MOHDAY, MARCH 19, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. NJEN cuocza VODNIK ROMAN 11 ZIVUENJA □ OCZ3 «300 LETNICA WALLENSTEINOVE SMRTI O ZA <4SUS NAHODA" PR1FVEDIL: I. H. O 3G V JUGOSLAVIJO Pralno Htvri NA HITREM EKSF^ESNEM PARNIKl ILE DE FRANCE 21. M A ur A t //. Aprila — 5. Maja PARIS - 7. Aprila — 2$. Aprila CHAMPLAIN .». Apr la — 21. Aprila NiZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Z* pojasnila in potn* list^ vprašaji« nase poo*'ašcen« agent* General Travel Service, Inc. MR. LEO ZAKRXjSEK 13a9 Second Ave., New York City, N. Y. FRENCH LINE |»i-a\ktir m*sel \V«i!K';i>t<*iini i.; • zliiti .^KotirluM. path' ranjen v r-» J:«>; |>a/.. ki jnwiva na mir. je u>,- ■ n-n. Xasial jt» strašen hrup in r..-j.ot. V*<» j«* liiln [Kiki'in-n. \V;i!'-n s!t»in s!<.i>i k '»kini tt;i l»i ]wjrIt'tl;M. st* jrinli. Tedaj se vtlrrejo vrata. "Ktni-lui" planejo noter. !)<•-veronx vrže Wallensteinu neU;:j psovk v obraz in zamahne > par!i zano (suMi-n*. Wallenstein .zamahne mnlrc / rokami in >ulir:i mn preboje prsa. Njegovo truplo zavijejo v t JI pet. postil vijo ga nn vojaški voz in odpeljejo na frr.nl. Tam ira oropajo in pustijo n.Lrcjra na snejru. Tretji dan prispe v Cheb I'iieo-huniiii. XajrajSe bi bil zdivjal na l Widl«-nst*'inoviin telesom. tod naju ni sprejel' uikake zahvale, me je eelo na #voj phmiemt način zavrnil, ko win mu hotela povišati plačo iu lui je rekel, da si bo moral misliti, da mu hočem za najino rešitev j>lačati. Kar je naredil, je storil, ker je biJo zanj .samo ob sebi razumljivo. In 1ako je tu tli za mene samo ob sebi raz-imiljivo. da mu ostanem hvaležna r\>»e stoje življenje. Xi lepo, ko leeeš: "S takim se vendar ne bom poročila!" Kečem ti, vsaka žena se more smatrati pootnuio in srečno, ako dobi takega moža. Toda ti moraš imeti srce iz kamna! (Vda ihte pade materi okoli vratu. Če bi vedela, kako srečno Iu se čutila, ako bi jo Henrik ljubil, ako bi jo požclcl za svojo ženo. — Xe reei lega. mama ; moje srce prav gotovo ni iy. kamna. < >. ne: tebe ljubim tako Ukreno iu očela sem tako zelo ljubila. Xikdar ne mineš več rei-i. da je moje srce iz kamna! Oda prične bridko jokati, tako da je bila senora v velikih skrbeh in ji je bilo žal. da je svojo ličer žalila. Skuša rata viti Cedi-ne .si»lze in niti najmanj ne sluti, da je njena hči točila solze earadi moža. o katerem je rekla "Takega vendar ne bom poročila''. Ko se Oda nekoliko pomiri, pravi proseče: — Nikar ne govoriva več o tem, mama. Bila sem zelo neumna t odd nis««m mislila tako slabo, kot je izgledalo. Toda nikdar ne tovori več o tem. da se ti zdi mog«če. tla bi poročila senora "Koma. Bo-va že našli kako drupro plaeilo. ne da bi rvedel. da smo otujemo domov. Tako življenje je pretežavno. Tako potujejo vs Anglije v Bremerbafen in se vkrcajo na razkošen parnik. na katerem > Henrik preskrbel najboljše kabine. Kadovedno pazi Ceda v Bremenu, ako se bo /apet v Jlenrikovi kliŽiui j)ojavilo mlado, plavolaso dekle, ali pa če bo zopet vzel dopust. Kilo je popolnoma mogoče, da se je s Kri>to dogovori!, da se hika.i snideta. "Zopet se vidimo!" je rekel. In naenkrat ji pride na misel, da bo mogoče to delr> tudi potovalo v Mehiko. Kdaj naj bi se drugače zopet videla T Ali ni bilo mogoče, da bi ljubljeno dekle £lo čez morje, bi ta,m za njo preskrbe] kako službo do časa. ko se bo in ogel ž njo poročiti? » Toda Henrik se ne gane od njihove strani in Kristine ni bilo i d nikoder. Ni je bilo videti v pristanišču in tudi ne na krovu par- nika. Iu tedaj se Oda oddahne. In zopet .se .vpraša, ako ni Wo to samo majhno Ijubimkovanje. Mogoče je Henrik Kristo že pozabil, ker njegova ljubezen ni bila globoka. Na ladji je postala mirnejša, kar je mati pripisovala vožnji po morju, kajti na ladji jr bilo več razvedrila kot pa na potovanju po »tihem. reda se je tudi Henriku kazala bolj prijazno. Senora mu je jh» »vinkih dopovedala. da je bila Ceda izmučena in nervozna. Henrik ipazuje Odo po^n nemira in skrbi. Prepriča pa je bil. da mora Cela v svoji notranjosti nekaj premaga vat i. Kal bi bil vedel za vzrok oda ni mosrel. ])a bi mogel sam biti kriv te njene izprcmrn.be. mu »i prišlo na misel. Življenje na parniku je zares Cedi pomagalo, da je dobila svoje avnotežje in sebi v tolažbo si reče. da bo od .sedaj naprei Henrik edno v njeni bližini. Čimbolj se je pomirila Oda. tem veselejši je m1 Henrik. Skušal je razvedriti m če ji je izvabi'- kak v.^sH sm-h e bil ves srečen. To je Oda tudi opazila in sree ji uporno bije v • rsih. Iver .se je tudi Henrik ka br!a ncianm,.. všeč. Želel si je. da vihar še ne bi tako na-lo mahal. Tod« M to željo je najbrže ostal .sam; .samo Ceda je mogoče n ji«! dej*! h to željo, kajti v tem boju z viharjem se je čutil«" ,ie-uvadno svobodno. Ko i« atrije ladja v Florklski kanal, je bilo konce viharja Tje- n.-me > priiabUo potnike zopet na krov iu tudi senora «e ropet I u^ht prikaip. Bila je vedela, da je njena hči taiko dobro prenesla enhto. Oda je obdržala m-oj« veselo razj^oložeuje — plavolasa 'r H» TTenrik t«Wn blizu, (balje priUodnjfč ) | V nedeljo 23. februarja je po-i teklo .300 let. odkar je bil* v Che-i bu umoijeii slavni češki vojskovodja Al. Vencel Wallenstein. vojvoda Friedlanski. Wallenstein je bil rojen 24. sep. 1383. njegov oče je bil Viljem von Waldstein in mati Marjeta,, roj. Smirickv. Bil je protestant, a je (pozneje postal katoličan. Kadi raznih spletk, ki so ^izvirale predvsem iz Bavantkega, je" cesar Ferdinand II. izgubil v njega zaupanje, čeprav ga je \Val-jlenstein s svojo vojsko večkrat rešil pred vpadi Gustava Adolfa. — Wallensitein je bil nazadnje olxlol-žen, da pakt ira s Saksi in s švedskim kraljem Adolfom proti cesarju. Januarja 1634 so v Plznu east-niki zaprisegli zvestobo Wallenstein. toda pri drugi prisegi 19. feb. 1634 so se izneverilo že mnogo višjih častnikov. Dne 18. feb. je bil objavljen cesarski patent, ki je obdolžil WaMensteina izdajstva in ga odstavil od poveljništva cesarske vojske. Wallenstein je s svojimi zvestimi vojaki odhitel v Cheb. S slav iiini vojskovodjem je osta-lo še okoli 1600 mož in poveljniki Ulov. Kinskv in Trčka. Gordon, škotski protestant, je kot poveljnik me.sta Cheba odprl genera lis i ni usu vrata v mesto in mu dal toplo sta- ! nova nje v meščanski hiši Aleksan- , dra Paehelbela, kjer je bil Wallenstein tudi umorjen. Hišo so stružni štirje možje mestne straže. Še trsti večer po prihodu Wallensteina v Cheb so sedeli pri litur vina ča-t- ' niki Cioi*don. Leslie in Butler, ki se je Wallensteinu na begu v Cheb pridružil kot prijatelj, v resnici pa je bil eden izmed glavnih zanotni-; kov proti njemu. Beseda jim ni prav nič tekla. Vsi so bili zamišlje- ! ni. ker so vedeli, kaj se pripravlja. ^ Okoli 11. tire je Wallenstein poki i- I ca! Leslicja in mu pokazal patent J s katerim ga je cesar odstavil in J obdolžil izdajstva. Wallenstein >e! je vpričo Leslieja silno razburil. k.lr ni vedel,""da ima pred sabo enega' izmed izdajnikov. Leslie se je odločil ia mora Wallenstein še to noe umre-' ti. Gordon je mislil že odpovedati se svojemu mestu in zapustiti svoj | polk. teda Butler ga je opo'.oril na 1 izrecni ukaz gen. Piecolominija,-ki j je govoril v imenu carja samega.' Končno so se sporazumeli, da izve-! dejo cesarjevo naročilo, ki jima ga : je sporočil ustno Piccolomini. in' sicer naj ujamejo Wallensteina ži-1 vega ali mrtvega. Naslednjega dne je~ poveljniki Hov. ki je o.-tal zvest Wallensteinu pozval k sebi te tri generale in jih ' pozval, naj prisežejo Wallensteinu | zvestobo proti cesarju Ferdinan- j du II. in proti habsburški hiši. —' Trije zarotniki so Ilovu zatrdili, da ' se ne .'-utijo vezane s eesarjem. češ. da so Irci in Skoti, to je samo vojaki. V začetku niso hoteli prUe.-i Wallensteinu. končno so poti pritiskom to vendar storili. Ilov jim je pri]H>vedoval, da je sovražnik s svojimi četami oddaljen komaj nekaj milj oerta Geraldina, polko\*nika. stotnike Dionizija MacDaniela in Wal-erja Deverouxa. Vsi trije so bili rei. Še enkrat so ves načrt pre-t udiral i in ga p:opet ovrgli, češ. da >i bil nevaren. Izbrali so drugega. llIliilig\S!jilNlMIM CENA «1 KERN0VEGA BERILA JE ZNIŽANA Vngleško-slovensko Berilo INGLISII SLOVENE READEK STANE SAMO $2 Naročite ga prt ■— NJIGARNI 'GLAS NARODA* 216 WEST 18th STREET N«W TQRK CITT Ko so Wallensteinovi višji eastni-ki llov. Trčka in Kinskv kosili, so prejeli od zarotnikov vabilo na večerjo v Gonlonovem stanu na gradu. Povabljen je bil tudi stotnik Niemann. Vabilo so sprejeli. Nastopilo je popoldne 25. februarja. Gordon je pripravljal večerjo. Xaročil je še .tri morilce, ste/tnike Irca Egvnonda Bnrga, Italjana Alesandra Pesaluza in Nemca Salaniona Ptierka. Dal je n i-riH-ilo naj grad na tihem zasedejo. Treba je pazitj. da ne l>i Trčkovi dragoiiei preprečili izvršitev naklepa. Glavna vrata na grad je ču val Xenn-c CI rich Grue.sser in četi morilcev je poveljeval Kobc4-t Cie-rahliu; nemški vojaki (knecliti) so mu sledili, po mestu so patrulirali dragom* i. Wallenstein je bil pripraviji :i na spravo in mir. Še nekaj ur prej je dal povelje naj se vsi vojaki zberejo, v Chebu naj Iii bil ni stan njegove armade, (»koli ti. ure zvečer .so >e frost je odpeljali v grad. kamor so bili povabljeni. Gordon jih je lepo sprejel in peljal v toplo sobico pred giavno palačo na gra-i K.ilskega. Ko >e je večerja bliž:;:.i l.oncn. je Li'slie dal sporočiti lie-raldinu, da je nastopil odloului trenotek. Kmalu nato plane v sobo Cieraldiu /. morilvi in zakliC-e: - -** !vdo je tu cesarski Butler. < I -t!ou in Leslie odgov rijo: "Vivut i'Vrdinaudiis!" Gerald'iiova in D.-. \erouxova četa zavpije: "in «:\strijska hša!" Kazvijc se Kratek, '»oj. Miza >e prevrne, šipe potio>. t ' ,lo. vino se lt.eša v skrvje, j»išv. j zel Muehl'berger. Gord.ui in ;Jur-j Ser svetijo z bakljiiml. Prvi pat'"; Kinskv smrtno zadet, llov se bra-n" z iiuv'mii, ki ga je snel s s., m- rani Leslieja. a tudi o ouiai;i-Trčka in Xiemann zlie.'d.i d.o nil. vra*. toda tam ju pobijejo n t tla. ker nista \edela c-saškega 2--:la. MacDaniel še enkrat pr-Jxrh Trvko na tleh. Tudi Xiemanna morijo, eeprav prosi /.n milost. S!e-ž read, ki no jo zaprli v ki;hii.i,», vdcrc na j fau toda dva hlapca pobijejo takoj. Le etleu utece in ne> • strašno \.>t ženam Khi^krga j; Trčka. Morilci za trenotek obstali«jo"iu se vprašujejo, kaj na j store z \Y .!-lenstciiK-m. Mitev ali ujet! '/.: smrt i te v prav za prav »is nobca^^.i razloga več. saj je Wallen-1-. :u žc brez moči. ko so mu pomorili častnike Nikdo se not'c javiti. !;i i i izvrš:| strašno dejanje. Ko-k-im se odloči za to Deveroux s svojim; dragonci. Butler ga sjne.ni ilo Wa.. Uusteinovega stanu. P.ilo je okoli il. ure ponrči. Meščanska stmžu -i je pr'd Wallensteinovim stju<-vanjem takoj udala. služabnik ki ADVERTISE in "GLAS NARODA" 21. marca: I'ereiicaria v Cherbourg L>eutscliland v Hamburg 24. marca: lie 1e France v ilavre 28. marca: Manhaltiin v Havre Hamburg v Hamburg 23. marca: Olympic v (_'li<*rbitui 3 31. marca: Krenit n v Uremen Vulrmluui v lUjuiogr.« l!fX V lieiioa i. aprila: Cliamiibiii v Havre 4. aprila: •Mbcrt KaJlin v II.-iiulMirg l"i (-s. U.H.^evIt v lluvt e 5. aprila: IA leilJiJViu V (Jlll lli»'IIIK 7. apri'a: 1'ai 1» v 11;< vri- Kur«»p>., v lUenicii &ituniia v Tisi 11. aprila; W'.iShiiiKleii v Havre v sur .M «-r .Vuil.iuia v Olierbtiurg 13 apr In: Myj« stic v ','lierlMfurg 14. aprila: t"i.!ii»- lii S'avi»la v Urima lit- «1.- I'mii>:c v Havre 13. upr-l3: l'i»-si.l.nt 11:«r«!iiiK«r v Havre I'cutM liiiinil \ H:iii)l>ur'a 2:>. aprila: Ma iiivta iii;i v l.'licrlmui g UxtOtil.im \ lM,uli.giie si:r Mer 2t. apri'a: Hrenit'u v Ili.rnni <"li.imi>';i iii v llavre 25. aprila: li«T»*riK u ia v <"licrlMi»irg I laiiilmr^ v Hamburg Maiiiia.lati v Ha\re Najhitreje do Jugoslavije BREMEN • EUROPA OU New Yorka do i^ubljane in nazaj v III. razredu Si 11..",o EKSPRESNI VLAK ob parniku v Bremerhavcn za-jamci pripravno potovanje do LJUBLJANE. HAMBURG - DEUTSCHLAND ALBERT BALUN - NEW YORK Od New \orka do Ljubljane in nazaj v III. razrrdu $193.50 Tudi redna odpiufja z dobro znanimi kabinskimi parniki. Od New *orka do Ljubljane in nazaj v III. razredu $19« — Izborite železniške zveze od Cherbourg, Bremena ali Hamburga Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD mbm^M^B 57 BROADWAY. NEW YORK CITY ^^^^^ Koledar 1.1934 Bomback pise o "BOULDER DAMU"; Troha govori o "DUHOVIH IN STRAHOVIH" ter o "KRI2IH IN TE2AVAH"; Rupnik pa kla^ sično opisuje DOBO BLAŽENE PROHIBI-CIJE, — vse to poleg kratkih povesti, zanimivih spisov, gospodarskih in tehničnih razprav, Cena! naJ^ete v fetošnjem koledarju. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z le- tošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlasaj- te, pač ga pa naročite še danes. TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street V > New York, N. Y. i! apr.ia: Olympic v CUtrbuurg ZH. aprila: V'ceiidain V lJt'Ul' gne sur Met Ktiropa v ifrtmen Ilex v lien ta l'ujia v Havre 2. maja: Actuitaiiia v C»ierl>ourg Albert Iia I lin v Hamburg l'icKiiJ<-iil Ituusevelt v Havre 4. maja: Majesti«* v ClirrlKJiirg Vuleiidaiii v Houlogne sur Mel 5. maja: eutschlanr olyinpii- v CUt-rbi/uig 19. maja: I'aris v Havre Aquitania v Cheibwtirg Saluriiia v Trst 23. maja: > X'aliliallan v Havre lla-mburg v llambuig 2S. maja: ; Veeiidam v Doiilogne sur Mer Majestic v Cherbourg 2*». maja: jBremen v Bremen He* v Genua Uerengaria v Cherbourg 30. maja: Albert Hallin v Hamburg President Koosevelt v iiavr* 1. junija: Kuropa v Bremen V«iI*Mniuiii v LSoulus^iie 2. junija: Chum plain v Havre Vulva ilia v Trst 6. Junija: .New York v Hamburg Washington v Havre | 6. junija: Olympic v Cherbourg Stutendum v Boulogne 9. Junija: I'aris v Havre A<|Uitania v Cherbourg Conte di Savuiu v Genoa 12. junija: Bremen v Bremen 13. junija: I-afa\ette v Havre Heutschland v Hamburg 16. junija: lie de Kran. o v Havre Ktrengaiia \ Clierbouig 18. Junija: Kuropa v Bremen 20. junija: Hamburg v llamburi: Majestic v Cherbourg ' Manhitlan v II avle 22. junija: Wrii'lutii v Boulogne 23. junija: Cliamplaiti v Havre K«-x v Gen -a 27. junija: Aquitaiiia v Cherbourg Albert Bail in v Hamburg <»lvni|ii. v Cl.erbouig 28. junija: S.i i urni.i v Trst 29. jun ja: St.'iieiidaiii v Boulogne 30. junija: l*;iris Havre Bremen v Bremen 3. Julija: !«afayrlte v Havre Xe\v York v Hamburg 4. julija: Washington v Havre 5. Julija: Berengaria v Cherbourg 6. ju'ija: Majestic v Cherbourg 7. JuIJa: lie de Krance v Havre Conte di p*a.voia v Genoa Europa v Bremen 11. Julija: Deutsehland \ Hamburg1 13. julija: i "Ivin pic v Cherbourg 14. julija: Aquitania v Cherbourg Vulcania v Trst 15. ju'ija: Cham plain v Havre 17. Julija: Bremen v Bremen 18. Julija: Manhattan v Havre lf:unburg v llamburt; 20. Julija: Statendam v Boulogne 21. julija: Paris v Havre Bex v Genoa 24. julija: EliroiKt v Bremen 25. Ju'ija: Albert LSallin v Hamburg 27. Julija: Majestic v Cherbourg 28. Julija : He de France v Ifa.\re "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kra} stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.