FoSfadu pftiftma ▼ ^eto^rfaL Lsto XXII., Št. 186 LftfMfrna, sobota j. avgnsta lwi-XIX Cena cent 70 Upravništvo: Ljubljana, Pucdnijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. Inseratni oddelek: Ljubljana, Pucct-nijeva ul. 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749. VKLJUČNO ZASTOPSTVO «a oglasa lz Kr. Italije ln inozemstva Ima Unione Pubblieita Italiana SLA* Milano Ishaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—, za inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: UaMjana, Puccinijeva ulica tt. 8* telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblieita -lasfcili Pečenje in na njej uredili večje letalsko oporišče. Pomorsko področje okrog severne Evrope je baje zelo prikladno zat operacije angleške vojne mornarice, ker bi jd tam sovražno letalstvo zlepa ne mogla priti do živega. Ta angleški podvig bi imel dvojni namen. Na eni strani naj bi omogočil neposredno zvezo z Rusijo, na drugi strani pa ohrabril odnor Norvežanov. Vest pa je sama na sebi sumljiva, ker je angleška cenzura dopustila objaviti jo v angleškem tisku. Vsekakor kaže, da hočejo Angleži na ta način le vplivati na nemško vrhovno poveljništvo m bi se v Moskvi zelo zrmotiili, če bi jim nasedli. S finskega bojišča Ne»w York, 8. avg. d. Snočnji ameriški listi objavljajo obširno poročilo posebnega dopisnika agencije Associated Press Loch-nerja s finsko-ruske fronte. Lochner opisuje izredne težave, ki jih morajo premagovati finske čete v svojem napredovanju na sovjetskem ozemlju. Dopisnik ameriške agencije zlasti poudarja, da posebne terenske težkoče na tem zemljišču silijo finsko vojno poveljništvo, da se mora posluževati drugačne tehnike, kakor pa je tehnika bliskovitih ofenzivnih udarcev. Ameriški vojni dopisnik nato laskavo piše o finskem vojaškem vodstvu ter zlasti poudarja, da so finski generali zmerom v naj-sprednejših bojnih črtah. Enako pohvalno se izraža tudi o finskih vojakih, pri katerih zlasti hvali izvrstno opremo, s katero se pomanjkljiva oprema sovjetsko-ruskih vojakov niti primerjati ne more. Helsinki, 8. avg. s. Službeno je bilo objavljeno, da so finski strmoglavci bombardirali sovjetski oklopni vlak, ki je od pri-četka vojne na progi Suojervi—Petroza-vodsk resno zadrževal prodiranje finskih čet, in ga pognali v zrak. Le železniškemu stroju je uspelo zbežati proti vzhodu. V zadnjih dneh je neugodno vreme onemogočilo sovjetskemu letalstvu, da bi nadaljevalo svoje napade na finsko ozemlje. O priliki redkih letalskih napadov je finsko protiletalsko topništvo sestrelilo tri ruske aparate. Ob Bugu Budimpešta, 8. avg. s. Vesti iz mar džarskega glavnega stana kažejo, da madžarske čete še vedno zasledujejo sovražnika in da so ujele mnogo ruskih vojakov. Tudi vojni plen je ogromen. Zaplenjenih je bilo zlasti mnogo topov, protitankovskih topov, tankov in strojnic. Sovjetske čete se umikajo čez Bug. Mar džarske čete so že na drugi strani reke ln so strle po hudih borbah še poslednji sovražni odpor. Madžarski bombniki so uspešno sodelovali pri zasledovanju sovražnika ter so bombardirali taborišča ln umikajoče se kolone. Pri tej priliki so se madžarska letala posluževala sovražnih bomb, ki so bile zaplenjene zadnje dni. Le ponekod so se nad fronto pojavila tudi ruska letala, Id pa so se vedno izmikali borbi z madžarskimi lovci. Madžarski vojaški krogi nagiašajo, da je položaj sovjetskih čet, kolikor se v Ukrajini še bore, brezupen. Posamezni oddelki so obkoljeni in jih zaman skušajo iz zaledja zalagati po zraku z vojnimi potrebščinami. Letalski napadi na Malto in Ciper Bombardiranje sovražnikovih letalskih in pomorskih oporišč Glavni sta Oboroženih SU je objavil dne 8. avgusta naslednje 430. službeno vojno poročilo: V noči na 6. t- m. je 8 enot kraljevskega letalstva zadelo z bombami letalska In pomorska oporišča na Malti. V Famagusfci (na Cipru) so naša letala bombardirala skladišča in pristaniške naprave, kjer so nastali požari. V severni Afriki na fronti prt Tobruku omejena delavnost topništva. V letalskih bojih so nemški lovci sestrelili dve angleški letali. Sovražna letala so metala bombe na kraje v Cirenaiki In na Tripolis, kjer sta bili ubiti dve osebi, nekaj pa ranjenih. V vzhodni Afriki je položaj nespremenjen. Lozovski o ameriški pomoči Rusiji Stockholm, 8. avg. d. Kakor poročajo iz Moskve, so predstavniki tujega tiska na tiskovni konferenci v sovjetskem informacijskem uradu vprašali predsednika tega urada Lozovskega, kaj pomeni izmenjava not med Moskvo in Washingtonom, ki je bila pravkar objavljena. Lozovski je odgovoril, da ta izmenjava not nikakor ne znači, da bi bil med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo sklenjen kak prijateljski pakt, kakor skušajo z gotovih strani tolmačiti, marveč dokazuje le, da bodo Zedinjene države nudile Sovjetski zvezi gospodarsko pomoč. Ta pomoč temelji na dogovorih, ki sta jih sklenila sovjetski poslanik v Washingtonu Umanski _ ir. podtajnik ameriškega zunanjega ministrstva Sumner Welles. Lozovski je baje še pripomnil, da je ta pomoč Amerike Sovjetski uniji tudi v interesu ameriške državne obrambe. Stalinova obrambna črta New York, 8. avg. d. Kakor poročajo ameriške agencije iz Moskve, je načelnik sovjetskega informacijskega urada na zadnji tiskovni konferenci izjavil predstavnikom tiska, »da v resnici kake Stalinove obrambne črte sploh ni in je tudi nikoli ni bilo«. K tej svoji izjavi je Lozowski še pripomnil, da je pač sovjetska vlada v primernem času zgradila posebne poljske utrdbe, kjer si ji je pač zdelo potrebno, da pa ne predstavljajo nekakšne utrdbene črte, ki se je je prijelo ime Stalinova črta. Ako so imeli Nemci doslej tako velike izgube, kakor jih navajajo sovjetski službeni podatki, je nadaljeval svoje pojasnilo Lozovski, potem teh izgub ni kriva kaka posebna sovjetska obrambna črta, marveč samo dejstvo, da rdeča vojska in sovjetsko prebivalstvo z vso ogorčenostjo branita deželo ter na ta način »izpremi-njata vsako ped sovjetskega ozemlja v prave trdnjave«. Iz izjave Lozovskega se pač vidi, da se Sovjetska unija na svojo Stalinovo črto ne upa več zanašati ter bi zaradi tega rada čim hitreje spravila spomin na njo s sveta. Novi sovjetski generali Helsinki, 8. avg. d. Po informacijah iz Moskve je svet ljudskih komisarjev imenoval šest novih sovjetsko-ruskih generalov, ki so: Vasilij Jučkevič, Herman Mamdul, Aleksej 2igin, Teofil Prokovin-ko, Jakob Kraiser in Sergej Krilov. Odmevi nemških zmag Berlin, 8. avg. n. Nemška izredna poročila o uspehih na vzhodni fronti so napravila na drugi strani Rokavskega preliva in Atlantskega oceana silen vtis ter so izpod-kopala vso moskovsko propagando. Kar pa je za Churchilla in Roosevelta važno, je to, da se vojna na evropskem vzhodu ne zaključi pred jesenjo ali pred zimo. Anglosaškim strategom je na tem, da se prebijejo do prihodnjega leta. Tedaj naj bi njihove oborožene sile postale tako silne, tako je vsaj predsnočnjim izjavil Attlee, da bodo lahko dosegle zmago ne glede na vse okoliščine. Attlee je izrazil tudi mnenje, da se bodo Rusi do jeseni gotovo še držali. Sedanja borba je dosegla vrhunec s tega vidika, je dejal, a prav sedaj prihajajo od vseh strani ugodne vesti tudi z vzhodne fronte, kjer se Rusija čudovito bori. Rusom ni uspelo samo zadržati Nemcev na njihovem pohodu, marveč preiti tudi k uspešnim protinapadom. Berlinski krogi pripominjajo, da govore v resnici te besede v prilog Nemcem. Treba je le pomisliti, da so angleške letalske sile samo v juliju Izgubile nad Rokavskim prelivom 463 letal, med njimi nekaj tako zvanih letečih trdnjav, trgovinska mornarica pa malo manj kakor pol milijona ton. Washlngton, 8. avg. s. Kljub obsežni kampanji tiska, ki je skušal Izrabiti na način, Id bi bil ugoden za Angleže in Američane, navidezni zastoj na vzhodni fronti ln premišljeni molk nemškega vrhovnega poveljništva, pripisujejo v tukajšnjih kro- gih nemškim Izrednim poročilom izredno velik pomen. Pri tem ugotavljajo, kako malo vere je dati vestem o zmagah, ki so se razširile iz Kremla. Nemško vojno poročilo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. avg. Vrhovno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: V Ukrajini so bile jugovzhodno od "Omana uničene obkoljene sovražnikove skupine. Nad 30.000 ujetnikov, med njimi vrhovni poveljnik 6. sovjetske arnrije ter drogi visoki vojaški poveljniki, je padlo doslej ▼ roke zavezniških čet. Plen je velik. Nemške čete, ki se bore na Estonskem, ao vzele Wezenberg In prodrle do obale finskega morskega zaliva. Na finski fronti napreduje napad netn-Sko-finskih čet še nadalje uspešno. Vojna mornarica ln letalstvo sta bili v boju proti angleškemu ladjevja za preskrbo posebno uspešni. Podmornice so napadle posebno močno zaščiten konvoj, ki je Ml na poti v Anglijo, potopile 46.000 ton ladjevja ln torpedirale 4 nadaljnje ladje % 29.000 tonami, s katerih popolno izgubo je treba računati. Bojna letala so ob angleški vzhodni obali uničila tri tovorne parnike s skupno 13.000 tonami in poškodovala 5 velikih trgovskih ladij, med njimi eno petrolejsko. Bojna letala so napadla letafiSča v Angliji ln pristanišče ob škotski vzhodni obalL Lovci In protiletalsko topništvo so včeraj ob kanalski obali sestrelifl 24 angleških letal. Lastnih Izgub v teh letalskih bojih ni bilo. Močan oddelek nemšldh bojnih letal je zadnjo noč z dobrim učinkom bombardiral ladje ln pristaniške naprave v angleškem oporišču v Aleksandri ji. Pri letalskem napadn na luko v Suezu so bile v noči na 7. avgnsta zažgane naprave za izpopolnjevanje z gorivom v Port Ibrahlnra. Sovražnik je v noči na 8. avgusta napadel nekatere kraje zapadne Nemčije, med drugim tudi Dortmund. Posamezna letala so metala bombe na Berlin. Civilno prebivalstvo je imelo malo Izgub, mrtvih in ranjenih. Nočni lovci in bojna letala so sestrelili šest sovražnih letaL Odhod flamskih prostovoljcev na vzhodno fronto Bruselj, 8. avg. d. V sredo je z bruseljskega kolodvora odpotoval na vzhodno bojišče prvi oddelek flamskih prostovoljcev za borbo proti Sovjetski uniji. Flamski prostovoljci so odšli na kolodvor po obhodu po bruseljskih ulicah pod svojo zastavo, ki prikazuje flamskega leva in ob prisrčnem pozdravljanju tisočglavih množic bruseljskega prebivalstva. Od prostovoljcev se je na kolodvoru poslovil vodja flamske stranke edinosti Staf de Clerque, k; je poudarjal pomen borbe proti svetov-iu sovražniku, v katero odhajajo flam-prostovoljci skupaj z bratskim nemškim narodom. Pripravljenost mehiške vojne mornarice New Tork, 8. avg. d. Kakor javljajo iz mehiške prestolnice, je mehiška vlada pozvala vse mehiške vojne ladje k povečanju čuječnosti vzdolž atlantske in pacifič-ne mehiške obale. Poveljniki mehiških vojnih ladij so dobili pooblastila, da smejo ustaviti in preiskati vsako tujo ladjo, ki bi se skušala približati mehiškim obalam. New Tork, 8. avg. s. »Journal American« je objavil izjave mehiškega zunanjega ministra Pagille, ki je med drugim naglasil, da se Zedinjene države čutijo varne pred slehernim vpadom in da se bo Mehika enako kakor druge južnoameriške države branila podpreti Zedinjene države, če bodo posegle v evropsko vojno. Minister Pagilla je dodal, da bi bila obrambna solidarnost ameriškega kontinenta definitivno omajana, če bi Zedinjene države pričele kako napadalno vojno. Bruno Mussolini f Splošno žalovanje zara^ tragične smrti letalskega funaka Pisa., 8 avg. s. Snoči ob 19. so trupla Bruna Mussolinija, letalskega poročnika Vi-talinija in podčastnika Trezzinija blagoslovili in odnesli do pogrebnega avtomobila ter nato odpel j di v dvorano Fašistične pokrajinske zveze, ki je bila spremenjena v mrtvašnico. V avtomobilih so krstam s trupli pokojnikov sledili Duce, gospa Ra-chdle, poročnik Vittorio MussdBm in Bru-nova nevesta. Nadalje Minister in Tajnik Stranke, državni podtajnik notranjega ministrstva, načelnik glavnega stana Oboroženih Sil, Ministra Farinacci tn Perrone, Sandro Giuliani in druge osebnosti. Ob poti so bile zbrane ogromne množice ljudstva. Z oken in balkonov so sipali na avtomobile s krstami cvetje. Prebivalstvo je molče izražalo svojo žalost zaradi simrti Brana Mussolinija. Duce. gospa Rachelle, Vittorio Mussolini in nevesta Bruna Must-solinija so ostali pozneje še dolgo ob krsti padlega junaka. Prvi so bili na častni straži ob krstah Tajnik stranke Serena, državni podtajnik Buffarini, general Pricodo ter generali Riccardi, Scuero in Galbiati. Rim, 8. avg u. Članom Velikega Fašističnega Sveta in Nacionalnega Sveta Fašistične Stranke je poslal Tajnik Stranke naslednje siporočilo: V izpolnjevanju svoje dolžnosti je danes padel blizu Pise kapetan-pillot Bruno Mussolini Italijanske črne srajce so blizu Duceju v tej hudi bolesti in žalosti. Vsii sedeži stranke, GIL in ostalih od Stranke odvisnih organizacij bodo izvesili zastave na pol droga do nadaljnje odredbe. Pogrebne svečanosti Pisa, 8. avg. s. žalost, v katero se je zavilo mesto Pisa ob nesrečni smrti Ducejevega sina, je dosegla danes višek. Vse mesto je bilo v črnem. Velike množice ljudi so se valile proti Fašističnemu domu. Trgovine so bile zaprte. Pred Fašističnim domom je vojaštvo urejalo silni dotok množic. V teku noči so dospele v mesto številne odlične osebnosti, da prisostvujejo pogrebu. Truplo Bruna Mussolinija je bilo popolnoma prekrito s cvetjem in obdano z neštetimi venci. Med njimi so bili venci Duceja, pokojnikove matere gospe Rache-le, venec vdove in drugih sorodnikov. Zlasti se je odlikoval venec Kralja in Cesarja, prestolonaslednika Umberta in vojvode Spoletskega. Tudi vsi višji zavodi Režima so poslali vence. Stražo pred krsto so vzdrževali aviatični častniki vojske in milice ter skvadristi, ki so dospeli tudi iz drugih mest Italije. Ponoči je prišel k pokojniku njegov brat Vittorio in je dolgo časa ostal pred truplom. Neprestano so prihajale kropit množice ljudi iz mesta in iz bližnje in daljne okolice. Tako je prebivalstvo s svojo ganljivo pozornostjo in globoko žalostjo pokazalo najiskrenejše sočustvovanje z nesrečo, ki je zadela Duceja in domovino. Ob 8.45 je dospel skupaj s sorodniki Duce v dvorano, kjer je ležal Bruno. Ob istem času je dospel tudi pisanski nadškof msgr. Vettori s spremstvom usmiljenih bratov, da izvrši slovesni blagoslov trupla. Duce je stal dolgo in turobno pred krsto, kjer je ležalo truplo njegovega ljubljenega sina, čigar mladeniški, smehljajoči obraz so obsevale sveče. Ducejev resnobno zamišljeni obraz je izražal ganljivi ponos njegove neizmerne bolesti. Na dano znamenje so letalski častniki in skvadristi spoštljivo dvignili krsto z ostanki svojega slavnega tovariša. Mati, vdova, sestra in drugi sorodniki so stopili ob stran, da so lahko odnesli rakev, nakar so se pridružili Duceju na poslednji poti, ki se je začela vedno bolj razvijati v turobno in veličastno manifestacijo za junaškega Bruna Mussolinija. Med zastopniki italijanskih oblasti so bili Tajnik Stranke, Ministri-pod-tajniki, Senatorji, nacionalni svetniki, člani Italijanske Akademije, visoki častniki celotne oborožene sile. Opaziti je bilo tudi nemške vojaške dostojanstvenike, ki so tudi ob tej turobni priliki pokazali solidarnost osi. Ko se je sprevod pomikal po ulici, je prebivalstvo obsipavalo s cvetjem krsto svojega ljubljenca. Za mrtvaškim vozom je prva korakala vdova z užaloščeno materjo Donno Rachelo in s pokojnikovo sestro grofico Eddo Ciano, nato sta sledila Duce in pokojnikov brat Vittorio, za njima pa ostali sorodniki. Zunanji minister grof Ciano se zaradi obolelosti ni mogel udeležiti pogreba. Ogromne množice ljudstva so tvorile špalir ob cestah. Mnogi ljudje so jokali od žalosti. Vojaške čete in čete mladinskih organizacij so prezentirale orožje, ko se je pomikal mimo njih voz s krsto. Zastave in prapori so se sklanjali v počastitev pokojnika. Sprevod se je pomikal po Via San Martino in zavil na cesto Vittorio Emanuele. Posebno se je izkazala z izrazi svoje bolesti mladina. Delavci so v velikih trumah in s svojimi rodbinami počastili pogreb Ducejevega sina, preden so krenili na delo v tovarne. Pogreb je zavil na železniško postajo, kjer so letalski častniki še enkrat izkazali pokojniku vojaške časti. Ko so prenesli krsto z mrtvaškega voza, je Tajnik Stranke vzkliknil z močnim glasom: »Tovariš, atlantski kapetan pilot Bruno Mussolini!« »Tu je,« so odgovorili z globoko ganjenim glasom predstavitelji oblasti in ljudstvo. Med tem ko je godba igrala Giovinezzo, so prenesli v trobojnico zavito krsto skozi salon v železniški vagon, da jo prepeljejo z vlakom v Forli. Duhovništvo je opravilo poslednje molitve in ob 9.45 minut je vlak s smrtnimi ostanki Bruna Mussolinija od- peljal proti domačemu kraju Mussolinije-vega rodu. General Cavallero Duceju RIM, 8. avg. s. General Cavallero, načelnik generalnega štaba, je poslal Dne©-ju tole brzojavko: »Duce! Oborožene sile čutijo globoko žalost, ki je zadela Vaše očetovsko srce. Spominjajo se, da je bil Bruno najmlajši pilot v Afriki in na španskem, kjer si j|e v trdem boju pridobil visoka znamenja svoje hrabrosti, dalje, da je bil drzen pionir v cilju osvajanja Atlantika ln strasten ljubitelj tistega svojega orožja, za katerega je sedaj velikodušno dal življenje. Naše sožalje, Duce, je polno trde bolesti, a tudi močnega ponosa s to veliko žrtvijo, ld podžiga z vedno večjo lučjo nag nezadržani pohod k zmagi, pohod, ld ga Vi vodite. — Cavallero. Sožalne izjave Tirana, 8. avg. sl Vest o simrti Bruna Mussolinija, ka je bila razglašena po radiiu, se je naglo razširila po vsej Albaniji že v včerajšnjih popoldanskih urah. Na ime Bruna Mussolinija je navezan sipomin na sijajne podvige v miru in vojni. OkoLiščina, da je padel, ko je preizkušal novo letalo, ki bi ga bilo moralo povesti do novih uspehov v vojni, je povzročila še večjo in še globljo žalost v vsem albanskem ljudstvu, ki je cenilo človeške sposobnosti, junaštvo in vrline Bruna Mussolinija. Državni namestnik in ministrski predsednik sta po slak Duceju in grofu Cianu sožalnn brzojavki. Berlin, 8. avg. u. Nemški tisk je že srroči objavil vest o simrti Bruna Mussolinija. »Deutsche AMgemeine Zeitung« je poveličevala velika dejanja padlega letalskega junaka, ki jih je dovršil v Afriki, Španiji, Albaniji, Grčiji in v Egiptu. Bruno Mussolini sii je pridobil velike simpatije tudi po Nemči ji, ko je potoval po njej. Nemške oblasti izražajo svoje veliko sočutje spričo žalosti, ki je doletela Duceja-Vsfi izražajo prepričanje, da bo silni značaj Duceja premagal tudi to hudo preizkusijo, čeprav mu bo srce krvavelo. Madrid, 8. avg. d. O priliki tragične smrti sina italijanskega Duceja sta španski vodja general Franoo in zunanji minister Serrano Suner brzojavno izjavila Mussoli-niju sivoje sožalje. Nete York, 8. avg. d. Vsn newyorški li««! so v svojih včerajšnjih popoldanskih izdajah pod velikanskimi naslovi objavili vest o tragični simrti MussoUinijevega sina Bruna. Poleg uradne italijanske vesti so ameriški listi priobčili tudi obširne življenjepise pokojnika. (Glej tudi poročilo na 4. strani) Letalski boji na zapadli Stockholm, 8. avg. d. Nemško letalstvo je v četrtek zvečer prodrlo preko severovzhodne škotske obale ter je bombardiralo neko škotsko mesto. Druga nemška letala so metala bombe v obalnem pasu vzhodne Anglije. V škotskem mestu, čigar ime doslej ni bilo objavljeno, je bilo po angleškem poročilu več poslopij poškodovanih in je bilo pri tej priliki tudi večje število človeških žrtev. Angleška letala nad Berlinom Berlin, 8. avg. (DNB). V noži na petek so angleška letala priletela nad zapadno Nemčijo. Kakor je bilo davi objavljeno z merodajne strani v Berlinu, je manjše število britanskih letal to noč prodrlo tudi do Berlina. Angleška letala so na nemško prestolnico vrgla manjše število rušilnih bomb, ki so povzročile škodo v stanovanjskih okrajih. Med civilnim prebivalstvom je bilo manjše število izgub. Angleške izgube v Grčiji in na Kreti Stockholm, 8. avg. (DNB). Med včerajšnjo debato v angleški spodnji zbornici je vojni minister David Morgesson objavil definitivne številke o britanskih izgubah v Grčiji in na otoku Kreti. Po poročilu britanskega vojnega ministra naj bi bilo na Grškem »ob pričetku nemške akcije« 57.757 angleških vojakov. Od tega števila je bilo po neuspešni obrambi 44.865 vojakov evakuiranih. Kakor navaja nadalje poročilo angleškega vojnega ministra, je bilo v 57.757 mož broječi angleški vojski 24.100 pravih Angležev, izmed katerih jih je bilo 16.442 evakuiranih. V sestavu britanske vojske v Grčiji je bilo nadalje 17.125 Avstralcev, izmed katerih jih je bilo 14.157 evakuiranih. Nadalje je bilo v Grčiji v sestavu britanskih sil 16.532 Novozelandeev, ki jih je uspelo evakuirati 14.266. Na Kreti so štele britanske vojne sile 27.550 mož, ki so jih po neugodni zaklju-čitvi borbe 14.580 prepeljali zopet z otoka. Britanske vojne sile na Kreti so bile po izjavi britanskega vojnega ministra takole sestavljene: 14.000 je bilo Angležev, ki so jih 7130 evakuirali, 6450 Avstralcev (2890 evakuiranih), 7100 Novozelandeev (4560 evakuiranih). Japonska in Rusija Demilitarizacija Vladivostoka in področja ob mandžnrrtd meji — Gospodarske koncesije v Sibiriji in na SahaBnn Šanghaj, 8. avg. u. V tukajšnjih diplomatskih krogih se širijo vesti, da je Japonska postavila Sovjetski zvezi naslednje zahteve: 1. Demilitarizacija Vladivostoka in ustanovitev posebnega demilitariziranega področja vzdolž vse mandžureke meje. 2. Gospodarska eksploatacija vzhodne Sibirije v obliki posebnih koncesij. 3. Ruska jamstva, da moskovska vlada Zedinjenim državam ne bo odstopila oporišč na ruskem ozemlju. 4. Nove ruske koncesije na Sahailnn. Kar se tiče ruskega stališča do teh zahtev, so mnenja različna. Edenove ln Cor-dell Hullove izjave kažejo, da Angleži in Američani ne nameravajo dopustiti vojaške, pač pa bi v danem primeru pristali na gospodarsko penetracijo Japoncev v Sia-mu. če bi Japonci hoteli z vojaškimi silami zasesti morsko ožino pri Kralu na Ma-laki, bi se sedanja kriza nedvomno zelo poostrila in bi izbruhnila vojna. Povečana napetost na Daljnem vzhodu Izjave zastopnika japonske vlade o trenutnem položaju Tokio, 8. avg. d. Na današnji tiskovni konferenci je japonski vladni zastopnik Ishii izjavil, da. ni samo prepričanje japonskega naroda, ampak tudi japonske vlade same, da se sistematično nadaljuje obkoljevanje Japonske. Vladni zastopnik je izrecno naglasil: Obkoljevanje se po vsej pravici lahko označuje kot skupna akcija držav »ABCD« namreč Amerike, Britanije, Kitajske in Nizozemske (Duch) Vzhodne Indije. O Sovjetski zvezi je japonski vladni zastopnik izjavil, da je ni vštel v ta blok, »ker je stališče Rusije stvar, ki jo je treba še premotriti«. Sklicujoč se na zagotovila, ki jih je nedavno podal britanski veleposlanik Crai-gie v Tokiju, je japonski vladni zastopnik izjavil, da ni mogoče več verjeti angleškim zanikanjem namere o obkolitvi Japonske, dasi je Craigie izrecno izjavil, da Anglija nima nikakšnih agresivnih namenov proti Siamu. Sedanje obkoljevanje Japonske, je nadalje izjavil japonski vladni zastopnik, je istočasno vojaško, gospodarsko in politično. Na vprašanje predstavnikov tiska, ali ima Japonska v načrtu kako skupno akcijo s Siamom, je vladni zastopnik odgovoril: Ne razpravljajmo o tem! Na nadaljnja vprašanja o odnošajih z Zedinjenimi državami je Ishii izjavil: Ustavljeni so bili vsi odhodi japonskih ladij proti Zedinjenim državam in ni mogoče napovedovati, kdaj se utegne v tem kaj izpremeniti. Dejal je, da je japonska trgovska ladja »Tatsuta Maru«, ki je odplula iz San Francisca, vzela direktno smer proti Japonski, ne da bi se kakor običajno ustavila v Honolulu. Ladja je v Ameriki sicer odložila svoj tovor, kaj se bo pa z njim zgodilo, se še ne ve. Na vprašanja, kaj je z evakuacijo japonskih manjšin iz Zedinjenih držav, je Ishii dejal, da bi se v tem pogledu sicer lahko podvzeli potrebni ukrepi, da bi se na eni strani evakuirali Japonci iz Zedinjenih držav, na drugi strani pa Američani lz Japonske, da pa bi bila taka evakuacija zvezana z velikimi težavami. Na vprašanje, ali je mogoče pričakovati, da bodo Zedinjene države le še odobrile kake licence za izvoz svojega petroleja na Japonsko, je Ishii odgovoril negativno. Racioniranje živil na Japonskem Tokio, 8. avg. (Domei). V ministrstvu za kmetijstvo m gozdove izdelujejo načrt, ki bo uvedel sistem nakaznic za prehrano japonskega prebivalstva Konsum večine glavnih živili bo znatno skrčen Doslej so bile nakaznice uvedene samo za potrošnjo riža, dočim je veljal za potrošnjo sladkorja, olja iti vina snsitem posebnih izkaznic, ki ni slli-čen s sistemom živilskih nakaznic v druffih državah Omejena bo tudi potrošnja sojine moke sadja in mesa. Ukinitev japonske plovbe v južno Afriko Rim, 8. avg. u. Iz Tokija poročajo, da je japonska paroplovna družba »Osaka Svo-sen* ukinila pomorske zveze, ki jih je vzdrževala z Južno Afriko. Vsa japonska podjetja v Južni Afriki bodo prekinila svoje delovanje. Angleški pritisk na siamsko vlado Anglija zahteva zase nekatera siamska vojaška oporišča Bangkok, 8. avg. s. Siamska vlada je zavzela po priznanju Mandžurije zelo pozorno stališče do Velike Britanije, Zedinjenih držav in Kitajske. Zvedelo s>e je, da so poslaniki teh treh držav v zadnjih dneh zelo ostro protestirali pri vladi v Bang-kcku zaradi priznanja Mandžurije. Bangkok, 8. avg. u. Londonske vesti, da je Japonska zahtevala od Siama strateška oporišča, so tukajšnji politični krogi de-mantirali. Splošno prevladuje vtis, da gre za govorice, ki jih je sprožila angleška Propaganda. Bangkok, 8. avg. (Domei). Iz verodostojnega vira se je zvedelo, da je britanska vlada baje zahtevala od siamske vlade dovoljenje. da bi smele britanske siile uporabljati nekatera siamska vojaška oporišča. \ zameno bi Velika Britanija Siamu vrnila nekatera v preteklosti izgubljena ozemlja na malajskem področju in v Birmi. Iz isitega verodostojnega vira zatrjujejo, da po vkoa-akanju japonskih čet v Indokino postaja pritisk ameriško-angle-ško>-kitajsko<-nizozemskega bloka na siam-Siko vlado čim dalje hujši in da sd ta blok predvsem prizadeva dobiti od Siama razna vojaška oporišča. Šanghaj, 8. avg. d. Kakor poročajo ii Bangkoka, je siamski zunanji minisiter v ekviru parlamentarne debate izjavil, da je siamski vladi znano, da Velika Britanija zbira močne vojaške srile ob južni siamski meji New York, 8. avg. d. Kakor poroča agencija United Press iz tako zvanih »dobroin-formiranih krogov« v VVashingtonu, sta vladi Zedinjenih držav in Velike Britanije baje skupne obljubili siamski vladi, da ji bosta za primer vkorakanja japonskih čet v Siam pomagali z dobavami vojnega materijala. Obenem sita baje pozvali siamsko vlado, naj se trdno postavi proti japonskim zahtevam glede vsakršnih oporišč na siamskem ozemlju. Evakuacija Angležev iz Saigona šanghaj, 8. avg. d. Kakor javlja angleška poročevalska agencija iz Saigona, bo prihodnji ponedeljek del angleške kolonije evakuiran iz Saigona. Angleški državljani bodo baje odpremljeni v Singapur. Protiletalski obrambni ukrepi v Indiji Stockholm, 8. avg. d. Kakor poročajo iz Londona, je centralna vlada v Indiji odredila, da se morajo v eksponiranih indijskih mestih takoj pričeti graditi potrebna zaklonišča ter da se mora sploh organizirati primerna obramba za primere letalskih napadov. Podaljšanje vojaške službe v Amerik: živahna debata v washingtonskem senatu Xew Vorfc, 8. avg. d. Kakor poročajo iz \\ashingtona, je biiia včerajšnja debata o podaljšanju vojašike službe v senatu izredno živahna Demokratski senator Clark je označil vladni zakonski predlog o podaljšanju vojaške službe kot nečastno stvar, češ da skuša vlada izsiliti odobritev tega zakona z lažnivim prikazovanjem obupnega položaja, v katerem naj bi bile Zedinjene države. Clark je nadalje izrazil, da se mora smatrati tudi najmanjše podaljšanje vojaškega službovanja kot prevara ameriškega prebivalstva za lanske obljube, da se kaj takega ne bo zgodilo. Clark je nato še naglasi!, da je vlada v vojnem ministrstvu izdelani zakonski načrt, ki določa pošiljanje ameriškega vojaštva izven zapadne poloble, sedaj samo začasno umaknila v prepričanju, da ji bo njene zahteve uspelo tem lažje uresničiti korak za korakom. Pri glasovanju je bil odebren s 45 glasovi proti 30 vladni zakonsk- načrt, da ostanejo službujoči ameriški voaki v službi za dobo nadaljnjih 18 mesecev. Ta zakonski načrt določa tudi podaljšanje vojaške službe v narodni gardi, kakor tudi podaljšanje sllužbe za rezerviste ki so bili vpoklicani zadnji čas v redno ameriško vojno. Izpreminjevalni predlog senatorja Thoma-sa, da se tudi v teh edinicah omeji vojaško službovanje samo za razdobje naslednjih 18 mesecev je bili sprejet s 44 glasovi rvoti 28. Vladi je torej uspelo doseči 1e nekakšno kompromisno rešitev napram njenemu prvotnemu načrtu, ki je določal, da bi morali ostati vojaki v silužbi neomejeno dokler »traja sedanja kriza«. Senatorja Taft in Burton sta nasprotno predlagala, da bi se simela doba voiaškega službovanja podaljšati največ za eno leto odnosno za 6 mesecev Tzpremenjeni vladni zakemski načrt o podali j šan ju vojaškega službovanja bo prišel prihodnji teden v debate pred reprezentančno zbornico. V poučenih krogih sodijo, da bo debata tamkaj mnogo ostrejša, kakor pa je bik v senatu. Dodatno k zakonskemu načrtu o podaljšanju vojaškega službovanja je senat z 39 glasovi proti 34 izglasoval dodatek k zakonu, s katerim se po preteku enomesečnega službovanja v ameriški vojski povišuje za 10 dolarjev sedanja vojaška mesečna plača, ki znaša normalne 30 dolarjev. Washington, 8. avg. s. Zbornična manjšina je imela sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se bo ojačila akcija proti intervencijski politiki predsednika Roosevelta. Roosevelt lovi ribe New YOrk, 8. avg. d. Snočnji listi objavljajo posebno poročilo z jahte »Poto-mac«, s katero križari predsednik Roosevelt nekje na Atlantskem oceanu. Poročilo ameriških listov je zopet silno redkobesedno in ne prinaša še nikake jasnosti glede ozadja tega zagonetnega Roosevel-tovega potovanja. Poročilo s »Potomaca« pravi, da je Roosevelt s pomočjo radia vedno na tekočem glede mednarodnega položaja. Poročilo tudi to pot ne vsebuje niti najmanjše omembe glede trdovratno kro-žečih govoric o možnosti sestanka Roosevelta in Churchilla »nekje na Atlantiku«. Poročilo samo ugotavlja, da je vreme zelo lepo, ribji lov dober in da je na krovu vse zdravo. Glede kraja, kjer je sedaj »Potomac«, vlada v Washingtonu še zmerom najstrožji molk. Berlin, 8. avg. u. V tukajšnjih krogih beležijo vesti iz angleškega in ameriškega vira, da se namerava Roosevelt sestati s Churchillom, odnosno da se je z njim že sestal. Zagonetno potovanje ameriškega predsednika je dalo povod tem najbolj fantastičnim domnevam. Razumljivo je, da se je zadnjih 24 ur, ko nihče nI vedel, kje je Roosevelt, anglosaška fantazija zelo razbohotila, v nobenem primeru pa na nemške politične kroge ni napravila nobenega vtisa. Sumner Welles na dopustu New York, 8 avg d. Po Informacijah newyorškega tiska iz Washingtona bo . podtajnik ameriškega zunanjega ministr- | flinmvr WeOee najteže nekaj dol odsoten, ker bo odpotoval baje na kratek dopust. Zgptfm^a tujih ladij tudi v Južni Ameriki New York, 8. avg. d. Kakor poročajo tukajšnji listi iz Washingtona, bo ameriška vlada poslala vsem vladam drugih ameriških republik spomenico, v kater bo predlagala, naj bi vlade vseh amerških držav proučile možnost, kako dati na razpolago trgovini med posameznimi ameriškimi državami vse tuje trgovske ladje, ki so se zatekle v luke južnoameriških republik. Informacije o tej ameriški spomenici izhajajo od članov medameriške posvetovalne finančne in gospodarske komisije, katere predsednik je podtajnik ameriškega zunanjega ministrstva Sumner Welles. V teh krogih še pripominjajo, da bo besedilo te spomenice vlade objavljeno šele potem, ko ga bodo proučile vse zainteresirane vlade posameznih ameriških držav. New Tork, 8. avg. d. Kakor poročajo iz glavnega mesta republike Venezuele, Ca-racasa, je vlada v posebnem službenem komunikeju demantirala vesti, po katerih je Venezuela dovolila, da se prepuste kaki drugi nevtralni državi vse tiste trgovinske ladje vojujočih se držav, ki so poiskale zavetja in bile nato internirane v raznih venezuelskih lukah. Pokrajinski odbor za zaposlitev Na podlagi svoje odredbe z dne 25. junija 1941-XIX, štev. 52, s katero je uredil povpraševanje in ponudbo dela, je Visoki komisar s posebnim odlokom pozval v Pokrajinski odbor za zaposlitev naslednje osebe: a) cav. uff. Giorgia Dattia, delegata Visokega komisarja, za predsednika; b) conun. dr. Placida Lombarda, predstavnika Komisarijata za izseljevanje in kolonizacijo; c) inž. Evgena Barago, predstavnika inšpekcije dela; d) Josipa Vončino, ravnatelja Borze dela; e) Zdenka Kneza, Antona Lukiča, Josipa Rebeka in dr. Franca Pavlina kot zastopnike strokovnih organizacij delodajalcev; f) Vin-cenca Vrankarja, Alojzija Sitarja, inž. Vin-cenca Koširja in Cirila Golmajerja kot zastopnike Pokrajinske delavske zveze za člane. Odbor bo imel svojo prvo sejo danes, v soboto, ob 15. v sejni dvorani Borze dela. Vojna na Ki Tokio, 8. avg. s. Službeno je bilo objavljeno, da so včeraj japonski hidroplani napadli vojaške objekte v kitajski pokrajini Hunan ter odvrgli mnogo ton bomb na mesta Cengšo, Siangtan in Cušov. V Cengši je bilo zadeto poveljništvo 9, kitajskega vojnega okrožja, v ostalih dveh mestih pa razna skladišča. Vsa japonska letala so se vrnila na svoja oporišča. Zakasnele dobave letal Angliji New York, 8. avg. d. Kakor poroča agencija United Press iz Washingtona, je zvezni urad za kontrolo nad ameriško vojno proizvodnjo objavil, da se je znatno zakasnila dobava nad 100 srednjetežkih ameriških bombnikov za Veliko Britanijo in sicer zaradi nekih konstruktivnih napak na propelerjh. Ti bombniki stoje sedaj brez propelerjev, nezaščiteni na letališču letalske tovarne »Martin« v Baltimoreu. Po podatkih ameriškega produkcijskega urada je proizvodnja letal zaradi omenjenih tež-koč ostala v mesecu juliju samo na tisti višini, ki jo je dosegla že v mesecu juniju. New York, 8. avg. s. Službeni statistični podatki kažejo, da je bilo v juliju izdelanih v Ameriki 225 lahkih tankov in 1375 letal, med njimi le malo težkih bombnikov. Po večini so bila zgrajena letala za vežbanje. Gradnja težkih tankov se še ni pričela. Spalna bolezen v Dakoti New York, 8. avg. d. Kakor poročajo iz mesta Fargo v zvezni državi North Dako-ta, razsaja tamkaj že več tednov epidemija spalne bolezni, ki je doslej zahtevala že 60 človeških žrtev. Epidemija se je iz Severne Dakote pričela razširjati tudi že na ozemlje sosedne Južne Dakote in Minneso-to. Kakor javlja agencija Associated Press, je bila v prizadete pokrajine odposlana posebna zdravstvena ekspedicija, ki naj onemogoči nadaljnje širjenje te nevarne epidemije. Stavka v jeklarnah New York, 8. avg. d. Iz solidarnosti do stavkujočih delavcev v ladjedelnicah in dokih v New Jerseyu je pričelo včeraj stavkati tudi 6000 delavcev v jeklarnah »Bethleem Steel Co«. Policija je postavila na področje objektov tega podjetja močne straže, ki naj preprečijo morebitna sabo-tažna dejanja stavkujočega delavstva. Civilna uprava v Grčiji Rim, 8. avg. u. Službeni list je objavil razglas Duceja poveljnika operativnih sdl, ki se nanaša na civilno upravo grškega polotoka, ki so ga zasedle čete višjega poveljništva oboroženih sil v Albaniji. Švedski rekord v staSetnem teku Goeteborg, 8. avg. d. V švedskih lahko-atletskih tekmah za državno prvenstvo je moštvo stockholmskih gasilcev v stafet-nem teku na 4X1500 m doseglo nov svetovni rekord. Celotno progo je to švedsko gasilsko moštvo preteklo v 15 minutah in 42 sekundah. Dosedanji svetovni rekord so postavili Finci 1. 1939 s časom 15 minut 54 sekund in 8 desetink. Hdee* **n>roča Na poizvedovalni odde'ek je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22 b: Boškovič Ljuba, Kračan Ignacij, Mitič S. Ljubica, Savinski Hermina, Veselmovič Dušan, Teran Ivan. Žnidaršič Anton. Pošto naj dvignejo: Gabrovec Josip. Cesta v Mestni log št. 58, Šporn dr. Zdenko, zdravnik, Vode Angela, Cojzova 5,alli Beethovnova 9. Svojci g. Gavrilloviča Milana naj se zgla-sdjo v svrho informacij v naši pisarni Gospodarstvo Zavarovalna stroka v Italiji Zavarovalna stroka je v Italiji od nekdaj močno razvita. Italijanske zavarovalnice zavzemajo najodličnejše mesto v organizaciji zavarovalne stroke v Evropi, saj sega poslovno področje italijanskih zavarovalnic (zlasti tržaških) daleč preko meja Kraljevine. Iz poročila, ki ga je izdala zavarovalnica Istituto Nazionale delle Assicurazioni v Rimu (ki je javnopravna ustanova), je razvidno, da vstop Italije v vojno ni povzročil nikakih omejitev v poslovanju zavarovalnic, temveč so se zavarovalni posli celo povečali V prvi vrsti so lani nadalje narasli posli v življenjskem zavarovanju. Lani je bilo pri tej zavarovalnici na novo sklenjenih mnogo več zavarovanj nego v prejšnjem letu in je zavarovana vsota kapitala novih življenjskih zavarovanj lani dosegla 3761 milijonov lir, to je 23% več nego v prejšnjem letu. Tako se je nominalna vrednost polic pri tej družbi dvignila na 22 milijard lir. Na osnovi teh polic so vplačane premije lani dosegle 900 milijonov lir. Istituto nazionale delle Assicurazioni ki spada po obsegu poslov med največje zavarovalnice v Evropi (garancijski fond zavarovalnice je lani narasel od 5814 na 6373 milijonov lir), pušča navzlic temu še dovolj možnosti za iniciativo privatnih zavarovalnic, med katerimi sta največji obe tržaški zavarovalnici Assicurazioni Generali in Riunione Adriatica. Prva je imela lani v življenjskem zavarovanju od vplačanih premij 365 milijonov dohodkov (prejšnje leto 373), druga pa 232 milijonov (204). Medtem ko odpade v življenjskem za- varovanju večji del poslov na Istituto Nazionale delle Assicurazioni, torej na javnopravno zavarovalno ustanovo, obvladajo zasebne zavarovalnice skoro ves trg zavarovanja proti škodi. Lani so znašali premi jski dohodki v elementarnem zavarovanju pri družbi Assicurazioni Generali 663 milijonov lir (prejšnje leto 613), pri družbi Riunione Adriatica 418 milijonov lir (337), pri milanski družbi L'Anonima Infortuni 122 milijonov lir (105) in pri družbi Compagnia di Assicurazione Milano 57 milijonov lir (58). Večji premi jski dohodki so bili doseženi predvsem pri transportnem zavarovanju, medtem ko so se posli v požarnem zavarovanju, zavarovanju proti vlomu in v nezgodnem zavarovanju držali na stalni višini. Tri največje zavarovalnice so imele torej lani v življenjskem zavarovanju 1500 milijonov lir premij skih dohodkov, v elementarnem zavarovanju pa so imele 4 največje zavarovalnice preko 1100 milijonov dohodkov od premij. Gornji podatki se nanašajo le na največje italijanske zavarovalnice. Vsega pa je v Italiji 64 delniških zavarovalnih družb in 21 zavarovalnic na podlagi vzajemnosti ali na zadružni podlagi. Največji čisti dobiček je lani zabeležila zavarovalnica Istituto Nazionale, namreč 81 milijonov lir (prejšnje leto 77); družba Assicurazioni Generali je zabeležila dobiček 40 milijonov lir (38.6), družba Riunione Adriatica 12.4 milijona lir (12.2), milanska družba Compagnia di Assicurazione Milano 7.4 milijona lir (8.0) in milanska L'Anonima Infortuni 10 milijonov lir (11). Gospodarske vesti = Izgraditev hrvatske tekstilne industrije s sodelovanjem italijanskega kapitala. Na področju države Hrvatske je le malo sposobnih tekstilnih tvornic. Hrvatska zlasti nima razvite industrije za predelovanje volne in tudi bombažna industrija je slabo zastopana. Zato je bil te dni v Zagrebu utanovljen konzorcij z namenom, da ustanovi nove sposobne tekstilne obrate, ki bi se ustanovili s sodelovanjem italijanske tekstilne industrije. = Hrvatsko-nemški turistični promet. Iz Zagreba poročajo, da so bila nedavno med predstavniki hrvatske vlade in nemškega državnega gospodarskega ministrstva pogajanja glede ureditve turističnega prometa med obema državama. Pogajanja so bila v glavnem zaključena. Čeprav bo turistični sporazum šele pozneje podpisan, so posamezne določbe tega sporazuma že v veljavi. Sporazum določa, da lahko vsak potnik, ki pride iz Nemčije, potroši na Hrvatskem znesek 400 mark. Hrvatski potniki, ki potujejo v Nemčijo, pa smejo potrošiti 500 mark. Za turistični promet je zaenkrat rezerviranih 300.000 mark. Sporazum ima zaenkrat namen olajšati potovanja trgovskega značaja in vsebuje podrobne določbe glede izdaje in izkoriščanja turističnih čekov. = Obnovljen dravski most pri Varaždinu. Iz Zagreba poročajo, da je docela obnovljen most preko Drave severno od Va-raždina, ki ga je bivša jugoslovenska vojska v aprilu porušila. Most, ki je že izročen prometu, veže Medjimurje s Hrvatsko. = Pšenica za begunce v Srbiji. Iz Beograda poročajo, da je komisarični minister za trgovino dobil od vojaškega poveljstva za Srbijo pooblastilo, da pri odkupu pšenice pobere 1% pšenice brez plačila v korist pomoči za begunce v Srbiji. = Poštno - hranilni promet na Gorenjskem. Iz Celovca poročajo, da je bil s 1. avgustom uvden na zasedenem področju Kranjske in Spodnje štajerske poštno-hranilni promet. = Pliberška rudarska družba (Bleiber-ger Bergwerks-Union) v Celovcu, pri kateri je večinsko udeležena Preussische Bergwerks- und Hutten A. G., objavlja v svojem letnem poročilu, da se je kapaciteta rudarskih obratov v Pliberku povečala za 50 odst., med tem ko so se rudna ležišča v Železni kaplji izkazala kot nesposobna za izkoriščanje. Družba je dogradila veliko električno centralo. Po zasedbi severnega dela bivše Slovenije je družba prevzela obrate svinčenega rudnika v Mežicah, ki pripada družbi The Central Evropean Mineš Ltd. Pliberška rudarska družba je bila pri mežiškem obratu udeležena od ustanovitve. — 1,650.000 inozemskih delavcev v Nemčiji. Državni tajnik dr. Syrup je te dni objavil v listu »Reichsarbeitsblatt« nekaj zanimivih podatkov o zaposlitvi inozemskih delavcev v Nemčiji. Trenotno je v Nemčiji 1,650.000 inozemskih delavcev, in sicer 1,350.000 mož in 30.000 žena. Dr. Syrup je mnenja, da se Nemčija tudi po končani vojni ne bo mogla odpovedati pomoči inozemskega delavstva. — izseljeni Nemci iz baltiških držav se ne bodo vrnili v staro domovino. Nemčija je lani posredovala izselitev številnih Nemcev iz baltiških držav, ki jih je naselila v okolici Poznanja. Ker je v sedanji voini proti Rusiji Nemčija zasedla baltiške države, so izseljeni Nemci izrazili željo, da bi se lahko vrnili v svojo staro domovino. Nemška oblastva pa so, kakor poroča »Volkischer Beobachter« izseljene Nemce izrecno opozorila, da vrnitev v staro domovino ne pride v poštev. Državni namestnik Greizer je to izrecno poudaril na zborovanju voditeljev v Kutnu. = Visoke kazni za nedovoljeno klanje v Nemčiji. Nemški listi poročajo, da je izredno sodišče v Gdanskem obsodilo nekega mesarja, ki je v zadnjem polletju brez dovoljenja zaklal 13 glav goveje živine, 30 telet in 50 svinj v skupni teži 10.000 kg in je meso pod roko prodajal po visokih cenah, obsodilo na 8 let ječe, 3000 mark globe in 10.000 mark odškodnine. Posebno sodišče v Bambergu pa je v podobnem primeru obsodilo nekega mesarja na 10 let ječe in njegovo ženo na 7 let ječe. = Vnovčenje okupacijskih mark v Južni Srbiji in Traciji. Iz Sofije poročajo, da je nemška državna kreditna blagajna izdala poziv, po katerem naj imetniki okupacijskih mark (Reichskreditkassenscheine) v Južni Srbiji, Traciji in grški Makedoniji do 25. avgusta predlože te marke v zame- njavo podružnicam bolgarske Narodne banke ter Agrarne in Zadružne banke. Zamenjava se vrši po uralnem tečaju. Nemške okupacijske marke so bile uradno plačilno sredstvo na tem ozemlju dokler Bolgarija ni prevzela civilne uprave. Zaradi poslovanja z okupacijskimi markami bodo po najnovejši odredbi glavne uprave državnih kreditnih blagajn nadalje poslovale nemške državne kreditne blagajne v Zagrebu, Beogradu, Sofiji, Bukarešti, Atenah in Solunu. = Predlog za ustanovitev patentne centrale v Berlinu. Član uprave nemškega kemičnega koncema IG Farbenindustrie dr. Knieriem je objavil v berlinskem strokovnem časopisju za zaščito industrijske svojine in za patentna vprašanja »Gewerb-licher Rechtsschutz und Urheberrecht« članek, ki je vzbudil v strokovnih krogih veliko pozornost Pisec članka se zavzema za to, da se v vsej Evropi postavijo enotni predpisi v pogledu zaščite industrijske svojine in patentov. Na tem področju obstojajo sicer mednarodne pogodbe, ki omogočajo sodelovanje med kulturnimi narodi, vendar je imela Evropa pred sedanjo vojno 30 različnih patentnih sistemov, ki so povzročali mnogo nepotrebnega dela. Po končani vojni je treba na tem področju postaviti enotna načela. Pisec je sestavil obširen predlog, po katerem naj bi bil berlinski državni patentni urad v bodoče evropska centrala za strokovno preizkušnjo predlaganih patentov, nakar bi posamezne države izdale predlagateljem patente. S tem bi odpadlo mnogo dela v posameznih državah in bi odpadla potreba, da se predlog za izstavitev patenta v vsaki državi posebej preizkusu Pogoj za uresničenje tega načrta pa bi bil, da imajo patentni zakoni v vseh v poštev prihajajočih državah enotne določbe. V primeru sporov bi ostala kompetenca v posameznih državah, vendar predlaga pisec, da bi se zaradi enotnega postopanja ustanovila za vso Evropo tudi v tem pogledu posebna centrala kot poslednja instanca. = Pomanjkanje vina v Franciji. Iz Vi- chyja poročajo, da so v teku pogajanja med predstavniki francoske trgovine z vinom in predstavnki vlade glede omejitev, ki jih je treba predpisati v potrošnji vina. Lani je imela Francija zelo slabo vinsko letino, ki je dala le 40 milijonov hektolitrov vina, meltem ko pridela Francija v dobrih letih 60 do 70 milijonov hektolitrov. Zaradi vojne se je konzum tudi povečal, dovoz alžirskega vina pa je otežkočen. Za,-loge vina lahko krijejo 70% normalne potrošnjo vina do nove letine in je treba potrošnjo omejiti približno za eno tretjino. = Poštni promet z Rumunijo. Ob izbruhu vojne z Rusijo je rumunska vlada odredila, da smejo pošte v notranjem prer metu in v prometu z inozemstvom sprejemati le dopisnice. Od ponedeljka pa sprejemajo pošte v Rumuniji zopet navadna in rekomandirana pisma, tako v notranjem prometu, kakor v prometu z inozemstvom. Vsa pisma pa se morajo oddati na romunskih poštah odprta. = Indijski pridelovalci jute v težkočah. Med tem ko je ob izbruhu vojne nastopila izredno ugodna konjunktura na svetovnem trgu z juto (spričo velikega povpraševanja po juti za izdelovanje vreč za pesek, ki se rabijo pri delih za obrambo pred zračnimi napadi) so že lani cene pričele hudo popuščati, ker je postal evropski trg za nakup jute zaprt in so nastopile tudi težkoče pri prekomorskem prevozu te važne tekstilne surovine. Zato so prišli pridelovalci jute v Indiji v velike težkoče. Indijska vlada je bila primo-rana odrediti poseben davek za stabilizacijo cene juti. = Enostavnejši način preračunavanja dinarjev v lire. Običajno se dinarji v lire preračunajo tako, da se znesek v dinarjih pomnoži z 38 in deli s 100. V praksi pa se je izkazalo, da je račun lažji, če se dinarski znesek pomnoži s 40 in se odšteje dinarski znesek pomnožen z dve, potem pa rezultat deli s 100. Ta način že mnogi uporabljajo. Pri računu se postopa tako, da se znesek v dinarjih pomnoži najprej z 2; dobljeni znesek se ponovno pomnoži z 2 in novo dobljeni znesek napiše nad zneskom, ki sfno ga dobili pri množitvi z 2, in sicer pomaknjeno za eno mesto na levo. Ce hočemo pretvoriti 150 din v lire, je račun torej naslednji: 600 — 300 57.00 Znesku 150 din ustreza torej znamk 57 lir. Visoki Komisar v velikih industrijskih podjetjih Eksc. Visoki Komisar govori zbranemu delavstvu in uradništ vu tovarne »Satunius«. — Desno: Visoki gost se po ogleda tovarniških naprav papirnice v Vevčah razgovarja z delavskimi zaupniki Regulacijo Malega grabna nadaljujejo okrog 2000 metrov struge in po Mestnem logu Doslej so uredili na dolžino brežin — Razgled Že med poglobitvijo struge v Ljubljanici so pričeli poleg Gradaščice tudi z obnovitvenimi deli njenega vzporednega pritoka Malega grabna okrcg leta 1931., ko so prišli z regulacijo od izliva tega potoka 800 metrov- daileč. Za nadaljnje delo je Terenska tehnična sekcija določila, da ga izvede v etapah, in sicer je bila prva regulacija Malega grabna v izmeri 600 metrov uspešno končana poleti 1936 od mosta pri Koscu na koncu Opekarske ceste iz kredita bednostnega sklada. Z novim proračunskim letom je takoj sledila druga etapa v enaki razdalji. Stara struga Mailega grabna se je tod vila v precejšnjih vijugah na desno in ".a ievo. Bila je neenakomerno poglobljena in na več krajih z naplavinami visoko zasuta. Cele kupe nagrmadenih plasti črne zemlje so morali tu in tam preložiti in na nasprotni strani obrežje razširiti. Po načrtu so morali delavci tod kopati novo ravno strugo, ki je presekala obe vi jugi. Izkopano gradivo so izvažali v staro stransko strugo. da so jo zasuli in izravnali. Do vrha naložene železne vozičke, kakršne so uporabljali pri regulaciji Ljubljanice, so odvažati i s konjsko vprego. B'l je skoraj izključno sviž adi mivka, kakor jo imenujejo Trnovčani. Zato delo ni zahtevalo preveč napora. Za prehod preko struge sta bila zgrajena dva zasčlna mostička, ki sta služila delavcem in voznikom, Dne U. julija letos so spričo naklonjenosti Eksc. Visokega komisarja znova pričeli z regulacijo Malega grabna pod vodstvom inž. Kneza v razdalji enega kilometra. Zaenkrat je zaposlenih 67 mladih, de'a voljnih moči, najeli pa bmdo še nekaj zidarjev in kamnosekov za gradnjo kamnite spodnje brežine. Us'užbeni so s plačo po 2.65 lir na uto. kvalificirani delavci pa dobijo po 3.42 'lir na uro. Poslala jih je borza dela. Najprej so zgradili čez strugo, ki se tod v ostri vijugi spenja tik Ceste dveh cesarjev, leseni mosit, dva metra širok, na katerem so izpeljane tirmce za prevažanje materiala in za prehod čez široki strugi n premer. S cesite na nasnrotm strani se čuje živahno pritrjevanje tirnic na okrogle pragove m vstavljanje ter polaganje tirnic na progo ki bo držala čez travniško površino do izkopa na novo usmerjene struge Malega grabna. Delavci so tod zaposleni s posnemanjem travniške ru'"e. k; jo v dolgi vrsti lepo zlagajo na kupe Ruša bo uporabljena pozneje za oblogo zgornjega bre-žinskega sveta. Spodnji del brežin bodo. obložili s prd-pe%im kamnom. Na vozili cja bodo s Špice po Cesti dveh cesarjev, ki je pravkar precej nasuta z debelejšim gramozom in ga ravna veliki mestni valjar. V prejšnjih odsekih so urejevali vodne brežine tako. da Bojevite ženske Vojni poročevalec Bersch pravi, da je ena izmed mnogih posebnosti vojne na vzhodu ta, da nastopajo zoper nemškega vojaka prvič ženske z orožjem v roki. Še veda so to pogostokrat jako čudne pojave, te bojevite komunistinje, ki so prav tako v uniformah kakor sovjetski vojaki, po s^-ojem načinu bojevanja pa pogostokrat še vse hujše kakor njihovi tovariši. Pri borbah za trdnjave v Stalinovi črti so se prvikrat pojavile na bojišču. Odtlej srečujejo nemški vojaki oborožene komunistinje kar v stotinah. Večjidel so razdeljene med redne polke. Pretežno so to krepke posta^-e, pravcate mežače. z ostrimi obrazi, sposobne za vse, — to so pretekli tedni v zadostni meri izpričali. Najdejo pa se tudi drobna, skoraj slabotna, nežna bitja, ki bi jim človek komaj prisodil, da so koračile stotine kilometrov daleč in da sploh znajo sukati puško Toda na njihovih obrazih se zrcali fanatična poteza. To so mlada dekleta med osemnajstim in dvajsetim letom, ki jih je okužil boljševizem. Boljševiškim pobornicam svetovne revolucije je videti, da jim vojaščina ne prija posebno. Obrazi so trudni in pričujejo o težkih vojnih naporih. Topo gredo bojevnice v ujetništvo, niso več negovane, temveč samo še žalostne podobe ženstva. V ujetniškem taborišču v Nevelu. kjer je zbranih 14.000 sovjetskih ujetniko\\ je poseben oddelek za ujetnice. Tu vidite svetlolase Slovanke, pa tudi na pol mongolske tipe, kmetice in intehgentke v pestri družbi. Kakor rečeno so sovjetske bojevnice zelo nevarne. V neki vasi se ie ena izmed niih skrila na podu kmetske hiše in je čakala, da so šle nemške čete skozi vas. Potem pa je začela divje streljati s strojno puško ne samo na nemške čete marveč tudi na kmete, ki so prinesli Nemcem vode Pri Nevelu se je skušala neka sovjetska motorizirana kolona, broječa 70 motornih vozil, izmotati iz nemškega oklepa Ko se je to izjalo\-ilc. je iz prvega vora skočila neka bojevnica, kakor da se hoče vdati: je pa takoj začela streljati, ko so se ji približali nemški vojaki. Pri nje i so našli fotografijo, kako neki orjaški moški drži z levico objeto žensko, z desnico pa ji pnmapa pravilno držati samokres pri strel ian iti Taka je, se zgraža poročevalec, boljševiška šola! so obložili v protje zavite debele s/valjke ali »fašine« (tudi »tonjač« — strokovno ime zanje — imenovane), spodnje izmed njih pa so zvezali s palec debelo žico. kar je držalo vso težo strmih brežin. Zdajšnjemu času primerno bodo namesto želtznih žic, ki jih zelo pogrešamo, obložili ve* spodnji breg z debelimi kamnitimi skladi. Nato bodo na začrtanem mesitu izkopa'!i naravnost tekočo strugo, dočim bodo zdajšrri rokav, ki se močno zajeda proti Ccs*i dveh cesarjev, z izkopanim materialom zasuli in tako pridobili mnogo rodovitnega sveta Na tem odseku imajo še dva »aks rokava, ki zelo ovirata pravilnej.ši odtok potoka, zlasti kadar nastopi dolgotrajno deževje Tudi tega bodo zravnali in tako usmerili Mali graben v hitrejši tok Z vztrajn m nanorem in načrtn im delom una jo da bodo premagane vse ovire v sedmih ali osmih mesecih, če bo seveda dovoljevalo ugodno vreme. Marsikateri sprehoda željni Liubl:ančan naj bi se potrudil v ta prelepi kotiček razvijajoče se Ljubljane. Ondi bo užival idilično tišino sonca in sence ^e dovolj, okrog in okrog pa sc v prekrasov naravi kažejo obrisi mnogo obetajoče bodočnosti našega mesta. Ozemlje ob obeh visoko napetih bregovih Malega grabna se spušča do nižjega zemljišča ob Gradaščici in v Rakovi jelši, kakor to zatrjuje domači zgodovinar pok. župnik Ivan Vrho-vnik. Imenuje se na kratko Mestni log. ki ie bil nekdaj zaraščen s samimi velikimi in starimi hrasti. V njem so se pasli prašiči, ki so se redilli ob želodu, dal je zlasti koze in pa tudi druga živina. S koncem petnajstega stoletja so v vojnih časih, kakor omenja Valvazor, posekali mnogo hrastov za utrditev mesta in Gradu proti Turkom. Tudi hud potres pred 250 leti je izruval v Mestnem logu orjaške hraste in povzročil zemeljske razpoke. Mestna občina ie kot lastnica Mestnega loga tudi potrebovala mnogo lesa zase. Z drvmi iz Mestnega loga so se zalagali tudi Ljubljančani. Na novo zasajena drevesca pa tamkaj nikakor niso hotela uspevati. L 1790. ;e Mestni 'log 9 svojo drevesno go^čo segal na jugu od Malega grabna skoraj do trnovske cerkve in ie dajali zavetišče raznovrstni divjadi. Velik lov na race so priredili 1. 1821 za časa kongresa in sta se ga udeležila avstri;ski cesar Franc in ruski car Aleksander. V spomin na kongres sitoji še »cesarska uta« na koncu ceste. Naseljevanje prodira polagoma tudi v Mestni log. V njem ie zraslo že več sto hiš in hišic. V tem odročnem deilu Ljubljane se je naselil najskromnejši živdlj mestnega prebivalstva. Letalske zveze Berlina z Balkanom V petih urah prispe potnik iz Beograda v Berlin Berlin, 8. avgusta. Berlin se je po zasedbi južnovzhodnih držav naglo zvezal z njihovimi glavnimi mesti. Glavna letalska zveza drži preko Dunaja in Budimpešte do Beograda, od tod dalje v Sofijo, v Solun in Atene. Na Dunaju se odcepi stranska linija čez Gradec v Zagreb in Sarajevo, v Budimpešti pa stranska linija v Bukarešto, ki je potem dalje zvezana s Sofijo. Kdor torej danes potuje iz Berlina na jugovzhod, se mu ni treba cijaziti na dolgo po železnici, dasi ie tudi železniška zveza znatno izboljšana. Ce zvečer sedeš v Berlinu v brzovlak, si naslednje jutro ob 9. na Dunaju, nekaj ur pot»m dobiš zvezo proti Beogradu, kamor prispeš naslednje jutro. Od Berlina do Beograda je z vlakom kakih 40 ur potovanja. Vse drugače je z letalom. Nemško civilno letalstvo (Lufthansa) je že pred sedanjo vojno imelo svojo postojanko na letališču v Zemunu. Zdaj je seveda zveza še izboljšana. Polet iz Berlina čez Beograd do Aten traja z vmesnimi postanki vred 10 ur in 40 minut, samo od Berlina pa 5 ur in 25 minut. Kdor hoče poleteti iz Berlina v Beograd ali iz Beograda v Atene, se mora prijaviti najmanj štiri dni pred poletom, ker so pač zaradi vojne različne težave, naval na potniška letala pa je vedno zelo velik. Pri vsem tem pa vožnja ni predraga. Za polet od Beograda do Berlina plača potnik 135 mark. če pa vzameš tudi karto za povratek. imaš 20 odstotkov popusta. Vožnja te torej velja sem in tja 243 mark. če preračunaš, sprevidiš, da železniška vožnja v drugem razredu spalnega vagona ni dosti cenejša. Na črti iz Beograda do Berlina obratuje letalo »Douglas« DC ID, ki lahko prevaža 21 potnikov. Na progi od Beograda do Aten in obratno pa obratuje dobro znano letalo »Yu 52«, ki ima 14 sedežev. Ugodnosti letalskih zvez so očitne. Kdor zjutraj zajtrkuje v Berlinu in se odpravi z letalom ob 7.40, lahko kmalu popoldne že sede v Beogradu ali v Zemunu h kosilu, kajti v normalnih razmerah pristane letalo ob 13. uri v Zemunu. Med letališčem in Beogradom še ni avtobusne zveze. Zatorej se mora potnik sam potruditi, da pride čez Savo po zasilnem mostu, ki pa je od 12.30 do 15. zaprt. V kratkem bo zveza med letališčem in Beogradom spet vzpostavljena. »Lufthansa« je skupno z upravo nemških državnih železnic zasedla poslovne prostore prejšnjega Aeroputa v ulici Kneza Mihajla. Velik zarotniški proces v Sofiji Obširna obtožnica zoper dr. Dimitrova in vrsto pajdašev Sofija, 8. avgusta. Državni tožilec pri okrožnem sodišču v Sofiji je sestavil obširno obtožnico, na kateri je kot prvi krivec zabeležen dr. Jurij M. Dimitrov, sledi pa vrsta njegovih pajdašev. Obtoženi so zarote zoper državo, vohunstva v prid Angliji in bivši Jugoslaviji in prevratnega poizkusa v Bolgariji. Vsega skupaj je obtoženih 35 oseb in državni tožilec zahteva za vse smrt na vislicah. Izmed inozemcev so obtoženi: Norman James Daviš, star 28 let, doma iz Nove Zelandije; dalje Dušan Petkovič, star 42 let, doma iz Beograda, bivši uradnik jugoslovanskega poslaništva v Sofiji, Milivoj Nenadovič, 35 let star, iz Beograda, Dragavon 2epič, 34 let star, iz Zagreba in Vladimir Sokolovič, bivši uradnik jugoslovanskega poslaništva. Obtožnica navaja: Od leta 1934 dalje se je voditelj razpu-ščene bolgarske zemljoradniške zveee »Pladne« pokojnega Aleksandra Stambo-lijskega, dr. Jurij Dimitrov stavil v zvezo z nedopuščeno komunistično stranko in je, podpiran s srbskim denarjem, započel neprekinjeno zarotniško delovanje. V njegovem dnevniku so se našli zapiski, po katerih so jasni njegovi politični nazori in nameni, vsi naperjeni k temu, da bi se bolgarski narod boljševiziral. Obtožnica trdi, da je bil Dimitrov docela orodje v srbskih rokah. Bil je točno obveščen o načrtih zoper Bolgarijo in je organiziral zarotniško diu2bo, kolere naloga naj ol bila odpraviti bolgarsko ustavo, porušiti sedanji družabni red, prilastiti si vso oblast in pripraviti vse potrebno za vko-rakanje tujih čet. Sabotažna dejanja naj bi poslužila temu namenu. Glavni udar naj bi se bil izvršil v noči od 12. na 13. aprila 1941. Dr. Dimitrov pa je tudi dobil strelivo od Normana Davisa in od nekega drugega neznanega agenta pri angleškem poslaništvu, ki je stanoval neprijavljen pri tajniku angleškega vojnega atašeja, polkovnika Aleksandra Rossa. Dr. Dimitrov je strelivo takoj po prevzemu razdelil med svoje tovariše. Skrivnostni angleški agent je enega izmed zarotnikov, Antona Vel-čeva, podrobneje poučeval, kako se strelivo uporablja, in ga je imenoval za tehničnega vodjo atentatov z razstrelivi. Dne 10. februarja se je zgodil prvi velik atentat: dolg tovorni vlak s 40 vagonskimi cisternami, polnimi rumunskega bencina, namenjenega v Nemčijo, je eksplodiral in docela zgorel. Deset železničarjev je pri tej nesreči izdihnilo v plamenih. H koncu februarja je bil v poslednjem trenutku preprečen poizkus, da bi bili zarotniki pognali v zrak neki velik vodovod. Pri razkritju tega naklepa je policija našla velike množine razstreliva. V začetku aprila pa je bil v Stari Zagori preprečen načri. za na aa tam biv^i-če nemške čete. * .. ^ Ze proti koncu marca je dr. Jurij Dimitrov zbežal s pomočjo angleškega poslaništva v Jugoslavijo. Tu je kot generalni tajnik stranke pokojnega Aleksandra Stambolijskega izdal manifest na bolgarski narod, pozivajoč h takojšnjemu splošnemu uporu zoper vlado. Na letaku je bil polno žalitev bolgarskega kralja m psovk zoper vlado, zoper vodilne bolgarske politike, zoper nemško vojsko in zoper sedanji družabni red. Dr. Dimitrov je uredil skrivno kurirsko službo med Bolgarijo in Jugoslavijo, za kar je dobival sredstva na angleškem poslaništvu in pri beograjski vladi. Kakor se glasi najnovejše poročilo s» pristojnega mesta, bo velika razprava zoper upornike uvedena v septembru. Vsi obtoženi inozemci prebivajo na tujem in jih bolgarska sodna in policijska oblastva ne morejo doseči. Ker so pripadali tujim poslaništvom, pač zavoljo eksterrtorialnosti niso mogli biti aretirani. Tudi glavnem« obtožencu dr. Juriju Dimitrovu se je pravočasno posrečilo pobegniti iz Beograda in je zdaj nekje na varnem. Pač pa za vrsto drugih obtožencev ni dosti izgledov, da bi se mogli razbremeniti. Razpravo pričakujejo v Sofiji z izredno pozornostjo. Zaščita otrok in mater v Italiji Našima člankoma, ki smo ju pred dne\ri objavili o zaščiti materinstva in otrok v Italiji, naj sledi še nekaj poučnih podatkov, ki morajo živo zanimati tudi vse naše matere. Poročali smo, da je skrbstvo za matere in otroke osredotočeno v posebnih patro-natnih odborih pod vodstvom in nadzorstvom države. Patronatni odbori, ki delujejo v vseh italijanskih pokrajinah, po posebnih poteh oskrbujejo podatke o družinah in izročajo s strani zdravnikov priporočene matere v materinska zavetišča, otroke v najnežnejši starosti pa v otroške jasli. Naloge patronatnih odborov pa so še dalekosežnejše: materam in otrokom posredujejo potrebna zlravila, opravljajo potrebne ukrepe, da bi se priznali nezakonski otroci in da bi se divja razmerja spremenila v civilne zakone, po potrebi pa tudi uvajajo postopke proti očetu za ali-mentacijo. Razen tega skrbi odbor za zaposlitev brezposelnih mater in nepreskrbljenih dečkov, ki so izpolnili štirinajsto leto. Vrši pa tudi nadzorstvo nad vsemi ustanovami, tvoimcami in podjetji vseh vrst z namenom, aa zaščiti noseče in doječe matere. Razen tega sporoča pokrajinskim društvom primere, ko je treba izročiti nosečo ženo v bolnišnico ali porodišni-co, da bi tako imela primerno okolje in potrebno nego ob porodu. Odbor tudi poskrbi, da se spravijo abnormalni ali h kakšni bolezni nagnjeni otroci pa tudi zanemarjene in zapuščene sirote v posebne zavode. Nadalje poskrbi tudi za dodelitev prehrane potrebnim otrokom v zavodih in šolah, čuva v zavodih in pri družinah shranjene otroke in ne preneha čuvati nad tistimi otroki, ki so bili po dosegu gotove dobe odpuščeni iz zavodov. Poskrbi jim tudi zaposlitev. Končno poskrbi tudi za brezplačno pravno zaščito mladoletnim, ki so se kakorkoli pregrešili proti zakonom. čim sc bili kdaj sprejeti v oskrbo, morejo mat. in otrok uživati vso dobrotljivost in skrbstvo zaščite, kakor si jo je le možno zamisliti. Treba je pripomniti, da se v primjru prošnje za skrbstvo nikakor ni treba izkazati s takšno revščino, ki se kaže v popolnem pomanjkanju vsega potrebnega. Zadostuje že, da materi ali otroku v r.a-puščenosti in pomanjkanju ne zadostujejo viri, to se pravi, da jima manjka človek, ki je v stanju in je voljan nuditi jima potrebno oporo. Razen tega ima mati pravico do sprejema v bolnišnico ali porodnišnico in sicer na stroške zaščite ali občine ae le tedaj, če je brez strehe temveč tudi tedaj, če njeno prebivališče tik pred porodom ni primerno njeni nosečnosti. Patronatni odbori oskrbujejo, kakor smo že omenili, otroške jasli za otroke od rojstva do izpolnjenega tretjega leta, zlasti v industrijskih okrajih, kjer so zaposlene ženske. Imajo pa tudi domove za matere od šestega meseca nosečnosti dalje in za čas dojenja do izpolnjenega sedmega meseca po porodu za doječe matere. Zdravniki specialisti vodijo tudi porodne posvetovalnice in posvetovalnice za otroško nego, kjer si morejo matere vsak čas poiskati nasvete. Omembe vredno je, da je pomoč na domu dovoljena le v takšnih neizbežnih primerih in oblikah, ki z večjo gotovostjo dovoljujejo doseči tisti namen, ki ga zasledujejo od skrbstva nudena sredstva. Skrbstvo nad materami in otroki se po možnosti tudi ogiblje dajati denarna sredstva — z izjemo nagrad za zakone in stroškov s prehrano dojenčkov, če matere ne morejs same dojiti in urediti svojih otrok. Pomoč pa ima le časovno omejen značaj in sicer zato, da bi se nižji stanovi ne sramotili in da bi se v njih razvila zavest osebnega dostojanstva. Ta pomoč je le zato, da bi se izpolnile praznine in da bi se odpravilo trenutno pomanjkanje. Pregled dela, ki ga je nacionalna zaščita mater in otrok že opravila, nam vsekakor pokaže, da je bilo na tem polročju marsikaj že storjenega, zlasti, če upoštevamo, da so bila prva leta delovanja te ustanove posvečna skoraj izključno izgraditvi njenih osnov, da bi sploh mogla delovati tako, kakor so si zamislili njeni ustanovitelji. Uspeh zaščite je bil predvsem v tem, da je vsekakor moralo močno pasti število umrljivosti v splošnem, še celo pa med otroki. Splošna umrljivost, ki je v letu 1922. znašala 17.71 na tisoč prebivalcev, se je v zadnjih letih znižala na 16. V letu 1934. je zaščita na vse v naših člankih omenjene načine nudila svojo pomoč 1,200.000 osebam in uredila v samem tem letu 8.535 novih posvetovalnic za noseče in otroško zdravljenje, otroške jasli, domove za matere in postaje za razdelitev mleka. Skupno je ta ustanova od 1. 1926. do 1935. nudila pomoč 7,500.000 osebam. Življenje v Kočevju Kočevje, 6. avgusta. V prijaznem mestecu ob Rinži je tudi v letošnjem poletju živahno. Prednjači predvsem trgovina z rezanim lesom in drvmi. številne žage v mestu in na deželi so v polnem obratu. Tudi na Rudniku se je delo zelo povečalo. Voz za vozom se polni s črnim diamantom. 2itna in sadna letina, kakor tudi ostali poljski pridelki kažejo prav zadovoljivo. Veselo je pogledati sadno drevje, predvsem jablane, ki se šibijo pod težo izredno lepo razvitih plodov. Po skrajno nagajivem vremenu minulega tedna je bila zadnja nedelja sončna. Lep poletni dan je izvabil meščane v bližnjo okolico, da so se zvečer zadovoljni in ožganih obrazov vračali domov. še nekaj drobnih vesti. — Notar Tone Lovšin je preselil svoje pisarniške prostore v hišo Natalije Honigmannove. V mestnem kopališču je posebno ob popoldnevih polno kopalcev, ki uživajo blagodat sončnih žarkov in vode. Tu so našli svoj kotiček tudi kočevski šahisti. Da si ohladijo jezo nad izgubljeno partijo, se prekucavajo v vodo in nato z novo ter mokro svežostjo obnavljajo kraljevo igro. Mestna občina namerava baje izpopolniti nekatere naprave na kopališkem prostoru, kar bo gotovo še povečalo število kopalcev. Prenovljena notranjost Auerspergovega gradu naprav-lja prijeten vtis. Zelo učinkovito je preurejeno dvorišče te srednjeveške stavbe, ki jo krasijo številna stebrišča. Janko Lozar dogotavlja drugo nadstropje svoje trgovske hiše, v okras sredine mesta pa je modernizirano poslopje tvrdke »Kreko«. Razveseljivo se je uredila prodaja mesa v središču mesta, kjer je začel obratovati poleg mesarja Zdravjeta tudi Rude Pire. S tem je odpravljeno dolgotrajno čakanje v veliko zadovoljstvo naših gospodinj. Pohvalno zaposlitev v počitnicah so našli nekateri srednješolci. Priložnostni zaslužek z nakladanjem lesa in čreslovine na železniški postaji bo dobrodošel prispevek za številne šolske potrebščine v novem šolskem letu. Breskve Dokler Boštjan ni bil diplomiran pravnik. si je predstavljal življenje v lepši luči: vrata v srečo in zadovoljstvo se mu bodo malo širše odprla, dobil bo silužbo in vsaj skromno plačo in njegova revščina se bo ublažila. V bližnji bodočnosti je tudi že videl utešeno svojo duk>, ki je tako močno hrepenela po glasbi. Ko mu ie predsednik izpitne komisije i vročil zadnje izpričevalo, jc začutil občutek velike sreče. Izprcmenil pa se mu i& v občutek zapuščenosti, ko je stepal sam po starinskih hodnikih univerze Potekali so dnevi, vročina je pritiskala V črni, edini obleki ve je Boštjan potikal po prašnih cestah. Službe ni dobil, denarja tudi ne. Niti toliko, da bi mogel zaprositi za brezplačno prakso na sodišču Sram ga je že bilo pred svojimi dobrimi, a ne bogatimi najbližjimi, ki so mu vedno radi pomagali. In tako je po ccstah iskal izhoda Pet mu je curljal po životu. Boštjan je ogledoval ljudi v svetlih, lahnih oblekah. Pot ga je zanesla daleč, tja do Save. Se-zul si je čevlje, iz katerih jc narava sama ustvarila poletne sandale Prah se je usul iz njih. Ko je pomočil umazane, sive noge v Savo. si je oddahnil Modro zelena reka se je z rahlim šumom valila mimo belega kamenja in zelenega grmovja. Ob robu so valovile bleščeče gore. Tja so uhajale njegove misli. Strmel je v to krasoto in poslušal. Slišal je godbo, od na jponižnejšnh. najtišjih, žalostnih akordov do najbučnej- š^h, najveselejših. Kakor misli na Boga v nesreči, se je Boštjan spomnil svojega dekleta. Ljubek cvet v pomladnem vetru, angel, ki nosi ljudem mir. Napravil se je na pot Srečal je spet znance, ustavljali so se ob njem mu čestitali k diplomi in vsakdo ga je vprašal po promociji Šel je dalje. Srečal je tovariša, jahajočega na konju: »Bravo, Boštjan, dobro si se odrezali!« »Kaj jaz. — ti, saj si dvakrat na konju!« Ulila se ie ploha Bo-tjan se je ustavil tesno ob hiši. Sladki vonj pečenega kruha se je vil iz pekarne. Bošt jan ie segel v žep. Nekaj denarcev — za vsak primer' V želodcu je bilo tesno, vonj ga je dražil, vendar je Boštjan porinil denar nazaj v žep. Nebo se je jasnilo. sive mrene so izginjale, izza njih je rahlo zavelo Boštjanu so se ustavil« oči v velikem oknu prodajalne, na smehljajočih se sočnih breskvah. To bo za njegovo srce! Kupil jih je. Hitel je svojemu dekletu naproti. Ne ve. da jo danes obišče. Prijetno jo bo presenetil. Sel je skozi park in se sitismil na zadnjo klop. obrabljeno z gostim grmovjem. Tu mimo bo prišla pa jo prestreže, da mu bo preplašena segla v roko. Zmračilo se je. Park je oživel Boštjanu se je že zdelo da prišel prepozno, ko jo je nenadoma začutil v bližini Njen glas! Skozi ozko odprtino v grmovju je pogledal. Vedno bliže ie šla. t fWJfs:/< » - - uit V slavni indijski pesnik in mislec, je umrl. Glej poročilo v kulturni rubrikL Rembrandt za 135*000 goldinarjev V Haagu so imeli te dni veliko javno dražbo slikarskih umetnin. Največjo vsoto, in sicer 135.000 holandsklh goldinarjev, so izdražili za moški portret, ki ga je bil napravil Rembrandt. 69.000 goldinarjev je dosegla neka slika Fransa Halsa, a za 36.000 goldinarjev je neki Nemec postal lastnik Tintorettove slike, ki predstavlja Kristusovo vstajenje. Na dražbo so dali tudi preproge iz 17. in 18. stoletja, ki so dosegle ceno do 3000 goldinarjev. Pogled na vrsto modernih električnih avtobusov pred remizo evropskega velemesta Pridnost čebele Izračunali so, da je treba 62.000 cvetov travne detelje izsrkati med, za kar morajo čebele skupno izleteti 3,750.000 krat, da naberejo v panje pol kilograma medu. Nobena druga žival ne izkazuje toliko marljivosti kakor neutrudna čebelica. Hormoni za kanarčkovo petje Poskusi so pokazali, kakor poročajo iz Berlina, da je mogoče s hermonskimi injekcijami pripraviti do petja tudi samice kanarčkov. Doslej so med kanarčki prepevali samo samci, toda z umetnim moškim hormonom so spodbudili samice, da so začele proti svoji navadi žvrgoleti. Samica se je po injekciji tudi drugače v marsičem vedla kakor samci. Cim pa so prenehali z injekcijami, se je vrnila k prejšnjim navadam in se ni oglašala več. K Hita riti pregled Razgovor z M. Gasparijem Maksim Gaspari je razstavil v Jakopičevem paviljonu skupno s kiparjema Dremeljem in Smerdujem. Osem in trideset slik, M so razobešene po stenah dveh dvoran, odpira občinstvu zajemljive poglede v umetniško tvornost slikarja, o katerem lahko rečemo, da združuje v svojih slikah premnoge značilnosti slovenskega življenja. Dovolj je, da se pomudiš pol ure med njegovimi slikami in že se duševno nadih aš pristno domačega zraka. V njegovih motivih živi slovenska krajina s svojim značilnim alpskim koloritom. Ta vidiš našo vas z neprisiljeno starinsko tipičnostjo kmečkega stavbenega stila. Tu je vaška hiša res naša hiša — preprosta in lepa v svojem siromaštvu. Dekleta, fantje, možje in žene pri delu, godci, svat-je, vse je tžko, kakršno ne bi moglo biti drugod: vse je gledano tz naše narodne duše. Poglej samo tistole Gasparijevo Mart ono: ali nas ne spominja — kljub svoji umetniški obdelavi — Marijinih motivov v slovenski ljudski umetnosti, posebej še slikarjev na steklu? In tistole okno z nageljni — ni li živa ilustracija k Župančičevemu pesniškemu prividu nageljna, ki »lije zelen se po steni, rdeče se peni — v soncu tihi ta slap«? Gaspari ni bil nikdar v naši umetnostni kritiki in esejistiki obravnavan tako, kakor bi zaslužil po svoji samosvoji noti, ki daje izrazit osebni pečat sleherni njegovi boljši sliki. Zadovoljiti se je moral s tem, da ga je bolj uvaževak) občinstvo, kar je po sodbi nekega francoskega kritika očiten dokaz manjvrednosti. A take fraze so proizvod velemestne mode. Danes se umet- nost — prav kakor vse življenje — vrača k svojim življenjskim koreninam, k človeka, k tradiciji, ki so Jo nakopičili predniki. Morda bo v tej dobi več razumevanja tudi za umetnost, ki je imela to »slabost«, da se je inspirirala pri folkktru. Maksim Gaspari veruje vase ki v mdo umetnost. Posetil sem ga v zvezi z njegove raa-stavo. Odgovoril ml je na nekatera vprašanja, ki so mu omogočila, da pove to ln ono, kar mn je morda že dolgo ležalo na srca. Piedvsem sem vpraflak Kaj pomeni sedanja razstava v Vafau umetniškem razvoja? — Mejnik ta razstava v mojem umetniškem razvoju, če tega razumem glob-Ije s čisto umetniškega stališča, prav za prav ni. Res Je, da sem v zadnjih časih prišel do rezultatov, da se mi zaradi njih moje starejše sHke zdijo »stare«, toda to je v umetnosti nujnost ki pravilo, ©e sa postavim pred svoje stike v pozo objektivnega gledalca, kar pa Je seveda težko — no, pa le poizkusimo —, bi videl, da se je barvna slikovitost in tehniška dovršenost mojih del nekam razmahnila, kar je na splošno opazila tudi kritika. To je z razvojnega stališča napredek v mojem delu in tega sem imel tudi namen pokazati javnosti. K Vašem« vprašanju bi rad pripomnil Se nekaj dn»g©ga, kar ae tudi tiče mojega umetniškega navoja, Mi p« v splošno SoveSkem rapetaftenja. Ali veste, gospod urednik, da m Se skoro 40 let trudim in orjem na polju naše umetnosti ? In al vaata, da Je ta moja prva raastava. da razstavljam v tako velikem obsegu in sam slikar med dvema tovarišema kiparjema? Ko se danes ozrem na dolga leta, ki so že za menoj in ki so nosila s seboj vse, kar je doživljal ln še doživlja sloven- Slikar M. Gaspari std umetnik, se pravi žalost, veselje, po-manjkanje, pa tudi kak boljši kos kruha in tako naprej, se mi le zazdi, da nisem našel pravega odmeva na tisti glas, ki ga je pela moja umetnost Narod, preprosti človek, da, in na to sem tudi v polni meri ponosen, toda tako imenovana oficielna stran ni včasi imela zame nobene besede. Bila so leta, ko mojih slik na razstavah niso niti omenjan, medtem ko so drugim peli hvalnice. Včasi sem čakal vsaj na negativno sodbo, pa tu mafffrfr na obrazu spravlja tehnično osebje nekega nemškega oporišča povodnih letal po končani vežhl enega Izmed aparatov na kopno Novi izdelki iz starih cunj Nemške oblasti so za čas do 23. t m. organizirale po vsej državi zbiranje starih tekstilij ie tekstilnih odpadkov. Pomen starih cunj kot sirovine so spoznali že pred mnogimi desetletji. Ze pred prvo svetovno vojno so imeli v raznih državah, zlasti v Nemčiji, obsežno industrijo, ki se je bavila s predelavo takšnih cunj. V vojni, ko je uvoz novih in starih tekstilij izredno omejen, je seveda še večjega pomena, da se izkoristi vse staro razpoložljivo blago. V Nemčiji se je doslej povprečno 25 odstotkov starega tvoriva vračalo v podobi novih tekstilij na trg. Računati je treba, da gre največ kakšnih 50 odstotkov tekstilij zavoljo obrabe v popolno izgubo, ostaja pa še vedno 25 odstotkov, ki so jih v gospodinjstvih seži-gali, ki so v vrečah za cunje postajali žrtev moljev ali pa so gnili v smeteh. Teh 25 odstotkov pa predstavlja, kakor so Nemci izračunali, okrog 200.000 ton ali 200 milijonov kilogramov starih tekstilij. To je tako ogromna količina, da je vredna vsakega truda, samo da se dovede spet v raba Staro tekstilno blago uporabljajo v prvi vrsti za kritje potrebe po oblekah. To ni, kakor že omenjeno, noben vojni izum, temveč praksa, ki se izvršuje že desetletja. Tako zvano »skladno blago« iz tovarn za moške obleke so izdelovali že pred vojno iz ponošene in rabljene volne. A tudi preproge, razno perilo, odeje, za- Milltarizirani zvezdniki. Vlada Zedinjenih držav je sklenila, da bo uporabila nekatere hollywoodske zvezdnike za delikatne misije vojaškega in propagandnega značaja. — Tako je poslala Roberta Montgomeryja v London kot mornariškega atašeja ameriškega veleposlaništva. Mont-gomery je bil že v prejšnji svetovni vojni šofer prevoznega avtomobila Rdečega križa v Franciji. »Dovolj" in »Preveč" Ko sta gospod in gospa Rollainsova iz Buffala v državi New York dobila dvanajstega otroka, sta ga krstila za »Eno-ugh«, kar pomeni »Dovolj«. Usoda pa se ni brigala za to opozorilo in je po določenem času priskrbela zakoncema še trinajstega otroka. Imenovala sta ga »To-much«, kar pomeni »Preveč«. Kruh na karte tudi v Švici švicarske oblasti proučujejo uvedbo prodaje kruha na karte. Uveljavile jo bodo takoj, čim se bo pokazala potreba, ki pa po naziranju nekaterih krogov že obstoji. Po vsej priliki bi znašal dnevni obrok na osebo manj nego 225 g. store in podobno so izdelovali že davno ia: takšne volne in pavole. Iz manjvrednih, cunj izdelujejo sirovo in strešno lepenka, bele in svetlo pisane platnene ter bombažne cunje izkorišča papirna industrija, n. pr. za izdelovanje bankovcev, cigaretnega papirja, finega pisemskega in drugega posebnega papirja. Industrija blazin uporablja za izdelovanje oblazinjenega pohištva vseh vrst skoraj izključno stare cunje. Končno je omeniti še industrijo stisnjenega blaga, ki uporablja odrezke cunj kot polnilno in vezno tvorivo. Nemška zbiralna akcija obsega najrazličnejše tekstilij e iz volne, bombaža, platna, stanične volne, svile, umetne svile, jute, konoplje ali kokosa. Zbiralci prinašajo to blago sami v zbirališča. Ker »j akcija obrača na požrtvovalnost nemškega ljudstva, kakšna odškodnina ne prihaja v poštev. ANEKDOTA Neki mladi in tudi domišljavi pesnik je dejal nekoč v družbi: Rodil sem se istega dne, ko je umrl Jungmann!« (Jungmann je bfl znani češki jezikoslovec in utemeljitelj novega češkega slovstva.) »Ta dva dogodka sta bila češkemu slovstvu v veliko škodo«, je dodal nekdo med navzočimi, mladi petelin pa je takoj umolknil. VSAK DAN ENA »Bodite, prosim, previdni, pravkar sera povoščila parket.« »Ne bojte se, gospa, ne bo mi spodrsnilo, ker imam žeblje na podplatih.« čaJi so o meni. Ne mislite, da sem človek, ki nima kritičnega odnosa do svojih del. Dobro vem, kdaj sem pod silo razmer kaj zagrešil in tudi dobro vem, da je nemogoče ustvarjati brez napak. Samega Jakopiča sem slišal, kako je razdvojen govoril o teh stvareh, Jakopič, ki je umetnik, da ga takega še ni nosila slovenska zemlja. Kljub vsetuu sem prepričan, da vrsta mojih dobrih del ni majhna, vsekako pa je tolikšna, da bi zaslužil pošteno in odkrito sodbo. Mnogokrat sem zdvajal nad samim seboj, posebej še takrat, ko je šla preko nas umetnost, M je je bil baje sam duh in bistvo. Danes pa Vam povem, da te umetnosti skoro nikjer več ni in da so njeni glasniki utihnili tako naglo, kakor so naglo prišli na pozornico. Glejte, in Gaspari le še razstavlja, celo »redivivus« je. Zato pomeni ta razstava tudi v mojem razvoju veliko, ker čutim, da so le zapihali drugačni, boljši vetrovi. Vetrovi, ki so nas razstavljal ce, dva mlada človeka, F. Smer-duja in St. Dramlja, in mene »starega« slikarja tako skupaj »spihali«, da ni čutiti nobene disharmonije in razpoke med našimi deli. Kaj pa mislite o odnosa med upodabljajočo umetnostjo ht slovensko folklorno tradicijo? — Odnos je zelo star in sega od gotskih fresk preko naše renesanse, Valva-zorjevih bakrorezcev, baročnih ex voto slik do nas Vesnjanov, ekspresionistov in tu pa tam tudi do najnovejšega časa. Vendar moram poudariti, da je vsak odnos v sleherni izmed teh dob bil v bistvu drugačen, drugam usmerjen in v drugačna namene porabljen. Močan val zanimanja za našo folkloro — pa ne mislite, da vsak berač svojo malho hvali — je bil prav za časa naše generacije. Kdor pozna Birollovo, Smrekarjevo, Santljevo ln drugih, pa tudi moje delo, bo to rad potrdil. O pozitivnosti odnosa obeh prvin pa sem tako prepričan, kakor o svoji umetnosti. Kako pa naj bo drugače? Folklora je silna stvar. Je to bitje in nehanje narodovega mišljenja, je kodeks, ki zaobseže narod v celoti. Gotovo ste že videli mojo sliko, kjer j,e nasKkan pogreb in krst hkrati. S to sem hotel poudariti skrajnosti in dolgo procesijo najrazličnejših folklornih oblik kmečkega življenja. In to življenje, ki se sicer stoletja in stoletja ponavlja po podobnih zakonih, a je vendar vedno polno in sočno, je prav za umetnika blagoslov, kajti nikoli se ne more izgubiti v prazne teoreme, v sanje, M nimajo ne barve in ne oblike. Kako pa presojate razna druga stremljenja po izrazito domači umetnosti? — Saj jih je malo, kar jih pa poznam, pa imam o njih negativno sodbo. Vzemimo primer, ki pravi: Edino prava domača umetnost je tista, ki se popolnoma^ približa narodovemu mišljenju, ali boljše neki imaginarni obliki narodovega mišljenja, in to je treba umetnostno presaditi preko nekih praoblik, ki seveda o njih menijo, čta imajo v sebi absolutno podobo narodne duše. Umetnik naj se torej v svojem delu ogleda pri podobarju, ali pa pri Ribni-čanu, ko oblikuje znane glinaste konjičke. Vse to je v glavnem izgrešeno. Bila bi to barbarizacija umetnosti, in kar je glavno, zašli bi v slepo ulico prepiranja, ker bi vsak zase trdil najbolj prepričano, češ cla ima le on ključ do Zlatorogcrvega zaklada v Bogatinu. Saj sem tudi jaz le v toliko folklorni slikar, ker jemljem folklorno snov, sicer tudi v želji in z namenom, da ustvarim nekaj domačega, nekaj, kar naj bi imelo slovensko noto. Sama umetnostna govorica mi je in ostane osnovana na evropskih umetnostna temeljih. Vsak, kdor >JUTRO« SL 188 S Sui::ra, c. vm. Kronika Greh židovstva Ko se danes v vsej Evropi rešuje poleg drugih narodnostnih vprašanj zlasti tudi vprašanje židovstva, se je bilo treba tuxaziatizma«; prevodi japonskih, kitajskih in indijskih pesnikov so s svojo svežo, naivno poezijo nasičali nemirno in pohlepno dušo evropskega človeka, ki se je znašel med propadanjem starega sveta in burnim nastajanjem nove civilizacije. Tak val je razširil po vsej Evropi tudi zanimanje za delo bengalskega pesnika Ra-bindranatha Tagora. Prevajali so njegove pesmi (skoraj izključno po njegovih lastnih proznih prepevih v angleščino), pa tudi njegove romane, drame in eseje (med slednjimi je zlasti knjiga »Nacionalizem«, hrvatski prevod 1. 1921. v Zagrebu). Kaj je bilo v Tagoru tako mikavnega? Predvsem njegovo sveže in naivno čustvovanje, ki je tako živo kontrastirailo z evropsko, prav tedaj močno racionalistično književnostjo; dalje obilnosit njegovih pesniških slik in vizij, izvirnost njegovih doni i si okov. Povsod si čuitil pesnika. Medtem ko je indijska kritika očitala tudi Tagoru umoverje in evropstvo, je bil za zapad-njake pravi vzor pesnika. Ob njem je doživljal v fantaziji vzhod in njegove pre-čudne lepote, z njim se je opajal kaker z eksotično vonjavo. Njegove besede so ga utrjevale v veri, -trudnica v trgovini Josipa Kobeta. Pogreb pokojne, ki se ga je udeležila velika množica prebivalstva, je dokazal, kako priljubljena je bila pokojna v vseh krogih. Blag ji spomin, preostalim naše sožalje! n— Pomožna akcija. V pomoč osirotelim priseljencem so še darovali socialnemu odseku novomeškega Rdečega križa: 114 lir drogerija »Krka«, Petrič Anton, 100 lir Eksc. Federico Romero, dr. Globevnik Josip, Bayer Anton, dr. Pavlič Ignac, Berce Jakob, Kolar Franc, Djurovič Anica in Bernard O to. Ostali mnogoštevilni darovalci so darovali zneske izpod 100 lir, mnogo pa je tudi darovalcev živil, obleke in drugih darov. Vsem darovalcem se okrajni odbor Rdečega križa najtopleje zahvaljuje! n— Trgovina z mlekom. Da se zagotovi redna oskrba prebivalstva z mlekom, je bilo z odredbo Visokega komisarja ukinjeno prosto trgovanje z mlekom in mlečnimi izdelki ter bo po zbranih občinskih prijavah Prevod določil tvrdke, katere bodo smele še nadalje trgovati z mlekom in ga predelovati. Odslej smejo kmetje prodajati mleko razen neposrednim potrošnikom le tvrdkam, ki imajo Prevodovo dovoljenje. Surovo maslo pa smejo kmetje sedaj izdelovati le za rodbinske potrebe, zato morajo takoj prijaviti vse posnemalnike. Rok za prijavo posnemalnikov je že potekel, vendar jih nekateri lastniki še niso prijavili. Iz Spodnje štajerske Most čez Dravo v koroškem predmestju v Mariboru, vodeč v Studence, je obnovljen. Prvotni most je bal porušen ob zrod>-njih vojnih dneh. Za prebivalstvo Studencev je ta most posebno potreben, da imajo lažji in bližji dostop do živilskega trga. Cestna dela na Spodnjem Štajerskem. Kakor poročajo nemški listi, je na Spodnjem Štajerskem zaposlenih pri cestnih delih 15 podjetij z 12.000 delavci, 120 tovornimi avtomobili in 80 valjarji. Popraviti hočejo 500 km različnih cest Razlagova ulica v Celju je prekrščena v ulioo dr. Gregorja Jesenka. Primarij dr Jesenko je umrl lani 3. decembra. * ger Zedtimg« prinaša ob preimenovanju ulice dolg članek, v katerem opisuje pokojnikovo delo, njegove zdravniške sposobnosti im socialno čustvovanje. Rodil se je v ulici, ki se zdaj imenuje po njem. Novi grobovi. V oeljsiki bolnišnici je umrla ga. Marija Grassellijeva, soproga gostilničarja in trgovca iz Št. Jakoba pri Št. Jurju ob južni železnici. V Mariboru sta umrli Marija Trilbučeva, 80 letna vdova železniškega uradnika in 65 letna Marija Kraninčeva. Poslušanje radia v javnih lokalih. Ker se pogostokrat zgodi, da po gostilnah in drugih javnih lokalih moti hrušč poslušanje radia, morajo lastniki javnih lokalov odslej posvariti goste, da se v času oddaje zadržijo mirno. Tudi postrežba se lahko ta čas prekine, ker razni gostje drugače nimajo prilike, da bi poslušali nemška vojna poročila. Prometna nesreča pri Konjicah. Na cesti iz Slovenskih Konjic v Slovensko Bistrico se je okrog 21. ure zvečer peljal delovodja konjiškega cestnega odbora Jože Podbu-kovšek. Hitel je z motornim kolesom s koncerta v Konjicah proti domu. Nenadoma je v temi, vozeč po desni strani, treščil v nekega kolesarja. Oba sta se zvalila po tleh. Kolesar je dobil le lahke poškodbe, Podbukovsek pa ima pretresene možgane. Ko okreva, se bo moral še zagovarjati, ker nima dovoljenja za vožnjo z motornim kolesom Motorist jo je povozil. V bližini parka v Mariboru je neki motociklist povozil hišno oskrbnico Antonijo Jerebovo. Hudo poškodovana je bila prepeljana v bolnišnico. tev« in »Mesec v reki«. Vladimir Levstik je L 1930. poslovenil za Tiskovno zadrugo njegov roman »Dom in svet«, ki odpora široke poglede v indijsko družbo, medtem ko je France Bevk izdail v drobni knjižica izbor njegovih povestic. L. 1926. je Rabindranath Tagore obiskal Evropo. Med drugim se je pomudil v Večnem mestu in je bil krasno sprejet. Ves evropski tisk je pisal o predstavitelju moderne orientalske miselnosti in čustvenosti. Videl sem tega čudovitega starca v Zagrebu, kjer je priredil v dvorani Hrv. glasbenega zavoda matinejo svoje poezije. V nabito polni dvorani je sprejemal neskončni aplavz sivojih častilcev in — radovedne publike, ki jo je kljub visokim vstopninam zvabila eksortdka. V neizbrisnem sipotmdnu mi je ostala visoka postava tega starca s fiziognomijo, ki spominja na Leomarda da Vincija. Lep indijski obraz je zaoikrožala bujna valoveča brada, iz favstovskih oči je bleščal patos st arozaveznega preroka, združen s sanjavostjo in skrivnostnim bleskom, kakor da se v njem še odraža blesk dalj-nega Gangesa. Nekatere svoje pesmi je bral v bengalskem izvirniku in sono mogli tako občudovati prelivanje rim v Žetvenih spevih in čudovito melodijo raznobarvnih vokalov neumljve, a lepe indijske govorice Še dolgo je ostala v duši svetila sled za srečanjem s tem nenavadnim poetom. K Tagoru so prihajali tudi Evropci. Naj bodo samo omenjene krasne strani, ki jih je posvetil temu obisku filozof grof Keyser-ling v znamenitem »Reisefagebuch ednee Philosophen«. — S Tagorom so sedaj izgubili Indijci, narod, ki je dal svetu prastara dela modrosti in lepote, predstavš-telja svoje moderne kulture. XYZ ŠPORT I 6c zmerom kaj novega? _ ¥ v w . Na Dunaju so imeli preteklo nedeljo TfdCkl tpniČlff OACflA okrožna plavalna prvenstva, pri katerih atnoarn KU13IU gUBlJC I sta ^ najbolj odlikovala dunajski klub so napovedani v povratni tekmi z Ljub-1 Ewask in celovški KAC. V posameznih ljano za to nedeljo I disciplinah so zmagali pri moških na 100 Kakor piše »Gazetta dello Šport* bodo m Paukeri (Dunaj) in Rauber (Celovec) tržaški igralci, pri katerih so preteklo ne- I 1:05> na 200 m prosto Rauber 2:27.8, na deljo gostovali naši iz Ljubljane in zrna- 400 m P1"05*0 Rauber 5:22.8, na 100 m prsno gali s 5:2, nastopih v revanžnem srečanju Tremmel (Dunaj) 1:17.4, na ^200"» Praio že to nedeljo v Ljubljani. List je upravi- Cerer ltudi dTel* rekorda, češ da nekaj takrat ni bilo na- tra^pod* »'poštln m hvale-tančno po razpisu ali predpisih. Se3e pri I žen«. 14021-2 Zaslužek prvenstvu v Parizu je dosegel svoj cilj. Z upoštevanjem vseh najmanjših podrobnosti in ob treh stopericah so še enkrat _ izmerili čas 10.5 in zdaj je ^ednjič le I Beseda L —.60, taksa —.60, postal novi rekorder Francije. I za daianje naslova ali Kdo je boljši, ali Monti aH Valmy, M ' Wro 1 seveda pokazalo samo srečanje med nji- 1 Fina šivilia ma. Preden pa bo prišlo do tega, se bo L na dom. ki dobro pre-popravil tudi MelleroWlCZ in takrat bi I nareja io modernizira oble- be. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >25 Hr dnevno«. 14028-3 Pouk Beseda t —M, taksa —JSO, •nje naslova ali za I nareja in modernizira oble morda tudi cm lahko posegel v to odloči- | ke. gre m dom, brez oskr-tev. Sicer pa ima Nemčija še enega, ki bi ga lahko poslala v to borbo, in sicer odličnega Scheuringa. Od sprinterjev ni daleč do tekačev zapreke. Dolgo je že tega, kar je samo S ved Lindman vodil v seznamu najhitrejših mož v tej disciplini. Zdaj pa se mu je le pojavil tekmec, in sicer v italijanskem prvaku in rekorderju Facchiniju, ki i Prevode in prepise je pri zadnjem prvenstvu rzfccdjšal svoj I sestavljanje pisem in vlog najboljši čas na 14.4, nekaj tednov pre<3 j v raznih jezikih, vse pisar-tem pa je že na mitingu z Nemčijo posta- "'f1" (}ela' ta2I|e .osebne K-T.J , , .„ _ , I1.1l usluge ui vse posle in pota vil odlično znamko 14.6. Seveda po tehni- 1 y ki Facchini še dolgo ne dosega Lindmana, kar se pravi, da bo lahko tekel še bolje, če bo imel pravi trening. Tekač, o katerem pa sedaj največ govore na Švedskem, je Gunder Haegg. Pred kratkim .je ta mož pretekel progo 1500 m v času 3:48.6 in zato so njegovi rojaki začeli računati s tem, da bi se utegnil pov-zpeti do novega svetovnega rekorda Haegg je zdaj 23 let star in na višku svojih sil. zato ni izključeno, da bo izpolnil na-de, ki jih stavljajo vanj. Češnjevo spalnico krasno, poccoi proda mizarstvo Glnhak, Brezovica. Pohištvo razstavljeno v zalogi Ljubljana, Florijanska ulica 19-_14000-12 Samsko spalnico dobro ohranjeno, modernejšo, kompletno, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oprava 12«. 14025-12 Spalnico 11 komadov, dobro ohranjeno, prodam. Ogled ves dan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13941-12 Spalnico dobro ohranjeno, prodam. Glinška ni. 7. 14016-12 Prodam Elegantno separirano sobo z dvema posteljama, balkonom in souporabo kopalnice, zračno m solnčno, v središču mesta, oddam. — Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 14035-23 Sobo z dvema posteljama, s souporabo kopalnice, iščem za takoj. Ponudbe rta ogl. odd. Jutra pod »Odmah«. 1-4034-23 Sobe išče Besed« £ —.60, taksa —.60. naslova aH ca L dajanje iifro Beseda L —.60, taksa —.60. na 1 daianie naslova ali iifro Pisalni stroj v kovčegu, ie popolnoma nov, najnovejši model, po ugodni ceni takoj prodam. N. Gerovac, Kolodvorska 8, dvorišče. 13949-6 Samotno peč kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Mala«. 13972-6 Smučarske čevlje it. 45 in smuči prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14004-6 Frizerji! Prodam aparat za trajno 00-dulacijo znamke »Fort-schritt«. Pojasnila pri Josipu Polaku, Rakek. 14002-6- Velikocvetni bogato cvetoči hortenziji v čebričkih, čebulice raznih narcis in druge trajnice, prodam. Černetova 28, Sp. Šiška. 14005-6 Otomane spalne, ugodno prodam v različnih barvah. Gosposka ulica 11, tapetnik. 14014-6 izvršuje postrežna pisarna »SERVIS BIRO«, Sv. Petra C. 29/11. Tel. 21-09. 14018-4 Pohištvo Beseda t —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za iifro L 2.—. Kuhinjsko opremo lepo, novo, zaradi selitve, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14012-12 Kupim Beaeda i —.60. taks« —.60. aa dajanje naslova aO aa iifro E 2. s Steklenice Frane Jožef kupimo. — Drogerija Kane, Židovska nI. L. 14030-7 Star ahiminij kupi vsako količino Rupena Lutz, Ljubljana, Šiška. 14031-7 Sobo odda Beseda £ —.60, taksa —.60, aa dajanje naslova ali aa iifro L 2w—. Sobo za dve gospodični iščem s posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točni plačnici 40«. M023-23a Stanovanja Beseda L —.60, taksa —.60, oaslova dl ca l 2—. dajanie iifro Mirna stranka 3 oseb išče dvo- do trisobno stanovanje s pritiklinami za november ali preje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prednost Mi rje«. 13992-21* Mirna stranka treh oseb iSče dvo- do trisobno stanovanje s pritiklinami za november ali preje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prednost Mirje«. 13992-21a Mirna stranka štirih oseb žeK boljše stanovanje iz dveh sob in kopalnice. Najemnino plača za tri mesece vnaprej. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik 48«. 14010-21* Stanovanje dvo- ali trisobno, aa dve boljši osebi, iščem za takoj ali pozneje. — Naslove prosim pustiti v pletarni Traun, Mestni trg 11. 14027-21a Lokali Beseda L —.60, taksa —.60, daianje naslova ali aa iifro I* 2«11 % Krasen lokal v strogem centru, na oaj-prometnejši točki oddam. Informacije v realitetni pisarni, Miklošičeva c. 34, tel. 20-37. Kunaver Ludvik. 13979-19 Pridelki Beseda L —.60, taksa —.60 janje naslova aH JCU* L —. dajanje iifro Inkarnst deteljo in repno seme dobite pri SEVER & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. 13950-33 Informacije Seseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova aH ca iifro L Interprete giurato della lingua italiana, zapriseženi tolmač za italijanski jezik dr. Mikuletič Fortu-nat, Kralja Petra trg 9 — tel. 34-32. 36-31 Preklic. Kržin Ivanka, zasebnica, Dvor št. 13, preklicujem in obžalujem, kar sem neresničnega govorila o ge. Ja-ger Anici iz Dobrunj št. 6 ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Kržin Ivanka. 13998-31 Dopisi Beseda L 1.—, taksa —.60, za iifro L 2.—» Les Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—. Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Avgust, A. B. A^, Boljša hiša. Boljša obitelj, Boljše življenje, Cena Lir 70.000, Cand. med., Dobro plačam, Dubrovnik, Dobro ohranjen, Državni uradnik, Dentist, Drevo, Drž. upokojenka, Fin gospod, Frizerka, Gotovina, Honorar, Hrana na razpolago. Hišnik, Izredna prilika, Inže-njer L, Kočevje, Kuharica, Klavir, Kapital 200.000, Le-po-čisto, Lokomobila, Lična zunanjost, Lepa lega, Limuzina, Ljubljana, 3 lire na uro, Motor, Mirna 64, Mala industrija. Mirna stranka brez otrok, Moj dom, Oprema, Ovčar, Orodje, Postrežnica, Perfektna učiteljica. Parcela, Prednost Mirje, Plačam 100 lir, Prometni kraj, Posojilo takoj, Prodam zdrave vinske sode. Rešite me, 1. september, Strojnik, S kolesom, Stražnik, Sreča v vzajemnem življenju, Strojepisec, Stalna stranka 48, Stalnost, Soliden obrtnik. Sonce, Srčno kulturna. Samostojna, Starejši, Sposobna 38, 100% sigurno, Stroj, Škoda, Takoj preddelavec, Tehnik-begu-nec. Takoj soba, Ugodna prilika. Ugodno 16, Uma, Ugodno prodam, Udobnost, Učenje, Velik promet, Ves dan odsotna. Vesten gozdar, Vančec, Zmožen 15, Zakonca, Zračno 13952, Štev. Il, 46, 13.810, 15, 13382, 3060. I I L'ALLUHM10 negli imballaggi L'alluminio. meraviglioso metallo italiano al cento per cento, per le sue speciali prerogative trova anehe il piu vasto ed impensato impiego in tutte le forme d'imballaggk>, per la sua duttilitž. che ne consente la lami-nazione fino a '7/0000 di millimetro e per la sua lavorazione che pud essere fatta a freddo e a caldo. Pud assumere tutte le forme, costruendo una guaina solida e leggera, contro il ealdo, il freddo, la luce, l'aria, la polvere, gli odori, 1'umidita, le mani-polazioni eccessive. Dalla sottile carta d'alluminio per imballaggi di ciocco-latini alle scatole per conserve, 1'allu-minio e llmballaggio ideale che con-serva la fresehezza, il sapore e la purezza dei prodotti. ALUMINIJ kot zavilalno sredstvo Aluminij, čudovito, stoodstotno italijansko kovino, je mogoče radi njegovih posebnih lastnosti uporabljati v najrazličnejše in najneverjet-nejše namene kot zavoj: saj njegova razteznost dopušča debelino 0.0007 milimetra, obdeluje se pa lahko mrzel in vroč. Zavzema lahko vse oblike in tvori trdno in obenem lahko zaščito proti vročini, mrazu, svetlobi, zraku, prahu, raznim vonjem, vlagi in čezmernemu prenašanju. Od tankega aluminijastega papirja za zavijanje čokolade pa do konzervnih škatelj, povsod je aluminij idealno zavijalno sredstvo, ki ohranja prvotnost, sočnost in čistoto raznih izdelkov. SKRIVNOSTNA KRČMA Človek bi bil najrajši zblaznel. Pred hišo Gill, za hišo gospa Bodeyeva: kaj mi je bilo storiti? Mati pa je ta čas delala kakor črna živina in upala to, kar ni bilo mogoče!... Čas je bil, da se stori vsemu temu konec. S hitrimi koraki sem krenila proti gruči, toda storiti nisem utegnila ničesar. Tisti mah so se namreč kuhinjska vrata na stežaj odprla, in mati se je v dveh skokih spustila po deskah, ki so nadomestovale stopnice pogorele verande, ter s plamenečimi očmi stekla proti vodnjaku. »Zdi se mi, dekleta, da bi lahko pametneje porabile čas, ne pa da ga zapravljate s čenčanjem,« je rekla. »Ti, Angela, pojdi pogrinjat mizice za vodo. Maud, tvoja soba še ni pospravljena, in tega ne morem več trpeti; ti, Sara, boš pa morala iti pripravljat pečenko, če naj bo do jutri na mizi. Hajd, zganite se, a hitro!« Preteto drzen bi moral biti človek, da bi se upal oporekati naši materi, kadar je huda. To je vprašanje osebnosti, in njena osebnost je časih za las podobna dinamitu. Papa je rekel, da bi morala biti kapitan na vojni ladji in da jo je samo štork-ljina pomota pripravila ob to sijajno prihodnost. Dekline so se odstranile, ne da bi kaj črhnile, in opazila sem, kako spretno jih je bila mati raz-gnala v tri različne strani, tako da nikakor niso mogle nadaljevati pomenka. Ostala je samo gospa Bodeyeva, visoka, tenka in turobna, s tistim izrazom osuplega nerazumevanja, ki ga vidiš pri učiteljicah, kadar jim jo ves razred popiha. Nato je mati sprožila prvi streL »Smem vprašati, gospa, kakšne so vaše namere?« »Ne razumem vas, gospa.« »Prav dobro me razumete, gospa Bodeyeva! Podoba je, da si štejete v dolžnost spremeniti to gostilno v očeh mojih gostov in služkinj v hišo strahov. Rada bi torej vedela, kakšen namen imate pri tem.« »Nisem vam dolžna polagati računov.« »Ne?« je zategnila mati, in glas ji je rezko za-zvenel. »Ne, gospa. Toda nekaj vam lahko rečem. Ta kraj je preklet. In če kaže žena, kakršna ste vi, tolikšen pohlep po tem, da bi spravila življenje svojih otrok in svojih bližnjih v nevarnost, samo da si nakopiči denarja, si štejem kot dobra krist-janka v dolžnost, povedati tem ljudem, kaj jih čaka.« V naši rodbini je obilo dobre hribovske krvi, ki rada zavre. Nikoli prej nisem videla matere tako razjarjene, kakor je bila tisti mah. »Hej vi, čujte,« je rekla. »Samo enkrat naj vas še zalotim tod kje pri izpolnjevanju vaše krščanske dolžnosti na moj rovaš, pa vas ovadim sodišču zaradi obrekovanja. Glejte zdaj, da mi hitro in mirno izginete izpred oči, ako vam je do vaše osebne nedotakljivosti.« Gospa Bodeyeva je skušala kljubovati njenemu pogledu, kar ji pa ni uspelo. Tedaj je skomignila z rameni in odšla; videla sem, da stopa tem počasneje, čim bolj se oddaljuje. Nato se je mahoma obrnila proti nama, vzdignila glavo in v loku pljunila. Ko si je s hrbtom dlani obrisala usta, je srditih korakov odhitela proti cesti. XV. V GOZDU Videč, da je gospa Bodeyeva izginila, se je mati globoko oddahnila. »Njena sreča, da nisem imela krepelca pri rokah«, je dejala. »Coprnica stara!« Moja mati ni izmed tistih ljudi, ki radi dolgo govore o eni stvari. Čez nekaj trenutkov je spremenila pogovor ter me poprosila, naj grem po cesti in poiščem Bučka, ki jo je bil odkuril za Ra-geom Claveringom. Ni ji bilo prav, da bi se bratec preveč oddaljeval od hiše. Krenila sem torej proti gozdu, zakaj mati je rekla, da je bil šel Clavering tjakaj slikat. To mi je ponujalo dober izgovor za srečanje z njim, ne da bi bilo videti, da ga iščem. Kamenita in kotanj asta cesta se je položno vila v hrib, in ker je bil dan precej vroč, sem se jela s počasnimi in odmerjenimi koraki vzpenjati po nji, da se ne bi spotila in vsa umazala. Iz gozda je puhtel prijeten vonj po pižmu in praproti; dva potočka sta zvonko žubore skakljala od skale do skale, in krošnje dreves nad mojo glavo so se zgrinjale v hladno zeleno senco. Mimo praznega avtomobila, ki je stal ob cesti, nisi videl niti najmanjšega sledu o ljudeh. Pozabila sem gospo Bodeyevo in jela spet premišljevati o Rageu Claveringu. Kakor je bilo po- doba, je vendarle slikal; to mi je dokazovalo, kako krivična sem bila proti njemu, in težko sem čakala, da bi videla kakšno njegovo delo. Ugibala sem tudi, ali se niso od davi moja čustva do njega spremenila, in mahoma me je obšel strah, da ga ne bi srečala, ako niso več takšna, kakršna so bila.. Tedaj sem začula izza ovinka korake in jela klicati: »Buck!... Slišiš, Buck?« S tem sem hotela poudariti, da prihajam samo bratca iskat. Toda pokazal se ni Buck ne Rage: Gervaise mi je prišel naproti. »O, pozdravljeni, ma cherie,« mi je rekel. »Kam. pa? Ko bi vedeli, kako nebeška je ta svetloba na vaših laseh!« »O, gospod Gervaise!« sem vzkliknila. »Zmerom ste isti. Ali ste nemara videli Bučka?« »Ne.« Bistro me je ošinil z očmi. »Je mar v gozdu?« »Da. Gospod Clavering se je davi odpravil slikat, in Buck ga je šel po zajtrku iskat.« »Mhm!...« »Zakaj mhm?« »Nu,« je rekel in uprl vame svoje črne oči, »zdi se mi, da je gospod Clavering velik umetnik bluffa, un blagueur, n'est-ce pas? Opazoval sem ga od tistega večera, ko sva se seznanila, in vem, da ni še nikoli držal čopiča v roki. Bojim se, da ne pomeni kdo ve kaj dobrega za vašo gostilno. In vprašujem se, ali je pametno, da puščate svojega bratca samega z njim v gozd.« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Idubljani.