Pomenki o slor enskem pisanji. XXXIII. T. Res vesel prepeva o šolskih praznikih dobri učenec, ki je dobil lepo spričevalo ali hvalno svedočbo. U. Vse druge imena slovanske, ktere so po spričevalih sedanjih latinskih učencev, če tudi le proti solncu brati, kažejo ravno tisto koreniko razun slovenskega; — kako je to? T. Slovenci smo tudi sicer v mnozih rečeh posebniki! U. Ali Slovanom ni znana naša beseda priča ali priče valo? T. V stsl. je prifča parabola, aenigma, exemplum; v lirov. serb. ravno tako, provprbium, narratio, in pričalo qui multa narrat (Tuk). II. Sej marsiktero pričalo res veliko pove! Od kod pa je v stsl. t- pritča? T. Metelko pravi, da se razlaga iz pri in tikati ter pomeni v nsl. Zpuge in Zeugnis, Gpgenwart, in torej pričo ali vpričo in Gegenwart, vor (coram). — Murko: priča, svedok Zeuge; priča, pričanje, spričik, spričimba Zengnis, in v hrov. spriček Credit, na spriček. — Cigale: priča (ira Altsl. eine Parabpl), svedok ("Vodn., Jambr., bei Gutsm. svidek, mehr bohm.), pričavec itd. U. Pričati, na ali za pričo biti, pričo ali vpričo, vpričen, vpričnost, pričujoč, pričnjočnost—so sploh znane besede. T. PriČMJoč je prav iz pričujejo nampsti pričujpjoč, ne pa pričejoč ali pričijoč. — Vr nsl.: priča testis, kriva priča trub. krivopričnik; pričati excusare hebd. pričkati se rixari metl. opričen praesens trub. res. pričevanje testari trub. croat. pritač f. adagium verant. pričica fabula ibid. priča impedimentum. luc. serb. priča proverbium, narratio rum. priče his: th. t'k suff. ja Mikl. U. MarsikterPinu je spričevalo tudi in parabolam, zlasti ktero je slabo ! T. Tudi dobro, prav dobro spričevalo je in parabolam, se ve v drugačnem pomenu. U. Svedok in svedočba, svjdok in svidočanstvo je po vzajemni spreminjavi slovanski. 16# T. Iz korena v i d — v e d, lastnega vsem Slovanom. V stsl. videti videre, vedeti scire, intelligere, vedok gnarus in svedok conscius, vest' scientia in svest' conscientia, svedok in svedetelj (conscius) testis, svedočba, svedočanstvo in svedeteljstvo testimonium i. t. d. Poprava. Str. 231. v pomenk. v. 4. vredi takolc: -last ni iz Iist (fraus, dolus, gotli. lists list, rad. lis, cf. lisica), ampak iz last, kar se kravi tedaj v last ali prilast da, kar se mi celo verjetno zdi.