KRANJ, torek, 13.10.1981 CENA 9 din Savni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Št. 79 Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Danes v Glasu: 3. STRAN: Tudi ta— vedno razmišlali, kako izboljšati to in ono, kako poceniti, ^'•niuii proizvodnjo. In če so se našli in kaj predlagali, ni bilo ****** posluha. Zakaj bi se dajali z novostmi, zakaj predelovali **u»odmjo, saj to zahteva toliko in toliko dodatnih stvari, novo y»'isi'yp? Zakaj, če je pa vse tako lepo utečeno!? Inovatorji ff* niso prodrli s svojimi predlogi. Potem pa še nagrajevanje! bi bilo veliko bolje, če bi ne bilo toliko nevoščljivosti med •J**. Menda ni hujšega, kot če sodelavec dobi nekaj, kar je za-• svojim razmišljanjem, iznajdljivostjo. Taki smo, žal. Na-**> da bi si vsak na svojem delovnem mestu prizadeval, da bi 9n9wlpo svoje k večji produktivnosti, k izboljšavam v proizvod-iVas* delavec bi bil lahko pri svojem stroju inovator. Nikoli **Mfctt ni tako dokončno izpopolnjena, da bi ne bila lahko še Msb. Pa ne samo pri stroju, tudi pri organizaciji proizvodnje, tudi **rnah Morda današnji gospodarski trenutek ni nič manj težaven, kot tisti v začetku naše narodnoosvobodilne borbe, ko je tovariš 2** spodbujal k inovacijam. Inovacije na slehernem delovnem i postajajo nujnost. Našega gospodarstva ne bo rešilo stalno, ino dviganje cen, temveč boljše delo, večja produktivnost, » proizvodnja. Tu pa bi prav inovatorstvo in racionaliza-1 lahko naredilo ve ako. Morda največ. tj Dolenc Sanje pionirjev gasilcev ije v Bohinjski Bistrici * eprečujmo požare - Pod tem je v petek in soboto v Bistrici odvijalo drugo naših pionirjev gaje namreč, da število * saši republiki stalno na j* je bilo še blizu 1400 za 275 milijonov di-To je kar 163 od-kot Isto poprej, po • U odstotkov več. Letos so •bob' zookrbtiujoči. Doslej fc 1413 požarov, ki so u 513 milijonov dinarjev povzročijo ljudje s »tjo in neznanjem, si malo otrok. Zato po vzgoja vse tudi v osnovnih šolah, vodstKoui izkušenih aemci v krožkih oziroma društvih Mladi gasilec * za požarnovarnostno M v Bohinjski Bistrici, ki je • počastitev 40. obletnice _aai**W Jugoslavije, v teden požari in v okvir ju-pjonjiskih iger, se je 271 otrok in njihovih v 48 slovenskih osnovnih ■jsai je bilo tudi 44 mladih ki so sukali na temo požare« ter dela raz-—Jtaraem domu Joža Praapai so bfli tudi pla-"°s*li m makets, ki so jih v Bistrico še prej poslali. srečanja sta bila _šahnma, V petek so se okine pomerile v zssaja ter v polnjenju . so. V fJBale sobotnega: • J« svrstao šest ekip. Po J** to* so bfli najboljši °*» pri Domžslah, iz Spodnje Idrije, domačini, učenci iz Skocjana, Hrvatinov ter Spodnjih Pirnič. Mod bivanjem pri gostoljubnih Bohinjcih so si ogledali še okolico ter se pogovarjali o vzrokih in posledicah gosdnih požarov, medtem ko so se mentorji posvetili programu dela krožkov in pionirskih društev Mladi gasilec. Srečanje, ki je izredno dobro uspelo, vedno večie število mladih v vrstah 80.000-članskega gasilskega zbora Slovenije ter njihova pripravljenost, da preprečujejo požare ter prenašajo znanje na mlajše, so obet, da se bo požarnovarnostna kultura krepila in počasi vendarle prodrla v zavest vseh ljudi. H. Jelovčan Jesenice, Kranj - Okrog dvesto Gorenjcev, nekdanjih izgnancev v Srbiio njihovih svojcev, je v nedeljo zvečer s posebnim vlakom odpotovalo v Srb in Srbijo so čanje z njihovimi starimi prijatelji, ki so jim v tistih težkih dneh ko jih nacisti nasilno odtrgali od svojih domov in poslali v neznano, nudili vse, kar so imeli. Pričakali so jih kot prijatelje, kot brate, čeprav so vedeli, da se bodo s tem hudo zameriti okupatorju. Marsikatero srbsko mesto in vas je prav zaradi tega gostoljublja pretrpela še hujše udarce Zdaj bodo skupaj praznovali 40-letnico izgnanstva, 40-letnico vstaje in 20-letnico prvega vlaka bratstva in enotnosti Vseh Slovencev, ki bodo letos z vlakom bratstva obiskali Srbijo, bo okrog 1.400. Poseben vlak bo namreč šel tudi s Štajerske, kjer je bilo izgnancev v Srbijo največ. Udeleženci vlaka bratstva in enotnosti bodo v Beogradu obiskali tudi hišo cvetja, (dd) Foto: M. Ajdt lovec Konkretno v letnih planih Predlog srednjeročnega plana Ljubljanske banke — združene banke za obdobje 1981—1985, ki so ga obravnavali in predlagali v sprejem na petkovi seji izvršilnega odbora Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, je v skladu s stališči lanske problemske konference ZKS o gospodarjenju z denarjem. Iz njega se vidijo vse težave, s katerimi se srečuje gospodarstvo in celotna družba. Dovolj konkreten je v usmerjanju razvoja, konkretno opredeljuje vlaganja v proizvodnjo in politiko usmerjanja denarja, ki so jo sprejele vse temeljne banke, združene v Ljubljanski banki. Možnosti vseh članic so dokaj enakopravne in imajo vse enake možnosti za pridobitev sredstev. Pogoj za pridobitev do uporabe denarja je vključevanje programa v prestruktuiranje gospodarstva. Če članice tega ne bodo izkoristile, se zna zgoditi, da se bo še tisto malo denarja, ki se ga bo zbralo za investicije, prelilo na področje drugih bank, znotraj združene banke. Z drugimi besedami povedano, denar bo dobil tisti, ki bo razvijal perspektiven proizvodni program, ne glede v kateri občini ali regiji- . . Sredstva so skromna in je zato potrebno v vseh temeljnih organizacijah, v občinah in medobčinski zbornici za Gorenjsko ponovno proučiti vse razvojne programe in hkrati spodbuditi izdelavo kvalitet- I d M I I ■ ' Na sobotnem kvizu so zmagali mladi gasilci iz Doba pri Domžalah, učenci domače osnovne šole Janez Mencinger pa so bili tretji. - Foto: H. J. nih planov razvoja. Se večji zastoj kot premalo denarja, lahko pomeni slaba pripravljenost na investiranje. Nasprotno omenjenemu planu pa je predlog srednjeročnega plana Temeljne banke Gorenjske, ki naj bi ga sprejeli na zboru banke, 5. novembra, dosti bolj načelen. Temu je tako, so poudarili predstavniku banke, ker so tudi plani članic prespi osni, po drugi strani pa so se gospodarske razmere v letu dni toliko spremenile, da bo potrebno ponovno proučiti vse postavke, tako v srednjeročnih planih združenega dela kot planih družbenopolitičnih skupnosti. Tega pa se ne da narediti takoj. Zato je predlagano, naj bi predlog srednjeročnega plana članice sprejele, konkretne opredelitve glede usmerjanja in porabe denarja pa bodo zapisane v letnih planih. Ze plan za leto 1982 mora biti tako pripravljen. L. Bogataj Pomurski sindikalisti na Gorenjskem Kranj — Pretekli teden so bili na delovnem obisku na Gorenjskem predstavniki pomurskih sindikatov. V pogovoru z gorenjskimi sindikalnimi delavci so izmenjali izkušnje pri uresničevanju dogovorov druge sindikalne konference, ki so obsegale predvsem pregled uveljavljanja načrtovane delitve po rezultatih dela, pogovarjali pa so se tudi o pripravah na tretjo konferenco ZSS. Delovni obisk je obsegal ogled treh večjih delovnih organizacij na Gorenjskem; LTH v Škof ji Loki ter Save in Iskre v Kranju. Na obisku v LTH so sindikalni delavci skupaj pretresli možnosti za prenos programa proizvodnje hladilnih omar v Pomurje in ustanovitev nove temeljne organizacije v Ljutomeru. V Savi so ocenili neposredno vključitev delavcev v priprave na prihodnjo konferenco sindikatov, gostom pa so predstavili tudi sistem obveščanja delavcev s pisano besedo in preko sindikalnih skupin. Z delavci Iskre so se pogovarjali o delitvi dela v elektroniki, o skupnem nastopu slovenskih proizvajalcev na domačem in tujem tržišču, razmišljali pa so še o možnostih razširitve Iskrinih proizvodnih programov v Pomurje. D. Ž. Zborovanje slovenskih geografov Kranj - V četrtek, 15. oktobra, se bo pričelo v Kranju zborovanje slovenskih geografov. Med pripravo zborovanja so oblikovali raziskovalne teme, ki obravnavajo tako z naravno kot tudi družbenogeografske-ga vidika prostor ožje Gorenjske, politično upravno razdeljene na pet občin. Kljub majhnosti, saj meri le 2136 kv. km, vendarle predstavlja Gorenjska pomembno prometno geografsko prehodnost, ki sega v zgodovinsko preteklost in pridobiva na pomenu še posebno v novejšem času. Naravne danosti Gorenjske in njena povezanost ter promet no tranzitni pomen so v veliki meri prispevali k njenemu gospodarskemu razvoju in na oblikovanje kulturne pokrajine. Z 10,1 odstotnim deležem aktivnega prebivalstva Slovenije prispeva nekaj več kot 11 % k republiškemu družbenemu proizvodu. Kmetijstvo, ki je nekdaj tvorilo temelj gospodarske usmeritve Gorenjske, je v absolutnem smislu napredovalo, relativno pa nazadovalo in dalo prednost industrializaciji, ki je pobrala presežke delovne sile. Z industrijo, ki si-je prisvojila v glavnem prostor v samih mestnih območjih, se je sprožil proces urbanizacije, ki ni zajela le neposrednih mestnih območij, marveč tudi številna nekdaj povsem kmečka naselja. Kot spremljajoč pojav temu razvoju je sledil razvoj terciarnih dejavnosti. Se zlasti trgovina in gostinstvo se kažeta na Gorenjskem kot sestavini njegove turistične opremljenosti, saj predstavlja turizem pomembno komponento v njegovi gospodarski zasnovanosti. Vsi ti prepletajoči družbenoekonomski elementi zaslužijo proučevanje s posebno pozornostjo. Tako proučevanje pa mora izhajati iz vidika enotnosti Gorenjske, v kateri posamezni prirodno geografski tipi pokrajine tvorijo komplementarno sestvino njene celote in niso v soodvisnosti z njeno političnoteritori-alno delitvijo. Ze izpostavimo turizem kot ekonomski fenomen Gorenjske, se ta ne pojavlja le v eni ali dveh občinah, marveč je značilnost vse Gorenjske in ga je zato treba obvarovati v smislu regijsko zasnovane projekcije, ki se opira na prirodne danosti. Na številna odprta vprašanja urejanja in izrabe Gorenjskega prostora naj bi dale odgovore geografske raziskave tega zborovanja, ki bodo objavljene v geografskem zborniku Gorenjske. Samo zborovanje seveda ne predstavlja zaključka, ampak bolj začetek temeljitih raziskav posameznih naravno geografskih in družbeno geografskih elementov, ki v medsebojni povezanosti ustvarjajo geografsko stvarnost Gorenjske. V. Trilar UGODNEGA NAKUPA OPREME ZA VAŠ DOM TEKSTIL IN DEKORATIVA RAZNA TEHNIKA B0LACUSKI MATERIALI PRODAJNA RAZSTAVA PRIZNANIH LIKOVNIH UMETNIKOV st^novanjsk^opfeme kranj16.-23.10.>81 VELIKA BREZPLAČNE POKUŠNJE VELIKA IZBIRA RAZSTAVA GOB 16., 20. in 22.10. ob 18. uri predavanja o gobah O LAS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK. 13. PO JUGOSLAVIJI GEN0CHEK V LJUBLJANI Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec ter pod-kancler in minister za zunanje zadeve ZR Nemčije Hans Diet rich Genscher se bosta danes srečala v Ljubljani, kjer se bosta pogovarjala o nadaljnjem izboljševanju dvostranskih odnosov in najaktualnejših vprašanjih s področja mednarodnih odnosov. Takoj po koncu pogovorov bosta šefa diplomacij Jugoslavije in ZR Nemčije odprla doslej najpomembnejšo zahodnonemško kulturno prireditev v naši državi »Dneve kulture ZR Nemčije. OPUŠČENA ZKMLJIdCA V Jugoslaviji je po zadnjih ocenah opuščenih in zaraščenih 726.000 ha kmetijskih površin, med njimi precej njiv. na katerih bi lahko rasla pšenica. Pra-^ vijo, da bi naša država na teh" opuščenih površinah lahko pridelala skoraj četrtino več pšenice, kot jo pridela danes. Tudi podatki o opuščanju kmetijske zemlje v Sloveniji ne razveseljujejo. Zdaj, ko je poglavitni cilj vseh prizadevanj, da bi pridelali čimveč hrane doma, je v naši republiki neobdelanih 5000 hektarov njiv, 24.000 hektarov zemljišč v hribovskem svetu pa je prepuščeno travi. DRUŽBENO VARSTVO VCM08U Delegati občinskih skupščin v Kopru, Sežani in Buzetu so usklajeno sprejeli sklepe o odstavitvi direktorjev tozdov in delovne skupnosti skupnih služb v Cimosu, razpustitvi delavskih svetov in njihovih izvršilnih organov, omejitvi uresničevanja nekaterih samoupravnih pravic in začasni omejitvi izplačevanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. Delegati koprske skupščine pa so sprejeli podobne ukrepe za delovno organizacijo Cimos s tem, da so začasnega organa upravljanja Vojka Čopa, ki so ga imenovali za v. d. direktorja Cimosa že lani, na lastno željo in ker je izpolnil zadolžitve, razrešili. Na vsa vodilna mesta so imenovali začasne organe, za začasni organ upravljanja pa so imenovali Borisa Berne tiča, predsednika občinske skupščine Sežana. DBAUl bencin IN SLADKOR Naftne derivate in sladkor od sobote prodajajo po dražjih cenah. Tako se je motorni bencin podražil za 2,5 dinarja pri litru, kar pomeni, da je liter 86-oktanski bencin po 26,50 dinarja, super pa 28,50 dinarja. Cena dizelskega goriva se je zvišala za 2 dinarja in sicer stane 24 dinarjev. Kurilno olje se je podražilo za 3,6 odstotka in je njegova nova cena 14,40 za liter. Mazut pa se je podražil za 4,3 odstotke in sedaj stane 8,5 dinarja. Cene naftnih derivatov so se povečale zaradi velikih izgub rafinerij. Sladkor se je podražil za 4,5 dinarja. Ta podražitev je nastala zaradi veliko višjih cen sladkorne pese. Zaradi teh podražitev se je rast cen že skoraj povsem približala dogovorjeni zgornji meji porasta letošnjih cen, ki znaša 32 odstotkov. To pomeni, da se letos ne bi smela nobena cena več zvišati. OB DNEVU METALURGOV Dan metalurgov, 10. oktober, so slovesno proslavili v Ei Niš, kjer so odprli spominski kom-leks posvečen tovarišu Titu. Ima obliko štafete, ki so jo mladi podarili Titu za 88. rojstni dan. V središču so odkrili doprsni kip tovariša Tita, delo akademskega kiparja Mirolju-ba Kostiča. Pozornost evidentiranju in programu dela Na seji občinske konference ZKS so ocenili delovanje dele-gatskega sistema in pri tem opozorili, da se se vedno ponavljajo nekatere napake - Priprave na programskovolilne konference OO ZKS potekajo po programu Skorja Loka - Evidentiranje kandidatov za sekretarje OO ZKS, člane sekretariata in člane občinske konference ZKS je v večini osnovnih organizacij sklenjeno, so poudarili na četrtkovi seji občinske konference ZKS. Le v Alpini, kjer zaradi združitve dveh temeljnih organizacij reorganizirajo tudi osnovne organizacije ZK, ter v Alplesu, kjer so tudi pred reorganizacijo osnovne organizacije ZK. evidentiranja Se niso sklenili. Med problemi, s katerimi se srečujejo v pripravah na programskovolilne konference OO ZKS, je treba omeniti, da nekateri člani odklanjajo funkcije v organizaciji, po drugi strani pa so v osnovnih organizacijah evidentirali za sekretarje ali za nosilce drugih funkcij tiste člane, ki so že sedaj preobremenjeni z delom. Ponekod so predvideli za sekretarja člana, ki je hkrati že predsednik izvršilnega odbora osnovne organizacije sindikata. Ti dve funkciji sta nezdružljivi in zato bodo potrebne spremembe. Najtežje pa je v majhnih osnovnih organizacijah, ki imajo le tri do pet članov. Tu si praktično lahko funkcije le izmenjujejo. Na programsko-volilnih konferencah osnovnih organizacij, ki bodo potekale od 15. do 15. oktobra, bodo med drugim tudi ocenili, kako se osnovna organizacija ZK vključuje v reševanje problematike v okolju, kjer deluje — v krajevni skupnosti ali temeljni organizaciji, predvsem pa morajo oceniti, kako se komunisti vključujejo v bitko za stabilizacijo. Nadalje je treba pregledati, kako ZK deluje pri spodbujanju razvoja samoupravljanja in dele-gatakega sistema. Programsko-volilne konference OO ZKS bodo sklenjene sredi novembra, februarja pa bo občinska programsko-volilna konferenca ZKS Na konferenci so spregovorili tudi o delovanju delegatskega sistema v občini, s posebnim poudarkom na delovaniu družbenopolitičnega zbora in delegatov občinske konference ZKS. Težave pri uveljavljanju delegatskega sistema so enake že nekaj časa, predvsem nezainteresiranost in včasih tudi naveličanost delegatov in s tem nesklepčnost. Zato bo potrebno v pripravah na spomladanske volitve nameniti veliko več pozornosti evidentiranju, po drugi strani pa poskrbeti za primerna gradiva, boljše obrazložitve in predvsem variantne predloge, da bodo delegati imeli o čem odločati. Tudi programi dela tako občinske kot skupščin SIS bi morali biti bolj pestri. L. Bogataj Usposabljanje invalidov se obrestuje Delovne organizacije, ki se branijo zaposlovati in usposabljati invalide, so prepričane o tehtnih ekonomskih razlogih, ki jih od tega odvračajo. Strokovnjaki skupnosti za zaposlovanje pa o njihovi ozki ekonomski računici menijo, da je tudi kratkovidna. Vsak človek, četudi bo le še pet let delovno sposoben, utegne v teh letih izdatno povrniti investicijo, ki je bila namenjena za usposobitev. Kranj — Dandanašnji delovni proces ima za posledico vse več invalidov. Kljub sodobni organizacii dela, tehnični in tehnološki izpopolnjenosti ter varnostnim ukrepom Še ni povsod tistih pogojev dela, ki bi nastajanje invalidnosti izključevali. O tem pričajo tudi številke iz dveh večjih kranjskih delovnih organizacij, Planike in Konfekcije Triglav, saj ima prva pri 1600 zaposlenih 101 invalida, slednja pa beleži kar 41 odstotkov invalidov. Delavca, ki je zaradi invalidnosti manj sposoben opravljati svoje prejšnje delo, je seveda najenostavneje upokojiti in s tem rešiti skrbi njega in delovno organizacijo. Usposabljanje in ponovna zaposlitev delavca, ki mu najprej ocenijo preostale delovne sposobnosti, potem pa mu morajo najti tem sposobnostim najustreznejše delovno mesto, sta namreč precej draga. Kar pet starih milijonov terja posamezni delavec z zmanjšano delovno sposobnostjo, ko mu odredijo novo delovno mesto, ga morda še prilagodijo naravi njegove invalidnosti ter mu ponudijo strokovno mentorsko pomoč za 6-mesečno delovno usposabljanje. Breme je seveda na delovni organizaciji, kajti niti v Kranju niti na Gorenjskem ni institucije, ki bi se s tem ukvarjala, po drugi strani pa je usposabljanje tudi odgovornost, ki jo delovna organizacija sprejme za delavca, ki je v njenem delovnem procesu postal invalid. V Kranju se s tem ukvarja le šest delovnih organizacij. Da preostale še niso storile odločilnega koraka, je mogoče kriva tudi stiska, ki se pojavlja pri strokovnih službah. Že za Kranj bi namreč potrebovali popolno strokovno ekipo, ki bi spremljala izvajanje nalog na področju delovnega usposabljanja, ne pa le dveh preobremenjenih strokovnjakov, ki jih za vso Gorenjsko premore skupnost za zaposlovanje. Ali se pri današnjih poostrenih gospodarskih razmerah, pri skromnih možnostih delovnih organ izacaj na eni in strokovnih služb na drugi strani, splača invalida zaposliti in ga usposobita, bržkone najbolj prepričljivo govorijo izkušnje.'Lanska prezaposlitev invalidov iz Mladega rodu, ko so le minimalno število delavcev upokojili, ostale pa zadovoljivo prezaposlili, je že eden od dokazov v prid zaposlovanju. Zadovoljstvo, ki ga čutijo zaposleni invalidi, ker so še sposobni ustvarjati in prispevati k skupnemu premoženju, pa je s humanega stališča vredno vsaj toliko kot prejšnja skrb in stroški. Zadovoljen delavec je produktiven, s tem pa sposoben vračati družbi in združenemu delu tisto, kar sta žrtvovala za njegovo zadovoljstvo. D.Zlebir DOGOVORI IN SREČANJA Kmalu otvoritev drsališč. — Poslovni prireditveni center Gorenjski sejem Kranj je minuli teden obvestil predsedstvo občinske konference socialistične zveze Kranj, da bo predvidoma konec tega oziroma začetku prihodnjega meseca odprta n .« poslovno prireditvena hala v Savskem logu. Čeprav je bilo zaradi zahtevnosti gradnje nekaj težav, bo Kranj tako ie letos dobil umetno drsališče oziroma prostor za najrazličnejše prireditve. Predsedstvo se je strinjalo, da je ie pred otvoritvijo treba urediti vse potrebno, da bo nova hala resnično odprta najširšemu krogu občanov in predvsem mladini.- Zato se bodo se posebej pogovorili glede cene vstopnic na drsahsču. Priprave na volitve — Včeraj (ponedeljek) se je na 99. redni seji sestal komite občinske konference zveze komunistov Kranj. Najprej so razpravljali o uresničevanju sklepov v zvezi z reorganizacijo strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti v občini, nato pa so spregovorili o nalogah osnovnih organizacij zveze komunistov v pripravah na volitve v prihodnjem letu. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o medsebojnih odnosih v Iskrini temeljni organizaciji združenega dela Nabavna organizacija. Ol to Ustanovitelji Glasa občinske konferenc« SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofla Loka in tv*j* , . ^ L A * podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - V. d. odgovorni urednik Jote KototeL - NovInZ*^'^""0 Bogataj, Danic. Dolenc, Duian Homer,JUm Jelovcan, Lea Mencinger, Stojan SajsV Darinka sSlf mJ L^P°,,d,n» CvetoŽapiotnik, Andrej ZaJar in Danica flebir - Fotoreporter Franc Perdin - TehnTcn^ urS^jJ- Hj' Y?i^ak - Oblikovalci: Lojse Erjavec, Tom.l Grude«, Slavko Hain in Igor KokaJj - List iina?«^ IVČZ} AJd,ov^ nd ianuaria HM kot poltednik. od januarja 1»M trikrat tedensko, od januarja 1»«4 kot «1*47 kot tednik, tah ^djLlljJVSi torkih to'peUdh. - Stavek TK Gorenjski U.k KranjVSlh Vp^m^ ^JZ^ir^ Nailovuredniitv. inupr.ve Matssfcmf. Mol. Wj.de 1- Teko« r.cun pri 8&K l ^n^tiV _ Telefoni: n.c. M-S41, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-SS5, redakcija 21-SSO koli~S i S'S1999 gands^Trocnins. m.li ogissi in računovodstvo 23-S41 - Opro*ce„o promecneg? *JEm^££S^u^' 421-1 72. ,U J OKT— i NAŠ SOGOVORN Franc ŽUMER Na Planini pred referendumoi V krajevni skupnosti Planina v Kranju bodo krajšat oktobra odločali o razdelitvi sedanje v tri nove skupnosti V krajevni skupnosti Planina v Kranja sivi ie ve* kot ljudi, ko pa bo sgrajeno se naselje Planina II, bo Itmlsai nekaj tisoč višja. Tsko obsetns krajevna skupno** pa ie preogromen sistem, ki ga je težko voditi tako, da bi krajanov lahko sodelovala pri načrtovanju in razvoja in reševanju problematike, ki v zvezi s ~ se je ie pred nekaj leti rodila samisel, da bi skupnost razdelili na ve* manjših. Deloma je bilo to čeno pred dobrima dvema letoma, ko so se odtiigsfl ustanovile svojo krajevno skupnost, ki sedaj zelo dobro sam »Na našem terenu imamo praktično tri tipe naselja: stari det srečuje s popolnoma drugačno problematiko kot drugi del, ki j* nov, vendar so še ljudje že vživeli, ta pa je spet drugačna od pr*'1 s katerimi se srečujejo krajani, ki se pravkar vseljujejo stanovanja na Planini II. Zato tudi predloga, kako razdeliti skupnost, ni bilo težko narediti,« pripoveduje predsednik ~ Planina Franc Žumer. »Nastale naj bi krajevne skupnost: Planina in Bratov Smuk. Prvi dve imata krajevni imeni, sadnja bi bila poimenovana po partizanih domačinih. Eden od bratov 1 v Okrogelski jami, drugi pa je bil tam ujet in bil mesec dni ustreljen v Begunjah. Krajevna skupnost Huje zajema si Planina osrednji del, KS Bratov Smuk Planino II.« Kako bo s prostori za delo novih krajevnih skupnosti? »Prostor je že sedaj problem, vendar bo strokovna služba za krajevne skupnosti ostala v sedanjih prostorih. Sicer pa smo da ima vsaka nova krajevna skupnost Solo in vrtce, kjer bode širši sestanki ali zbori krajanov ter se bo odvijala druga J Sicer pa bo v novih krajevnih skupnostih več poudarka na dejavnosti in ne bomo zaposlovali novih moči.« Kaj ps nova vodstva? Kadrovanje? Je zajet _ krog ljudi, da bo moten izbor najbolj aktivnih, ki zagon delu novih krajevnih skupnosti? »Temu vprašanju smo posvetili največ pozornosti. Eva smo okoli 700 krajanov in več kot 250 se jih je že izjavilo, v 1 organu oziroma na katerem področju želijo delati. Zelo dober hišnih svetov, ki so se res potrudili in predlagali najbolj stanovalce. Prepričan sem, da se za dejavnost novih KS ni t« To potrjuje krajevna skupnost Čirče, ki je v teh letih, samostojna, že veliko naredila.« Krajani bodo o predlogu za razdelitev krajevne . Planina na tri manjše odločali v nedeljo, 25. oktobra, bodo na običajnih mestih. L. Predložili poročilo o obvezno* Kranj - Po razpravi na izvršnem svetu občinske skupščine in v predsedstvu občinske konference socialistične zveze so na zadnji seji kranjske občinske skupščine zavrnili poročilo o uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Vsi nosilci uveljavljanja teh odnosov morajo najprej predložiti poročila o izpolnjevanju obveznosti. Program uveljavljanja sam0" upravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v občini je bil sprejet na seji vseh zborov občinske skupščine aprila 1979. Časa za nosilce obveznosti je bilo dovolj, so menili v razpravi na sredini seji skupščine. Izkazalo pa se je, da je le samoupravna stanovanjska skupnost ocenila svoj program. Tako je celotno gradivo nepopolno. Med drugim recimo ni obdelana celotna problematika izgradnje stanovanjske Planini; ni podatkov o enote za vzdrževanje stanovanjskih hiš pri stanovanjski skupnosti ničevanju dogovora o cen v stanovanjski izgradit« Ze predhodne razprt« zavrnitev poročila na sej skupščine v sredo je po vzbudila »presenečenje« terimi nosilci. Zgodilo se da se delegati skupičine s sestave niso zadovoljili z nim poročilom. Po drugi prav zavrnitev opozarja odgovornost pri razre sebojnih družbenoekc nosov na vseh ravneh in Rok za ponovno obravnave sicer veliko krajši, vendar j veliko manj razlogov za nejŠe izgovore. Otepanje funkcij Trtic - V tržiški občini se že nekaj mesecev pripravljajo na nove volitve. Težav ni malo, najhujše pa, kot kaže, šele prihajajo. Kje dobiti toliko ljudi, ki ne bodo delegati le na papirju, katere še posebej izdvojiti za vodilne funkcije, najsibo v delegatskem ali družbenopolitičnem sistemu? Ljudje se namreč te vrste zaupanja vse bolj branijo. Ugotovitev ni izrečena na pamet. Spomnimo se le, koliko težav so imeli pred kratkim z izbiro mladi. Lista novega predsedstva je bila še nekako sestavljena, zataknilo pa se je pri kandidatu za predsednika občinske konference. Od nekaj manj kot dvajsetih ne seznamu se še teden dni pred programsko-volilno sejo nihče ni mogel odločiti. Kot da bi se celo »najboljši med najboljšimi« bali zahtevnih nalog in odgovornosti, in to kolektivnemu delu -navkljub. Nekaj podobnega bi se ui zgoditi v partijski organisaci poleti so v osnovnih — zveze komunistov dobili na katere naj bi med vpisali tudi predloge kai_ za občinsko vodstvo. Ni a* najmanj za sekretarja ah f sednika občinske k< 1 Kako torej priti do ka— če jih »baza« ne predlaga drugi strani pa se h udu je * nastane v ozkem občinstev gu? Očitki, da se v komi«* leta in leta pojavljajo isti o** res niso povsem iz trte vendar kolobarjenju še * konec, dokler komunisti s* bodo stvari postavili na P«** nove. Ne le kdmumsti, tud« ^ drugih družbenopolitičnii • moupravnih teles. u Kajti z ugotovitvijo, d*t usposobljenih in zagnanio ra za odgovorne funkcije m. * * J smeli opravičevati ali cele "J riti. Ce pa se že res braaajs*? najbrž treba vprsšsti 13. OKTOBRA 1981 GOSPODARSTVO 3.STRAN O ijveč presegata Jelovica in Šešir i zarasli preskrbe ovirajo normalen potek pro-orje loško bo šk< togeloško gospodarstvo predvidoma preseglo konvertibilno področje - Jelovica bo sedem -t presegla plan, Sešir pa računa na podvojitev iztržka Lok« - Preskrba z rebro in surovinami postaja problem poslovanja precej* •dt delovnih organizacii. » ikofjeloiki občini proizvod-■jer ne stoji vendar marsikje Ci pianu, temveč tiste tere imajo surovine in . *>k» Tako je v Iskri Rete-Jsujo največ težav s koope-V Gorenjski predilnici pri-uenutno belila in bomba-v zastojev ni. V Alplesu "je nekaterih lepil težave zaradi pomanjka-2*^teriala prizadenejo r J«n primanjkujejo prav « m nujno potrebni v za izvoz. Tako že v ju niso izpolnili plana zamrzovalnikov, ki so l"B*«> izdelek in najbrž tudi sedaj ne bodo iti, ker se preskrba "A" izboljšala. Proizvodnja sicer ne stoji, ker delajo tiste izdelke, za katere material imajo. V Iskri Železniki, kjer je bila preskrba skoraj vse leto kritična pa so trenutno z repromateriali preskrbljeni in proizvodnja normalno teče. Nekaj težav zaradi slabe preskrbe so imeli tudi v Alpini, kjer pa se pojavlja tudi problem manjše prodaje. Zaradi večanja življenjskih stroškov ljudje bolj varčujejo pri obutvi. Kljub temu, da ima večina večjih izvoznikov težave zaradi preskrbe pa v občini dobro izpolnjujejo izvozne načrte. Tako so upravičeni načrti, da bodo na konvertibilni tre do konca leta prodali za 64,2 milijona dolarjev izdelkov ali za 17,6 odstotka več kot so predvidevali v začetku leta. V nekaterih delovnih organizacijah sicer ne bodo dosegli načrtovanega izvoza, vendar ga druge močno povečujejo. Posebno pozornost zasluži Jelovica, ki računa, da bo do konca leta izvozni plan na konvertibilno področje presegla kar V Jelovici naj bi do konca leta izvozili za 19 milijonov dolarjev. ospredju izvoz i siadikslni delavci pričakujejo konec leta podobne po-reznhate kot v polletju - Opozorilo kršiteljem dogo-ižfeeni usmeritvi razporejanja dohodka — V razpra-retmesecnem gospodarjenju največ pozornosti ures-izvoznih ciljev, stabilizacijskih in varčevalnih uk-' ter naložbam ~ Podatki o polletnem po-*> že tako odmaknjeni in Jg*av je že bilo o njih v f^jkh sredinah, da so jih ^■sitga sveta in predsedniki °*pimzacij zveze sindika-* občine na sredini seji bolj obdelali. Veliko več pozor-r* 80 namenili trenutnemu v združenem delu in nalo-* čakajo do konca leta. Jnsjia p[anu go bili seveda 18 doseganje izvoznih ciljev. *°»', so menili razpravljala, tovarne konec leta skupno izvoza ne bi izpolnile, ** konvertibilni trg, ki se vse *** Pri tem so opozorili na ■ekaterih kolektivov, zlasti /•ka, s preskrbo kvalitetnih materialov, četudi za izdelke, name '•kodnim kupcem. Tudi •tiniulacije ponekod še ne aJ° izpada dohodka zaradi ato bi bili potrebni dodatni ukrepi, s katerimi bi razkorak med cenami na '»tujem trgu. Tržiško združeno delo bo konec leta doseglo približno enake poslovne rezultate kot v polletju, so menili na seji in hkrati poudarili, naj bi bili podatki za posamezne delovne organizacije v prihodnjih poročilih primerjani s panožnimi, saj bo le tako mogoče realno oceniti stopnje rasti. v Dokaj kritično so se dotaknili tudi kršiteljev dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka. Pozvali so jih, naj do konca leta uskladijo izplačila osebnih dohodkov z rastjo dohodka, kot to določa dogovor.. Zatem so se še dogovorili, kako bodo potekale razprave o devetmesečnih rezultatih gospodarjenja. V njih bodo delavci posvetili največ pozornosti doseganju izvoznih načrtov ter sprejeli dolgoročnejše programe stabilizacije in varčevanja na vseh področjih, zlasti še pri materialnih stroških. Temeljito pa bo treba ponovno pretehtati tudi vse načrtovane naložbe, saj je od njihovega uresničevanja v največji meri odvisen nadaljnji razvoj trži-škega združenega dela. ^ j sedemkratno. Izvoz na to področje bodo povečali še Alples, Gorenjska predilnica, Kroj in Sešir. V Jelovici so sicer v letni plan zapisali, da bodo prodali na tuje letos za dobrih 2,8 milijona dolarjev izdelkov. V osmih mesecih pa so že izvozili za dobrih 8,3 milijona dolarjev, do konca leta pa naj bi se izku-pičekpovečal na 19 milijonov dolarjev. Tako postaja Jelovica največji občinski izvoznik, pri čemer je posebnega pomena to, da prodaja izdelke iz lesa, se pravi, da je njena proizvodnja vezana predvsem na domačo surovino. Drugi največji izvoznik na konvertibilno področje je Iskra Železniki, ki je za letos planirala 12,7 milijona dolarjev izvoza. V osmih mesecih so izvozili v vrednosti nekaj čez 5,6 milijona dolarjev, do konca leta pa računajo, da bodo izvozili za slabih 11 milijonov dolarjev. Tudi LTH Skofja Loka bo težko dosegla planirani izvoz 10 milijonov dolarjev, saj je v osmih mesecih, zaradi zgoraj«omenjenih težav, izvozila le za slaba 2 milijona dolarjev. Termika je planirala 5,8 milijona dolarjev izvoza in bo plan predvidoma dosegla. Po skupni vrednosti izvoza sicer ostaja največji občinski izvoznik Alpina, vendar več kot na konvertibilno izvozi na klirinško področje. Do konca leta naj bi na zahodni trg prodali za 5,7 milijona dolarjev obutve. Plan izvoza naj bi do konca leta presegli tudi v Alplesu in sicer naj bi izvozili za 4,3 milijona dolarjev in v Gorenjski predilnici, kjer naj bi iztržili 4,7 milijona dolarjev. Skoraj podvojili bodo plan izvoza v Seširju, kjer naj bi namesto planiranih 1,3 milijona dolarjev iztržili na tujem 2,2 milijona dolarjev,' v Kroju pa računajo na milijon dinarjev deviznega iztržka. L. Bogataj r—-'■-'■- Tudi kmečka žena na porodniškem dopustu Z novim letom naj bi tudi kmežka žena dobila pravico do porodniškega dopusta. Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih združenih kmetov za uresničevanje pravice do porodniškega dopusta je do sedaj podprlo 15 zadrug v Sloveniji Razpravo o porodniškem dopustu za kmetice se vlečejo že nekaj let in najbrž smo sedaj tako blizu tej pravici za kmečke žene kot še nikdar. Ze julija sta skupnost otroškega varstva Slovenije in Zadružna zveza Slovenije sprejeli osnutek samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih združenih kmetov za uresničevanje pravice do porodniškega dopusta. Takoj sta ga dali v zadruge s priporočilom, da ga najpozneje do septembra vrnejo z vsemi pripombami in predlogi potem, ko ga bodo obravnavali odbori aktivov kmečkih žena, mladih zadružnikov in zadružni svet. Do septembra je poslalo pripombe le 15 slovenskih zadrug. Pravice in obveznosti in s tem tudi porodniški dopust veljajo le za združene kmetice in kmete. Glede trajanja porodniškega dopusta sta predlagani dve možnosti, vendar prva, če sodimo po odmevih razprav, ne pride v poštev. Ta namreč predlaga, da bi imela kmetica pravico do 105 dni porodniškega dopusta v nepretrganem trajanju, druga možnost pa je, da imajo združeni kmetje pravico do porodniškega dopusta v enakem obsegu kot delavci v združenem delu. To pa med drugim pomeni, da lahko po 106 dneh vzame dopust za nego otroka tudi oče, če se tako zdi staršem bolj primerno. Hkrati pa gre tudi zato, da se po 105 dneh lahko kmetica odloči za štiriurni delavnik, ki traja, dokler otrok ne izpolni prvega leta. Pri tem velja dodati, da je 105 dni porodniškega dopusta namenjeno materi, da se opomore, ostali dopust pa je za nego otroka. Kdo naj bi delal na kmetiji, ko bo mati na dopustu? V škofjeloških aktivih žena zadružnic so žene predlagale, naj bi se same v aktivih dogovorile za pomoč na kmetiji, kjer bodo imeli porodnico. Nadomestilo osebnega dohodka pa je tisto vprašanje, ki je pri tem najbolj bistveno. Kmetice naj bi imele, ko bo sporazum začel veljati, pravico do 100-odstotnega nadomestila od osnove. To naj bi bil, je bilo predlagano v razpravi, zajamčeni osebni dohodek v SRS, kar bi trenutno 5100 dinarjev. Kje dobiti denar za nadomestila? Skupnost otroškega varstva je za letos pripravila izračun, da bi morali vsi združeni kmetje prispevat j 1,6 odstotka od 5100 din. To je toliko, kot v ta namen plačujejo delavci. Obremenitev na kmetijo tako ne bi bila visoka in bi znašala okoli 590 dinarjev letno. Sporazum naj bi začel veljati 1. januarja prihodnje leto in prve žene kmetice bodo lahko deležne porodniškega dopusta. Vendar pa le na območju tistih zadrug, ki bodo sporazum sprejele. Zato je sedaj čas, da žene same v okviru aktivov povsod pogledajo, če so pri njih sporazum podprli. . D L. n. Poudarek na dohodkovno zanimivejši proizvodnji SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Zavarovanje za primer brezposelnosti (2) - f£k (*enarne&*a nadomestila je odvisna od oseb-J**odka, ki ga je imela oseba v delovnem raz-* Denarno nadomestilo znaša 60 odstotkov od ^ki jo predstavlja poprečni mesečni osebni VJJTt' v zadnjem letu pred prenehanjem delovnega Vendar pa denarno nadomestilo ne more ^^^'■jse od zajamčenega oziroma najmanjšega dohodka v republiki. Letos se od 15. aprila \. *|Pošteva. da denarno nadomestilo ne more biti . 5-100 din. Skupaj s tem nadomestilom pa '^plačuje tudi denarni dodatek za člane ožje Vj?fT *i jib preživlja, in sicer za vsakega Člana 5 °d osnove. 31 j_ Pojemanja denarnega nadomestila je odvisen V^*t' «« ga je oseba doslej prebila na delu (delovne «n sicer: \p^. "Pa oseba najmanj 9 mesecev neprekinje-ali 12 mesecev s presledki v zadnjih IH }* *e ji izplačuje 3 mesece, EP *S V - če ima oseba najmanj 30 mesecev nepretrgane Cj1* dobe ali 50 mesecev s presledki v zadnjih petin '^■••t ji izplačuje 6 mesecev, .. *e ima oseba 5 do 10 let delovne dobe, se ji 9 mesecev, • • V,~ Pa «ma več kot 10 let delovne dobe. se T'*r'S', nadomestilo izplačuje 12 mesecev Pri pravici do denarnega nadomestila poznamo dve izjemi: oseba, ki ima najmanj 15 let delovne dobe, je upravičena do izplačevanja denarnega nadomestila tudi po preteku 12 mesecev, če ji niti s strokovno usposobitvijo ali prekvalifikacijo ni bilo mogoče zagotoviti zaposlitve, ki ustreza njenim sposobnostim. Denarno nadomestilo se izplačuje tudi po preteku določenega Časa ženi med nosečnostjo do poroda in po porodu in sicer toliko časa, kolikor časa ima zaposlena žena pravico do skupne odsotnosti zaradi porodniškega dopusta. Denarno nadomestilo pripada osebi od prvega dne, ko ji je prenehalo delovno razmerje in se priglasi skupnosti za zaposlovanje ter zahteva nadomestilo v 15 dneh od dneva prenehanja delovnega razmerja. Će pa zahteva nadomestilo po tem roku (vendar Se vedno v roku 30 dni), ji gre nadomestilo od dneva, ko vloži zahtevek. Do denarnega nadomestila pa nima pravice oseba, ki vloži zahtevo po preteku časa, za katerega bi se ji izplačevalo. Pravica do denarnega nadomestila preneha, če se oseba zaposli ali uveljavi pravico do invalidske ali starostne pokojnine ali postane trajno popolnoma nezmožna za delo. Prav tako pravica preneha z odhodom na služenje vojaškega roka, na prestajanje zaporne kazni, daljše od treh mesecev. Denarno nadomestilo tudi usahne, če oseba neupravičeo odkloni zaposlitev, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti ali če odkloni izobraževanje, na katero je poslana zaradi priprave in usposabljanja za zaposlitev. Skupnost lahko tudi ukine denarno nadomestilo, če se oseba dvakrat zaporedoma na oglasi na skupnosti za zaposlovanje in izostanka tudi ne opraviči. Oseba, ki ji je pravica do denarnega nadomestila prenehala zaradi odhoda k vojakom, vendar pa je še ni v celoti izkoristila, lahko ponovno pridobi pravico, ko se od vojakov vrne, pravico pa lahko uživa Se toliko časa, kolikor ga je ostalo pred odhodkom k vojakom Pravico do denarnega nadomestila pa lahko uveljavljajo tudi naši državljani, ki so bili zaposleni v tuji državi, s katero ima Jugoslavija sklenjeno meddržavno pogodbo o socialni varnosti za primer brezposelnosti. Ta pogodba določa pogoje za pridobitev pravice dd denarnega nadomestila. Ana Frohik.h Železniki - Zahtevam, da bi kreditiranje potrošnikov prenesli v banke, ni nova. S tem bi izenačili možnosti prodaje vseh jugoslovanskih proizvajalcev predvsem trajnejših dobrin, saj morajo sedaj v Sloveniji proizvajalci sami zagotavljati sredstva za kredite, medtem ko jim drugod pomagajo banke. Kreditiranje prodaje postaja tako veliko breme in kot so povedali v Alplesu, enemu največjih proizvajalcev ploskovnega pohištva v Sloveniji, morajo v potrošniške kredite prelivati velika sredstva, da lahko zagotovijo prodajo. Tako imajo trenutno na ta način 160 milijonov dinarjev vezanih sredstev, kar je gotovo edinstven primer v pohištveni industriji. Zaradi vse višjih cen repromateriala, ki jih ne more pokriti niti boljša organiziranost dela in niti višja produktivnost pa jim ^ pada tudi akumulacija. Ker pa se nadaljnjemu razvoju ne morejo odreči, načrtujejo kratkoročno in dolgoročno preusmeritev proizvodnje. Tako bodo povečali proizvodnjo in prodajo vsega, kar se ne prodaja na potrošniške kredite. Tako bodo povečali primarno proizvodnjo, proizvodnjo fonskega pohištva, inženiring, izdelavo transportnih naprav za lesno industrijo in druge panoge, lesnoobdelovalnih strojev ter elementov za lesene objekte, oblog, podbojev, odbojev in zabojev. Prav tako bodo povečali vse vrste drugih storitev kot so proizvodnja toplotne energije, storitve voznega parka, gostinstva, tiskarne, projektiranje tehnologije in notranje opreme, računalništva ter uvajanje celotnih sistemov obdelave za lesno industrijo in njej podobne proizvodnje. Povečati nameravajo tudi izvoz pohištva v ZDA in v nekatere arabske dežele. Prav tako nameravajo nadaljevati z izvozom v vzhodno Evropo. V letu 1982 se bodo skušali uveljaviti tudi na avstralskem trgu, predvsem s programi, ki jih izdelujejo za ZDA. Programe, ki jih izdelujejo za Zvezno republiko Nemčijo pa bodo skušali razširiti tudi na druge zahodnoevropske dežele. V povečano prodajo v arabske dežele se bodo vključili s celotnim inženiringom. To pomeni, da ne bodo prodajali le izdelkov, temveč bodo poskrbeli tudi za montažo, servis, izdelavo posebnih programov in kompletiranje z netesnimi proizvodi. Inženiring pogojuje kompletno ponudbo, zato se bodo povezali s številnimi kooperanti. Vzporedno pa bo Alples kooperant nekomu drugemu, ki bo prevzel določen posel. Seveda pa se na tak način prodaje ne da priti takoj. Vzgojiti in izobraziti bo potrebno kadre m nov Mstem usmerjenega izobraževanja je za to dokaj primerna oblika. Ko bodo ta program uresničevali na tujih trgih, bo delavec moral biti izredno domiseln, da bo dopolnjeval proizvodnjo doma. Vsi ti ukrepi morajo zagotoviti, da bodo 'že leta 1983 izvozili 30 odstotkov proizvodnje pohištva in drugih lesnih izdelkov. V proizvodnji pa so si zastavili dve glavni nalogi: zagotoviti boljšo kvaliteto in zmanjšati izmet ter realizirati plan proizvodnje in storitev ter ga po možnosti tudi preseči. L. B. Še varčneje s plinom Kranj — V začetku minulega tedna so vse tri slovenske pl narne prenehale prodajati plin jeklenkah, ker ga od domačih rafinerij niso dobile dovolj. Za taknilo pa se je tudi pri uvozu. Petrol in republiški komite za energetiko, industrijo ter grad beništvo pa sta ob koncu tedna zagotovila, da bodo plinarne ta teden plin spet prodajale. Ko smo o tem poprašali v IPK, prodajalna plina v Kranju, nam niso vedeli povedati nič gotovega, predstavnik prodajno-nabavne službe v ljubljanski plinarni pa nam je po telefonu povedal, da pričakujejo, da bo plina zdaj dovolj. Seveda pa ta teden še vedno lahko pričakujemo zmanjšano porabo oziroma dobavo. Tako naj bi vsak potrošnik lahko za zdaj dobil le eno jeklenko plina. Vendar pa ni razlogov za preplah, saj naj bi se že prihodnji teden dobava normalizirala. Pojasnili so tudi, da bodo tri slovenske plinarne — ljubljanska, mariborska in celjska — do konca leta potrebovale še 8600 ton tekočega naftnega plina. Petrol predvideva, da bi ga 6000 ton uvozili iz Madžarske in ZR Nemčije. Manjkajoče ostale količine pa naj bi dobili iz domačih rafinerij. Uvožen plin bo za 50 odstotkov dražji od domačega. Razen tega, pa pri Petrolu pravijo, da bo potrebne količine tekočega naftnega plina U žko zagotoviti, ker -domaČe refinerije zelo neredno in počasi dobavljajo gorivo, pa tudi devize za uvoz litega prihajajo neredno. Tako naj bi za zdaj imeli prednost pri preskrbi s plinom bolnišnice, šole: vrtci ipd ^ G L A S4.STRAN. KULTURA TOH€K, i3.0mg,' Lepota giba Ples ni le razvedrilo, gibanje in ritem; v izraznem plesu, ki sele nekaj let prodira na slovenski oder, je moč odkriti nov smisel. Večinoma izraža čustva, dogodke, okolje, s fantazijskimi figurami se vrača v zgodovino, črpa v ljudski plesni ustvarjalnosti. Podobno kot balet vključuje vrsto osebno izraženih plesalčevih figur, le da je izrazni ples svobodnejši, saj poleg klasike zajema tudi moderno izrazno tehniko, vse od afrojazza do folklore in revijskih plesov. Vse te sestavine povezuje plesalcev a osebna ustvarjalnost, njegovi notranji vzgibi so tisti, ki nadknljujejo tehniko in dajejo plesu vsebino. Alenka Dolenc, učenka Manje Sevnikove, sicer brez formalne plesne »izobrazbe«, zato pa privržena plesu, odkar pomni, je začetnica tovrstne ustvarjalnosti na Gorenjskem. Ze štiri leta je tudi plesna pedagoginja in koreografinja mladim Tržičankam in plesni skupini Modrina v Kranju. V teh letih je spoznala vse težave, ki spremljajo prodor nove zvrsti umetnosti med nezaupljivim občinstvom. Ne le vaje v ozki garderobi tržiškega gledališča. tudi redki nhiakovalri nrirvvtitev so v prvih letih jemali pogum zagnanim plesalkam. Sele letos se je publika povsem vživela, ko ^o plesalke iz Tržiča prodrle na Naši besedi, ko je bila za njimi uspešna prireditev Titov memorial v Zaječaru in gostovanje v Franciji letošnjega prvega maia. »Ples resda lepo izgleda, a za navidezno krhkostjo in nežnimi gibi plesalcev je mnogo ur pravega garanja,« pripoveduje Alenka Dolenc. »Prve vaje navadno obsegajo klasi ko, ki da plesalcu občutek za drso, pozicijo in prostor, potem slede vaje figuralnega baleta, z revijskim plesom pa navadno prekinjamo zahtevnost ostalih plesnih tehnik. Vendar je plesalcu treba privzgojiti ie marsikaj drugega: estetiko giba, razgibanost, poslušanje glasbe tudi s telesom, ritem in osebni občutek za plesno ustvarjalnost. Plesalceva čustva so silno pomembna, prav toliko pozornosti pa velja posvetiti tudi ponarejanju teb čustev, saj igralstvo, tudi pantomima, precej pripomore k raznoliki podobi plesa, postavljenega na oder.« S telesom se da marsikaj izraziti, meni Alenka Dolenc. To načelo skuša vcepiti plesalkam, ki jih vodi h gibalni popolnosti, po tem pravilu poteka tudi njeno življenje, domala v celoti posvečeno plesu. V želji po izpiljenosti svojega umetniškega izraza si prizadeva za popolnost tehnike, se uči pri raznih znanih koreografiji, v ples pa želi vnesti tudi čimveč svojega. Ze dolgo jo navdušujejo ljudski plesi, predvsem orientalski, tudi jogine asane nosijo v sebi Kultura prodira v šole Z novim sistemom usmerjenega šolstva večje odpiranje kulturnim tokovom - Obeti svetlejših časov za povezavo šol s kultur-aimi centri — Potreba po ustanovitvah kulturnih društev v šolah Kranj - Bogastvo interesnih dejavnosti, ki jih je deležna osnovnošolska mladina, s sklenjenim osnovnošolskim izobraževanjem navadno povsem zamre. Srednja ali poklica šola, omejena z obveznim šolskim programom, navadno ne nudi možnosti bogatenja kulturnega življenja. V rednem predmetniku je sicer obširen tudi program kulturne vzgoje: v okrilju slovenskega jezika zahteraturo in gledališče, v novem predmetu estetska vzgoja pa za glasbo, ples, likovnost in film. Slednja, ki z usmerjenim izobraževanjem postaja odslej obvezna na vseh šolah, sicer še ni povsem uveljavljena, a z njo so v kulturo mladih posijali novi obeti. Vendar okostenel način vcepi Janja vseh zvrsti znanja umetnosti prav gotovo ni tisto, kar mladega človeka prosvetljuje. Le formalno znanje ni dovolj, pač pa je treba z novimi metodami globlje poseči v duševnost mladega človeka, da sprejme določene vrednote. Nekaj kulturnih dni na leto, ki obetajo obisk galerij, opere, gledališča, je že korak dlje v teh prizadevanjih, a s tem še vedno ni preseženo pasivno sprejemanje umetniških impulzov. Mladega človeka, ki mu osnovna šola vseskozi vceplja težnjo po ustvarjalnosti, ne more zadovoljiti teoretično visoka raven srednješolske kulture. Potrebna mu je ustvarjalnost, ki ob pridobljenem znanju oblikuje pravi odnos do umetnosti. Doslej so imeli dijaki v šoli bolj skromne možnosti izraziti svojo umetniško kreativnost. Naipogum-nejši so navezali stike s kulturnimi društvi, iskali pomoč pri strokovnjakih, ki delajo pri raznih centrih v zvezah kulturnih organizacij na občini. A to je lahko potolažilo le posamične apetite. Zgleden primer, kako množično zaobseči ustvarjalnost mladih v celoto, je lani ustanovljeno kulturno društvo na gimnaziji v Kranju, ki se povezuje z Zvezo kulturnih organizacij in s tem skrbi za strokovnost svojih prizadevanj. Od tod tudi vse večji in vsestranski razmah kulturnega življenja gimnazijcev, živahno prireditveno življenje in nove dejavnosti. Od klasične plesne vzgoje so sklenili pokukati v izrazni ples, od pevskega zbora so prešli tudi na sodobnejše, z ritmom bogatejše glasbene zvrsti, svež veter je zapihal literatom, tudi filmska ustvarjalnost se ponuja. Ko bi podobne stopinje ubrale tudi druge šole, se ne bi bilo bati za Srihodnost kulturnega življenja, kulturno društvo v šoli bi navezalo stike z zunanjimi dejavniki, v okviru šole pa bi smotrno združilo mlade ustvarjalce. Težava je seveda v majhni strokovnosti pedagoških delavcev, a ta se da z malo volje in odprtosti navzven kaj hitro premagati. Zakaj resnično škoda bi bilo ne izkoristiti prekipevajočega navdušenja mladih za umetnost in možnosti, ki jih na tem področju ponuja šola. D. Žlebir Filmska umetnost prerašča v ljubiteljstvo Jesenice - Zadnje dni septem bra so člani filmske skupine Odeon z Jesenic razpravljali o nadaljnjem obstoju skupine, kjer zadnje čase sodeluje vse manj članov, zaradi česar upada tudi snemanje filmov. L delom morajo začeti čim bolj sistematsko, so ugotovili. Filme bodo cdslej snemali s skupnimi močmi in sicer bo pn enem filmskem projektu sodelovalo več oblikovalcev od ideje do končne obdelave filma Če hočejo z delom nadaljevati in obnoviti uspehe, ki so jih že dosegah, morajo svoje vr ra*W£ Povabit, nameravajo nov* delavce, ki se za So za kinoamatersko dejavnost, Sr?udi .zkušene filmarje, k. so v Sfup ni delovali že pred let,. Skup,-naT bo ponovno šesta a H oktobra ob *8 uri popoldne v klubskih prostorih na Cesti železarjev. Na se- risKar^^rmcSnirsnemati Sprva bodo snemali preprostejše filme, sčasoma pa naj bi se kvaliteta stopnjevrfla. Hkrati bo tekel tudi kino tečaj, ki bo mlade člane seznanil s teorijo, ki je zelo pomembna pri praktičnem delu s kamero, montažno mizo, lepilnico in ostalo opremo. Člani skupine so spregovorili tudi o delu kino krožkov na osnovnih Šolah v jeseniški občini. Le-ti še niso v celoti zaživeli, zato se bodo predstavniki Odeona v teh dneh dogovorili o tej obliki delovanja na šolah. Okrepiti pa bi se moralo tudi sodelovanje Odeona z ostalimi klubi in organizacijami na Jesenicah in po Gorenjski. Jeseniški filmarji pa razmišljajo tudi o tem, da bi sodelovali na bližajočem se festivalu amaterskega filma, Jugoslavije, za katerega naj bi posneli čim več kvalitetnih filmov, kasneje pa bi si lahko obetali tudi sodelovanje na tovrstnih festi valih v tujini. A. Kerštan svojevrstno gibalno sporočilo, v letošnji koreografiji bo poskušala porabiti razigrani kankan, pa Se vrsta najglobljih čustvenih vzvodov jo vodi pri izpopolnjevanju plesa, ki ga želi s svojimi dekleti postaviti na oder. Ker ples počasi prodira — v tujini je že zavzel mesto, ki mu v okviru lepih umetnosti gre — je tudi možnost za tovrstno izpopolnjevanje kaj skromna. Alenka Dolenc se je letos udeležila tečaja izraznega plesa v Ljubljani, prvega te zvrsti pri nas. Sicer pa pravi, da je obsojena na lastno iznajdljivost. Prav zaradi pomanjkanja zanimanja ustreznih ustanov pri nas se je Alenka Dolenc odločila pomagati pri plesni vzgoji najmlajših v Tržiču. Čeprav bo to le kaplja v morje, vendarle meni, da se z vzgojo najmlajših obeta razmah izraznemu plesu. »V Tržiču bo ie naprej delovala obstoječa plesna skupina, ki ustvarja ze štiri leta. Obenem bom vzgajala srednješolke, delovati pa do začel tudi podmladek, deklice od 5 do 11 leta. Pri njih nameravam začeti z glasbeno baletno pravljico, z raznimi igrami in osnovami, ki bodo deklice pritegnile in jih v plesu tudi obdržale.« Alenka Dolenc govori večinoma o Tržiču, kjer io je veljalo njeno prodiranje s plesom precejšnje napore. V Kranju, pravi, je bilo mnogo že storjenega, saj ni bilo niti težav s prostorom niti z odklonilnim odnosom občinstva. V prihodnje bi si v kranjsko plesno skupino želela več fantov, saj bi na ta način laže uresničil koreografijo, zasnovano za letos. D Z. Razstava »Divjad« Bohinjska Bistrica - V petek, 16. oktobra ob 18. uri, bodo v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici odprli razstavo diapozitivov Divjad. Pokrovitelj razstave je Lovsko društvo Bohinjska Bistrica, pripravil pa jo bo klub Diana iz Ljubljane. Delovni posvet Skorja Loka - V petek, 16. oktobra in v soboto, 17. oktobra bo v škofjeloškem Šolskem centru Boris Ziherl v Podlubniku delovno srečanje predsednikov in tajnikov občinskih zvez kulturnih organizacij, ki ga prireja Zveza kulturnih organizacij Slovenije. V petek dopoldne ob 9.30 bodo na sporedu teme o sodelovanju med zvezami kulturnih organizacij in kulturnimi društvi. Slavko Pezdir bo govoril o vsebini in načrtovanju delovanja kulturnih društev, Franjo Stebih o sodelovanju kulturnih društev pri oblikovanju kulturne politike in načrtovanju kulturne dejavnosti v njihovem okolju, Janez Meglic pa o spodbujevalni, svetovalni, programski in strokovni pomoči občinskih zvez kulturnih or- fc ganizacij kulturnim društvom. V petek popoldne ob 15.30 bo Janez Karlin govoril o novih vsebinah in oblikah dela občinskih zvez kulturnih organizacij, Marjan Suša pa o sodelovanju zvez kulturnih organizacij pri oblikovanju kulturne politike in načrtovanju dejavnosti v njihovem okolju. V soboto ob 8. uri bo predsednik ZKOS Jože Osterman govoril o nalogah, organiziranosti in načinu delovanja ZKOS in združenj, podpredsednik ZKOS Jože Humer pa o spodbujanju, usmerjanju, svetovanju in strokovni pomoči ZKOS občinskim zvezam kulturnih organizacij. Filmi neuvrščenih dežel Kranj - Od 21. do 26. oktobra se bo v Kranju odvijala revija dokumentarnih filmov iz neuvrščenih dežel, k, ga Interfilm festival Sport in turizem iz Kranja prireja v poča stitev 20-letnice prve konference neuvrščenih v Beogradu. Revijo bo spremljala Se okrogla miza na temo Ki*Umentarni fi,m kot možnost zt>Iizevanja in izmenjave med neuvr Sčenim, deželami, ki bo na sporedu v petek, 23. oktobra. Pripravil, bodo tudi razstavo afriške umetnosti in retrospektivo celovečernih filmov režiserja Joussefa Chanina in Mri-nalaSena. Jože Harih razstavlja v Škof ji Loki Zdomec v skupščini Tokrat razstava predstavlja delo zanimivega avtorja, ki šff povezan s Skofjo Loko, temveč je iz vrst tistih delavcev, ki jih,*' zanesla v tujino in so tam začasno zaposleni. Slikar amater Jok i* je bil leta 1949 rojen v Mariboru in dela v MUnchnu, kjer je obar likovne tečaje Tako kot mnoge druge slikarje amaterje je tu* '* ki je sicer po poklicu grafični oblikovalec, pot za zaslužkom pns** v čisto drugačen poklic - trenutno je avto prevoznik — in -povsem razumljivo, da se po delu ukvarja z likovnim snovanjem Motivno je vezan na figuraliko in deloma na tihožitje, čea*H pomaga izpovedovati njemu lastne misli, ki so v Harihovern as*** prisotne tudi v angažiranem pristopu in kritičnem pogledu nada** svet. Zanimiva je v tem pogledu slika »Zdomceva pot« SaV naslikal v načinu tihožitja kos železniške tračnice, ki jo je posta*" ■ \ prvi plan in jo poudaril s prazno in stlačeno rdečo konzervu«* Coca-cole. Na drugi strani tračnice je naslikana mrtvaška lobaE« zraven v Sčavju ob progi zavržena fotografija mladega moskeo sliki je Harih uporabil vrsto tihožitja, imenovanega vanitas znan«1 tam od začetka 17. stoletja, ki z raznimi predmeti, kot so na s* peščena ura ali mrtvaška lobanja, ponazarja minljivost w¥\ nesmisel pehanja za trenutnimi dobrinami... Podoben nazor o nesmislu izraža tudi slika »Koncert ob deloma tudi, a vendar z nekoliko zavzetejšim pristopom, kot danes grozečega oboroževanja, govori Harihova slika »Ev« t ženska z razgaljenimi prsmi in s plinsko masko na obrazu se prti"-' dovolj zgovorno slikarjevemu protestu. Druga, angažirana smer Harihovega slikarskega spogleduje z dogajanji v Afriki. To so slike, kot na primer J* blagoslov« in »Afriški pogledi«, ki same zase dovolj zgovorno pn^ avtorievi prizadetosti. Se bolj kot motivni pregled Harihovega slikanja je zaaš** način, s katerim se slikar izpoveduje. Naturalističen o«*1 predmetov iz resničnega sveta, ki nas obkroža, je s perfektnu: ~ dovanjem obrtniške slikarske veščine izpeljan na tak način da * ne vemo, ali je predmet res naslikan ali pa je nelepljen n« si*** ploskev. V tem posnemanju predmetov je Harih blizu tako s***' nemu hiperrealizmu, a je vendar zaradi nekaterih naivnih «*•* blizu tudi neopredeljivemu bistvu naive. Slednje bolj kot iaeim c<* ki je resničnim naivcem nekako pridodan zaradi pornanikan^i** zaradi nespretnosti. Harih pa je spreten slikar, ki bi lahko «w* perfekcije izbrušeno tehniko s pridom uporabil, če bi osnoval' pretehtal in motiv očistil nekaterih odvečnih predmetov lrikV osnovno slikarsko zamisel. Andrej Pav Kriki likovniki na Jesenicsh - V delavskem domu no ^ dni razstavljajo člani likovnega kluba iz Krškega. Pr^S^SS* glavnem s portreti in krajinami. Razstavo, ki jo prirej^ Dolik, si lahko ogledate vsak dan razen nedelje od 9. q» n* do 19. ure. Na fotografiji: slikar Rudi Rajhman, član ftjt Dolik. si ogleduje likovno delo slikarja Marjana Kne* R. R. Podelili pet Čufarjevnih plaket Jesenice - Koncem septembra so se sestali delegati skupščine jeseniške kulturne skupnosti. Udeležba v zboru izvajalcev je bila izredno dobra, v zboru uporabnikov slabša Delegati so pregledali uresničevanje sklepov minule seje, obravnaval, poročilo o delu izvršnega odbora, med drugim potek obnove Liznekove domačije v Kranjski gori in problematiko odkupa Reslerjeve hiše. Sprejel, so polletno finančno poročilo in družbeni dogovor o skupnih obveznostih glede izvoznih spodbud, petletni načrt kulturne skupnost, ter obravnavali osnutek dopolnil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delu kulturne skupnosti, ob katerem so se zavzeli za taksen način organiziranosti dela, ki ne bo Sini administracije. Veliko pozornosti so delegati posvetili vsakoletni podelitvi Cufar-jevih plaket, ki jih v jeseniški občini podeljujejo za najvišje dosežke na področju kulture. Plakete so poimenovali po jeseniškem revolucionarju in delavskem pisatelju Tonetu Cu-farju, od leta 1956, odkar jih podeljujejo, pa jih je prejelo 88 posameznikov in kulturnih organizacij Na letošnji razpis je prispelo osem predlogov žirija je sklenila, da podeli pet plaket, na slovesnosti oh koncu leta. Pri izboru predlogov pa se žirija zadnja leta srečuje z zadrego, da je na osnovi sprejetih meril vse težje podeljevati priznanja za kulturno delo. Predlogi so često premalo utemeljeni ter meni kva htete. Zato £ M vsako leto podeljevan * števila plaket. O te? V* oziroma o pravilniku ČUSr^ Plaket boV*' ,zvršn, odbor kulturne skup*! Festival amaterskega filn* Slovenije Tržič - V soboto, 24 ^ v Tržiču 18. republik fes terskega filma Slovenije Prirejata ga Foto-kino r*** venije in filmski klub Ton i/ Tržiča. Festival t>o % K> v Tržiču. Na prireditvi bo*f najboljšim k in oama terjata r posebne diplome in p'rakr grade. Pravico do sodelov.s vsi člani organizacij Foto-***' Slovenije ter zarne«sk ' Koroške, iz Benečije in s P*5 Na tržiSkem Festivalu W zani le filmi, ki fJkmfesj \f nastopali v konkurem -festivalov. Ocenjevala kovna žirija v skladu s"pn< SOAFJ in Foto-kino ' je. Žirijo sestavljajo Hor>* Kocjančič in Perko. filmskega festivala pričali ,,,,„. filme slovenskih ks*£i !& 13 OKTMM 1981 ŠPORT IN REKREACIJA 5.STRAN G LAS Tretji množični maratonski tek »Treh src« Zanimiv tek na 10 km n r Ojtaiuracneki odbor, ki ga ■* OK 8ZDL Kranj Pranci yr,_".JS*'B pripravlja na letošnji * V iT maratonski tek »Treh KL**"?- & oktobra, se bo s starta •n*. S,tJ cesti, v batini stadiona »T.***"*, na 42, 21 n 10 kflome • P0*110 sloven- tO*»utrnu* tekačev. Obrnem bo frj* «* kilometrov tudi letošnje L ^u»iuat¥o v maratonu. **fctveroboj 0a« ajSlab ov« - V sredo je bila v ■friasraka konferenca, ki jo je zveta Slovenije pred ^5" ^■^kaaitoaaa »Četveroboja /*J»JoJ »o posredovali infor-• »•Pjprarak in uvedbi »Četvero-yXST* Sodelovale bodo re presen-■4 rretovni prvak iz leta 1976. Prvak is leta 1978, repre-^utnite, viceSampion sveta iz * '•Presen tanca Jugoslavije. J^ausavalac 1972. leta. Četve %T»8oraniji od 16. do 18. oktobra. \TJ,V petek, (16.10.1981) dve »S rnu2B1 Velenju in sicer ob \^ C88R in ob 18.15 uri Jugo-Vjttai. V soboto se bodo re-,1^*"* Praštale v Ajdovščino, kjer V ^sajaaje Danska : ZRN ob 16.15 ™ ■ Jugoslavija pa ob 19.30 uri. *«tvaroboja narodov bo v Mjanak) hali Tivoli, kjer bo siavija : ZRN ob 16.45 < ga bo tudi televizija, zadnje bo ob 16. uri C8SR : Danska. J*^* *■ »Cetveroboj narodov« je V **«pBice za vse tekme pa se lahko ^ *J*j«torih Rokometne zveze Slo J**B«r nase reprezentance Bra-^*y«c in Ivan Snoj ter njegov "Zirković so za cetveroboj *Wfli za jugoslovansko repre-***d» dva igralca slovenskih *>j©vi£a iz Aera Celje ter (Kobnaka Slovan), repre-f*. bodo sestavljali ie trije vfW, Jovanovič, in Pašič ter J**"*, Štrbac, Zorko, Radie r1™"*, Obran, Grub*, Puzovič, FeJ«ut. Največ uspeha do sedaj L "•** reprezentanca, ki je v kar šestkrat zmaje *—»rg*1* štirikrat, re-„ ZRN pa dvakrat. Za naj-■»* m posameznike »o pripravili •*ale in priznanja. Vse repre-tado bivale v hotelu Lev v Vaa srečanja bosta vodila 1 P»» «Italije in Avstrije. J. Kuhar Pobuda za pristop k organizaciji maratonskih tekaških prireditev je prala leta 1980 na »Pomurskem kolesarskem maratonu« v Gornji Radgoni Pobudo so posredovali tudi Smučarski zvezi Slovenije, odboru za množične tekaške prireditve, ki usklajuje tudi množične tekaške prireditve izven smučarske sezone. Ti teki služijo predvsem smučarjem tekačem, rekresttvcem in aktivnim tekmovalcem za vadbo tudi v mesecih, ko ni snega. Več je tudi tistih, ki tečejo zaradi zdravja, večje vzdržljivosti in boljšega počutja. Tekaška množična rekreacii ■ je v Sloveniji selo napredovala. Zato je bila pobuda zdra vitišča Radenska dobrodošla kot ie nov prispevek za zdrav način življenja. Vse to je pripeljalo do organizacije množičnih tekaških prireditev in tudi tekov »Treh are«. Pobudo za organizacijo množičnih tekaških prireditev sta podprli tudi ZTKO in AZ Slovenije. Namen organizacije maraton - Nogomet Neučinkoviti napadi Triglava ■BANJ - SNL Triglav . Ptuj 02 (0:1), stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 200, sodnik Djordjevič (Ljubljana) S«r*fci: 0:1 Emeršič (30), 0:2 Ceh (81-11 m). Triglav: Hafner, Mujič, Legat, Mrak Česen, KondeŽ, Bradeško, Belančič (Levstik), Mokič. Radosavljevič, Ovsenek (Panjeta). Plari: Shnonič, Letoma, Zgeč, Malek Vogrinec, Radolič, Skoki, Emeršič, Korošec, Ceh, Ogrizek (Žitnik) Domačini so se tokrat proti slabim S>stom iz Ptuia predstavili v slabi luči. eprav so imen vso tekmo terensko premoč, napadalci Triglava niso znali najti poti, da bi žogo potisnili v vrata. Sama igra je pokazala, da tudi novi trener Kranjčanov Jovanovič ie ni nafte 1 pravega strelca. V vrsti priložnosti, ki jih je imel Triglav v tem srečanju, so njegovi napadalci zapravili idealne priložnosti za gof Gostje, fc imaio malo nogometnega znanja, so tako zasluženo v Kranju osvojili točki. Prvi gol so dosegli v prvem delu srečanja iz prostega strela, druge pa v drugem delu. V 81 minuti je namreč vratar Tngiavanov Hafner v svojem kazenskem prostoru nepravilno zaustavil gostujočega napadalca. Sodniku Djordje viču ni preostalo drugega, kot da je pokazal na belo točko. S tem zadetkom je bilo konec upov za domačine. Prepričani so bili, da bodo osvojili vsaj točko. Toda s tako slabo igro se je ne da dobiti. - dh oročili ste nam l^J?>iaia rranc MraT^TPmlo V>^mnkt v počastitev krajevnega f^k^ttJDBovanje v streljanju z Tekmovanja borcev Kokrice, so se udeležile >, Britofa in Tekmovalo" je 42 strelcev in X*!** borcev. S 424 krogi je zma l3*«of pred ZB Kokrico 413 in ZB ** Med posamezniki ie zma-Uanač (SDFranc Mrak) s 189 i Francem Strnišo, Zoranom Marjanom Umnikom, Srećom J otetom Sitarjem, Janijem Janezom Strnišo, Janezom Iv« so člani SD Franc Mrak), ^ M^rhjem (ZB Kokrica) m Mrak). L_ to organizira b tudi tekmo -^nju z malokatibrsko puško **v*m logu na Suhi. Sodelovali °' iz krajevnih skupnosti Bntot, » Predoalje. Tekmovalo je 39 Zmaga! je Tone Markič, ki je * krogov od 100 motnih. Sledijo Stfj!***. Zore« si4*r< Pr"nc 9tTt" . Primož Strniša itd ^VitUace ^ V*** prv« J. Sitar _ — Po 4. kolu . prvenstva Gorenjske ie boj . «*«jh V A skupini sta kandidata SN T? Lesoe in Bled, v B skupini pa ' X kovica in Jesenice V A skupim so S F^^faki Alples s 4:1, Bled Polet Mk_ ITH Bohinj g 4:3. Vodilna Lesce 5»X^ Uata po deset točk, LTH pa je .•0^»*tttnii točkami. V B skupini je Premagal Jelovico z 2:1, Alpina ^(Vji > 3:1, Tržič pa Jesenice s 4:1 v « 6 točkami pred Jesenicami in k) imata po štiri točke. V tek »kupine pionirjev je Polet --ksno s 3:0, LTH Kondor z 2: J, >t?^Lp Gorenjo vaa 3:0. S 6 točkami »VJV^. Kondor in Polet pa imata po 4 vC *i auadmci sta Bohinj in Polet ^ ; afofloceno, Tržič pa premagal Re % 42 Vodi Tržič s 6 točkami. P. Novak <*Kren kssaaki aajaj, L>e *t|edva. m. f*1 »taroetae skupine, po letni-l*t»oranju deklet 1. letnikov so SS!j DtklstB so' tekUen "kUo- - BAAC - Šolsko iport-Ekonomsko-administrativ-.K?BJ J* priredilo na Strupi a kros za vse dijakinje in bile najboljše Novakova, Jančeva in KoŠirieva, v tekmovanju drugih letnikov Ribnikarjeva, T. Novakova in Pernetova, v tekmovanju tretjih letnikov Nikolaie-va, Jeralova in TOleneva, v tekmovanju četrtih letnikov pa Kurentova, Ran tova in Habjanova. V tekmovanju fantov 1. letnika so bili najhitrejši Majcen, Ta-neeki in Culibrk, v tekmovanju 2. letnikov Miklavčič, Križaj in Graiič, med tretješolci Lončar, Kolar in Stular in v tekmovanju četrtošolcev Košir, Mravlja in Mrak. Najhitrejše sta progi pretekla Kurentova iz 4. d, med fanti pa Miklavčič iz 2. b. Slednji že vadi v atletski sekciji SSD in lahko pričakujemo ie boljše rezultate. Na EASC že pripravljajo novo akcijo Iičemo najboljšo tekačico in tekača šole. B. Veaelinovič Zadnja dirka kartiatov - Na zadnji dirki republiškega prvenstva v kartingu v Portorožu je sodelovalo tudi več Gorenjcev. V nacionalnem razredu ie bil Blejec Sandi Jakopič tretji. V razredu 100 kubičnih centimetrov seniorji je bil Kranjčan Dean Majkič 15. Blejca Vladimir Berce in Rudi Grzetič sta bila v razredu 125 ccm-C2 osmi oziroma deseti. Ekipno so bih Blejci peti. Atletski cetveroboj v Celovcu - V Celovcu je bil pionirski atletski cetveroboj ekip iz Celovca, Nove Gorice in Kranja. Zmagal je ekipno domači KLC, Triglav pa ie bil drugi. Tudi pri pionirkah so bile najboljše domačinke, Kranjčan ke pa so zasedle četrto mesto. Od Slovencev so najboljše rezultate dosegli Culig (Triglav) v metu krogle, Ljubljančan Primožič v skoku v višino, Kijavec (Gorica) v skoku v daljino, Polenčičeva (Gorica) v skoku v daljino in domačinki AljančiČeva in Oitzingerjeva v skoku v viiino oziroma metu krogle. Domačini so po tekmovanju priredili prijeten piknik za vse nastopajoče. L K. Odločilo bo tretje srečanje - Gorenjske košarkarske ekipe kadetov so končale h tekmovanjem, vendar boj za prvaka še ni odločen. Kadeti Lokainvesta iz Škofje Loke in Senčuria imajo enako število točk, zato bo potrebno tretje odločilno srečanje. Obe moštvi pa sta se že uvrstili v zahodno skupino republiške kadetske zimske lige, ki se pričenja ta mesec. M. C. skih tekov je v tem, da se vse večjemu številu prijateljev teka v naravi in teka na smučeh omogoči v domačih krajih testiranje zmogljivosti in rezultatov vadbe. Ti teki so tudi množična manifestacija telesne kulture in vzpodbuda, da bi se množična rekreacija v teku ie bolj razširila. V Kranju se organizatorji na 24. oktober skrbno pripravljajo. Start bo ob 12. uri. Vsi tisti, ki se bodo odločili za najdaljšo progo, bodo imeli težavno nalogo, saj je proga težka. Prepričani smo, da bodo na to dolgo pot odšli res najbolj pripravljeni tekači in tekačice. Nič manj tetka ni proga za mati maraton 21 km. Najboljša udeležba se pričakuje na trim teku na 10 kilometrov. To desetkilo-metrako pot lahko preteče ali prehodi skoraj vsak občan. Prav zaradi tega so organizatorji izbrati tudi to pot. Vsi tisti, ki se počutite sposobne, da boste lahko premagali to najkrajšo progo, se odločite m se prijavite v čim večjem številu. Prijave lahko pošljete že te dni, vsi tisti, ki ie omahujete, pa se boste za vse tri discipline lahko prijavili tudi na dan prireditve. Organizator bo prijave sprejemal še pol ure pred startom. Prepričani smo, da se bodo delovni ljudje Gorenjske v čim večjem številu prijavili za 10-kilometrako progo. S tem bodo Gorenjci tudi dokazati, da se množična tekaška rekreacije tudi pri njih razvija v res pravo tekaško telesnokultumo manifestacijo. D. Humer Skupinska pripadnost Praksa kaže. da v športu in v življenju uspevajo organizirane skupine, ki jih označujejo enotni nagibi, trdnost, eno vi tost, podobnost v temperamentih in značajih. Gre za večje in v športu predvsem za manjše skupine, ki so na očeh širše javnosti. Športna moštva so po številu manjša, odlikujejo jih dobri medsebojni odnosi, ki pri treniranju in na tekmovanjih oblikujejo duh športnega kolektiva V skupinah so vodani vplivni posamezniki, ki ae jim odzivajo ostali člani, predvsem z dekan, uspehi, vedenjem m tako pridobivajo in utrjujejo osebni položaj ah status, kakor temu pravimo strokovno. Neposredni odnosi se kažejo v tehnično taktičnih akcijah v spreminja-jočii pripravljalnih in tekmovalnih razmerah. V teh so bolj nazorni osno-si v športnih zvrsteh, pri katerih je uspeh v skupnih naporih kot so športne igre, veslanje, štafete in ie druge zvrsti. Prav tako pa so odnosi tudi med športniki. Iti se bojujejo za uspeh v posameznih zvrsteh, saj se ta večkrat točkuje in je del uspeha celotnega športnega kolektiva. Športnike poleg skupnih osmerjajo še osebni nagibi, ki se podrejajo skupnim. Razkorak med posameznimi m skupnimi nagibi ruši moč športnega moštva in ni v skladu z znanim načelom vsi za enega — eden za vse. Športnik je član moštva, dokler je v njem dejaven in potreben, pripomore k skupnemu uspehu, dokler ga ne zamenjajo mlajši. Z menjanjem rodov se oblikuje ugled moštva, ozračje in športni duh sta del tradicije, v moštvih nastopajo predala uriti določenih poktteev, si aiost i in družbenih slojev, kar je še vedno očitno, posebno v dražah športnih zvrsteh. Vsak športnik je prostovoljni član moštva, ki ae mora ravnati po pravitih, morama odgovornost pa p spremlja na poti do uspehov in osebnega potrjevanja. Novmci kmalu osvojiti način dala, rad seipaSM, posnema ti kar je zavračati slabo in pri tem oblikovati podobo športno delovnega značaja. Upor I iliri se tudi zunaj tekmovanja vključujejo v dejavne skupine — v šolske, delovne, krajevne in druge skupnosti Prav bi bilo, da bi povsod širin dobre odnose, delovno vnemo in sodelovanje, as j je v težnji in volji k skupinskemu delu več uspeha in zadoščenja. Učinkovitost športne dejavnosti je v tehnični popolno«ti, taktični zrelosti, v pravilnih odločitvah in v ravni odnosov. Gre za simpatijo, privlačnost, pripadnost k skupim, njeni notranji organizaciji. V športu so značilni splošni in tako imenovani operativni odnosi. Prvi se kažejo zunaj arene, drugi pa na nastopih, v neposrednem merjenju moči. Trenerji morajo dobro poznati odnose med športniki, da bi pripomogli k uspehu, ki je v novih in preizkušenih igralcih, morajo moistrsko preprečevati spore, ki so očitni na tekmovanjih, kadar je ob naporu in boju manj strpnosti in več škodljive jeze. (Nadaljevanje sledi) J. Ažman Gorenjci v ligaških tekmovanjih NOGOMET - V šestem kolu slovenske nogometne lige — zahod so Jeseničani na domačem terenu komaj rešili remi z dobro enajsterico Elana. V slovenski ligi je kamniški Stol komaj reiil točko v igri z ajdovskim Primorjem. Izida: Jesenice : Elan 4:4 (2:2), Primorje : Stol 3:3 (2:1). ■OKOMIT - Rokometašice Alplesa iz Železnikov so tokrat na gostovanju v Jubilejne zimske sindikalne igre Kranj — Jubilejne, petnajste zimsko-, športne sindikalne igre v kranjski občini morajo biti dobro organizirane in množične, je bil osrednji sklep odbora za zim-sko-športne igre pri občinskem svetu Zveze sindikatov Kranj na prvem letošnjem sestanku. Lani so bile igre v Gozd Martuljku, kjer so tereni za izvedbo tekmovanja v veleslalomu, sankanju in tekih sicer ugodni, vendar na ie oteženo delo članov organizacijskega odbora. Letos se v odboru ogrevajo, da bi igre priredili v Mojstrani. Tod so smučišča prav tako primerna, zagotovljen pa je tudi prostor za delo organizacijskega odbora. Nekaj težav bo najbrže le pri izvedbi sankaškiti tekem, toda te bi lahko izjemoma prestavili tudi v bližnii Gozd Martuljek. Na sestanku odbora je bilo slišati tudi Cripombe, zakaj iger ne bi organizirati v ranjski občini. Razlogov za to je več. Dolgoletne izkušnje kažejo, da so za izvedbo iger najbolj primerna manjša smučišča. Krvavec tem kriterijem ne ustreza, pač pa je bila dana pobuda, da bi igre pripravili na Jezerskem. Poznavalci razmer v tem »kranjskem« smučišču opozarjajo organizatorje, da so snežne razmere tod precej spremenljive. Za.teke in sankanje so proge idealne, le za velesla-lomsko tekmovanje je smučišče preozko in na nekaterih delih tudi prestrmo. Predlog, da bi občinske sindikalne igre »razbili« na več prizorišč, prav tako ni naletel na posebno ugoden odmev, ker pač to po- , večuje stroške prireditve in otežuje samo organizacijo. Pokrovitelj jubilejnih zimsko-športnih iger delavcev kranjske občine bo Skupščina občine Kranj. Igre bodo predvidoma v soboto in nedeljo, 23. in 24. januarja. Ce pa bo v tem času slabo vreme ali bodo snežne razmere neugodne, bo prireditev .30. in 31. januarja. Podelitev priznanj posameznikom in ekipam s krajšim kulturnim programom ob jubilejnih, petnajstih sindikalnih zimskih igrah bo tri dni po končanem tekmovanju v dvorani Delavskega doma v Kranju C. Zaplotnik Atletika Zaključni atletski miting Nova Gorica - V soboto, 10. oktobra, je bil na novogoriškem atletskem stadionu letošnji zaključni miting, ki so se ga udeležiti atleti iz štirih klubov: Bor iz Trsta. 2elezničareki atletski klub, kranjski Triglav in domač klub. Ob slabem vremenu in skromni udeležbi atletov — zaradi članskega finala v Celju - so bili doseženi sotidni rezultati. Večina kranjskih atletov se je dobro odrezala, saj so od sedmih sodelujočih kar štirje postavili svoje osebne rekorde, v petih disciplinah pa so posegli po prvih mestih. ■saaltarl moški; 110 m ovire: 1. Rib nikar (16,84), 2 Kabič (17,22); 200 m: 2. Udovč (23,82); kopje (800 gr): 2. Leben (53,96), 3. Kabič (34,86); kopje (600 gr): 1. Mencinger (51,44 m), 2. Cubg (48,28 m); krogla (5 kg): 1. Cutig (14,93 m); ženske; krogla (5 kg): 1. Culig (14,93 m); disk (1 kg): 1 Mencinger (38,64) - vsi Triglav ženske; višina: 1. Lunar (150 cm) - Triglav. V nedeljo, 11. oktobra, je v Kranju na klubskem mitingu Tomaž Graiič_ izboljšal svoj slovenski rekord v metu kladiva za mlajše mladince od 54,28 m na 55,84 metra L. Kogovšek Banjaluki odlično predstavljale gorenjski ženski rokomet. V obeh delih igre so bile enakovredne domačim rokometaši-cam Triko ta. To pove že sam potek srečanja, saj je bil izid kar osemkrat izenačen. V finišu so igralke Trikota strle odpor gostij iz Železnikov. Največ golov za Alples je dosegla Mažgonova, ki je Šestkrat zatresla mrežo domače vratarke Popovičeve. Rokometaiice Preddvora so v drugi zvezni ligi gostovale v Djakovem. Doživele so pričakovan poraz. Največ golov, šest, je za Preddvor dosegla Kolar-jeva. V ženski slovenski ligi so rokometa-šice Dupelj pripravile v Ljubljani pravo presenečenje. V dobri igri so prepričljivo premagati domačo Olimpijo. Najuspešnejša strelka pri Dupljah je bila Krčeva s tremi zadetki. Rokometa ši tržiikega Peka so v slovenski ligi gostovali v Krškem. Domačini so vodili že z osmimi zadetki prednosti. Toda Tržičani se niso zmedli. Dobro so igrali in na koncu so doživeti le minimalni poraz. Pri Tržičanih se je pri zadetkih odlikoval Maje, ki je sam dosegel 20 golov. Izdati - ženske - Triko : Alples 26:22 (13:12), Djakovo : Preddvor 22:16 (11:5), Olimpija : Duplje 4:9 (2:3), aasikl -Krško : Peko 38:36 (21:17). Pari pri-hodariogs kala - tonske: Alples : Crvenka, Preddvor : Lokomotiva, Duplje : Iskra Šentjernej, moški - Peko : Velika Nedelja. HOUJ — Tudi v tretjem kolu prve zvezne hokejske lige so bili doseženi pričakovani iridi. Preseneča le zmaga beograjskega Partizana na Jesenicah. Po slabi igri so namreč Partizanovci prema- Sli oslabljene Kranjskogorce. Lansko-tni državni prvak Jesenice je tokrat gostoval v Celju. Po izenačeni prvi tretjini so svojo pravo vrednost »Zelezarji« pokazati v preostalih dveh tretjinah. Povsem so nadigrali borbene Celjane Junak tekme je Jeseničan Bešič, ki je dosegel pet zadetkov, obenem pa je odlično vodil svoje moštvo. V preostalih srečanjih je Olimpija brez težav slavila v Zagrebu, Crvena zvezda pa je brez težav premaga la subotiški Spartak. Izidi: Kranjska gora : Partizan 2:6 (0:2, 0:1, 2:3), Cinkarna Celje : Jesenice 3:13 (1:1, 1:3, 1:9), Medveščak : Olimpija 0:11 (0:4, 0:3, 0:4), Crvena zvezda : Spartak 12:3(6:1,5.1,2:1). Pari priaaizrisan kola: Jesenice : Crvena zvezda, Cinkarna Celje : Kranjska gora, Spartak : Olimpija, Partizan : Medveščak. - dh Namizni tenis Zmaga domačina Prelovfika Kranj - Namiznoteniški klub Triglav Kranj je bil organizator kvalifikacijskega turnirja za pionirje in pionirke v Sloveniji. Na parketu dvorane na Planini se je zbralo 150 naraščajnikov iz 22 slovenskih klubov. Tekmovanje je potekalo v več skupinah, najboljši pa so se uvrstili v zaključni del. Pn pionirjih je igralec Triglava Prelovšek opravil z vsemi tekmeci, pri pionirkah pa je Frelihova izpadla v polflnalu. Rezultati — pionirji — četrtfinale: Prelovšek (Triglav) : Bucik (Gorica) 2:0, Slabe : Boldin (oba Ljubljana) 0:2, Benko (Sobota) Smrekar (Ljubljana) 2:0. Vlahovič (Ljubljana) : Kejžar (Triglav) 2:0; polfinale. Prelovšek : Boldin 2:1, Vlahovič : Benko 2:0; finale: Prelovšek : Vlahovič 2:0; pionirke - četrtfinale: Ban (Ljubljana) : Matijaševič (Triglav) 2:1. Mam (Sava) : Čeme (Ljubljana) 1:2, Lo-čičnik (Fužinar) : Markič (Vrtojba) 2:0, Frelih (Triglav) . Novak (Ljubljana) 2:1: Klfinale: Ban . Čeme 2:0, Ločičnik : elih 2:1; finale: Ločičnik : Ban 2:0. C. Z. Šah Kranjsko šahovsko prvenstvo Kranj - Šahovsko društvo Kranj zaključuje priprave na' letošnje občinsko šahovsko prvenstvo. Na njem bodo lahko sodelovati vsi igralci, ki so člani temeljnih šahovskih organizacij v občini. Mojstrski kandidati in prvokategomiki imajo neposredno pravico igranja v finalu. Polfinabii turnir se bo začel v četrtek, 15. oktobra ob pol petih popoldne v kljubskih prostorih na Prešernovi ulici 11 v Kranju. Vabljeni! Kranjčani so prav tako že organizirali redni mesečni hrtropotezni turnir, na katerem je igralo 37 šahistov. Zmagal je Simončič z 8,5 točke pred Mazijem in Bumbarjem, ki imata po 8 točk. Jokovič jih je zbral 7,5, Deželaka 7 itd. V b kupnin seštevku za pokal Kranja v hitropotez-nem šahu vodi še naprej Mazi s 65 točkami pred Bum bare j m 63,5, Jokovičem 47,5, Lazarjem 46,5 itd. Prmodnji turnir bo 3. novembra. D. J. Komentiramo Od obetov se ne da zmagovati KRANJ — Sodelovanje z organizacijskim komitejem zimskih olimpijskih iger v Sarajevu 1984, priprave na sezono 1981—82 in stimulacije ter nagrade za vrhunske smučarje, so bile glavne točke dnevnega reda alpske komisije SZ Jugoslavije, ki je bila v Ljubljani. Sodelovanje alpske komisije z organizacijskim komitejem ZOI v Sarajevu nikakor ne zaživi. Pomoč organizacijskega komiteja za priprave reprezentanc v alpskem smučanju je ostala le obljuba. Organizacijski komite za zimske olimpijske igre v Sarajevu je namreč obljubil, da bo finančno podprl naše reprezentance. Obljubljal je kombije in tehnične pripomočke. Kaže, da organizacijski komite v Sarajevu čaka na podpis samoupravnega sporazuma z republikami in pokrajinama, do katerega pa kaj kmalu ne bo prišlo. Sredstev ni, čakanje pa bo škodovalo. Takšen odnos nas lahko pripelje do slične situacije kot je bila na evropskem prvenstvu v plavanju v Splitu, ko sta le brata Petrič dosegla izjemne uspehe, na prvenstvu Evrope v streljanju v Titogradu in tudi na svetovnem prvenstvu v rokoborbi prostega sloga, ki je bilo v Skopju. Na teh prvenstvih smo bili večinoma dobri organizatorji. Premalo pozornosti smo posvetili pripravam naših reprezentantov za tako velika tekmovanja. Smučarska sezona je pred vrati. Poznan je minimalni proračun za uspešne priprave na to sezono: 180 milijonov dinarjev. Doslej_ie Yu Ski smučarski sklad nabral 110 milijonov, 1,2 milijona so dali klubi, ZTKO Slovenije pa še 4,11 milijona dinarjev. Kje je pomoč organizacijskega komiteja ZOI Sarajeva '84, se sprašujejo mnogi. Na sestanku so bili določeni tudi športni delavci, ki bodo na zimskih olimpijskih igrah odigrali veliko vlogo. Dušan Senčar je bil predlagan za vodjo moške reprezentance, Matja* Hafner za vodjo naše ženske reprezentance Za proge naj bi bih iz Slovenije odgovorni Lakota, Rečnik, Klinar. Čop in Magušar D. Humer G Lr AS 6.STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOWtK, 13 OKTOMA 19 IZIGRANA SMRT IN SUŽNOST A Martin Prešeren ^snJl ANDREJ ŠTREMFELJ LHOTSE 17 trdno BMfMKtt, d* bomo prišli na vrh, odati na hrib. V sni dan, od base pa do šestice je lilo. Po taborih ie bil stresen nered. Va _ dovolj. Sploh dati, ki to tako dolgo na ekspediciji, vsaj tako dokeotrajni, so postali selo naveličani. Nekateri sploh nočejo več na hrib, dragi s težavo pridejo od tabora do tabora. 8o pa tudi izjeme. Pavel naprisnsr dela kot stroj ie od vsega začetka. Mane najbolj ubija to, da moral dva meseca životariti po lotom in votlinah Spalne vreče so vedno moaie, prav tako vat ostalo, kar je v šotorih, z nami vred) Najhuje je, če večer pred tabo preživijo Serpe. Takrat je v šotorih aH votlinah prava svinjarija. Težko je opasati to naveličanost. Vedno znova me je bilo strah tastih ar, ki jih je bilo treba preživeti po višinskih teb arih. Cele popoldneve in večere smo kuhali, kockali, pisal sem pisma in dnevnik, ure pa so se klksb temu vleklo kot dnevi Višie kot amo bih, bolje je bilo. Bližina vrha, oziroma Mflhna neznanega sveta, ki nas je čakal, nas ie privlačila. Tudi not, ki si jo manjkrat prehodil, je bila bolj zanimiva. Na dvojni so bile spalne vreče tako mokre, da niso bile uporabne. Vsi trije amo anali v eni. Prinesli orno jo s seboj iz baze, zato je bila suha. Za zadnjo pot na hrib smo se dobro preskrbeli s hrano. Pri Civču sem si izprosil vrečko kave, hlebček kraha, kos sira, nekaj čebule. Za domačo mizo prava malenkost, kajne. Vendar nam je takrat to precej pomenilo. Poleg tega smo vseli s seboj le juhe, napolitanke, mleko, pmnečenoc in slane kekse. Zato vso pot do šestice ukano pokumli Mountain House. Vsako jutro smo piH dišečo belo kavo. Zraven smo glodali piepečenec ali slane kekse Noč v eni sami spalni vreči smo dobro prebili. Mk je zjutraj prav tako obupa val, kot zvečer. Na bruha-aje mu je So, če je samo pomislil na to, da bo moral navzgor, da bo treba vsaj trikrat te spati v višinskih taborih. Sam sobe je prepričal, da ima vsega dovolj. Tudi nama z Nekem je življenje na hribu že prišlo preko glave. Vendar sva upala, da bo tem bolje, čim vitje bomo. Pokonci naju je držala misel na vrh. Zunaj je medlo kot za stavo. Običajno v takem vre roenu mamo Si nikamor. Prvi sem odšel na pot. Nejcu as je med potjo odtrgala naramnica pri krošnji. Z M*om ^J«o«f> IHmravUala. Precej pred njima sem prtotl v trojko. Ves plin so odnesli v višje tabore. Ser-P£ki sta ostala daleč zadaj, sta nam nosila tri bom- i« Marjan sta sestopila iz šestice. Hud mraz in nočan veter sta jima preprečita prodor proti vrhu. Iz petke sta prišla Pranček in Vanja. Tako je medlo, da ni imelo smisla oditi na šestico. Aleš ae je vrni iz štiri-ce. S Filipom in Pavlom niso mogli zariti na petico. V kaminu so jih dušili plazovi. Pavel in Filip bosta skupaj z Marjonom in Cito pripajala v Mirki. Prva dva bosta Sa kar na potko, draga dva pa samo do petke. Aleša sem prosil, da naj pregovori naše Serpe, da bosta prišla do tabora, sicer bomo ostali brez plina. To bi pomenilo ostati brez hrane in puače. Marjan je šele popohtne prišel iz šestice. Tako ie bil utrujen, da ni mogel omtoaili do dvojke, ki je bila prazna. Dva dni se ni premaknil is šotora na šeatki. Vikija je varoval kar is šotora. Kljub temu je dobil rahle ozebline na nogah. Naalednken dne je s težavo prišel v bazo. Dok mu je moral dati na depoju infuzijo. V čudovitem vremenu orno prišli na štirico. Marjon in Čita sta sestopita. PlUp in Pavel pa sta na šestici preživela čudovit večer. Popoldne sta na višini preko 8000 m sedela pred šotorom in os grela na soncu. Zvečer sta lahko slikala sončni zahod. To je bil edinstven primer na vsej odpravi. Podobno kot prejšnje, mi je tokrat hitro minila tudi etapa iz trojke v štirico. Odnčo sem se počutil. Lepo vreme nam je vlilo nekaj upanja. Po včerajšnjem polomu, ko so vsi bežali iz hriba, amo že obupa vab. Danes pa je še Mk dobil voljo. Serpe orno poslali v dolino. Vsi pogovori so se sukali okrog vrha. Zvečer smo preizkusili kisikove bombe. Vse tri so bik polne. Mka je proti večeru tresel mraz. Ponoči je bil vroč kot peč. Zjutraj jo imel še vedno vročino. Zato ie sestopil v bazo. Na ta dan pred dvema lotoma sva bila z Nejcem na vrhu E vere sta. Ze ob sedmih zjutraj sva odšla is tabora Krošnji sta bih težki, kot bi nosila svinec. V navpačnm dehti stene nad štirico ssm prav trpel. Nehajkrat som mislil, da me bo zlomilo. Strašno se je udiralo Ganila sva izmenoma. Nad Stipetovo stepajo naju ie ujelo sonce Do petke sva prišlo izredno utrujena. Gašenje na tej višini in s tako tetkim aaauhlnatom je prava muka. Vendar človek marsikaj zdrži, dokler ima sa to motiv. Na petki pa je tudi motivacija padla. Aleš nama namreč iz base sporočil, da Flip nastopa iz šestice, kskor se ni mogel ogreti v noge. Nejc je teko jesen, da bi najraje sestopil v dolino. Pavel naju je čakal v šestici. Zato sva iz šotora odkopala spalno vrečo in arma-fkks, kajti v šootki sta samo dva kompleta Filip je prišel iz tabora šest. Skoraj ae nismo pogovarjali. Meram nama jo padla na ničlo Zato sva na pod do šootke še bolj tnala, lianam so bile obupne Vdiralo se je najmanj do koten, običajno pa se več. Na Štirico vodi pot mimo velike snežne gobe »Ja, veste, jok sedaj nič ne pomaga. V takšnih časih je treba delat brez hitrice, panike in premišljeno. Svetujem vam, da poskrijete čim ari živil pred nemško sodrgo pa da v teh dneh, če bodo trgovine odprte, neki: pite čim več hrane, drugače jo bodo pobrali Nemci. Bolje je, da vzamete a kot oni, saj katerim bi jim privoščil, da pokrepajo od lakote.« »Prav imate, Marko, saj jok res nič ne pomaga. Meni se smilijo le ljuc je tam doli v Beogradu, zlasti pa otroci.« Vzela je manjšega otroka i Markovega naročja in odšla v hišo. »Marko, sedaj pa bo, kar bo. Mrzel sever je zavel čez Jugoslavijo, a k je že tako, se bomo tepli, da nam bo vroče,« se je togotil Jože. »Jože, jaz sem svoje stvari s skednja prinesel dol in imam vse skupa l kuhinji,« mu je sporočil Marko. Jože je odšel na skedenj po svojo vojaško opremo in prav tako s pmt-ljenjem kmetice spravil vse skupaj v kuhinjo. Neki vojak je prinesel mizo tudi za Jožeta in njegovega administn torja. Ta je vse pripravil za izdajo uniform in orožja novincem, ki * zjutraj prišli v to enoto. Jutro je bilo toplo in jasno, le komaj vidne meglice so se vile visoko nebu. Marko in Jože sta s svojimi pomočniki delila uniforme in oroi* Vpoklicanci so disciplinirano pristopali k mizam ih dajali svoje poda u -obenem pa oddajali vojaške knjižice. Marko je te knjižice in drugedoa. mente skrbno polagal v vojaški kovček. Na dvorišču je bilo mirno, delo je teklo v redu, kot da se ni zgod:fc prav nič posebnega, ko nekdo izmed novincev zavpije na ves glas: »AH ;* vidite?« »Kaj vidiš?« vpraša Marko. »Poglejte tja gor, kjer letijo trije avioni. Popolnoma beli so!« Marko je svoj pogled usmerjal tja, kamor je kazal novinec. Končno jat je le zagledal. Slišati je bilo tudi rahel zvok motorjev. Bili so res popokaš-ma beli, obsijani od sonca, leteli pa so v smeri Ljubljane. Bili so nemflfc lovci izvidniki. Tudi kmet in kmetica sta z otroki v naročju prišla iz lake. Vsi so stali in gledali v nebo, dokler se avioni niso izgubili izpred oči. Marko je šele v tem trenutku dojel kruto resnico, da je res voh* Prvič je videl na jugoslovanskem nebu sovražnikove avione, lovce izvaaav ke, ki so se upali pojaviti in preleteti jugoslovansko ozemlje To se map zdelo drzno in nesramno. Bil je jezen in v sebi zaklel »hudiči švabski, kaj a le upajo«, obenem pa ga je stisnilo pri srcu, ker se mora sprijazniti z dejstvom in položajem, kakršen je. Jože je vrtel v ustih svojo cigareto ia zaskrbljeno gledal v tla, kot bi imel sabo vest. V rokah je držal puško at» poigraval z nekakšno vrvico. Približal se je Marku in mu povedal, da ban dan pregled orožja. Zadnji rezervisti so že odšli opremljeni z dvorišča v«** k svojim, kot jim je bilo naročeno. Joževi pomočnikji so pospravV " uredili skladišče v veliki veži kmetije. Marko je zaboj z dokumenti zavfckd v vežo k Joževemu zaboju. »Tako, Jože, mislim, da sva zaenkrat opravila svojo nalogo, vpoklica** cev pa verjetno ne bo več. Če pa pride še kakšen zamudnik, ga bova h»« oblekla in oborožila,« je mimogrede povedal Marko. Odšel je v kusanja vzel svojo puško ter se napotil na dvorišče. Prisedel je k Jožu na hraste" hlod. Oba sta pričela čistiti orožje, puško in nož. V zvoniku velike in lepe vaške cerkve so praznično potrkavali Luk« so v prazničnih oblekah hiteli k sveti maši. Med njimi so se prerivali©trse z butarami, ki so bile bogato obložene. Marko je svojo puško položil nest kolen in jih opazoval. Med civilisti je ugledal tudi nekaj vojakov ki* stopali proti cerkvi. To so bili večina kmečki fantje in možje, ki so kot drugi verniki spoštovali večje cerkvene praznike. Kakšna ironij«., sa je nv slil Marko. Pričela se je vojna, tukaj pa pobožnoet in molitev za mir at svetu. In vojna prav na to nedeljo, ki je znanilka pomladi, ljubezni a novega življenja v naravi, ko pričnejo brsteti vrbein poganjati mačke P) meni viseči leskovi cveti, in zvončki na zelenih livadah. Hitler ni pern* sentimentalnosti in lubezni preprostega, poštenega človeka, ki si jelek mir in delo ter svojo svobodono deželo. V tej vasi se je zdelo, kot da se ni pričela vojna. Po prvem jutranje strahu, razburjenju in presenečenju se je pričelo odvijati normalno tjvnr I nje, predano neznani usodi. Tudi krajšo procesijo so naredili. V tem sr"* 1 vodu je Marko opazil le starejše kmete in žene, največ pa je bilo otrok: butarami. To je pomenilo, da so mlajši gospodarji in starejši sinovi pri* tako odšli na vojno branit domovino. Vas je bila ob najmočnejšo deJesee silo, postala je ubobožana in siromašna, delo se je prevalilo na ženske. Y*k pa ni nihče vprašal, ali bodo zmogle v tej pomladi obdelati polja. Vendar * Marko ob tem premišljevanju imel občutek, da je vsa zadeva za vaščar« taka, kot bi hoteli reči: pričela se je sicer vojna, Hitler, ti pa počakaj toni časa, da dokončamo svoje cerkvene obrede, potem pa lahko začneš, če k hočeš. IVAN JAN-SREČKO 10 KOKRSKI ODRED Poročila poveljstva Kranjčevega bataljona navajajo, da ga je vodnik vodil po napotkih štaba 1. grupe odredov. Ta je vodniku naročil, da mora bataljon za vsako ceno pripeljati pod Begunjščico, kjer je bila zanj pripravljena hrana. Branko Djordjevk-Jure ie vedel, da je skladišče s hrano skrito na Prevali pod Begunjščko (1300 m), ne pa na njej, zato so lačni in utrujeni borci že težko pnčakovah, kdaj bodo dosegli ta kraj. Brez počitka in brez hrane- so hodili že celih 24 ur. In prav tako kakor v Simonovem bataljonu so bili tudi v Kranjčevem nekateri borci bosi, vsi pa nepopisno utrujeni in lsčni. Toda pod Begunjščico, kjer naj bi bila hrana, so 20. "^^8^1942 naleteli na prazn^-skladišče. Nemci so gaTItfnToČjo ujetega partizana Odkrili in izpraznili. Poveljstvo Kranjčevega baUljona je relo izključilo to možnost vendar ZT bila, resnka. Tako sta bila razočaranje in lakota se hujša, razpoloženje pa je močno padlo- Medtem so Nemci tam že zbirali svoje sile in pripravljali nov napad. Prav o tem delu poti, ki borcem Kranjčevega bataljona ni bila znana, neprestano pa je bilo zaradi Perkove dezertacije prisotno nezaupanje do preostalih vodičev iz Kokrškega odreda, je v dosedanjih opisih precej netočnosti in vrzeli. Na srečo sta vodiča Branko Djordjevk-Jure in Anton Rozman Tominc ostala živa in sta razne vrzeli zapolnila. Torej: od Save do Leš je kot dober poznavalec terena vodil kolono Anton Rozman, od tam dalje pa spet Branko Djordjevič-Jure. Do Bistriške planine so zaradi nevarnosti morali priti kar najhitreje, a ker so bili že hudo utrujeni, ni šlo, kot bi bilo potrebno. Takoj na levi je bila Radovljica in močne Begunje s policisti v Poljčah, na desni pa Tržič s številno policijsko posadko. Zaradi utrujenosti so kljub temu do Sv. Neže (Brezij) v podnožju Dobrče dvakrat počivali. Dan jih je dobil na Bistriški planini. Tu so zaradi hrane zavili zahodno proti Begunjščici. Hodili so po stezi, ki jo je vodič dobro poznal; zdaj še bolj utrujeni, lačni in neprespani. Naenkrat so prvi v koloni opazili kakih 20 ali nekaj več ljudi, ki so na pobočju Begunjščice v enakih belih srajcah kosili travo. Vodiča sta takoj pomislila na možnost, da to niso kmetje, temveč kamuflirani policisti. To je bilo rečeno komandantu Kranjcu, kajti stari gorenjski borci so že poznali nemške zvijače. Čeprav je komandant nato nekaj govoril o paničarstvu, je kljub temu poskrbel za ustrezno stražo. Na višini, kjer so se ustavili, so precej daleč naokoli lahko nadzorovali tudi dolino. Od tu je proti skritemu skladišču hrane na Preval pod Begunjščico odšlo 15 borcev z Djordjevičem na čelu. Takratni vodič Branko Djordje-vič-Jure je o tej napeti poti povedal: »Bolj ko smo se bližali skladišču, širše je bila shojena steza. Vedno več je bilo luknjic, ki so jih v zemljo vtisnili žeblji policijskih Čevljev. Teh sledov mi nismo puščali. Tudi nismo imeli takih čevljev, pa še vse sledi smo nazadnje zamaskirali z listjem. Vedno bolj sem se bsl, kako bo pri skladišču. Kmalu je bilo vse jasno. Skladišče je bilo prazno. Obstal sem kot vkopan in nisem mogel verjeti, da je to res. Tovarišem sem potem pokazal, kje je bils hrana, a najbolj me je skrbelo, kaj bo rekel komandant Kranjc. In ko sem mu sporočil, kaj se je zgodilo s hrano, sem doživel natanko to, česar sem se bal: prav nobene dobre besede. A saj ni bilo čudno... Zatem so kuharji skuhali Še nekaj malega ješprenja, jaz pa sem ves zamišljen in osramočen čepel ob strani. Potem se je spet pokazala skupina koscev v Belih srajcah. Komandant se ie začel z njimi pogovarjati in jih nazadnje vprašal, če jim lahko za plačilo prinesejo nekaj hrsne. Dobili so pritrdilen odgovor. Odgovorili so tudi, da io do tod lahko prinesejo v štirih urah. Takoj sem opazil, da to niso kmetje. Govorili so v koroškem dialektu, zato sem enega vprašal, od kod so. Odgovoril mi je, da iz Tržiča. Čigav? Sin kovača Dor-nika?« A Djordjevič, ki je dolga leta živel v Tržiču, je tam poznal vse ljudi. Zato je vedel, da kosec laže. To je Djordjevič potem pojasnil Mitji Ribkiču-Cirilu. Zatrdil mu je, da so to neznanci in da sploh niso domačini. Vendar so oni odšli »po hrano«, partizani pa so ostali, kjer so bili. Tedaj sta vodiča Djordjevič in Rozman tudi štabu bataljona pojasnila, da je ta skupina koscev skrajno sumljiva, da niso iz Tržiča in da so morda tržiški policisti. Svetovala sta, da bi ta kraj čim hitreje zapustili. Stab je nekaj časa razmišljal, kaj storiti, potem pa se je le odločil za odhod ... Spustili so se k ljubeljski cesti, da bi jo prešli. Ko so prišli iz goada, jšm J* nekdo od spodaj za vpil, kdo je tac gori, partizanska predhodnica pa fe odgovorila z vprašanjem, kdo * spodaj. Tako so se poklica • ae kajkrat, končno pa je voaV Djordjevič nazadnje za vpil. da ■ partizani, v naslednjem tren u drpa so jih začeli obstreljevati z wč strani. Puškomitraljezec iz predboohec* je bil takoi zadet. Zlata Vsaatar-Katja je bila ranjena v sjaan. Djordieviča pa je krogla rshV oplazila čez zadnjico. Komandant je takoj zapovvda. juriš in tako so prešli cesto ter hitei dalje na njeno strmo vzžtssjns stran. Proti 1. bataljonu Savimsa^ea* odreda, ki so ga Nemci niTWw bregu Save odkrili 20. avgusta lfjai torej brž po prihodu v Karavanke vendar pa ne že prej, so anajk pripravili dve četi 921. in JC bataljona deželnih strelcev. Ti aV četi sta z drugimi nemškimi nekih fl zasedli južno P°hočje oteSoja (2088 m) še ponoči z 20. na 21. avgust. , _., Tako je imel Kranjčev batsjjjoa Savinjskega odreda, ki naj bi ga bila Djordjevič *m Rozman voania dalje proti Štajerski, na južni anteni Košute zaprto pot Zato ae tvat ni mogel povezati z 2. bataljooon-Kokrškega odreda. Ta se ie v tok dneh, izogibajoč se nemškim napadom, zadrževal se bolj vzhndae od Dolgih njiv, na jugoslovanska avstrijski meji. pa tudi ns Koseškem- GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE .7. STRAN O 'tpomm na požigpartizanske vasice je bilo v ' {ji*au tradicionalno srečanje nekdanjih bor in drugih občanov, s katerim se je sklenilo potovanje v krajevnih skupnostih Križe, ***6io in Sebenje. Slavnostni govornik na * W Janez Sedma, predsednik republiške /° ekonomske odnose s tujino, ki je orisal ty tržišnih ljudi med narodnoosvobodilno **d»ni/, da nas vse skupaj tudi danes in v <**a/° še zahtevne naloge. »Voditi nas mora *9»A »da bomo stvari rešili z zavihanimi od dela, nikakor pa ne samo z Ni rešitev zmanjšati investicije, • osebne dohodke, ampak z več dela, z večjo znižati stroške in več zaslužiti.* — Foto: 'sfernimi Odkriti« spominskega obeležja NOB v Goetečah - Borci, mladina in številni krajani Godešiča, Trate, Gosteč in okoliških vasi so se v nedeljo, 11. oktobra zbrali na slovesnosti ob odkritju spominskega obeležja NOB nad vasjo Gosteče pri Skofji Loki. Tu so imeli leta 1943 svoj sedež okrajni odbor OF, SKOJ, okrajna gospodarska komisija, v začetku leta 1944 pa tudi okrajni komite KPS za Skofjo Loko. Septembra 1943 je bila tukaj ustanovljena puškarska delavnica A-513. Krajevna odbora ZZB Godešič in Trata sta postavila spominsko obeležje v spomin šestim tovarišem: Tonetu Čadežu, Jožetu Debencu, Adolfu Miheliču, Ludviku Bizantu, Ivanu Bergantu in Stanku Jamniku, ki so tam padli 24. oktobra oziroma 11. novembra 1944. Na slovesnosti, ki so jo borci z Godešiča in Trate dobro pripravili, je spregovoril Franc Križaj z Godešiča. M. V. _ na Rutitovcu — Planinsko društvo Železniki se je nb materialni in strokovni pomoči pokrovitelja — Slove-Ualesa - trgovine lotilo obnove planinskega doma na Ratitovcu. Dom je star več kot 25 let in ni bil več primeren za tako številen obisk in tudi ponudba ni mogla biti več takšna, da bi ustrezala zahtevam planincev. Sedaj je društvo prenovilo obe jedilnici, predsobo in vetrolov. Pred tem pa je ie z izgradnjo tovorne žičnice rešilo problem materialne oskrbe doma. Zgradilo je tudi dodatni ~y_. rezervoar. Slavnostna otvoritev prenovljenega 1 ^bkCotroci iz vrtca fugo yia^^^Jc% v£™ bo prihodnje leto ob /'5-letnici organiziranega ph-L ^petina Šmarjetno gorom nabrati c^e ""^v Selški dolini. Do tedaj bodo obnoviti tudi sobe. rk*M«a«riLito na so ga vzgojiteljice naslednji ninstm^v * ■ ft-/o „ d ^ Ratitovcu 8re. fianie planincev PD Slovenijales in Železniki. Ob tej pn-hžnosH so pregledati dosedanje delo in pripravili program dela za prihodnje. - T. Nastran graje dlani — Imenitno dopoldne so >P*okki otroci iz vrtca Tugo Vidmar: prejšnji k> * Povzpeli na Šmarjetno goro in nabrali cele i /'stanja, nato pa so ga vzgojiteljice naslednji , »a vrtu »pekle. Vsa naporna pot prejšnjega \^frzabljena, ko je na žerjavici zadišal sladki \' *afo so bile črne dlani, toda to vendar sodi ^^*o. L. M. ^SCEVALEC VUCKO 11 Jelo Peternelj VAŠA PISMA MALICA VS€ ISKRA Marsikdaj slišimo mi mladi kako pikro na svoj račun: da smo leni, vsega presiti, nehvaležni ... Je res tako? Delavnik večine učencev SC Iskra se začne zjutrsj, ko se mnogi vozijo tudi po štirideset kilometrov daleč v solo. Pouk, natrpan s snovjo in profesorji, s strogimi kriteriji, opravijo svoje. Učenci se popoldan vračajo domov utrujeni, a se začne učenje za jutri. »Tako je pač po vseh srednjih šolah!« boste rekli. Pa vendar temu ni tako. Šolsko poslopje je staro, učilnice komaj še služijo svojemu namenu, elektro laboratorij je porazen, telovadnico si izposojamo v Stražišču, prehrane na soli pa sploh ni... Malica v Iskrim menzi je za plitve žepe dijakov težko dosegljiva, zato so mnogi hodili v bližnjo delikateso. Poslej tja ne smejo več. Učiteljski zbor je na pobudo trgovine prepovedal vsako zapuščanje šole med odmori. Malica naj se nosi od doma (zelo higiemčno) ali pa naj dežurni zbere vse naročnike in vsem prinese mslico. V ta namen smo dobili tudi cenik, na katerem je več slovničnih napak, kot ponudbe. V dvajset-minutnem odmoru in v razredu s štrideset učenci si tak način malice ne znamo predstavljati. Marsikomu se ob tem postavlja vprašanje, ali smo dijaki tako nezreli, da nam ni dovoljeno izbirati pri že tako borni malici. Sodobna tehnika potrebuje strokovnjakov, ki pa jih iz takih pogojev zanesljivo ni mogoče dobiti. Zsnimivo je, da delavci Iskre že nekaj let odvajajo sredstva za nov šolski center, a načrtov sploh še ni... Dijaki SC Iskra Črtomir Zoreč POGOVORI 0 TRŽIČU, NJEGOVIH KRAJIH IN LJUDEH (19. zapis) Pred leti, ko sem popotoval s temi zapisi v kraje radovljiške občine, se mi je nekajkrat primerilo, da sem »prestopil občinske meje«. Tako sem tudi s pripovedjo o Lešah segel že na tržiško stran. Seveda nehote, ker sem pač zložno prišel v globel Les od radovljiških Brezi j Potem na so mi bile ne le Leše, pač pa tudi Paloviče, Vadiče, Popovo — vsa »gorenjska Vipava« kar močno blizu. Da sem v h it rici zašel čez »mejo«, saj sem mislil vse pisanje posvetiti le Prešernovemu stricu Jakobu, ki je v Lešah župnikoval v letih 1827-1830, je res. Najbrž je pesnik tega strica tudi kdaj obiskal, saj je po sporočilu imel strica Jakoba najraje. Po šegi onih časov pa so študentje o počitnicah radi obiskovali svoje sorodnike. No, zdaj »moj nehoteni« prestop meje popravljam in uvrščam pripoved o Lešah in okoliških vaseh v zapise o Tržiču, kamor Leše z okolico po novem res sodijo. GORENJSKA VIPAVA Ze stari Valentin Vodnik je v svoji Pratiki (izšli 1. 1795) dal zaprtemu svetu okrog Leš pod 1654 m visoko Dobrčo to ime. Kajti tu je res topleje kot kje drugje na Gorenjskem, zemlja ne pogreša moče, vse je v zelenju sadnega drevja in v zavetju pred hladnimi vetrovi. Zelenja pa je celo toliko, da so zaselki okrog Leš kar skriti in jih ne morem niti prikazati v podobi. Lepoto, mir in zatišje »gorenjske Vipave« je znova odkril pisatelj dr. Josip Ciril Oblak. Napisal je leta 1939 pravcati slavospev tem krajem. Tudi sam sem že kdaj hodil v Leše, toda tjakaj me je vodila radoznala misel, če je še kaj spomina ostalo na starega župnika Jakoba. Prešerna razen vpisov v cerkvenih , knjigah seveda. Vselej pa sem moral pritrditi pisatelju Oblaku, da so Leše res skoraj v kotlu, okrog in okrog obdane z zelenimi bregovi, le proti Peračici je viden izhod. Kot v varni dlani leži ta zeleni, prisojni svet. Pisatelj Oblak je celo trdil, da leže Leše v kraterju ugaslega ognjenika. Tudi zato je tu tako toplo in rodovitno ... Seveda je trditev bolj pesniška kot strokovna. No, pa naj bo že kakorkoli! Začuda pa je v tej razmeroma rodovitni deželici pesnikovemu stricu menda tako slabo šlo, pač majhna fara in malo »ofra«, še manj pa naročenih maš, da je nekoč v ihti samemu škofu Wolfu potožil: »To niso Leše, to so Kleše!« Vse so izvlekli iz dobrosrčneža. V tem pogledu mu je bil nečak France docela podoben ... POTA V LESE Seveda danes Leše niso več tako zaprt in odljuden svet. S »partizanske ceste« (med okupatorji imenovane Banditten-strasse), ki veže Tržič z Begunjami, vodi v globoko ležeče Leše urejen asfaltirani cestni odcep. Tam zraven je tudi zaselek Hudi graben, vselej poln hudourniške vode s pobočij visoke Dobrče. Nekoliko zamudnejši je dostop od Kovorja (kjer imajo tudi svoje Farna cerkev v Lešah - kot vse leske hiše, je tudi njihova cerkev vsa obdana z zelenjem. Na stiki je dobro viden lep portal iz rezanega zelenega peraškega kamna (tufa). Brezje!); z vozmi so včasih prihajali v Leše od radovljiških Brezij pa mimo slovite, zaradi kamnolomov zelenega tufa, Peračice. Časi so se spremenili tudi v tem odročnem svetu. Včasih so mlini mleli zrno z leskih njiv, zdaj mlini stoje, moko pa ljudje kupujejo v Mercatorjevi trgovini v vasi. Sadje in kostanj obilo rodi, več kruha in tudi bolj belega in na debelo narezanega pa daje Lesa no m, Po-povčanom, Palovičanom, Hujanom, Hudgrabenčanom, Vadičanom in Visočanom bližnja tržiška industrija. Poleg Leš, ki imajo le nekaj nad 200 stalnih prebivalcev, so najbolj »obljudene« Paloviče (88); Popovo (22) in Vodiče (26) imata le malo prebivalcev, drugi zaselki pa še manj. Poleg Leš, veljajo le Vadiče za. zgodovinsko izpričano vas (prvič so omenjene v stari listini iz 11. stoletja, kot lastnina briksenških škofov). Cerkev, posvečena sv. Jakobu, ni prav stara. Izročilo ve zanjo šele od leta 1822 dalje. Morda je na njenem mestu kdaj stala kaka večja kapela? Solo pa so imeli v Lešah že v prejšnjem stoletju, vendar so jo partizani leta 1944 požgali, da se ne bi v njej v gnezdil okupator. Zdaj ima leska mladina novo, štirirazredno, lepo šolo. Podobe v cerkvi je naslikal kranjski slikar Matija Bradaška, ki docela ustrezajo preprostemu ljudskemu okusu podgorcev. Preprosto, skromno, prisrčno, barvito in jasno, brez kakih previsokih umetniških želja... Sredi vasi, v neposredni soseščini cerkve je postavljen spomenik NOB. Vklesana imens padlih borcev pričajo, kako časten doprinos k osvoboditvi je dala ta majcena deželica: Lešanov je zabeleženih na plošči osem, Palovičani so štirje, od svete Neže jih je tudi četvero, z Visoč je eden, iz Vadič dva in s Popovega eden. Pod imeni je vklesan znamenit rek: »Kdor umre za domovino, je živel dovolj!« Pogled v lesko globel. Cerkev in hiše se komaj vidijo iz zelenja. Bolj vidna je nova cesta, ki vodi v Leše od glavne prometnice pod Dobrčo v serpentinah navzdol. Tekmovanje folanihpsov Skofla Loka - Kinološko društvo Skofja Loka, ki se ukvarja s Šolanjem športnih psov, je v soboto, 10. oktobra, pripravilo tekmovanje, s katerim zaključuje letošnjo sezono šolanja. V tekmovanju, ki je obse- galo vaje poslušnosti, sledenja tei obrambe in napada, je sodelovalo 15 psov in njihovih vodnikov. Za večino je bilo tekmovanje tudi opravljanje izpita prve stopnje, dva pa sta delala tudi zahtevnejšo stopnjo. D £ O LAS 8.STRAN. KRONIKA TOREK. 13. Loška devizna zveza «I«^ei J"*™'**}*«*je v nekaj mesecih prelilo v okoM M*.f*0 zahodnonemekih mark - Prekupeevalci tofj* teviie - ob proviziji seveda - prodali mo^^ToJI^Pei 8° " 9CVeda ^ tak° Probijenih deviz Samo srečni povezavi dveh sicer časovno le malo, toda krajevno zelo oddaljenih dogodkov gre zasluga, da so miličniki in kriminalisti Uprave za notranje zadeve Kranj odkrili eno največjih deviznih prekupčevanj v zadnjem času. Javnemu tožilstvu so ovadili zaradi kaznivega dejanja kupce van j a z zlatim denarjem, tujo valuto in devizami 18 oseb, več pa še zaradi deviznega prekrška. V preiskovalnem priporu se je znašlo 7 oseb, kupci deviz, ki so dinarje takole na črno zamenjali, pa so morali zaradi tega devize vrniti — seveda brez dinarskega povračila. Razpletati se je začelo konec julija letos, ko je Zmago Sinko (roj. 1962), po poklicu šofer iz Škofje Loke prijavil na postajo milice, da so mu ukradli fička, v katerem je bilo okoli 2 milijona novih din. V resnici je bilo denarja na zadnjem sedežu pod odejo precej manj, tako visoka vsota naj bi bila le spodbuda, da bi se miličniki bolj »potrudili«. Avto- S SODIŠČA mobil so res našli, toda le 200 m od železniške postaje na Trati, kjer ga je Sinko verjetno tudi sam pustil, pa pozabil. Avtomobil je bil sposojen, ta čas pa je sam skočil s svojim avtomobilom do letališča Brnik, ob povratku pa verjetno pozabil mesto, kje je parkiral. Le nekaj dni pozneje, 2. avgusta, pa se je dobrih 500 kilometrov daleč na železniški postaji v Beogradu pripetil nenavaden dogodek. Dva sprevodnika sta ob pregledovanju kupejev našla na polici črno torbo, očitno pozabljeno in jo, ne da bi jo odprla, oddala na železniški postaji milice. Tam so jo odprli in imeli ksj videti: v njej ie bilo lepo zloženih 1,76 milijona din, seveda novih, pa devizna knjižica in osebna izkaznica na ime A slan i Osman (roj. 1959) iz Tetova, sicer pa je študent višje šole za organizacijo dela v Vranju. Povedal je, da denar ni njegov, pač pa da mu ga je dal stric iz Škofje Loke, ki sicer dela na Danskem. Denar naj bi odnesel v Tetovo, kjer stric zida Ni plačeval preživnine Čeprav je bil že enkrat obsojen, ker se izmika plačevanju preživnine za otroka, je Maks Bevk moral ponovno pred sodnike Maks Bevk je star 30 let, po poklicu strojni ključavničar, vendar pa kljub tako iskanemu poklicu že od leta 1976 ni redno zaposlen. Delno je tega kriva tudi njegova vdanost pijači, zaradi česar se je že zdravil, a kot kaže, ne preveč uspešno. Čeprav je mlad, zdrav in močan, si že dlje časa ni poiskal redne zaposlitve in kljub svoji sposobnosti za delo od časa do časa dela le kaj priložnostnega. Zaradi tega seveda ni kaj dosti pri denarju, saj vse porabi za svoje preživljanje. Zato tudi že štiri leta, odkar se je razvezal, ne plačuje preživnine za svojo hčerko. Bivši ženi je denar za otroka pošiljal le kakih pet mesecev. Ker ni redno zaposlen, tudi ni mogoče izterjati preživnine, ki jo je dolžan prispevati. Pred časom je bil zaradi tega že obsojen na pogojno kazen, vendar brez uspeha. Za kaznivo dejanje Vinjen za volanom 2*vd^H°-k*men m prepoved vožnje motornih vozil AiŽlZ*0?* i* ? m***c*v j« bil obsojen pred temeljnim sodiščem v Kranju Jusuf Hrnčič iz Velike Kl adu se neplačevanja preživnine je zagrožena kazan do enega leta zapora. Senat temeljnega sodišča v Kranju pa mu je za ponovno kršitev obveznosti dosodil 6 mesecev zapora. Obenem se je Maks Bevk zagovarjal tudi zaradi dveh vlomov v počitniško hišico v Zejah pred tremi leti, ko je vzel moško ročno uro in moško bundo in dve ribiški palici. Uro je prodal, ribiški palici je odvrgel, bundo pa so miličniki našli pri njem doma in jo vrnili oškodovancu. Za to kaznivo dejanje mu je sodišče prisodilo 7 mesecev zapora ter obe kazni združilo v enotno — eno leto zapora. To pa je tudi dovolj dolga doba, da bo lahko spoznal, da takšen način življenja pač ne vodi nikamor, da mu pijača prinaša samo težave, zaradi katerih nima obstanka pri rednem delu, pa še svojim obveznostim se zaradi tega izmika. Lani, v začetku novembra, je Hrnčič v zgodnjih jutranjih urah peljal svojega znanca domov na Golnik. Pred tem je pri nekem znancu pil žgano pijačo, vendar se je čutil sposobnega za vožnjo. Analiza pa je kasneje pokazala, da je imel v krvi nekaj več kot 2 promila alkohola. Cesta je bila takrat poledenela, zato je bilo treba voziti skrajno previdno. V Križah pa je iz nasprotne smeri pripeljal neki avtomobil, ki je sekal ovinek, zato je moral Hrnčič ostro zaviti h kraju, pri tem pa je zadel ob robnik; avtomobil je začelo zanašati, vrglo ga je s ceste v bližnjo hišo. od tam pa ga je odbilo v levo in v sneg. Sopotnik je pri tem dobil po obrazu več ran, avtomobil pa je bil razbit. Senat temeljnega sodišča v Kranju je ocenil, da je Hrnčič glede na poledenelo vozišče, ki ni bilo posuto, vozil prehitro, za volan je sedel vinjen in mislil, da še lahko varno pelje. Sodišče se je odločilo za denarno kazen; Hrnčič se je zdaj iz Tržiča, kjer je delal kot zidar, preselil v domači kraj in dela kot poklicni voznik tovornjaka. Glede na to, da je njegov sopotnik dobil v nesreči lažje rane, ki niso pustile nobenih posledic, se je sodišče odločilo za takšno omiljeno kazen. Ker pa je bil Hrnčič lani pri sodniku za prekrške že kaznovan zaradi vožnje pod vplivom alkohola, pa kljub temu znova ni sedel trezen za volan in tako zakrivil tudi nesrečo, se je sodišče odločilo še za varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za 5 mesecev. Utrujen zadremal — trije mrtvi Zahodnonemiki voznik je po šestih urah za volanom za hip zadremal in se znašel na levi, tako da je trdil v drug avto — V trčenju sta se avtomobila vnela, v nesreči pa so umrli trije potniki Senat temeljnega sodišča v Kranju je zahodnonemškega voznika Dietra Bunjesa, starega 33 let, zaradi hude prometne nesreče, v kateri so trije umrli, obsodilo na dve leti zapora. Nesreča se je pripetila letos poleti, 30. julija nekaj pred 4. uro zjutraj na magistralni cesti med Naklim in. Podtaborom. Voznik Bunjes se je z družino vračal z morja in je od Zadra do Kranja vozil že šest ur brez prestanka razen kratkega počitka za kavo na avto cesti med Postojno in Ljubljano. Utrujeni voznik je proti jutru verjetno za hip zadremal za volanom in zavil v levo, pxay tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik Slobodan Ignjatović, začasno prijavljen v Kranjski gon V hudem trčenju sta se oba avtomobila vžgala in zgorela. Medtem ko so iz ford taunusa zahodnonemškega vozila rešili sicer ranjene, a žive tri Ženo, rešil se je tudi lahko otroke in voznik, pa so v drugem avtomobilu umrli voznik Ignjatovič, Anton Novak, star 29 let, z začasnim bivališčem v Kranjski gori, ter Slavko Dominik, star 29 let, iz Kranjske gore. Dieter Bunjes je sicer na obravnavi obžaloval to hudo nesrečo, vendar je menil, da ni dovolj dokazov za to, da se je nesreča res pripetila na njegovi levi polovici ceste. Spominja se le, da je nenadoma zagledal pred seboj luči drugega avtomobila in trčenju se ni dalo več izogniti. Tak zagovor sodišča ni prepričal in je spoznalo voznika za krivega. Obsodilo ga je na dve leti zapora, pri tem pa upoštevalo vrsto olajševalnih okolnosti, od obžalovanja pa do tega, da mora preživljati tri majhne otroke in ženo. Na pravnomočnost sodbe bo obsojeni Dieter Bunjes počakal v priporu. hišo. Po preverjanju se je izkazalo, da stric res obstaja, vendar pa se mu o tolikšnem denarju ni niti sanjalo. Pač pa je o tem denarju nekaj vedel drugi Aslanijev stric, tudi iz Škofje Loke, Saip Izeti (roj. 1940), šofer v Alpetouru. Kriminalistom se je čudno zdelo, da v tako kratkem času odkrite velike vsote denarja ne bi imele nobene povezave; niti, čeprav zelo rahle, pa so vodile v Skofjo Loko. Sled je bila prava, saj se je kasneje izkazalo, da gre za veliko, dobro delujočo zvezo, preko katere se je v kratkem času, od maja letos pa do konca julija, prelilo iz Tetova med kupce v Skorji Loki in tudi Kranju kar okoli 500.000 zahodno-nemških mark. Osman Aslani je bil le kurir, ki je imel to smolo, da je zamudil letalo in zato potoval z vlakom, v Beogradu pa ga je zmagala lakota in je za hip skočil ven po burek. Devize je Aslani dobival v Tetovu od Ramadana Ismailija (roj. 1927), prodajalca limonade, Minira Ljume (1940), brez zaposlitve in Hišni Alija (roj. 1932), kmeta. Kurir je marke izročal Saipu I zeti ju in Zmagu Sinku v Skofji Loki, ki sta jih prodala naprej in pri tem seveda tudi zaslužila. Vsote so bile različne, dosegale pa so tudi do 100.000 mark pri enkratni prodaji, posameznim kupcem pa sta seveda zaračunavala provizijo. Koliko sta pri tem zaslužila ni mogoče izračunati, verjetno pa gre zaslužek v milijone. Občasno so bili kurirji v tej zvezi tudi drugi. Tako je enkrat nesel v Tetovo 1 milijon novih din Peter Stanovnik (1936) iz Vrimaš in od Osman a Aslanija v Tetovu prevzel 62.000 mark ter jih prinesel v Skofjo Loko. Podoben posel je enkrat opravil tudi Rudolf Veber (roj. 1962) iz Škofje Loke, ki je prodal 35.000 mark in dinarje izročil spet Zmagu Sinkotu. Eden od členov v tej verigi je bil tudi Hasan Harbaš (roj. 1935) iz Škofje Loke, ki je enkrat, kupil 3000 mark. vendar pa so pri njem našli cel seznam naslovov in telefonskih številk možnih kupcev. Sam sicer pravi, da je v treh letih zamenjal za okoli 4 milijone novih din in zaslužil pri tem 600.000 dinarjev, koliko pa je resnice na tem, pa bo pokazala nadaljnja preiskava. L. M. NESREČE IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM Skofja Loka — Na cesti med Skofjo Loko in Železniki se je v soboto, 10. oktobra, ob 21.30 uri zgodila prometna nesreča, v kateri ie bil voznik osebnega avtomobila Viljem Stanonik težko ranjen. Voznik je pripeljal iz Škofje Loke, v ostrem desnem ovinku pri apnenici pa ga je na rahlo mokri cesti zaneslo v levo. S prednjimi kolesi je trčil v pol metra visok kup zemlje za cesto, zaradi česar se je vozilo prevrnilo na streho in na bankini obstalo na desnem boku. Voznik je padel iz vozila in hudo ranjen obležal na travi, z nogami pod vozilom. NEIZKUŠENOST POVZROČILA NESREČO Skofja Loka - V nedeljo, 11. oktobra, se je neizkušenemu kolesarju, 7-letnem u Sigiju Kecmanu, iz Škofje Loke, pripetila nezgoda, ki ga je veljala pretres možganov. Otrok je namreč peljal preko kapucinskega mostu do odcepa ceste pri samopostrežni trgovini, kjer je nameraval zaviti levo. Pri nagibu pa ga je zaradi vlažnega cestišča in peska, posutega po njem, spodneslo, tako da je padel. Pri padcu je z glavo udaril ob stopnico samopostrežne trgovine. D £ Vozniško dovoljenje za 8000 šilingov Avstrijske avto sole ne vedo (ali nočejo vedeti), da ai sirih vozniških dovoljenj naši državljani ne morejo nje ti, saj to velja le za naše zdomce Ko je I. M. zvedel, da lahko v Avstriji v kratkem času. nekake * dveh tednih, pride do vozniškega dovoljenja, pravzaprav ni imel več kaj premišljevati. Julija letos je vzel dva tedna dopusta in se prijavil ss vozniški izpot pri avto šoli v St. Vidu pri Celovcu. Lahko bi se sicer tok v kaki drugi avto šoli, ki jih je za mejo kar precej, toda ta je kosar koncev kar blizu. Za to šolo je zvedel od znanca, ki mu je zastopnak * šole razložil, da na hiter način pridobi voznik dovoljenje in ga brez problemov uporablja tudi v Jugoslaviji. Cena je bila sicer: visoka. Okoli 8000 Šilingov veljajo teoretični pouk, praktična izpit iz prve pomoči in zdravniški pregled. Vključeno je tudi okoti tedna trajajoče bivanje v penzionu ali hotelu. Vozniški izpit pri aasj seveda dokaj cenejši, celo za polovico, če seveda kandidat za voazaks ne opravlja izpita več kot enkrat. Traja pa seveda nekaj dlje. I. M. iz Kranja se je torej julija preselil za štirinajst dni a* » skupaj z 18 slušatelji intenzivno pripravljal na izpit. Medtem ka j> avto šola organizirala teoretični del priprave na izpit tudi v slo% jeziku, pa je praktični del pouka o avtomobilih znamke golf bolj ob skromni slovenščini, saj je instruktor poznal le tri al< besede: stop, levo in desno. No, I. M. tudi ni znal nemško, pa je ker poučevanje verjetno bolj omejeno na kretnje. Po štirinajstih daek j* ob vseh drugih zahtevah I. M. opravil izpit, tako kot še ostalih ate> najst tečajnikov, le 4 niso naredili. Po tako zaželeno knjižico je asjat čez teden dni in izročili so mu jo skupaj s potrdilom, da je res opisni izpit za voznika B kategorije. Potrdilo naj bi dokazovalo, da kat kandidat veljavno avstrijsko vozniško dovoljenje. S temi dokunsssc naj bi se I. M. napotil na sekretariat za notranje zadeve pri občan, kjer ima stalno bivališče, in ga zamenjal za našega, jugoslovanaaafs Prav tu pa se je zataknilo, saj v avstrijski avto šoli niso kandidatom bistvenega ali pa so prav tako neobveščeni kot * sami, ki se poprej na občini niso pozanimali, če bodo lahko zamenjali. Po zveznem zakonu namreč lahko zamenja tuje vozniško nje za jugoslovansko le naš državljan, ki je opravil vozniški izpit v tuji državi med stalnim bivanjem na delu v tujini oziroma med aa_ nim bivanjem na delu v tujini. Stirinajstdevm> turistično bivanje mejo se pri tem nikakor ne upošteva. Po pravilniku o vozniški* pitih pa velja, da se kandidat prijavlja za vozniški izpit v kraju nega bivališča oziroma v kraju, kjer začasno biva najmanj pol I. M. najbrž ni edini z Gorenjske, ki se mu je zgodilo, da je « vozniški izpit, pa kljub temu ne more sesti za volan. Pridobljeno bo sicer lahko uporabil, ko se bo v kraju bivanja prijavil k vos izpitu, razočaranje, da so mu v avstrijski avto šoli zamolčali nehote sedanje težave, pa bo ostalo. Pa še približno 20.000 novih stalo takšno »spoznanje«. Se slabše pa se je gotovo počutil kandidat voznika C kategorije, ki je prinesel v zamenjavo prav tako avstrij vozniško dovoljenje. Zaradi vožnje brez izpita po slovenskih cestal je sodnik za prekrške moral kaznovati z daljšo prepovedjo opraviji izpita za voznika B kategorije. Ko je mislil, da bo lahko po hit postopku »vskočil« s kategorijo C, za katero nima prepovedi m i avstrijskim hitro pridobljenim dovoljenjem, je lahko zvedel isto I. M. in še nekateri. L. M. Grobo izsiljevanje prednosti Nepoznavanje in nespoštovanje prometnih znakov, nepriznavanje kolesarjev in pešcev za enakopravne udeležence v prometu, brezglava hitrost, alkohol in še vrsta drugih vzrokov botrujejo izsiljevanju prednosti na cesti. Pogosto jo »izsiljevalci« poceni odneso, včasih pa izzove neljube posledice. a V četrtek je voznica kombija Frančiška Oranič, stara 52 let, iz Križev, v križišču cest za Tržič, Sebenje in Duplje izsilila prednost kolesarju Zuidiji Hotu, staremu 27 let, doma iz Strahinja. Kolesar je pripeljal iz Tržiča po prednostni cesti, voznica pa po stranski cesti iz smeri Retenj. Pri prometnem znaku ni počakala, pač pa je počasi zape ljala v križišče, pri čemer je zaprla pot kolesarju. Oplazila ga je, leta pa je izgubil ravnotežje in padel. a V petek, 9. oktobra, pa je v Vir-mašah 34-letni voznik Frančišek Stanonik, doma iz Podlubnika, pn zavijanju v levo, izsilil prednost Julijani Kavčič, stari 23 let, iz Godešiča. Stanonik je pripeljal iz Kranja, v Virmašah pa je sklenil zaviti levo na dvorišče hiše. Nasproti mu je tedaj iz smeri Škofje Loke pripeljala Kavčičeva. Vozili sta trčili, pri povezuje nalet pVnZ l "* J* '?* Za ^končanje odseka ceste, ki no^e^jll^^^f Kranj-Bmik. Z dogra- povetal, vefjetTopa bo \\™ve7fko**Ž ^ T^°u cestne povezave proti Ježevemu -Fo^oVfi*™1 Čemer je bila Kavčičeva ranjena. Na vozilih je 40.000 dinarjev. a Zvonko Lončarič, star doma iz Kranja, je v 11. oktobra, s stranske mazah izsilil prednost Jerman, stan 67 let, iz LonČarič je namreč sklesul proti gostilni Gorjanc, vendar tem ni prepričal, ali to lahke stori, kajati s prednostne tedaj pripeljala voznica Lončaričevo vozilo je trčilo v pri tem pa je vozničin 69-letni Franc Jerman padel m obila. Jermanova sta dobila lažje poškodbe, se je zaradi neprimerne po 15 metrih uspel ustaviti Kupčija je le pretveza za tatvine Kranj — Konec septembra začetku oktobra se je v a ~ krajih v bližini Kranja, kot hinj, Nova vas in Cerklje, mlajša Ženska, ki je pod jnetvsasj prodaja preproge ali jih za otroška oblačila m vstopala v hiše. Govorila je sko in srbohrvatsko. Medtem domači iskali oblačila za 1 ali stopili v shrambo po knrf ženska izkoristila priložnost brskala po predalih ter odnesla denar ali zlatnino. Ponujanje kupčije na zamenjava preprog za riraav drugo ni kakšna nova ukana časom je bilo v več krajih o» renjskem že nekaj podoba* ^ merov, ko je skupins takšnik ' dajalcev, med njum so tudi mošt ženske z otroki, izkoristila as* liivost domačih m odnesla Vsote denarja, fci dalu ali omarah. Zato »a*?^ previden pri odpiranju vra Jjffl panju kupčij z neznanimi prodan^ UNZ Kranj tudi naprošaj*č*a* bi opazili neznane ljudi, * ukvarjajo s takšnimi poak * siroče najbližji postaji mihc*. 13.0KT0MM11981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 9 STRAN G L, A ----BMI alpizia. SKORNJI - GLEZNARJI ROBlNI HOOD izdelani iz pravih naravnih in sodobnih materialov v različnih barvah Odprto vsak dan od 10.^18. ure ITI II 1*1*51 tudi v nedeljo M ■"■ KRAH3 CENTRAL Gostinsko in trgovsko podjetje TOZD Vam v času sejma opreme nudi: UGODEN NAKUP OZIMNICE dostop do prodajnega mesta z avtomobilom in DEGUSTACIeJO slovenskih vin ter UNION GRAND piva Vabimo vas in se priporočamo! KRANJ — PRIMSKOVO Obvestilo našim cenjenim potrošnikom: do 31. oktobra 1981 sprejemamo naročila za modularni opečni snovno vam lahko ponudimo klasični hrastov parket in ladijski pod Na podlagi odredbe Izvršnega sveta SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA POZIVAMO lastnike bivalnih prikolic in šotorov (z zmogljivostjo za Štiri osebe in več), ki imajo stalno ali začasno bivališče na območju občine Radovljica in lastnike bivalnih prikolic, ki nimajo stalnega bivališča na območju občine Radovljica, pač pa imajo v tej občini stalno ali začasno locirane svoje prikolice, da od 15. oktobra do 15. novembra 1981 prijavijo zgoraj navedena sredstva Sekretariatu za ljudsko obrambo v Radovljici, soba št. 28. ^frn^r06'* osebno, pismeno ali preko telefona št.; /4-u/i,int. IZ. Vsebovati morajo: — tip prikolice ali šotora, — zmogljivost (število oseb), — leto izdelave, — kraj in točno lokacijo, kjer se to sredstvo nahaja 23485348535348484853534853 29 GLASIO.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK, 13. OKTOBRA INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA T GRADNJA žaleč odprti kamin I Schiedel odprti kamin tip ANTIKA je nov izdelek na našem tržišču. Moderna centralna kurjava nam ogreba prostore z vso tehnično popolnostjo, ki je odprti kamin ne more nadomestiti, kljub temu pa )e odprti kamin s svojo tisočletno tradicijo pri nas vedno bolj iskan. Čar odprtega kamina je bil vedno v njegovem zunanjem izgledu. Stan oblikovalci so videli svojo glavno nalogo v tem. da so zunanjost kamina oblikovali s tako umetniško dovršenostjo, da je dajala kaminu osrednje mesto v urejenem družinskem okolju. Suhoparna tehnična popolnost pri sodobnih gradnjah stanovanj še bolj podžiga nase zelje po estetskem okolju. Odprti kamin omogoča s svojo široko paleto oblik in materialov doživljanje lepote odprtega ognja, kar pri centralni kurjavi najbolj pogrešamo. Dopolnjevanje centralne kurjave z odprtim kaminom nam pomaga ustvariti tako atmosfero in ugodje, ki si ga želimo primerno vremenu in času. Tehnični podatki TIP 11 III Prostornina prostora v m3 do 90 do 120 Velikost ognjišča v cm' 70/50 90/70 Profil dimnika v cm H>4,5 m 20 25 Profil dimnika v cm 3 m-H'4.5 m 25 30 Dovod svežega zraka v cm' 240 360 Odprtina na oblogi kamina za dovod zraka v prostor na bočnih straneh cm' 120 180 Teža kamina v kg 420 630 I I Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC telefoni: (063) 710-740, 710-741., 710-719, 710-773 telex. 33533 YU-SIGRAD PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIĆNE INFORMACIJE Latkova vas pri Preboldu telefoni: (063) 722-027. 722-078. 722-089, 722-151, 722-144 Škofja Loka Blaževa 3 razpisuje prosta dela in naloge 2 BLAGAJNIKOV Pogoji: — nepopolna srednja šola, zaželjene delovne izkušnje. — enomesečno poskusno delo Delo se združuje za določen čas enega leta. Pismene prijave pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov DO Obrtnik, Skorja Loka, Blaževa 3. Kemična čistilnica in pralnica <3i6tca Škofja Loka razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE za nedoločen čas Pogoji za opravljanje del oziroma nalog so: — srednja izobrazba ekonomske smeri, — 3 leta prakse pri opravljanju enakih ali podobnih del oziroma nalog, — organizacijske — vodstvene sposobnosti, — moralno-politična neoporečnost. Prošnje pošljite na naslov Kemična čistilnica in pralnica Bistra, Škofja Loka, Spodnji trg 12, za Komisijo za delovna razmerja. Rok prijave je 20 dni. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh. ZVEZA TILMNOKUL ORGANIZACIJ KRANJ Odbor sa merja objavlja dela in naloge ČIŠČENJE v #»oi lal dvorani na Planini Pogoji: - osnovnošolska izc — poskusno delo 3 Delovno razmerje m za nedoločen čas s delovnim časom. Prevzem dela in nalog ali po dogovoru. Razpis velja do aast AVTO MOTO DRI ŽIROVNICA bo prodajalo na licitaciji v patak, tobra 1M1 17. ari v garali TVD Partizan v RABLJEN OSEBNI AVTO ZASTAVA M; letnik 1976, KR 914-61 Izklicna cena 25. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. TOZD Zdravstveni dom Kranj komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. KURJAČA - UPRAVLJALCA VISOKOTLAČNIH KOTLOV 2. AVTOMEHANIKA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: izpit za kurjača — upravljale a visokotlačnih kotlov pod 2.: poklicna šola za avtomehanika Delo ae združuje za določen čas, pod točko 1. za dobo 8 mesecev, pod točko 2. pa za dobo 6 mesecev. Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 16 dneh po objavi na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o., Kranj, Gosposvetska 10, kadrovska služba. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 16 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju 64224 Gorenja vas — Todrai Komisija za delovna razmerja objavlja oglas za sklenitev delovnega razmerja delavcev za nedoločen čas s polnim delovnim časom in vabi k sodelovanju 1 KV RUDARJE - KOPAČE - VOZNIKE LHD nakladalcev 13 delavcev za opravljanje del podgrajevanja jamskih prostorov, vrtanja vrtin in nakladanja z LHD nakladalnikom 2. K V RUDARJA - MINERJA — za opravljanje del vrtanja vrtin in miniranja 2 delavca Pogoji: pod 1. — KV rudar — kopač — voznik LHD nakladalca. vozniški izpit B kategorije, zaželjeno tudi C. - do 5 let delovnih izkušenj, - uspešno opravljen zdravniški pregled. - jamsko in triizmensko delo. - starost nad 21 let pod 2. - K V rudar - miner, - izpit za minerja v rudnikih, _ vozniški izpit B kategorije, zaželjeno tudi C. - do 5 let delovnih izkušenj, - uspešno opravljen zdravniški pregled, - jamsko in triizmensko delo, - starost nad 21 let Obiavliena dela se opravljajo v rudniku v Zirovskem vrhu. Možna tako«™i zaposlitev oziroma po dogovoru. Komisija.bo obravnavala amo po£olnePvloge, t.j. z dokazili o izpolnjevanju pogojev. «r AiA.ti nai oriiave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v "ki 15 dni po°obj.vi oglasa na gornji naslov. O izbir, bodo obveščeni v roku 30 dni po opravljeni izbin. BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE Kranj, Maistrov trg 12 D0-ĐO razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE DO Pogoji: — poleg zakonitih in splošnih pogojev mora kandidat imeti še srednjo šolo - ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj v računovodstvu Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 16 dneh po objavi na naslov: Brivsko frizersko podjetje Kranj, Maistrov trg 12, s pripisom »za razpis«. ifl inštalacije ŠKOFJA LOKA Po sklepu komisije za delovna razmerja objavljamo prt*«* dela in naloge 3 MONTERJEV PREZRAČEVALNIH NAPRAV Pogoji: — KV ali PU monter klimatizacijskih naprav. — od 1 do 4 let delovnih izkušenj ali — K V stavbni klepar, — od 2 do 4 let delovnih izkušenj. — sposobnost za delo na višini Poskusno delo za razpisana dela in naloge traja 2 meseca. De^ razmerje se sklene za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev in krst opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov Inštalacije Loka, Kidričeva 55. Rok za zbiranje priia v velja do zasedbe del in nalog. O izboru bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po prijavi. DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA VPISUJE V 5., 6., 7. IN 8. RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA ODRASLE Prijave zbiramo do 20 oktobra 1981. Prijavite se lahko osebno ali pismeno na naslov Delavska univerza Škofja Loka — Šolski center Boris Ziherl ah po tel. 60-888 vsak dan dopoldne, popoldne pa v ponedeljek, sredo in petek. Pričetek predavanj bo 23. oktobra 1981. ♦ # t UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ razpisujejo prosta dela in naloge 1 2 DAVČNIH INŠPEKTORJEV v upravi družbenih prihodkov Pogoji: — višja strokovna izobrazba ekonomske ali upravne smeri. — dve leti delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo 2 VIŠJEGA TEHNIKA I. za kataster komunalnih naprav v geodetski upravi Pogoj: — višja strokovna izobrazba geodetske smeri, — dve leti delovnih izkušenj, t — trimesečno poskusno delo Za vsa razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno raja* nedoločen čas s polnim delovnim časom. Od kandidatov pnčakj moralno-politično neoporečnost in pravilen odnos do samoupra> Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepjjjj in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Občina RrOJj splošne službe, Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 16 dnesrj objavi razpisa. * * i I # * t ♦ * ' 13. OKTOBRA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 11 STRAN GLAS telefon 23 341 BARVNI TELEVIZOR gorenj« 602. ekran So cm. Ae originalno zapakiran, prodam za 36.000 din Naslov \ oglasnem oddelku 9917 KUPIM PRODAM rV"*n eno leto »tare KOKOŠI nes-!•* ■ v skrinjo Senrur. Mlakarjeva "^•a 41-114 9678 0»*wKOKQ6JI GNOJ. naložen v J«, dobite vsako soboto dopoldan v ^gf *»■ 6 pri Goricah 9878 i^?*** »»kaj LESA za ostrešje JgJ. 35 V0GALNIKOV in 1 tono CE ^{AGoair, Sutna 7, Zabntca 9879 *•* PRAŠIČEV, primernih za J*od 20 do 100 kg Stanonik. T1**** Loka 9880 J*** proaani STRESNO OPEKO ^f** 3?x 20 Preddvor 30 9881 prodam 2 KAVČA. Ogled po Markov*. C. na Belo 4. Kranj nove ROLETE z roletnimi J'"***- izdelek Jelovice Pšenična po- 9883 »•J"^« 1 tone CEMENTA. Sp. Bitnje tfaacs 9884 iJ^p» BIKCA simentalca, starega 2 jMrafar. Pipanov« 24 9885 3 kob m smrekovih DESK. J^** 2 cm. Pretnar Franc. Žirovnica 9886 Jf*» prodam dva SODA od 130 do Šenčur, Stružnikova 21 9887 4 mesece brejo TELICO črno-■•»* Radič. Dobro polje I. Brezje ■ športni VOZIČEK. Telefon »dopoldanskem času 9889 fcSsaslsii FOTOAPARAT minolta ^■priborom, ugodno prodam. Gosti-Wfjica. Cankarjeva 31 /c 9890 »Nam KAMERO nicon braun, 8. mm. žVaijc po tel. 22-0625 od 14.30 do jJ«po».uri 9906 k>*» II) prm bukovih DRV. Sp. £■171 9921 wjP GLISER, posebne izdelave. 7» prodam Telefon 064-28-071 9913 Ss PBC za centralno kurjavo, in električni GORILEC CfM*- poceni prodam Telefon 7jt7l 9914 O** OSLICO za pleme ali zakol in >b*am OVNA. Loka 13, Trtic 9915 V** OVCE. Ogled od 15. do 18. ure ^ Pniproce 7 pri Ljubnem. P od na rt 9916 Kupim novo ali rabljeno ŠKOLJKO, lahko samo prvi del, ali blatnike z masko od Z-101 Telefon 064-83-442 9891 Kupim ŠIVALNI STROJ, »KREDENCO« in GARDEROBNE OMARE A Sfi ligoj. Črtomirova 8, Bled 9892 MEŠALEC za beton in rabljen gradbeni LES. kupim Gostisa. Radovljica, Cankarjeva 31/c 9891 Kupim betonski MEŠALEC. Skerjanc. Koroška 20. Kranj 9919 Kupim večjo ali manjšo količino STRESNE OPEKE kikinda. model 272 Telefon 61-897 9920 VOZILA Prodam ZASTAVO, 101 prevoženo 25000 kilometrov. Leban. Mofta Pijade 17 Kranj. Prodam FIAT 850 special. letnik 1971 Barle. C JLA 6. Kranj, nebotičnik 9918 Prodam karambolima, nevozen AMI 8. celega ali po delih in nove rezervne dele zanj. Ogled vsak popoldan. Bled. Koritno 67 9647 Prodam AMI 8 break. letnik 1971, registriran. Infromacije po tel. 064-41-040 popoldan 9717 Prodam ZASTAVO 750. Vse informa cije po tel. 47-169 vsak dan od 14. do 16. ure 9894 Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1976, registrirano do maja 1982. Informacije po tel. 064-27-500 9895 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik december 1975. Informacije po tel. 26-441 po 18. uri 9896 Nujno prodam BMW 1602, oranžne barve, prva registracija 1977, ali menjam za manjfti avto. Ceftnjica 7. Železniki 9897 Prodam avto 125-PZ, letnik 1975. Informacije vsak delavnik dopoldan po tel. 24-941 9898 Prodam R-4, letnik 1975 In 10 prm bukovih DRV ter več ROZ - TRAJNIC Informacije po tel. 40-590 zvečer 9899 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano do septembra 1962. Gračner Drago, Cankarjeva 27, Radovljica 9900 AUSTIN 1300 celega ali po delih poceni prodam. Sumrada. Kidričeva 28, Kranj, tel. 28-319 9901 Nova številka Kinologa Ljubljana - Pred kratkim je izšla peta Številka glasila Kinološke zveze Slovenije »Kinolog«, ki izhaja vsaka dva meseca. Glasilo tudi tokrat prinaša obilo informacij, ki zanimajo ljubitelje psov. Podrobneje se posveča minuli mednarodni razstavi psov vseh pasem, ki je bila avgusta v Ljubljani. Obeležila je tudi pomembne športne in kinološke dogodke na Slovenskem, obsega natančne podatke o mednarodnih tekmah, najpomembnejši pa so strokovni sestavki s področja vzreje in vzgoje, program zdravstvene zaščite psov. sestavek o boju proti steklini in podobno. Vsaka številka se loteva tudi predstavitve znanih pasem, v tokratni je nekaj strani posvečenih kodru. Poseben prispevek se loteva domače avtohtone pasme, kraškega ovčarja, ki dolgo ni bila priznana kot samostojna. Revija prinaša tudi številne fotografije, na naslovnici je tokrat ove-koveČen vorkshire terrier. D. Z. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega in skrbnega moža, ata, starega ata, brata in strica MAKSA FILIPIČA borca za severno mejo * iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vaem, ki so nam izrazili sožalje, podarili vence in cvetje ter nam ■tali ob strani v teh težkih dneh. Prav lepa hvala dobrim sosedom, Dr. Berniku, pevcem, gospodu župniku, praporščakoma ter govornikoma za poslovilne besede ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Vsem ae enkrat lepa hvala! žalujoči: žena Marija, hčere Pavla, Milka, Berta, Dora, Maksa, sinova Milan in Vili z družinami ter ostalo sorodstvo MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažim) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! Kupim brezhiben TOMOS - CROSS junior. Informacije v torek in četrtek popoldan, ostale dni dopoldan po telefonu 064-27-850 9902 Poceni prodam ŠKODO 1000 MB, prevoženih 50.000 km, možnost plačila s kreditom. Ban Božo, Ljubljanska 27, Radovljica 9903 Ugodno prodam MINI MORIŠ, letnik 1970. Arhar, Papirnica 8, Škofja Loka 9904 BMW 1502, letnik 1975, vgrajen nov motor. 2000 ccm, 100 KM, prodam najboljšemu ponudniku. Telefon 27-747 9905 STANOVANJA I Nujno iščem SOBO ali manjše STANOVANJE v Kranju. Šifra: Kranjska gora 9922 Nujno iščem SOBO za določen ali nedoločen čas. Sem zaposlena. Sporočite po tel. 064-21-648 od tf. do 19. ure 9657 V novembru oddam novo dvosobno, neopremljeno STANOVANJE. Šifra: 4.000 din 9907 Starejše manjše STANOVANJE, kupim na območju Gorenjske, plačam v gotovini. Šifra: Gotovina 9908 Kupim manjše dvosobno STANOVANJE s centralno kurjavo v Kranju ali okolici. Ponudbe pod: Gotovina - kredit ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JANEZA ŠIBERLETA z Zg. Jezerskega it. 93 * iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za inaieno sožalje, darovano cvetje in vence ter tako množično yremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala krajevni organizaciji ZZB NOV, govorniku za poslovilne besede, pevcem in g. župniku za pogrebni obred V8I NJEGOVI Zg. Jezersko, 12. oktobra 1981 9909 ZAPOSLITVE Absolvent INSTRUIRA matematiko fiziko in računalništvo. Telefon. Kranj, Opravljam STROJEPISNA DELA Naslov v oglasnem oddelku. 9910 PRIVATNIKI POZOR! Sprejmem honorarno delo na dom. Sodja Martin, Mencingarjeva 28, Bohinjska Bistrica OBVESTILA 9911 Združenje šoferjev in avtomehanikov Tržič bo priredilo večerno šolo za poklic VOZNIKA MOTORNIH VOZIL, v drugi polovici oktobra. Predavanje bo 4 krat tedensko ob delavnikih od 17. do 20. ure ob nedeljah od 8. do 11. ure. Starost najmanj 17 let, osemletka in zdravstveno sposoben voziti motoma vozila C, E ali D kategorije. Tisti, ki že imajo C, E kategorijo, si bodo pridobili poklic voznika in lahko polagali izpit za I) kategorijo, če imajo že skupaj B in C kategorijo 3 leta. Vse informacije daje in prijave sprejema do 20. oktobra tajnik: J. Goričan, Ročevnica 35. Tržič 9912 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, starega očeta, brata in strica _ FRANCA JELARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem za izraze sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala dr. Bavdku za dolgoletno zdravljenje, zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik, sosedom za vsestransko pomoč, pevskemu zboru Triglav Duplje, ZB Duplje, ZWI Naklo, Zavarovalni skupnosti Triglav Kranj, govornikom za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu, zastavonošem in g. župniku za pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem Številu spremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI Zadraga, 7. oktobra 1981 Na mesta, kjer je do nedavna stal Se stari, že močno dotrajam gasilki f^jfr%gaStl? novega. Gradnja ki soja financirali v glavnem z izkupičkom znanih brniških tombol, hitro napreduje. Dom nameravajo dograditi prihodnje leto, hkrati z otvoritvijo pa bodo slovesno praznovali tudi trideseto obletnico nbstuja gasilskega društva. ki sicer mineva že letos. - Foto- D Zlebir GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sol. o. TOZD Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj, n. sol. o. Kranj, Staneta Žagarja 83 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VODENJE GRADBENIŠTVA 2. KOVAŠKA IN VARILSKA DELA 3. STRUGAR8KA DELA POGOJI: pod 1.: visoka izobrazba gozdarske ali gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj; višja izobrazba gozdarske ali gradbene smeri in 4 leta delovnih izkušenj. pod 2.: poklicna šola kovaške ali varilske smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj. pod 3.: poklicna šola za strugarje in 6 mesecev delovnih izkušenj. Za dela in naloge pod 1. je predvideno poskusno delo tri mesece, pod 2. in 3. p.o"0 dni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje objavljenih prostih del in nalog sprejemamo 7 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. V skladu z določilom 8. člena Zakona o prometu z nepremičninami Ur. list SRS 19/76 in sklepa delavskega sveta Tovarne klobukov »Šešir« p.o., Škofja Loka z dne 23. 4. 1981 ter sklepa poslovnega odbora z dne 11.9. 1981 razglaša Komisija za izvedbo javne dražbe TOVARNA KLOBUKOV p.o., Škof)a Loka JAVNI NATEČAJ za prodajo objekta STANOVANJSKA HIŠA, ŠKOFJA LOKA, Spodnji trg 2 in KOLESARNICA (celotna), Spodnji trg — opis objekta: enonadstropni stanovanjski objekt, kamnite konstrukcije z obokanim in lesenim tramovnim stropom v izmeri 298 k v. m s pripadajočim zemljiščem skupaj 320 kv. m in kolesarnica,katere konstrukcija je opečno obodno zidovje v izmeri 185 k v. m s pripadajočim zemljiščem — izklicna cena: 1.000.000.— (milijon dinarjev) — način plačila: ob podpisu pogodbe varščina v višini 10% od izklicne cene mora biti položena ob ponudbi pred dražitvijo na raČ. št. 51510-601-10857 — davek od prometa nepremičnin plača kupec — čas javne dražbe je določen za dan 29. 10.1981 ob 8. uri v prostorih Tovarne klobukov »Šešir« Škofja Loka (sejna soba Trata). Ponudbe za javni natečaj ie nasloviti na komisijo za javno dražbo Tovarne klobukov »Šešir« Škofja Loka s pripisom za JAVNI NATEČAJ, v roku 15 dni po objavi oglasa. Ponudbe bo komisija odprla in javno pregledala ob 8. uri v sejni sobi dne 29. 10. 1981. Ponudniki lahko prisostvujejo odpiranju ponudb. S prenosom lastninske pravice na objektu se prenese tudi pravica uporabe na sesal ji šču iz prve alineje tega oglasa. Stroške v zvezi s prenosom lastninske pravice plača tisti, ki pridobi lastninsko pravico. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi moža JOŽETA ARHA se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, znancem, nekdanjim sodelavcem, krajevni skupnosti Vodovodni stolp, ZB, pevcem, govornikom, inštitutu Golnik, provincional patru Polikarpu za lepo opravljen obred, vsem sostanovalcem, še posebno pa Poldki Savinek za neizmerno pomoč v najtežjih trenutkih ter drugim, ki ste ga spremili ? zadnji poti in mu darovali cvetje. Prisrčna hvala vsem po*» znikom, ki so izrazili sožalje in nudili svojo pomoč. Žalujoča žena Francka Kranj, 13. oktobra 1981 GLASOVA ANKETA Obvestilo našim izletnikom! Kdk> gre z nami v soboto, 17. oktobra, samo ie objavili. Rje in kako bosao potovali? Zjntraj ob 7. ari bosao krenili s avto boso— izpred hotela Creina v Kranju (ae zaaau-dite!). Skozi Mengeš, Domžale in čez Trojane aaa bo kratkočasil tartetJeai vodič. Seveda bo dovolj časa tasti za pogovor o naaeoa časopisu, pa za šale in se kaj. V Zagorju se bomo razdelili v desetine in si ogledali zaaavke premogovnike, jasno Ka tresk i, jasno Trbovlje, v Hrastniku pa Jami Hrastnik ia Ofstro. Bknpaj bosao nato nadnSevali pot ob toku Save navado! skozi Zidani most in itadeee. V Krekesa as. bosao za kratek saaaaji ogled ustavili prod Jedrsko tisah srno. Cez »dslsnjko« se bosao zapeljali h Krki do Kostanjevice in dsjje skozi Šentjernej do Otočca. Vmes bodo ogledi, dogovorili ps snao se tasti s kuharji, da aasa ne poidejo moči. Z nami bodo predata v -niki gostinske ln trgovske or-gaaisaeije Central, ki nam bodo zagotovo povedali, kaj zanimivega o njihovi dejavnosti in njihovem delu. Vračali se bosao mimo Novega mesta in Višnje gore tako, ds bomo od Basist are zvečer spet v Kranju. Pripravili smo bdet ki bo, tako smo vsaj ieJeli, zadovoljil nase nagrajence — bralce časopisa Glas. Zorenje s knjigo Ob 17-letnici Prešernove bralne značke so podelili priznanja začetnikom teh prizadevanj na Gorenjskem — Pogovor o vlogi mentorjev in novih metodah spodbujanja ljubezni do dobre knjige - Cenejši nakup knjig, nov način nagrajevanja znač- karjev Kranj — Na osnovni šoli dr. France Prešeren so se pretekli teden zbrali mentorji Prešernove bralne značke, da bi obeležili njeno 17-letnico in se oddolžili njenim začetnikom. Poleg mentorjev so se srečanja udeležili tudi predstavniki Zveze prijateljev mladine, zavoda za šolstvo, predsednik bralne značke Slovenije, profesor Jože Zupan, članica republiške komisije za bralno značko, pisateljica Berta Golob in predstavnik založbe Mladinska knjiga, profesor Ivan Bizjak. Prisotni so se posvetovali o vzgojnem vplivu knjige na celoviti razvoj mlade osebnosti in hkrati ocenili vlogo bralne značke kot motiva, ki vodi k branju dobre knjige. Mladinski pisatelj France Bevk je nekoč dejal, da se ne boji za prihodnost otrok, ki radi berejo knjige, saj s tem na milejši način podoživljaio življenje in ob vrednotah, ki jih da knjiga, zorijo v polne osebnosti. Bralna značka, simbol za dosego tega cilja, je v nepolnih dveh desetletjih na Gorenjskem dosegla svoj namen. Številne mlade bralce je za stalno pridobila knjigi, hkrati pa je oživela tudi kulturno izročilo domačih ustvarjalcev, katerih dela bolj živo odzvanjajo v zavesti bralcev. Ljubezen do knjige pri nas pogosto hromi založniška politika, ki nam onemogoča nakup sorazmerno Prihodnje leto invalidske delavnice? Kranj — Ni naključje, da so v zadnjem obdobju kar trije pomembni organi v kranjski občini razpravljali o socialni varnosti invalidnih oseb. Najprej so o problematiki spregovorili na seji izvršnega sveta, nato na seji predsedstva občinske konference socialistične zveze in nazadnje še na seji občinske skupščine. Podatki v občini in tudi na Gorenjskem kažejo, da število invalidov iz leta v leto narašča. Vsako leto namreč zabeležijo okrog 300 novih delovnih invalidov, kar je precej več (10,9 odstotka) od povprečne stopnje rasti zaposlovanja, ki znaša 1,2 odstotka. V vseh razpravah so pri oceni stanja opozorili, da v številnih delovnih organizacijah oziroma temeljnih organizacijah kažejo premalo razumevanja za zaposlovanje invalidov. Zato so predlagali, naj bi v prihodnje organizacije združenega dela tovrstno problematiko obvezno opredelile v letnih načrtih. Glede boljšega reševanja socialnih vprašani so povsod omenjali nekatere dodatne možnosti. Tako bi bilo treba preučiti delo na domu, ustrezne strokovne zaposlitve na Gorenjskem in poenotiti delo različnih komisij, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko. Najpomembnejše pa je nedvomno stališče, da je v občini treba čimprej pripraviti vse potrebno za ustanovitev invalidskih delavnic. Tovrstne Cirkus Corona v Kranju V Kranju gostuje od 15. do 19. oktobra cirkus Corona. Cirkus bo tokrat postavljen na Hujah pri šoli za blagovni promet. Poleg običajnega programa imajo živalski vrt. Živalski vrt bo odprt vsak dan od 10. do 16. ure. V tem času je vstop prost. Na predstavah, ki bodo ob 17. in 19. uri, pa imajo brezplačen vstop vsi osnovnošolci rojeni v času gostovanja cirkusa. Pri blagajni dobite brezplačno vstopnico, če se izkažete s pionirsko, mladinsko ali kako drugo izkaznico. V njej pa mora biti vidno, da ste rojeni od 15. do 19. oktobra. delavnice na primer v Sloveniji in drugih republikah niso nobena posebnost in povsod se ob pravičnem pristopu in programu pohvalijo z njimi, Izvršni svet, predsedstvo občinske konference SZDL in na zadnje še občinska skupščina so sklenili, da je zato treba v Kranju do konca februarja prihodnjega leta pripraviti vse potrebno za ustanovitev takšnih delavnic. Na seji predsedstva občinske konference SZDL so Še posebej opozorili na varstvo invalidov kmetov. Na področju socialne varnosti invalidov nasploh bi bilo treba spodbujati različne inovacijske dejavnosti. A. 2. dragih knjig. Le štirje izvodi knjig na prebivalca so davščina naše narodne majhnosti! Kako bi vsaj med mladimi, ki resnično nimajo zadosti materialnih sredstev za nakup, olajšali pot do knjige, so se letos spomnili založniki pri Mladinski knjigi. Vsi tekmovalci za bralno značko naj bi v dar dobili tudi bon za 500 dinarjev, ki bi jim omogočal nakup skoraj stotih knjig, zaobseženih v posebnem katalogu, s popustom. Darilni bon naj bi pripadal tudi mentorjem. Ta sistem, ki ga letos še poskusno uvajajo na 36 šolah na Slovenskem, je ob izdaji prvega kataloga naletel na različen odziv. Počakali bodo še na rezultate preostalih dveh katalogov in na mnenja pedagogov, preden bodo ta način docela ustoličili. Otrok ne začenja spontano brati, so menili pedagogi na petkovem posvetu, pač pa v tem razvoju potrebuje nekoga, ki ga usmerja. Delo učiteljev slovenskega jezika, ki se že dolga leta ukvarjajo z vzgojo mladih bralcev, je bilo doslej kar nekako v senci. Prav zato so se pretekli teden v Kranju s priznanji spomnili prizadevnih mentorjev, organizatorjev Prešernove bralne značke, ki so pripomogli k dvigu bralske kulture na Gorenjskem. V Kranju sta začetnika tega gibanja Vincenc Znidar in Ivo Zrimšek, v Škof ji Loki Martina Se-dej in v Tržiču Jožica Koder in Edo Roblek. D. Zlebir Sejem stanovanjske opreme Kranj — Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem Kranj bo v petek, 16. oktobra, v Savskem logu v Kranju odprl letošnji 14. sejem stanovanjske opreme. Zanimanje za sejem med razstavljavci je veliko in lahko pričakujemo bogato izbiro blaga in izdelkov za opremo stanovanj. Sejem bo odprt do 23. oktobra. Nagrade inovatorjem Kranj — Pretekli četrtek so v Kranju že tretjič podelili priznanja inovator leta občine Kranj. Dobilo jih je deset kranjskih delavcev, ki jih je za nagrado predlagala komisija za inovacije pri skupščini občinske raziskovalne skupnosti Kranj. Priznanje I. stopnje je bilo podeljeno Miroslava Marcu iz Iskre za razvoj elektronskega telefonskega aparata ETA z nizkoohmskim vhodom, Igorju Oliv iz Iskre za galvanizirani elektronski rele, dupleks-ni analizatoi in detektor ter korektor dekadnih impulzov in p re napetostno zaščito ter Borutu Aaačiču, prav tako iz Iskre, za konstrukcijo avtomata za navijanje in izolacijo kompenzacijskega jedra v trofaz».?m števcu in za sodelovanje pri skupinski inovaciji pri konstruiranju avtomatske naprave za izdelavo elektromagnetskih jeder. Priznanje II. stopnje za skupno konstrukcijo avtomatskega stroja za izdelavo elektromagnetskih jeder so dobili Iskrcani Janez Grohar, Jože Osaejc in Jsnez Beneatk, ter Anten Aniič, tudi iz Iskre, za izdelavo posebnega orodja, ki je pri rezanju navojev omogočilo prehod z ročne na avtomatsko obdelavo in za izdelavo avtomatskega stroja za žaganje razpor pri vijakih in maticah posebnih oblik. Priznanja III. stopnje so pa dobili J ose Košir iz Iskre za novo kon- strukcijo orodja za montažo stikalnega stavka in novo obliko zatiča ter za sodelovanje pri izboljšavi orodja za izdelavo letev H- oblike, namenjenih za telefonske centrale, Prsne Cegnar iz Iskre za poenostavitev obstoječe izvedbe računalniškega kabineta, za spremembo montaže korektorjev na zadnji plošči računalnikov 1600 in 3200 in za preureditev okvirja za spajkanje matrik na spajkalnem stroju ZEVA, ter Jože Mohor iz Save za postopek izdelave masticiranega kaučuka za selotejp za tovarno Aero Celje. Prav vse inovacije in spremembe omogočajo prihranek na času, materialu, zamenjujejo drag uvožen material z domačim, zmanjšujejo uvoz, povečujejo ali omogočajo izvoz in podobne. V kranjski občini ocenjujejo, da je bilo lani v delovnih kolektivih danih približno 160 koristnih predlogov, predloženih je bilo 180 tehničnih izboljšav in prijavljenih 9 patentov. Te številke so sicer spodbudne, toda še vedno premajhne. Inovacijska dejavnost bi morala postati množična in zajeti tudi druga področja, ne le industrijo, je v svojem uvodnem referatu poudarila sekretarka občinskega sindikalnega sveta Kranj, Jožica Puhar. Vsekakor pa bi morala najti pot tudi v šole, kjer se mladi človek pripravlja za delo. D. Dolenc Bojevali so svoj boj Lani so se nekdanji dachauski interniranci zbrali prvič po osvoboditvi v Dobrni. In takrat je tudi prvič po vojni zapel dachauski slovenski pevski zbor pod vodstvom Valentina Hartmana. Letos so srečanje pripravili Gorenjci. Veliko jih je v soboto prišlo v Radovljico s cele Gorenjske in precej tudi od drugod. Toliko trpljenja, toliko smrti, ki so ji iz dneva v dan gledali v oči in brezmočni čakali, kdaj bo pobralo tudi nje. Redki so bili lepi trenutki. Kadar so se skozi bodeče žice prikradle vesti o uspehih partizanov doma, zaveznikov na frontah, ali pa kadar so zapeli Foltejevi fantje. Pesem, ob kateri so na novo zaživeli, ki jim je dala novega poleta, moči in volje, da prežive, novo upanje, da ni več daleč dan ... Niso se po vojni mogli hvaliti z borbo, z upori, vendar so veliko prispevali k zmagi nad sovražnikom. Toda izbojevali so tudi svojo zmago. Preživali so! Ni jih mogel Hitlerjev nacizem uničiti, čeprav je storil vse, da bi jih zbrisal z zemlje. Cecilija TerHkar a Dobrave pri Krapi. cembra 1941 so nas pc naših domov. Od nase hi šest: očeta, mater in štiri Najprej so nas vlekli v „ zavode v Šentvid, potim s ričane, od tu pa spomladi Ust' taborišče Burg Wemreas Nurnbergu, kjer smo ostal osvoboditve. Lepo srečuje danes tukaj, le škoda, da teh tovarišev in tovarnar . znam. Enkrat bi se v zivkanja 4 rada srečala s tistimi, smo bili skupaj v na rišču.« Janko Azaaan, Nosaenj pri Bohinjski Bistrici: »Od doma so me vzeli kot aktivista, po bohinjski vstaji, januarja 1942. Mesec dni sem bil zaprt v Begunjah, od tu so nas pa 82 transportirali v Dachau. To je bila tista prva večja skupina zapornikov iz kranjskogorske doline, Jesenic in Bohinja. Skoraj do konca sem bil potem v Dachauu, le kakšne tri mesece pred koncem sem bil premeščen na področje med Dachauom in MUnchnom, da smo čistili minska ;x>lja.Zelo presenečen sem bil, ko sem dobil vabilo na tole srečanje. Prvič po vojni smo Dachauci spet skupaj. Tako se počutimo, kot bi nas Vsa leta po vojni nekam nazaj tiščali. Skoraj bi rekel, da je bilo to sramotno do nas. Razkropili smo se na vse strani. Prav bi bilo, da bi se našli vsako leto, da se med sabo spet spoznamo, da sploh vemo kje je kdo. Kaj veš, mogoče nas bo družba še kdaj potrebovala. Mi, ki se med seboj poznamo še iz vojne ven, vemo, komu lahko zaupamo.« Dssss Ladislav Krmec, . Kranju: »Vzeli so me d Preddvoru že maja 1941. sem bil najprej v Bat potem na gestapu v Celovcu, spet v Begunjah in nato 1 Dachauu. Letošnje srečanje nekaj izrednega. Lani v smo se bolj otipavali, tu pa spoznali. To leto nas ni spremenilo, lezredčilo. je v zboru pelo še 24, letos ps « še 20. Prav je, da se tudi tsbe riščniki srečujemo. Po vojni as.' bilo najhuje, ko so nas »U kar nekako zaničevali, nismo bili toliko vredni kot Pa so se oni lahko vsaj boa Tako si pa živel v stalni vosti. Zvečer, ko si se vedel, če boš zjutraj še , Želim si le to, da bi se vsi ki smo preživeli strahote srečali vsako leto.« D. Dolenc Kranjski inovatorji Janez Grohar, Jote Omejc in Janez Benedik iz prejeli priznanje II. stopnje za skupno konstrukcijo avtomatskega str** izdelavo elektromagnetskih jeder. Foto: M. Ajdovec INTERNATIONAL CIRCUS *CORONA* v Kranju, ob Blagovnem šolskem centru na Župančičevi ulici v naselju Huje od 15. 10. do 19. 10. 1981 predstave ob 17. in 19. uri VSTOPNICE DOBITE NA BLAGAJNI CIRKUSA NON-STOP.