ra* • I GLAS NARODA Tbo l&rgett Slovenian Daily in the United States. List slovenskih delavcev y Ameriki. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELKTOH: CHelwa S—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Offios at New York, N. Yn under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3871 No. 54. — Stev. 54. NEW YORK, FRIDAY, MARCH 6, 1936— PETEK, 6. MARCA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. LAHI SKUŠAJO OVREČI LOCARNSKI PAKT 'Za vsakega odpadlega demokrata pet republikanskih glasov!' FISCH JE BAJE ODVEDEL OTROKA Železniški čuvaj ga je videl v avtomobilu blizu Lindberghove hiše. — Hauck nasprotuje zo-petni preložitvi. TRENTON, X. J., 3. marca. — Go verne r H aro KI G. Hoffman je naznanil, via ima v svojih rokah pismeno izjavo železniškega čuvaja Alfr e d a Hamiuunda, ki pravi, (la je bil čuvaj na železniškem križišču 'IM-t milj od Lindbergh o ve ga doma leta 11932 in da je vsako jutro okoli osmih čez križišče vozil avtomobil, v katerem so sedeli trije moški in da je bil liunl temi Izidor Fisch. PREISKAVA VOHUNSTVA V MORNARICI Velika porota Ipreiskuje prodajo važnih mornariških podatkov neki tuji državi.—Bivši mornar je v zaporu. IA KS ANGELES, Calif., 5. marca. — Kot poroča 44 Herald and Express", je velika porota pričela preiskovati, kaj je resnice na poročilih, da so bile zelo važne mornariške zadeve prodane neki tuji državi. Kot pravi omenjeni list, je zvezni pravdnik Peirson Hali rekel, oli-eistu je povedal, kaj je videl, toda policist mu je odgovoril, tla pri tej zadevi Fiseh ne pri-i de v po.Štev, ker je popolnoma! reven umri v Nemčiji. Pokazali so mu t tuli llauptmannovo sliko, toda je rekel, da Haupt-manna ni nikdar videl v avtomobilu. Železniški čuvaj je bil na o-nein križišču nastavljen kake štiri mesece. Ce?ta je vodila iz Lindbergliuve hiše. Avto je vsako jutro prihajal od Lindberghovega doma. Železniški drog je bil vedno spuščen, ker je bilo na cesti le malo prometa, in ga je dvignil samo, kaxbtr je prišel avtomobil, v katerem se je vozil Fiscli. Bivši mornar, 27 let stari Harry Thomas Thompson, ki je nekoč stanoval s Turtineom, >e nahaja v zaporu. Pred desetimi dnevi je bil obdolžen, da nepostavno nosi mornariško u-nifonno. Nek drug osumljenec je ušel 7.veznim detektivom in se sedaj nahaja na nekem parniku, ki vozi čez Pacifik. Kot pravi "Herold and Express" so bila vkradena tajna povelja za mornariške manevre leta 19.34. Ta povelja, v katerih so i)ila določena gibanja bojnih ladij za 90 dni, so bila t-kupno z drugimi važnimi tajnostmi vojne mornarice vkradena in izročena neki tuji državi. Tajne listine >o bile ykrade-ne nekemu možu, ki je nosil mornariško uniformo. OTON POVABUEN NA TIROLSKO TOKIO, Japonska, 5. marca. Vojaška stran krize, katero jo povzročila vstaja mladih častnikov, se bliža svojemu koncu, ko pride v kratkem 22 častnikov pred vojno sodišče, civilna stran pa še ne vidi nikake rešitve. Splošno znani, 42*1 o t stari princ Konove, kateremu je cesar Hirohito poveril nalogo, da sestavi novo vlado, se je o-pravičil zaradi "slabega zdravja," in je poverilo vrnil cesarju. Stari princ Saionji, cesarjev svetovalec, mora poiskati drugega moža, ki ga bo mogel priporočiti za načelnika vlade. Tvdo bo ta mož, nikdo ne ve, toda največkrat sta za to mesto imenovana govemer Koreje general Kazunari Ugaki in fašistični podpredsednik tajnega sveta baron Kiširo TTiranuma. Po posebnem cesarskem ukazu je bilo postavljeno vojaško sodišče, pred katerim se bodo morali zagovarjati uporni vojaki. Pri vstaji je bilo vdeleže-nih nad 1400 vojakov in ne samo 1000, kot je bilo prvotno poročano. Vojaštvo, ki je bilo tekom vstaje poklicano v Tokio iz drugih krajev, se je vrnilo v svoje vojašnice To je demokratskega senatorja Robinsona napotilo, da je skočil s svojega sedeža in izjavil, da je po celi deželi nastala prosperiteta in da bo vsakega demokrata, ki bo "odkorakal", dobila pet republikanskih glasov. Robinsona sta podpirala, senatorja Minton in Bone. Dickinson je rekel, da je zvezna vlada s siplošno ljudsko podporo, kakoršne še ni bilo nikdar, pričela pred tremi leti, da pa je ljudstvo sedaj razočarano in ogorčeno. V treli letih je bilo potrošenih l.j milja rd, mono{>oli so trdnejše v st'dlu kot kdaj poprej in še vedno je 11 miljonov brezposelnih na cesti. Robinson je vprašal Dick-insona, ako so bile razmere pod Hooverjem boljše, Dickinson pa mu je odgovoril, da so sedanje razmere "nevarne". "To pomeni, da senatorju Dickinsonu razmere pod Hooverjem bolj ugajajo," je za-klieal Robinson, ki je nato dodal, da je Hoover logični republikanski kandidat. Robinson je dalje rekel, da more vsak siepec videti, da so se razmere izdatno izboljšale in da vsled tega republikanci Rocsevelta ne morejo poraziti. ABESINCEM SLABA PREDE V treh tednih, je bilo ubitih ali ranjenih 30,000 Abesincev. — Samo žalostni ostanki še branijo severno fronto. vec,' čilo. DUNAJ, Avstrija, 5. marca. Dobro obveščeni dunajski mo-narhisti naznanjajo, da je odbor tirolskih monarhistov z vednostjo tirolske pokrajinske vlade povabil nadvojvodo Otona, da se naseli na Tirolskem. Tirolski monarh 1st i svetujejo Otonu, da se počasi "približuje" Dunaju, da se vme v svojo domovino kot navadni državljan, ne da bi zahteval cesarskega prestola, in da l)i se sosedni narodi zavedli, da živi Oton v Avstriji. Pozneje zavzetje prestola ne bi bilo nepričakovano. Otonu je na prosto dano, da WASHINGTON, D. C., •>•, se vme v Avstrijo, ker mu je marca. — Navadna žična ogra- bilo lansko leto zopet vrnjeno ja je bila postavljena na mesto avstrijsko državljanstvo. To-železne pri Beli hiši, ko je 2l|da Oton je že lansko leto izja-let stari Joseph M. Mills s svo- vil, da se ne vrne prej v svojo jim avtomobilom zavozil z uli-j domovino, dokler mu avstrii-ce in podrl betonske stebre in sika vlada ne sporoči, da želi, železno ograjo. da se vme. PODRL OGRAJO BELE HIŠE PASTORJEV ZAKON PEKEL PRINCESS ANNE, Md., 5. marca. — Pastor Ward Mills iz Seaford, Del., katerega toži njegova žena, da je ni podpiral, je rekel, da mu je bilo 25 let zakona pekel. Tekom obravnave je pastor zavrnil trditev svoje ^ene, da je imel razmerje s kako drugo ženo. Na vprašanje zagovornika svoje žene, ako bi se hotel spraviti s svojo ženo, je pastor Mills odgovoril: : "Ne! Peindvajset let v peklu je dovolj za vsakega človeka." Pastor jeva žena trdi, da ji je mož lerta 1933 obljubil, da ji bo plačeval $8 na teden, da pa te podpore ni nikdar plačeva1. Žena ga tudi dolži. da je imel razmerje z Mrs. Noble, katere mož pa zatrjuje, da je bil pastor Mills vedno prijatelj njegove družine in da mu ne more ničesar očitati. ADI QUALA, Abesinija, 5. marca. — Po poročilih maršala Badoglio je od 10. februarja padlo ali pa bilo ranjenih 30,000 Abesincev, medtem ko je v tem času padlo samo 2000 Italijanov. 10. febmarja >e je pričela velika italijanska ofenziva n.i severni fronti. V teh bojih so b"de uničene armade rasa Mu-lughet-a, rasa Kasse in rasa I-meru. Te armade so štele 80 tisoč, 30 tisoč in 25 tisoč vojakov. *4Nobene te armade ni pravi Badogliovo poro-"Tako temeljito so biie razpršene, da jim bo nemogoče združiti se severno <»d reke Gheba, ako se bodo še sploh kdaj združile." RIM, Italija, 5. marca. — Kot poroča maršal Badoglio, je abesinska severna fronta popolnoma razpadla. "Bežeče sovražne čete, ki so .hitele proti reki Takkazze," poroča maršal Badoglio," so r.eroplani zasledovali s strojnimi puškami. Po zmagi pri Seie je bila abesinska fronta popolnoma razbita. Od štirih ai-mad, katere je cesar Haile Selassie tako pretilno mobiliziral v ošabni samozavesti, da bo premagal italijansko vojsko in bo zadržal korakanje ci-Miizacijc, so ostali samo žalostni ostanki, ki beže proti ji-g"." A DDIS ABABA, Abesinija, 5. marca. — Cesar Haile Selassie je razglasil svoj oklic, v katerem pravi, da se je vojna šele pričela in da morajo vsi močni moški na fronto. "Abesinci nikdar ne smejo verjeti," pravi cesar, "kar go-\ ore Itali jani o zmagali in izgubah. Ako Italijani ubijejo dva Abesinca, pravijo, da so uničili celo divizijo." V RIMU IN V BERLINU PRAVIJO, DA STA ANGLIJA IN FRANCIJA NESRAMNO PREKRŠILI POGODBO Glede locarnske pogodbe vlada med Berlinom in Rimom popoln sporazum. — Hitlerjeva vlada pripravlja novo presenečenje nemškemu narodu. — Nemčija se bo brigala za lastne interese, ne pa za zahteve drugih držav. — Prihodnji teden bo odločilnega pomena. POSKUSNA VOŽNJA NOVEGA ZEPPELINA Novi zrakoplov je dvakrat večji kot Graf Zeppelin. — Na poletu nad Bodenskem jezerom se je popolnoma jobnesel. FRIEDRICHSHAFEN, 5. marca. — Novi zrakoplov L%-129, ki bo nosil ime Hinden-burg, je izvedel uspešen poizkusili polet nad Bodenskim jezerom. Proti večeru je dospel na letališče in je bil spravljen v liangagr. Poveljnik novega zrakoplova dr. Hugo Eekener je rekel, da se je zrakoiplov, ki je dvakrat tolik kot Graf Zeppelin, obnesel, kot je pričakoval. Več tisoč ljudi iz bližnjih mest in časnikarskih poročevalcev je dospelo na letališče. Zrakoplov ima štiri motorje na bencin z 11,000 konjskimi silami; dolg je 812 čevljev in 135 čevljev visok; ima 6,609,- preiskušnjah najprej poletel v 000 kubičnih čevljev plina, mo- Rio de Janeiro v Braziliji, kare nositi 210 ton in vozi po mor bo rabil 80 ur, medtem ko 80 milj na uro. je Graf Zeippelin za isto vo- Hindenburg bo po prestasnih žnjo raibil nad štiri dni. LESENA NOGA ZA NAJEM-NINO WASHINGTON, D. C., 5.1 marea. — William C. Lasalle, ki je v svetovni vojni izgubil eno nogo, je vložil tožbo proti Mrs. Elizabeth Hill, da mu vrne leseno nogo, ki mu jo je vzela, ker ni plačal $25 zaostale najemnine. Lasalle pravi, da nima denarja, da bi plačal najemnino, da pa nogo neobhodno potrebuje. Sodnik Hughes je določil, da o tem razpravlja 25. marca. BERLIN, Nemčija, 5. marca. — Evropska kriza je ustvarila med Nemčijo in Italijo popoln sporazum v nekaterih političnih zadevah. Bolj in bolj glasno se čuje, da bosta Nemčija in Italija zrušili locarnsko pogodbo, čije prvotni cilj je bil za jamčiti mir zapadnemu delu Evrope. Pogodba je bila podpisana dne I 6. oktobra v švicarskem mestu Locarnu. Podpisali so jo zastopniki Francije, Velike Britanije, Belgije, Italije, Poljske in Čehoslo vaške. V imenu Nemčije jo je pa podpisal dr. August Stresemann. Podpisnice so obljubile, da bodo vsa medsebojna politična vprašanja, ki jih ni mogoče rešiti diplomatskim potom, predložile posebnemu razsodišču oziroma stalnemu razsodišču v Haagu. Locarnska pogodba je stopila v veljavo dne 8. septembra 1926, ko je bila Nemčija sprejeta kot članica Lige narodov. Po mnenju političnih izvedencev bo prihodnji teden odločilnega pomena za mednarodne razvoje. Nemški državni kancler Hitler in italijanski ministrski predsednik Mussolini se bosta najbrž odpovedala locarnsdtemu paktu z utemeljitvijo, da sta ga prekršili Anglija in Francija. Izvedelo se je tudi, da je igralo locarnsko vprašanje glavno vlogo pri tajnih pogajanjih, ki so se vršila zadnje tedne med Berlinom in Rimom. Po Nemčiji se je razširila govorica, da pripravlja Hitlerj eva vlada za nedeljo nemškemu narodu veliko presenečenje. Pred letom dni je Hitler proglasil, da nima nihče pravice diktirati Nemčiji, koliko vojakov sme imeti in s kakšnim orožjem naj bodo opremljeni. To je bilo v direktnem nasprotju z določbami versaillske mirovne pogodbe. Nemčija se v tej zadevi ni o-bračala ne na levo ne na desno, in so protesti bivših zaveznikov so naleteli na gluha ušesa. Nedvomno bo v nedeljo Hitler s kakšno novo izjavo zadal versaillski pogodbi nadaljni udarec. Nemški državni kancler namreč vedno poudarja, da mora Nemčija v prvi vrsti, skrbeti zase in se ne sme ozirati na zahteve oziroma potrebe drugih držav. Nemčija in Italija očitata Angliji in Franciji, da sta prekršili locarnsko pogodbo, ker sta sklenili, da bosta druga drugo podpirali, če bi bili v Sredozemskem morju napadeni. PARIZ, Francija, 5. marca. — Francoski vladni krogi priznavajo možnost, da bosta Nemčija in Italija zavrgli locarnsko pogodbo. Ce bi se to zgodilo, bo treba pogodbo na ta ali oni način nadomestiti. Francoze navda z veliko bojaznijo grožnja, da bo skušal Hitler pri prvi priliki utrditi in oborožiti demilitarizirano Porenje. V ta namen ima Nemčija baje že pripravljenih 40,000 izbranih in z najmodernejšim orožjem opremljenih vojakov. Kot rečeno, se te govorice vztrajno vzdržujejo, dasi jih je nemški general Niessell označil kot "ne- zmiser'i „ • £2T» WrAMT)DA New York, Friday, March 6, 1936 TUE LAMEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 7L M Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published by SLOYENIC PUBLISHING COMPANY Frank Sakscr, President L. Benedlk, Treas. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 21« West 18th Street, Benofh of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every I>ay Except Sundays and Holidays Za celo leto velja za Ameriko In Kanado ..................... $6.00 Za pol leta.................... $3.00 Za četrt leta ..................$1.50 Za New York za celo leto............fr.(K) Za pol leta.................... Za inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemdi nedelj in praznikov "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street. New York, N. Y. _Teiffihone: CHelsea 3—3878 NAPETOST V EVROPI Niti zadnje dni prod izbruhom svetovne vojne ni bilo v Evropi take napetosti kot je dailies. Evropi in Aziji, ki imata tri četrtine prebivalstva vsega sveta, preti resen, neizogiben konflikt. To je (udi za Združene države velikega pomena, pa naj kongres uveljavi še taJi-postave glede nevtralnosti. Kdaj bo počilo ? Po mnenju dobro poučenih diplomatov leta 1938. Komaj trideset mesecev je oil tistega časa. Nevarnost preti od Nemčije in Japonske, ne pa toliko od Italije, kot bi kdo mislil. Obe se pripravljata z mrzlično naglico in bosta do leta 1938 dovršili svoje priprave. Njun cilj je Rusija. Kakorhitro bo Nemčija udarila v Evropi, ji bo sledila Japonska v Aziji. Japonska bo na boljšem nego Nemčija. Italija ne bo v Evropi ničesar zase -začela, toda po izbruhu vojne bo skušala dobiti nadaljno ozemlje, do katerega je baje upravičena. Dalmacija ji diši in Slovenija do Save. Nikdar še ni bilo takega tekmovanja v oboroževanju kakor sedaj. Anglija, Nemčija in Rusija oborožujejo na veliko. Imajo pač največ sredstev. Manjše države, celo Holandska, Belgija in Švica se pripravljajo, kolikor se pač morejo. Anglija bo do leta 1938 potrošila za ojačenje armade, mornarice in zračnega zbora dva tisoč milijonov dolarjev. Do takrat bo tudi Nemčija pripravljena, že vsaj po mnenju Rusov. Rusija namerava še več potrošiti. Sovjetski vojni komisar Voro&ilov pravi, da ima milijon tristotisoč vojakov stalne armade. Pa jih ima najbrž dva milijona. Sovjeti se boje napada z dveh front, ki sta oddaljeni pot tisoč milj druga od druge. Namesto ene organizira dve armadi. Vsaka bo imela milijon mož, me vštevši rezerve. Za slučaj nemškega napada na Zapadu in japonskega na Vzhodu bo vodila Rusija dva separatni vojni- < 1lanice Male antante — Oehoslovaška, Romunska in Jugoslavija — se tesno združujejo med seboj in iščejo zasloni-be pri drŽavah Zapadne Evrope. Poljaka >e boji, da bi postala l>ojišče med Rusijo in Nemčijo in skuša ohraniti nevtralnost. Ce se bodo Nemci in Rusi udarili, se bodo b>ili na poljskih tleh, in Poljska bo na Škodi, pa naj zmaga ta ali oni. Holandska ima baje dokaze, da se misli za slučaj vojne s Francijo in Anglijo poslužiti Nemčija njenega ozemlja in njenih pristanišč za vojaške, mornariško in zrakoplovne baze. Švica je prepričana, da bodo Hitlerjeve tolpe skušale z njenega ozemlja obkoliti francoske utrdbe. Avstrija bo največja reva. Velesile so ji za jamčile nedotakljivost, toda Hitler jo bo potreboval za dosego svojih ciljev na Vzhodu. V tej sli/ki manjka le še Italija, in nihče ne ve. kaj bo žnjo. Diplomatje so v zadregi. Zdaj jim je mogoče že žal da se je izjalovil Hoare-Lavalov načrt za uravnavo italijansko abesinskega spora. Najbrž se bo kmalu pojavil v nekoliko drugačni obliki. Evropa — to se pravi Liga narodov — noče zrušiti Italije. Rada bi mogoče zrušila Mussolinija in fašizem, kar bi pa pomenilo tudi 'zrušitev Italije, ki je že vsaj zaenkrat velike važnosti za program na evropslki pozornici. Baš vsledtega tako cimcajo v Ženevi. Iz Slovenije„ JOSIP LENARČIČ 80 LETNIK cer pobrali financarji. Neki kmet jo pred kratkim prodajal na Križu pri Kamniku žganje, LJUBLJANA, 22. fobr. — Za od katerega država ni prejela svojo visoko starost še izredno niti pare na trošarini. To sta čil, svež in krepak praznuje izvohala dva mlada pijančka in danes na Vrhniki 80-letnieo rojstva Josip Lenarčič. sta kaj hitro skovala načrt, kako se bosta dobro pjjače po- Dolgo truda in naporov, pa lastila. Eden je tekel za ubo-tudi Uspehov in bogatih sadov gim kmetom in ga zadržal, drn-pofno življenjsko pot ima za se- gi pa jo med tem oblekel gasil-"boj in mimo, ponosno, zado- sko suknjo in pas ter so pokril voljno lahko gleda nazaj tja's policijsko kapo. Ubogi kmet daleč v svojo mladost, ko je kmalu po diplomskem izpitu na poljedelski visoki šoli na Dunaju moral prevzeti veliko oče- je trepetal pred strogim policistom in ga milo prosil, naj ga nikar no naznani, da ne bi plačal kazni. "Policaj'' se ira VELIKA NOČ Dopisi* V VAŠI DOMOVINI Potujte v Evropo preko Havre z našimi izletniki na krasnem udobnem parniku CHAMPLAIN 27. MARCA Odpluje z novega modernega jN>nu»l.i SS, zapadna 48. <-e*rtu, New York TRETJI ★ RAZREI) do LJUBLJANE in NAZAJ ZA SAMO J198 .00 IN DAVEK 1«' tovo gospodarstvo, ker mu je res usmilil, izjavil pa je, da bil oče umrl. V javno življenje j mora kljub temu postopati po je posegel zgodaj, že lota 1S80 zakonu in nm žganje zapleniti, je bil izvoljen v občinski odbor, z obljubo, da ga ne bo prijavil, potom je bil dolga lota član j Pregledal je kmetovo košarico Kmetijske družbe, lota 189G jo in pobral iz nje vse polne stok- ■ m SI ■ H i Za piruhe! B Najlepše Velikonočno Darilo, ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev. Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila. SLOVENIC PUBLISHING C°- 216 West 18th Street New York postal član Zbornico za TOT v Ljubljani, lota 1903 pa njen predsednik. Bil je tudi med ustanovitelji Zvezo slovenskih zadrug in več let njen predsednik. DOLENJSKA IMA NOV RUDNIK NOVO MESTO. 18. fobr. — V zapuščenem premogovniku na Otočcu so je pričelo po dolgih letih zopet z dolom. Rudnik je prevzela v svojo last rudarska družba Petrovčo, ki je pričela kopati premog prve dni februarja. Ker se na Otočec velike plasti rjavega premoga, je upati, da bo sedaj družba prav temeljito izkoristila bogastvo premogovnika in zaposlila čim več domačih siromakov, ki komaj čakajo na delo. FANTOVSKI PRETEP KAMNIK, 18. febr. — V Pra-protnom pri Kamniku so se v neki gostilni zbrali korajžni fantje in popivali. Kakor je v takih primerih že navada, je prišlo mod njimi kaj kmalu do prepira in končno do pretepa. Od vseh pretepačev pa jo bil najbolj korajžen neki Žagar Anton, ki jo pograbil v ono roko kuhinjski nož, v drugo pa revolver in pričel streljati *v gručo nasprotnikov, proti katerim je oddal šest strelov. K sreči jo bil toliko pijan, da je skoraj vsak strel zgrešil, razen enega, ki jo zadel delavca A. Spruka v desno nogo nad kolenom. Tako je to popivanje končalo z žalostnim koncem kaj ti ranjenega Špmka so odpeljali k zdravniku. Žagar pa je romal v zapor. Svoje dejan.jp v celoti priznal, zagovarja pa se s silobranom. ZA SLIVOVKO STA GA OPEHARILA KAMNIK, 18. febr. — Naši kmetje so veliki reveži. Ker si drugače ne morejo pomagati, skušajo svoj finančni položaj zboljšati na ta način, da kuhajo žganje, ki ga potom pod roko prodajajo ter spravijo v žep tudi oni denar, ki bi jim ga si- pa r oma- lenice žganja, ono pa, ki je bi- , la na pol prazna, j«* milostno pustil kmetu, češ: "To imate očka, pa za požirkov po poti, »la n« gate!" Kmet jo veselo odkorakal, ker so je tako dobro izmazal, nepridiprava pa sta odšla v prvo gostilno, kjer sta žira njo kar na debelo pila in ga ponu I'ovratne karto veljavno dve k?ti. M< > I »KR N K K A I'. IN K . . . IIM HiN< >ST lM>DItA IIRANA DRUGA ODPLUTJA IZ NEW YORK: NORMANDIE 22. aprila; 13. maja ILE de FRANCE 4. apr. 11. jun. PARIS 21. marca; 11. aprila CHAMPLAIN 2. maja 23. maja Za popolna. poj:isnlla in karte vprašajte naše pooblaščene agente (3fraer\eh Une so fantje ponoči hudo razdraž-ljivi in nevarni. V nedeljo so . _ „ . počakali 35-letnega Antona Zo- jala se drugim. Ker sta pri- lvta jn pošteno pretepli' povedovala tudi, kako sta do Qklali so ga tudi z nožem ter žsranja prišla, jo ta novica prišla na uho kamniškim orožnikom in možakarja bo sedaj prav gotovo minila volja, da bi so še kdaj oblačila v policijsko ima Zore poškodbe po vsem životu. Marijo Kopačevo, 49-letno posostnico iz Nadrake pri Polj-čanah v mariborskem srozu, le uniformo in se polaščala tujo vi bre^ Sf> hl(][ prcp(.lja]j za_ si ivo vice. ŽRTVE OBUPA, POBOJEV IN NESREČ radi hudih pofškodb v ljubljansko bolnico. V soboto je vdrl v njeno hišo neznan lopov, , preoblečen v orožniŠko unifor-^ LJUBLJANA, 17. febr. — V|mo. Napadel je žensko ter jo ljubljansko bolnico so včeraj j strahovito pretepel. Poškodoval jo je močno tudi po obrazu. S pota. Med drugim lopim slovenskim radio programom na Hib-bing, Minn., je bilo naznanjena vesela novica, da so trgovci v železnem okrožju sklenili prirediti nočenši z 8. marcem vsako nedeljo med poldrugo in poltretjo uro popoldne jugoslovanski program. Za to hvalevredno sh*ar se je pričel prvi zavzemati rojak Tekave. Dramo "Mrak" in šaloigro "Mieika" na Gilbert, Minn., sc rojaki od blizu in daleč v velikem številu obiskali. K o-bimemu obisku je mnogo pripomogel Glas Naroda, ki je prireditev toplo priporočal. — Prireditelji mu vsledtega iz reka j o iskreno zahvalo. Pozdrav! Matija Pogorele. Charleston. TF. Ta. Tukaj pošiljam ček za nam tako priljubljenega prijatelja Glas Naroda. Brez njega bi bilo pač preveč dolgočasno. Tukaj nimajno nobene druge zabave ali kaj podobnega, kot imajo to po drugih na-olbinah. Pozdravljeni (bodite vsi či-tatelji in dopisniki tega lista! F. A. Kawsek. Littleton, Colo. — Če se kaj kmalu ne oglasim, — sem si mislila, — mi bodo pa list ustavili. To se pa ne sme zgoditi, ker je najboljši prijatelj meni in mojemu možu. In še nekdo se ga razveseli, namreč, ko ga pošljem prepeljali nad deset žrtev raznih nesreč, fantovskih pretepov in obupa, ki je terjal življenje krepkega kmečkega posestnika. Kmečki posestnik, 56-letni Jože KaliŠiiik iz Potoka, občina Tuhinj, je bil že dalje časa izredno potrt. Nadenj so prišlo ravno skrbi, ki so ga popolnoma ubile. Včeraj opoldne soje skril domačim v skladišče, kjer si je v samomorilnem namenu z nožem pn»rezal vrat. Domači so ga poz m'jo našli vsega v krvi. Obupan ca so z avtom prepeljali v Ljubljano, kjer mu pa tudi v bolnici niso mogli rešiti življenja. Kališnik je kmalu po 15. umrl. Posestnikova sina, 2G-letne-ga Ivana Marknna iz Kamnika pri Preserju so včeraj ponoči napadli na vasi neznani fantje. Kdo 11 izmed njih je skočil pred Markuna z nožem ter mu popolnoma prerozal lice. Napad je bil najbržo izvršen iz maščevanja v neki ljubezenski stvari. V neki gostilni v Dolskem so se lotili .1 bratje S?. 23-letnega delavca Matka Mihelčiča. Tz prvotnega prepira so je mahoma razvil pretep, v katerem je dobil Miheleič izredno hude poškodbe po glavi in životu. Napadalce so orožniki prijeli. Tudi v Dobu pri Domžalah Salainensko so redki tisti ljudje, katerim lete pečeni piščanci v usta. Ce so pa že tako srečni, da jim lete, jih jesti ne morejo, ker nimajo zob. ★ (■imveč je avtomobilov na cestah, teinfbolj ipogoste so nesreče. Nekatere so neizogibne. Tudi če znaš pametno voziti, li pridirja nasproti bedak in neizkušene«*, pa je nesreča. Dosti nesreč povzročajo tu d i ženske. .laz bi se za ves svet ne vozil v avtomobilu, če bi šofirala ženska s pobarvanimi nohti, o-striženimi lasmi in s cigareto v ustih. Taka vidi le nazaj in nikdar naprej, kajti neprestano se o-gleduje v ogledaIcu pred seboj. Kadar je pa treba v sili na zavoro stopiti, dvigne noge, izpusti kolo ter te z obema rokama za stegno pograbi m obupna vpraša: — Ježeš, kaj bo pa sedaj? Par sekund kasneje pa že \eš, kaj je, če te ni tako treščilo v jarek, da sta ti pamet in spomin odpovedala. Običajno ima pa ženska srečo. V najhujšem slučaju se je le nekaj painta odluščilo s kare in z ujenega obraza. ★ Vrag je, če se ljudje začno grabiti za besede. Običajno ta- dvakrat na mesec svoji prija- ka stvar nima dobrega konca. Brezposelni rudar Lojze Rus je v soboto ponoči padel pri Podlipi v občini Videm, kjer je doma. s kolesa, in se težko poškodoval na glavi in po ro-kali. Na Šmarni gori se jo včeraj težjo ponesrečil mizarski pomočnik Viktor Verbič iz Gun-celj pri Št. Vidu. Na potu domov so jo že v mraku spotaknil v gozdu ob neko korenino in udaril z glavo ob skalo. Dobil je pretres možsranov in se ranil tudi na hrbtu. V dolino so ga prenesli neki izletniki, nakar so ga z reševalnim avtom prepeljali v bolnico v Ljubljano. teljici v Missouri. Rada bi vam kakšnega novega naročnika poslala, pa se rili dosedaj še ni posrečilo. Mogoče pozneje. Naročnina mi je potekla 15. februarja. Zaenkrat vam pošljem dva dolarja. Pozdrav! Mrs. Luka Glazar. "NASI NAJLEPŠI KRAJI" Sredi tekočega tedna smo dobili in taikoj razposlali že tretjo pošiljatev knjige, ki vsebuje slike najlepših krajev Slovenije. Na poti je četrta pošiljatev. To zanimivo knjigo l>o doibil vsakdo brezplačno, kdor nam pošlje do 15. MARCA že vsaj polletno naročnino ($3.00) za NOVEGA NAROČNIKA. Sicer pa stane knjiga $1.—. Uprava. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM | NAKRATKO N A DOPISNICI j SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. NOVE VRSTE TANK Najnovejši model tankov, ki ji h je uvedla ž vedska armada. Za vožnjo po razo ranem ozemlju je železen zobčast pas, na cesti pa stopijo v akci ji kolesa kakor na navadnem avtomobilu. Iz Milwaukee ]H>ročajo. Rojakinja Ana Miller, gostilni-čarka, si je zlomila roko, ko je izstopila iz uličnega voza in padla na opolzlili tleh. — Go-stilničarka Mildred Goričar je bila obsojena na šest mesecev zapora ali plačilo $250, ker je prodala kozarček žganja pijanemu gostu. Sodnik ji je dal 30 dni ča-a, da se lahko uri-toži na višje sodišče. M. V Sheboyganu je umrl rojak Matija Razbornik, star GG let in doma iz Savinjske doline. V Ameriki je bil 32 let in zapušča dve hčeri, v starem kraju pa očeta. * V iorek zjutraj umrl v Cle-velandu John Bergoč. Ranjki je bil samec, star 59 let. Rojen je bil v vasi Žeje, fara Slavina na Notranjskem. POZOR GOZDARJI! — Potrebuje se 5—6 govej, koliko si plačal za cigari? — Petindvajset centov. Zakaj vprašaš? — O nič, se mi jo zdelo da sta dve za petindvajset centov. Samo zdi se mi, da si dal za mojo cigaro dva centa, za tvojo pa triindvajset centov. ★ Citatelji, posebno pa Čitate-ljice, ne morejo prehvaliii romana "Prodane duše", ki je bil te dni zaključen na zadnji strani lista. Pravijo, da je bil najlepši izmed vseh dosedanjih in da si lepšega ne morejo predstavljati. Jaz pa z vsakim stavim, da bo sedanji "Kje je Eva T" še lepši. Torej, kdor hoče zgubiti, naj stavi. .i,_____ _ M O L 'A 3 NA Rt) D'A " New York, Friday, March 6, 1936 THE LARGEST 8WVENJB VA1LT TNV.W.TL j i' -■ ■ i i. ■i...m._i JOS. FR. KNAFLIC: Poima ura mile poletne noči. Na kavarniški ploščadi sedita dva gosjKxla (eden že plešast, drugi kodrolas fant) in še pogovarjata o lovu, o svojih psih in naravno o ženskih. Pod mizo ležita njuna psa Lord in Flok. (Ijord je star, čemeren resavee, Flok mlad, vihrav kraitkodlakar) in se pogovarjata o lovu, o svojih gospodarjih in mira vino o psicah. Lord se pretegne in zazdeha na glas: Torej je tvoj gospodar fcgrešil srnjaka, praviš. So rudi m. Tak izboren strelec! Preti leti sva bila skupaj na lovu. V polju. Na prepelice, jerebice zajce. Ti povem: Vsak njegov strel je pogodil. Več sva imela plena, ko vsi drugi skupaj. Flok se je tudi pretcgnil in zaarlchal: Hm, mogoče je bil kdaj dober strelec, zdaj je ska-za. Koliko zajcev je zgrešil po-, zimi! To je vse od pijače. Saj j »še pomnim, ko so mi otroku pobalini porinili v goltanec kru lia, namočenega v tako smrajo, kako se je potem vse vrtelo o-krog mene. On pa to zmeraj pije, tudi zdalje, saj vendar du-has? Tudi gori na senože*ti, ko sva čakala srnjaka, je nekaj takega srkal, srkal in potlej je zadremal. In ne bi bil niti zapazil srnjaka, da ga nisem podrezal. P^ tako lepo, kakor mu je stal srnjak! Mize bi ga moral podreti. Pa mu je samo par dlačic postrigel. Naj bi rajši ne bil streljal, tako je žival samo prepodil. Potlej je pa rjovel na mene, češ, da ne znam najti. Pa najdi, če nič ne leži. Ha, prijatelj, križ je s takimi lovci . . . Flokov gospodar pripoveduje Lordovemu gospodarju: O a nisem mogel več dobro vzeti na muho, jo bilo že pre-tcmno. Pa rajši nisem streljal. Ni nič v tej vročini, ko srnjak tako pozno izstopa . . . Ix>rejanje te veseloigre je napeto in polno pristnega humorja. Scenerija je skromna, število oseb nizko (G). Našim malim odrom, ki žele usi>elega večera, knjižico to»»lo pripo-čamo. LOKALNA ŽELEZNICA, H. dejanj ........... .50 LJUDSKI ODER: 5. zv. Fo 12 letih, 4. dejanja .............60 MAGDA. Spisal Alozij Remec. 86 strani. Cena...45 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka. globoka zgodba ženske, ki trpi, pada in odpušča in umira po krivdi moža." MARTA. SEMENJ V RICHMONDU, 4. dej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN, Milčinski. 52 strani.....35 NAMIŠLJENI BOLNIK, Moliere, SO str........50 OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah ...........30 OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Cena ...........................30 Ta veseloigra znanega češkega pisatelja A"rh-lickega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Colja. S4 strani. Cena.......40 Božična Igra v štirih slikah, primerna za večje wire. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerhart Hauptmann. 124 str. Cena...50 Dramatska bajka v petih dejanjih. PEPELIH, narodna pravljica, G. dejanj 72 str. .35 REVIZOR, 0. dejanj, trdo vezane. .............75 R. U. R. I »rama v 3. dejanjih s predigro, (Ča pek). Veza no ........................45 ROKA V ROKO ............................ 30 MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Ve«..... .»u OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano .. .............™ SEN KRESNE NOČI, Shakespeare. Mehko ^ vezano. Cena ..................................................... SKOPUH. Moliere, 5. dejanj. 112 str..........50 SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... To je ena izmed petih enodejank. čijili dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namon ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na Celtt * knjige z besedami: — Ni str^>, temveč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.... .3a Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih. ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....60 ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja, 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... .30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaž v o. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža. Sanje .60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Deviee, — Marjin otrok ........................ ^0 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov ...................30 15. snopič. Torki pred Dunaj an, Fab j ola in Neia ................................ -30 20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o- troka ................................30 PESMI in POEZUE AKROPOLIS IN PIRAMIDE .................80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 broSirana L— KRAGULJČKI (Utva) ...................... .65 BOB ZA MLADI ZOB. trda vez..............f .40 MOJE OBZORJE. (Gangl) ....................1.25 NARCIS (Gruden), broš..................... .30 NARODNA PESMARICA. Cena .............. M POLETNO KLASJE. Cena .................... .50 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez. ........ .35 SLUTNE (Alhrecht), brofi................... JM> POHORSKE POTI (Glaser). brošrano........ -30 STO UGANK (Oton Zupančič) ............... .50 VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ .69 ZVONČKI. Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano ............................ .90 ZLATOROG, pravljice, trda vez..............60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 100 strani. Cena...... .45 New York, N. Y. PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............1.— Orlovske himne. (Vodopivecj ................L20 Pomladanski odmevi. 11. z v....................45 SLOVENSKI AKORDI 22 mešanih in moških zl»oro\\ uglasbil Kari • Adamič ............................ Cena 1.50 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek . i......45 Trije moški zbori. (l\ivf-if-) Izdala ClaslH-na Matica .................. 40 DVOGLAS NO Nasi himni .................................. .50 PLANINKE Pesmi za sopran, nit, t«'iu>r in bas. uglasbil ,1. l-aliariiar ........................Cena 1.20 MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foester> Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske cvetlice. (Laharnar i Četvero in petero raznih glasov...........45 V pepelnicni noči. (Sattner) Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica ........................ .75 Dve pesmi. (Prelovec >. Za moški zbor in bariton solo .................................20 MLADINI Osem mladinskih jn-smi ob 1'tO letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. ( glasil Krnil Adamič ................Cena 1.— NOTE ZA GOSLI Uspavanka, zložil Jos. Vedral ............Cena 1.— MALE PESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne .................15 St. la. Što čutiš, Srbine tužni ................ .15 St. 11. Zvečer ...............................15 Št. 13. P od okni ca ...........................15 Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved).......25 Lira. Srednješolska, 1. in 2. zvezek po........ .50 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali myžki zbor. 15 pesmic. (Pregel)..l.— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Aljašj — 3. zvezek. Psalm 11S; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč ...............................40 G. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Ge-s'" .......................................40 CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor i.— Tantum Ergo (Premrl« ...................... jjo Masne pesmi za mešan zbor (Sattner» ........ .50 Pange Lingua Tantum Ergo Genilori (Foerster/ .50 K svetemu Rešnjemu telesu (Foersterj .........40 Sv. Nikolaj .................................. 10 EVHAR1STIČNIH PESMI Za mešani zbor .................... Cena 1._ MISSA in H»fior-.>in St. Joseph i, Kyrie Cena I.— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, mešan zln>r____Cena 1._ PRILOŽNOSTNE PESMI za izvan eerkvenc in društvene slavnosti. sestavil A. Gruni. Mešani in moški zbori...Cena L_ NOTE ZA CITRE Koželjski. Poduk v igranje na eitrah, 4 zrezki 3.50 Buri pridejo, koračnica ...................... JtO NOTE ZA TAMBURICE TAM BI'RAS, m m leni narodnih pcsrui, priredil Emil Adamič ...................... Cena $1.— .jicvenske narodne pesmi za tamburaški zbor in petje (Bajuk) ............................ Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................L_ Na Gorenjskem je fletno ......................1._ RAZGLEDNICE NewyorSke. Razi If ne, ducat .................. .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat ...........40 Narodna noša, ducat ........................ .40 POSAMEZNI EOMADI po .......... 5 centov Naročilom je priložiti denar, bodisi v »gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. i£29 frZB02>3* New York, Friday, March 6, 1 936 YMW VAHOW3T VWTBMb 0Z7LT TW V. 9. 9. Kje je Eva? ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Kaj nuj sedaj počne z mladim, zapuščenim dekletom? \ e samo, da ji mora pred vsem pomagati. Naglo izvleče svojo listnico, iz katere vzame bankovec za sto f rankov in ji j>oloži v naročje. "Za sedaj vzemite to; ravno sedaj nimam pri sebi večje vsote. S tem pojdite k svoji gospodinji in ji plačajte svoj dolg in gotovo vas bo zopet vzela nazaj. Pred vsem pa odkupite stvari. In jutri — da jutri pride moja sestra k moji zaroki in ž njo pridem pozneje k vam in bomo videli, kako vam moremo dalje pomagati. Sedaj vas bo moj šofer |>eljal k vaši gospodinji. Sedaj nimam več časa." Neodločno gleda Eva na denar in v njenih očeh gori sramežljivost, da bi sprejela njegjj^o dobroto. 44Tega vendar ne morem sprejeti.'* * 'Pa vendar morate," pravi Olden jezno. "Kaj pa naj bo sicer iz vas? Ne bodite neumni, v takem položaju ne smete delati nespametno. Prav nič se vam ni treba bati, s tem ne prevzamete nikake obveznosti." Eva krčevito sklene roke. I)a je morala ravno pred tem človekom stati tako bedna in |iomoči potrebna! S plahimi očmi ga pogleda. "Ako — ako bi vzela od vas denar — ne vem, ako vam ga bom mogla vrniti/* "Neumnost; zaradi tega si ne dejajte nikakih skrbi." 4*In vendar bo to moja največja skrb. Prosim, povejte mi saj svoje ime, in stanovanje, »la vem, komu in kam naj vrnem denar, kak orli i t ro ga imam. Moja največja skrb bo, da vam ga vrnem." "Dobro, če vas bo to pomirilo, tukaj imate mojo vizitko. Stanujem v hotelu Bauer au Lac. Toda jutri, ali najkasneje pojutršnjem, vas bom obiskal s svojo sestro. Sedaj pa mi povejte, kam naj vas petje moj šofer." 'Saj moreni iti peš." "Ne; preveč ste slabi. Avtomobila sedaj ne potrebujem." Eva navede naslov svoje gospodinje. Olden izstopi in naroči šoferju, kam naj pelje. "Na svidenje!" še za kliče Evi. Olden stopi v trgovino, da opravi naročilo svoje bodoče tašče. Eva gleda za njim z velikimi očmi. V rokah drži bankovec za sto frankov. In bilo je čudno: s tem denarjem, ki ga je p rejela od tujega mladega gospoda, se je čutila še bedne j šo in bolj ponižano kot prej, ko se je vsled lakote zgrudila. Njen ponos je trpel pod tem. da je morala prevzeti denar. Nato pa pogleda njegovo vizitko: Dr. Ludvik Olden, Berlin. Eva globoko vzdih ne. Grenka sramežljivost se ji dvigne, da je morala od tujepra človeka vse to sprejeti. Samo« ko bi mu mogla nekega dne vrniti. Vedela je, da prej ne bo našla mini. Toda kako naj pride do denarja, revna in zapuščena, k a ko rŠ na je bila? Denar in vizitko vtakne v ročno torbico in pri tem je prav gotovo vedela, da dr. Oldeua ne bo nikdar več videla. Ni mogla čakati na to, da bi jutri s s vojo sestro prišel k njej in bi ji še dalje izkazoval dobrote. Nikomur ne bi bila tako nerada kaj dolžna, kot njemu. Zr*aj, sama ni vedela. Vedela je samo, da jo je bilo pred njim jieizmenio sram in da ne bi nio^la nikdar več pogledati v njegove oči, v te dobre, sočutne oči, ki so jo gledale tako usmiljeno, kot so le mogle gledati kako bitje v taki potrebi. Avtomobil se vstavi, šofer izstopi in ji pom a ira iz avtomobila. "No, gospica, ali se počutite kaj boljše?" jo vpraša šofer. Eva prikima z glavo. "Hvala; tudi vi ste mi pomagali. Toda, žal, vam ne morem poplačati. Naj vam povrne dobri Bog!" "Kaj pa sem n«y>ravil tako velikega? Vse poglavitno je preskrbel gospod doktor in njemu se imate zahvaliti." "O, da, nikdar ne bom pozabila, kaj je storil za mene." Šoferju prikima in odide v hišo. Šofer gleda za njo in se nekoliko smeje. "Pravzaprav lef>o dekle, samo tega nisem videl, ko je izgledala tako žalostna. O, lakota boli," pravi pred se in odpelje. Eva je Oldenu povedala svoje ime in naslov svoje gospodinje, ker je od nje zahteval. Na to se sedaj spomni in je trdno sklenila, da je jutri ne bo našel v stanovanju. Gre po stopnicah do stanovanja gospe Korner. Začudena jo pogleda. "Vi, gospica Mantel? Saj sem vam vendar povedala, fla vas ne moreni več obdržati, ker za vas nimam sobe." "Samo pomirite se, gospa Komer. Prišla sem samo ]x» svoje stvari in vam vse plačam." "Plačati hočete? Ali imate toliko denarja?" "I)a, izposodila sem si ga. Tukaj prosim, vzemite. Triinpetdeset frankov sem vam dolžna; prosim dajte mi ostalo." "Hm! Dobro, da še svojega stanovanja nisem plačala, ker vam ne bi mogla dati preostanka. Sto frankov! Kdo pa vam je dal tolrko denarja?" "Dotiene osebe ne poznate, gospa Korner. Prosim, dajte mi moje stvari in preostali denar. Še nocoj si moram poiskati drugo stanovanje." Malo nezaupno jo pogleda gosj>a Korner. "Menda niste zašli na slaba pota. Toliko denarja vam vendar nikdo ne bo posodil." Evina lica zalije rdečica. Malo se zasmeje, toda polna jeze. "Komaj bi bil čudež, ako bi zašla na slaba pota, toda samo pomirite se. Ljubi Bog me je tega obvaroval; so še usmiljeni ljudje, ki tudi tako revnemu dekletu, kot sem jaz, posoldijo sto frankov. Seveda so taki ljudje zelo redki, da razumem vaš neverjetni obraz. Torej prosim moje stvari!" Gospa Korner prinese kovčeg in škatuljo z gosli iz kota svojega malega stanovanja ter vse postavi pred Evo. Nato gre v svojo tesno kuhinjo in 7»rinese denar. Pri tem pa vidi v kuhinjski omari p ismo, ki je prišlo popoldne. Naslovljeno je bilo na Evo Mantel. (Dalje prihodnjič.) Cof>> neht. Th<" American Tobačen Company LAHKA KAJ A BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA Vsakovrstni ljudje izberejo Luckies, vsak is svojega razloga. Toda vsi se strinjajo, da so Luckies Lahka Kaja bogatega, zrelega dela tobaka. Precej presenetljivo dejstvo je, da se listi isle tobačne rastline lahko bolj razlikujejo kot listi rastlin precej različnih vrst. Kemična analiza pokazuje, da vrlini IiVti vsebujejo preobilico alka-liia. kar zamore dati rezek alkalijski okus. spodnji li li zamorejo dati kislobnost kaji. Samo srednji listi so. ki se približujejo v naravi najbolj okusnemu kislobno-alka-lijsketuu razmerju. \ Lurky Strike Cigaretah so rabljeni srednji listi. Luckies so manj kislobne y • Zadnje kemične preizkušnje f \ kažejo* da imajo druge i ' znane vrste preobilico kislobe ?; nad Lucky Strike od 53% | do 100%. I Preobilica Kislobe D:ugih Zr.jr.:h Vist Nad Lucky Strike Cigaretami BALANCE r ' : -----; , | LUC KY STRIKE : 5 ; ; J • 1 ■ RAN D e > : • ! • 1 B H A M D C i ."-i • 1 BRAN O o Izid: Potrjeni Od Neodvisnih KcrnICnih Laboratorij:v In Preiskovalnih Skupiš. -"IT'S TOASTED n Zaščita vašega grla —proti draženju —proti kašlju $ SLOVEMC PUBLISHING £ COMPANY (Travel Bureau) £ 216 W. 18th St., New York Pišite nam xit cene voznih li- & stov. reserved jo kabin iu i>o- ^ ^ jasnila za potovanje. 5 $ < X V PREŽIVITE VEUKONOC V STARI DOMOVINI Pridružite se (I XARD WHITE STAR IZLETI' na AQUiTANIA 27. Marca TEDENSKA ODPLUTJA EKS PRESNIH P.VK.MKOV Manj nego 0 dni na oceanu. 1'dob-ne kabine bivšega Turističnega Kaxreolago iH>tn i ko tn Tretjega Razreda. Klegantna oIh'M-nica in javni prostori. Kuhinja po starokrajskeiii načinu in brezplačno vino. pitsi-licii orkester, kino. plesi in igre. DIREKTEN EKSPRESNI VLAK IZ PAR.ZA DO LJUBLJANE. ZAGRE. 8A IN BEOGRADA Za nad:i!jna pojasnila vprašajte svojega. lokalnega agenta aii j»i i Gunard White Star Ltd. 25 BROADWAY NEW YORK SHIPPING NEWS Na parnikili, ki so debelo tlf vrše v domovino izleti pod vodstvom izkušenega spremljevalca. ZAKONI 0 STAROSTNIH POKOJNINAH POROKA PO 17 LETNI JEČI Xa prekomoniiku " Predsednik Roosevelt,*' ki je ta čas lia poti iz New Yorka v Rotterdam, se je sklenila nenavadna zveza za življenje. Bivši mornar Lowardus Borgart se je poročil na ladji z ameriško vzgojitel jico Emo Callmaverje-vo. Zanimivo pri tej poroki je to, da je bil Borgart pravkar odsedel 17-letno ječo in da ni svoje sedanje žene nikoli prej videl. Pred 14 leti sta se seznanila na podlagi časniškega inserata in "toliko časa čakala drug za drugega. Borgart, ki je po rodu llo-landee, se je preselil v mladih letih v Zedinje-ne država. V vojnih letih jo stopil v ameriško vojno mornarico in se odpovedal holandskemu državljanstvu. Po premirju se je vrnil v Ameriko in v kratkem hi moral dohiti ondotno državljanstvo. Tedaj se je pregrešil v New Yoiku nad mlado bolničarko. Prijeli so ga in ga po najstro- žjih ameriških zakonih obsodili I na dosmrtno ječo. V kaznilnici' v Leavenworthu mu je nekoč1 prišel v roke časnik in v njem je bral oglas dekleta, ki je iskalo po tej poti moža. Borgart) ji je pisal. Odkrito ji je pove-j dal, kako je ž njim 111 je prilo-j žil pismu tudi svojo fotografi-' j<> v obleki kaznjenca. Mladi dami. guvernanti Emi Callme-verjevi je mož ugajal navzlic vsem okoliščinam in odtlej sta si redno dopisovala. Borgart si je postavil tedaj za smoter to, da bi z vzornim' vedenjem v kaznilnici pripravil oblasti do tega, da bi ga po-milostile. Vedel se je res kakor se spodobi, trajalo pa je 1.1 let, da so se oblasti prepričale o njegovem poboljšan ju in ga tudi po prizadevanju lio-landskega generalnega konzula ter nekih društev bivših bojevnikov izpustile. S svojim grdim ravnanjem pa si je zapravil ameriško državljanstvo, in hi moral iz dežele. Holand-ski konzul je bil med tem uredil vse potrebno, da bi se mogel vrniti v svojo domovinsko pravico. (Jim so ga izpustili, je poslal svoji zaročenki brzojavko. Ko so ga v spremstvu policistov privedli 11a Ellis Island, da ga vkrcajo na parnik, ga je tam že čakala. Takoj sta stopila drug k drugemu, se objela in v solzah poljubila. Na ladji ju je čakal tudi že poročni uradnik. ki je izvršil ]>oroeno ceremonijo. Tako sta postala po 13 letnem trdem čakanju mož in žena. (>ba štejeta danes okrog 40 let. V kaznilnici se je bil Borgart izučil za brusača diamantov in ta poklic namerava sedaj izvrševati na Holand-skem. Kak povzbujalni vpliv na državne zakonodaje je imel federalni program za socijalno varnost, je zlasti razvidno v tem da dodatne države so uvedle zakone o starostnih j>okojninah in druge, ki so že imele take zakone, jih hočejo popraviti, tako da odgovorijo minimalnim zahtevam federalnega zakona. Federal Social.Security Act določa med dragim, da vsaka država bo dobivala federalno podporo, ako njen zakon dovoljuje starostno pokojnino potrebnim postarnim ljudem v starosti čez 6.1 let. Federalna vlada bo prispevala polovico pokojnine, ali tako, da federalni prispevek ne bo nikdar znašal več kot $1") na mesec. Ustvarjen je bil tudi stalen st a rostn o-pok o ju i nsk i sistem, ki se bo financiral potom dohod niškega davka na zaposlen-ce in davek na mezdno listo delodajalcev. Ta davek bo v vsakem slučaju v 1. 1937 in se bo vsako tretje leto povišal, dokler bo 1.1949 znašal 3%. Pod tem stalnim sistemom kvalificirani delavci, ki gredo v pokoj v starosti 05 let (ali pred 1. januarjem 1942) bodo dobivali mesečno penzijo. Ta bo znašala od $10 do $85 na mesec v razmerju po tem, koliko je dotičnik zaslužil od 21. decembra 1936 naprej. Sedaj 35 držav ima zakon o starostnih pokojninah, ali nekateri izmed teh morajo biti popravljeni, ako naj se zasigura federalni prispevek. Tako na Tir. zakon države New York, ki je lani izplačala 25.389 pokojnin, določa minimalno starost 70 let. Ta starost se mora seveda znižati na 65 let. i_» mmm V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovia. NAJSTAREJŠI FRANCOSKI NOVINAR. r Nestor francoskih časnikarjev, 97-letni M. Ari ste, deluje še danes pri nekem velikem listu v Toulousu. V svoji dolgoletni praksi si ni nabral sicer nobenih materialnih zakladov, pač pa neizerpan zaklad anekdot, tako da so ga mlajši tovariši v Parizu, kamor pride se sedaj vsaj enkrat na mesec, prekrstili v "Gospoda Anekdoto." 7. marca : Champlain v Havre 11. marca: Aquitauia v Cherbourg Washington v Havre 14. marca: lie ile France v Havre 18. marca : Kuropa v Bremen Berengaria v Cherbourg JI. marca : Paris v Havre 25. marca: MANHATTAN v Havre _'7. marca : Champlain v Havre Aquitania v Cherbourg 28 marca: Conte »li Savoia v Genoa 2. aprila : BREMEN v Bremen 3. aprila: Berengaria v Cherbourg 4. aprila: 1 Normandie v Havre 5. aprila : Washington v Havre 10. aprila: Paris v Havre 11. aprila: Rex v Genoa 14. aprila : Kuropa v Bremen 15. aprila : Aquitauia v Cherbourg 18. aprila : Lafayette v Havre 22. aprila : Berengaria v Cherbourg 23. aprila : Bremfin v Bremen 25. aprila: Conte