Stev. 1. Y Mariboru 2. januarja 1880. Tečaj XIV. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravnlštvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine, List ljudstvu v poduk. Posamesne liste i prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisno enkrat 8 kr. dvakrat . . 12 , trikrat . . .' 16 „ IMS* DeneŠnja številka „Slov. Gospodarja'' dopoŠlje se vsem jegovim dosedanjim zvestim prejemnikom, prihodnja samo naročnikom. Deležnina znaša 5 fl., naročnina za celo leto 3 fl., ta pol leta 1 fl. 60 kr., za četrt leta 80 kr. Opravništvo „Slov. Gospodarja". Celii zgled Slovencem. „Lipa dišeča, preljubo drevo" je prekrasno in sloveče slovansko drevo, ki razteza košato vejevje po Evropi in Aziji. Na milijone otrok matere nam Slave prebiva pod lipino senco. Največ je Rusov in Poljakov, potem pa Cehov, Bolgarov, Srbov, Hrvatov, Slovencev.^ Na najskrajnišej meji globoko v Evropi stojimo Cehi in Slovenci proti Nemcem in Italijanom ter se borimo za svoj obstanek in za vsestranski napredek na podlagi svoje narodnosti in narodnega slovenskega jezika. Cehi prebivajo_ na ČeSkem (Böhmen), Morav-skem in deloma v Sleziji; vseh je več kakor 5 milijonov. Nekdaj imeli so veliko kraljestvo in lastne kralje, izmed katerih se sv. Vaclav kot svetnik in mučenik po vsej katoliškej Cerkvi časti. Slednji jihov domačih kraljev bil je Otokar. Za njim prešla je kraljevska oblast z malimi izjemki na avstrijske vladarje iz preuzvišene naše cesarske hiše habsburg-lorenske. Nastale verske, prav za prav krivoverske, homatije, lutrovstvo in 301etni boj, so prej bogato deželo strahovito razdjale in vpustošile. V izpraznjene krajine so se priselili Nemci in kmalu začeli ves slovansko-česki narod „k steni pritiskavati", tlačiti in ponemčevati do denešnjega dne vkljub glasovitemu paragrafu 19. osnovnih pravic, ki zagotavlja vsem avstrijskim narodom jednakopravnost. Judovsko-nemško časništvo je uže zmagonosno krohotalo, da bodo Slovani na Češkem, Moravskem in v Sleziji v kratkem ponemčeni. No, hvala Bogu in žilavej slovanskej naturi, ta zmagonosni krik je se prezgodaj zagnal. Nemci so res vse porabili, kar se je le dalo, da bi svoj • namen dosegnili. Ali ne bode se jim posrečilo. Zopet se kaže, da slo- | pa le 1,922.946,- t. j. Slovani plačujejo Nemcem Denešnjl list ima '/« pole „Cerkvene priloge" Nove pisanke in risanke kot prilogo. vanska lipa zamore več pretrpeti, kakor p« nemški hrast. Ta se zlomi, a lipa se p<><* silo vkloni, in ko si iz zemlje dovolj moči nabere, zopet zravna svojo „cvetečo košato glavo". Res čuditi se je, kako so češki narodnjaki v 100 letih svoj narod vzdra-mili, vzbudili k novemu, duševnemu, gmotnemu in političnemu življenju. Vkljub neznanim težavam je češki narod med vsemi slovanskimi najbolj izobražen in sedaj uže krepek dovolj, da se junaško vzdiguje zoper razne krivičnosti, katere mu dela nemški-ustavoverni liberalizem. Slavna voditelja Čehov, dr. Rieger in grof Henrik Klam-Martinec, sta s češkimi poslanci stopila v državni zbor, se tukaj porazumila s slovanskimi Poljaki, z nami Slovenci, z dalmatinskimi Hrvati in nemškimi konservativci in tako pomagali ošabne nemško-liberalne ustavake potisnoti v manjšino. Ob enem sta svitlemu cesarju in ministrom predložjla spomenico, kder je zapisano vse, kar sedaj Čehi tirjati morejo po postavi, po §. 19. osnovnih pravic. Oni ne zahtevajo novih postav, ampak: naj se uže dane postave resnično in pravično izvršujejo, naj se češkemu jeziku pot odpre k sodnijam, v vseučilišče, v gimnazije in realke. Pred vsem tirjajo Čehi, da naj sodniki tam, kder je več Čehov, nego Nemcev, češki uradujejo, govorijo, sodijo in pišejo češki. Dalje: češkim ulo-gam se ima češki odgovarjati pri vseh sodnijah, tijan gori do najvišjega sodišča. Dalje zahtevajo, da se vseučilišče v Pragi letos uže tako prenaredi in s češkimi profesorji preskrbi, da se bo vsak predmet tudi v češčini razlagal in češki dijaki zamogli izpite za doktorstvo delati v materinščini. Jednake so tirjatve glede na ljudske šole, na gimnazije in realke, kder je vse tako sedaj uravnano, da je Nemcem na korist, Čehom pa na duševno in in gmivCtiT*»škodo. Kajti ljudskih šol imajo Čehi proti Nemcem 500, meščanskih šol pa 30 premalo. Za češke šole plačuje dežela 1,285.265 za nemške pa 211,917 fl. več, namreč 1,497,182 fl. Slovanov je na Češkem 3,183.123 duš, Nemcev šole, da ti svojo deco leži izobražujejo, Slovanom pa težave delajo, jih na stran tiščijo in ponem-čujejo. Se hujše razmere so pri gimnazijah in realkah. Tukaj se nemštvo prav šopiri. V Pragi na primer je komaj 1/5 vsega prebivalstva nemška, vendar imajo Nemci 7, Čehi pa samo 4 gimnazije in realke. V celej deželi je samo 14 srednjih čeških šol zraven 21 nemških. Goropadne so razmere na Moravskem, kder prebiva 1,471.254 Slovanov zraven 525,645 Nemcev. Vkljub temu imajo Slovani samo 4 realke in gimnazije in 2 meščanski šoli, Nemci pa^l5 gimnazij in realk; meščanskih šol pa 23. V Sleziji so Slovani najbolj na slabem. Tolikim krivičnostim nasproti zahtevajo Čehi, da se število šol in razredov, potem plača tako uravna, kakor število češkega in nemškega prebivalca kaže, da je prav in pravično. Nemce so ove vseskozi opravičene tirjatve češke precej nemilo dirnole. Ali odbiti jih ne morejo več. Glasoviti § 19. osnovnih postav, ki so ga Nemci sami naredili, se mora in tudi bo izvršil — češkemu narodu na korist, čast in slavo! Slovenci smo Čehom precej podobni, vsaj kolikor zadeva žalostno in nesrečno stran naše zgodovine. Tudi nam je se boriti za jednako-pravnost slovenščine v javnem življenju, v šolah, pri sodnijah in uradih. Tudi mi se vzdigujemo iz groba lOOOletne narodne in politične smrti, to pa od leta do leta živahneje in krepkeje. Lani pri volitvah v državni zbor smo to začudenemu nemškemu in nemškutarskemu svetu dovolj jasno dokazali. Sedaj treba storiti korak naprej! Slovenščina nam mora dobiti mesto, ki jej po § 19. gre, v uradih, v sodnijah in šolah. V ljudskih šolah se mora podučevati v materinščini vseskozi na Slovenskem. Na gimnazijah, realkah ne moremo potrebovati profesorjev in ravnateljev slovenščine nezmožnih. Nemški profesorji se naj prestavijo k Nemcem, a slovenski naj se vrnejo domov. To moramo tirjati in dognati; zlasti na pripravnišču v Mariboru in Celovcu ne sme tako ostati, kakor do sedaj. Pravico d o tega imamo v postavi od svitlega cesarja podpisanej. Toda to nam ne pomaga nič, ako bodemo roke križem držali. Kdor hoče pravico imeti, jo mora postavno tirjati, dokler je ne dobi. In to hočemo po zgledu vrlih Čehov storiti tudi mi Slovenci! Gospodarske stvari. Ne podirajmo samo lesov, ampak skrbimo tudi za njihov nasad. M. Koliko je še sveta ali zemljišča, ktero ni ne za polje, ne za travnike, ki bi pa kot gozd se prav dobro spodnesel in veliko dobička vrgel. Tudi podirajo nekteri naših kmetovavcev le v eno-mer lese, za njihov nasad se pa še zmenijo ne. In vendar raste vrednost prostora, na kierem se je les zasadil od leta do leta. Tak kapital raste hitrejše ko pa v ktero koli hranilnico založeni stotnjaki in na kterega vrednost kmetovavec dostikrat še misli ne. Ako kteri prostor, ki ni za druga kakor za gozd, neobdelan ostane, je to tako rekoč mrtev kapital pa ne samo mrtev je tak kapital, ampak celo žeroč in snedljiv je, ker je tak prostor le za to, da mora lastnik za-nj leto na leto davke plačevati, dobička pa nima nobenega od njega. In vendar bi ga delavna roka razumnega in marljivega kmetovavca z malim trudom v živ kapital spreobrnila, kterega vrednost sicer iz početka le po malem pa vendar stanovitno in od leta do leta raste. „Posadi, kjer le moreš drevo, naj je že sadno ali gozdno, o svojem času ti prinese gotovo dobiček!" Tako je naročal stari, razumni kmet svojemu sinu, ko mu je posestvo prek dajal. In prav je imel skušeni starina! Posestvo, ki je okoli in okoli z lepim drevjem zasajeno, ima prvič dosti večo vrednost od golega in je tudi za oko gledavčevo prijetnejše od kake koli pustinje. — Je pa še vzrokov in nagibov, ki spodbujajo k marljivemu zasajanju gozdov, kteri se ne tičejo samo posameznega posestnika, ampak tudi cele soseske, dežele, države. Ljudi je od leta do leta več, njihovo število narašča vedno bolj, drv, lesa se torej tudi od leta do leta več potrebuje, bodi si za vsakdanje potrebe, za kurjavo ali za obrt-nijske izdelke. Lesov pa je nasproti od leta do leta manje. Zato se mora potreben les v nekterih krajih od daleč za drage denarje naročevati in kupovati. Pa s tem, da naši gozdi od dne do dne ginejo in na njihovo mesto stopajo ogromne goli-čave, se rodi tudi še velika druga nadloga, ne le dragina drv in lesovja, ampak tudi suša in ploha, toča in grom v sicer poprej rodovitnih poljanah, kterim že sem ter tje grozi strašna pošast puščave, ker so se s posekanim lesom jim posušile zakladnice rodovitne vlage. Stavopis ali statistika nam to stvar do jas-uega dokazuje. Povsodi tam, kjer so se gozdi posekali in znatno zmanjšali, so se vremenske razmere tudi za poljedelstvo na neugodno stran zasukale. Sem ter tie si prizadevajo s zamakanjem travnikov in polja to popraviti, kar se je na gozdih grešilo s presilnim posekanjem. Ali s časom tudi ta pomoček ne bode več pomagal, ker se bodo tudi reke in potoiu posušili, kterim so se njihove zakladnice, lesi in gozdi, zaprle. Ze se najdejo po nekterih krajih potoki, ki so imeli prej obilno, do bregovih robov polno vode, zdaj na pol suhi in le s pičlo vodo. Mogočne reke, ki so bile nekdaj globoke in vode bogate, kažejo sem ter tje že zmanjšanje vode, da je človekoljuba strah prihodnih časov. Gozd pa ni samo koristen in prinaša velik dobiček, ampak tudi krasen je in veličasten in povzdiguje človeško srce. Le poglejmo mogočno, košato drevo, polno zeleuega zdravega, gostega listja! Kako veličastno je, prav kraljevega pogleda! Koliko mogočnejši >n veli- častnejši je še pa pogled lepega, dobro raščenega gozda! Gozd vzbuja v nas tndi ljubezen do domačega kraja. Ko človek vidi, kako mu zasajeni gozdni nasadi od leta do leta na vrednosti rastejo, kako mu domači kraj vedno od leta do leta znamenitnejši in lepši postaja, začne ga tudi više ceniti in ljubiti. Vsaki kmet bi moral zato skrbeti in na to gledati, da ima kos lesa, iz kterega se za tekoče domače potrebe posekuje, drugi kosi bi pa morali ostati nedotakljivi, rekel bi skoraj prava svetišča. Brž pa, ko je kteri kos posekan, bi se moral z novim drevjem nasaditi, tako da se celota gozda pri kmetiji ne zmanjša. Ko bi tudi drugega lesovja ne mogel kmet saditi, ko smreke in breze, tudi taki les je boljši od gole pustinje. Stroški za tak nasad niso veliki in drevje hitro raste, tako da so še šestdesetletniki dobička od svojih nasadov učakali. (Dalje prih.) Nasvet vinogradarjein. Vinski trgovci so začeli preveč Jude posnemati in so našim vinom dobro ime zapravili, ker so naročnikom namesto z naturnim vinom z umetno ponarejenim ustrezali. V Budimpešti so pretečeni teden židovskemu trgovcu 10.000 litrov izlili vina, ki je bilo s strupenim „fuksinom" rudeče barvano in torej zastrupljeno. Nekemu mariborskemu trgovcu so lani v Leobnu izlili kot vino doposlano tekočino. Mnogi kupujejo slaba vina, jim prilijejo malo „ljutomerščana" ali „zavračana" itd. in potem vse kot drago pravo ljutomerščino prodavajo, s tem pa dobro ime vinom in krajem kvarijo. Mnogi krčmarji, posebno iz Koroškega, so uže uredniku „Slov. Gospodarja" pisali, ker so izvedeli da je duhovnik, naj jim naznani imena vinogradarjev, ki imajo res pravo in dobro vino za prodati, ker se do trgovcev ne upajo in nečejo več obrnoti: Skušnja nam dalje kaže, da cerkveno vino skoro vselej in dobrih kupcev najde. Zakaj ? Zato, ker še tukaj vendar nekaj stare, krščanske pravičnosti in poštenosti ljudje pričakujejo. Vsled tega svetujemo vinogradarjem, posebno duhovnikom posestnikom vin, naj začenjajo svetu v novinah naznanjati po „inseratih" ali oznanilih n. pr. v „Grazer-Volksblatt", „Kärntner-Volksstimme". Tak „inserat" ni drag. Ni treba, da je velik. Dostaje, če se pove: koliko, kakšnega vina jeza prodati, morebiti cena, bližnja pošta in železniška postaja. Mislimo in upamo, da je ta nasvet praktičen, ker spravlja brez velikih stroškov „konsu-mente", (ki vina potrebujejo) v neposredno dotiko s „producenti" (vinogradarji). Tako dela tudi baron Dipauli, državni poslanec, ki svojim naznanilom dostavlja: „pri meni se dobi zanesljivo le tako vino, s kterim se sme sv. meša služiti". Važno za konjerejce. Ces. kralj, namestnik graški dal je razglasiti, kedaj in kde se bodo letos žrebci ali pastuhi licencirali od konjerejskega komisijona. Po tem razglasu bo od komisijona obiskovan: Irdning dne 15. januarja 1880 ob 10. uri; Gröbming 16. jan. Murau 19. jan. Feldbach 21. jan. Lannah 22. jan. dalje Lipnica 23. januarja ob 9. uri, Cmurek 24. jan. ob 10. uri, Maribor 26. jan. ob 10. uri; Celje 27. jan. ob 9. uri, Mozirje 29. jan. ob 10. uri. Žrebca spuščati, ki ni licenciran ali za to od konjerejskega komisijona kot sposoben pripoznan, je pod kaznijo prepovedano. Sejmovi na Štajerskem 12. januarja Nova cerkev, Planina, Smarije. Sejmovi na Koroškem 10. januarja: Gmind; 12. januarja: Beljak, Strassburg, Pliberk; 19. jan. št. Vid. Dopisi. Iz Konjic 29. dec. (Pritrjevalno pismo). Občni zbor našega kat. polit, društva dne 28. dec. je na dotični, z navdušenjem sprejeti predlog, naslednje pritrjevalno adreso do prvosednika mini-sterstvu, grofa Taaffe-ja, enoglasno sprejel: „Vaša preuzvišenost, blagorodni gospod grof!" „Odločna izjava Vaše Preuzvišenosti v zbornici poslancev dne 5. dec. 1879., da si je namreč visoka vlada brambo vseh narodov avstrijskih kot svoj cilj postavila, da se mir in složnost med avstrijske narode povrne, je na ves narod slovenski najradostnejši vtisek napravila.—Občni zbor kat. polit, društva v Konjicah se torej drzne Vašej Preuzvišenosti za to znamenito izjavo naj-prisrčnišo zahvalo, kakor tudi odkritosrčno zaupanje izreči, da se bo Vašej Preuzvišenosti posrečilo, s pomočjo vseh resničnih domoljubov v Avstriji hvalevredno delo izpeljati in narodnej ravnopravnosti tacih poroštev dati, da bode tudi slovenski narod enkrat duševnega hiranja rešen". To se je v nemškem prevodu Nja Preuzvišenosti, ministru Taaffe-ju, telegrafično na znanje dalo. — Naj še omenim, da so društveniki tudi izvoljenemu zastopniku, blagorodnemu gospodu Goedelnu, svoje priznanje in popolno zaupanje izrekli, ko se jim je razložilo, kako da blagorodni gospod kmetskemu stanu na korist v drž. zboru dela. — Iz Kozjega. (Velik požar) je se tukaj unel v noči od 23. do 24. t. m. pri mesarju g. Jožefu Sotošeku. Pogorelo in zgorelo je njemu in njegovemu sosedu vse, kar sta pod streho imela. Bil je tudi svinjski kupec g. Janez Dučič pri mesarju. Ogenj ga iz spanja vzbudi in mu je zgorela tudi jegova mauhica ali torbica z denarjem vred, ko-jega je v njej bilo kakih 35 fl. Imel je še kakih 175 fl. pri sebi, koje pa je pri bežanju skoz okno polek neke vode zgubil. Našel jih je pošteni g. Franc Gerec, pomagavec trgovca g. Schmida, ter precej sodniji izročil. Sodnija jih je potem po storjenem izpraševanju dala lastniku nazaj. Nekateri možje so res vrlo delali in gasili ogenj, zlasti g. Karol Ahačič, zemljiščni knjigovodja, g. Janez Pirnat iz Podsrede in žandarji. Mnogi so pa sramotno roke križem držali in se doma poskrili. Gasilnemu društvu ne moremo posebne pohvale dati. Eden izmed onih, ki niso hoteli iti gasit, je djal: „mene preveč zebe, ne grem ognja gasit". No, zakaj se je pa tedaj dal v gasilno društvo vpisati ? Od sv. Duha pri Ločah. (Dnevi Gospodovi se preveč skrunijo). O slabih časih tožijo ljudje; celó natura se jim hoče sprevrči. Huda zima pritiskuje ondi, kder jej privajeni niso, a prizanaša ondi, kder navadno razsaja. Na Italijanskem zmrzavajo, na Ruskem pa imajo prijetno zimo. Čudno pak je, da pri vsem tem ljudje malo zmislijo na glavni vzrok vsem pozeineljskim nezgodam — na greh. Tem bolj pa razsajajo in se nasajajo taki ljudje na Boga in na božjo previdnost ter grdo preklinjajo. To ni samo nespodobno, pregrešno, ampak prav abotno in neopravičeno. Kristus je rekel: dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. No, kdo se pa upa reči, da sedaj ljudje vseskozi dajejo Bogu, kar je božjega? Da se naposled vendar cesarju da, kar je cesarjevega, za to se pobrigajo marsikateri gospodje, a malo je takih, ki bi isto tako za to se potegnili, da bi ljudje dali Bogu, kar je božjega. Gospodovi dnevi, nedelje in prazniki, so čedalje bolj pogosto skrunijo. Ljudje ne marajo za službo božjo in delajo v svetek, kakor v petek in grešijo zoper božjo in cerkveno zapoved! Kaj čuda, da jim delo nič ne zda, da ničesar ne prigo-spodarijo? Blagoslova božjega nimajo. Jako obžalovati pa je, da celo sodnijska gosposka po nedeljah uraduje in ne samo, da jeni uradniki in pisači težko kedaj cerkvo od znotraj pogledajo, še celo pri-prostega vernega kmeta zadržujejo od službe božje. Pisatelj teh vrstic bil je nedavno kot priča k sodniji pozvan v nedeljo tako, da ni mogel pri službi božji biti. To je nam vernim kmetom vendar nerazumljivo. Beremo, kolikor nas sodnije stanejo, vidimo kolikor gospode ondi piše, in vendar še kmetski človek nedelje nima za-se na miru, da bi svojemu Bogu in Gospodu brez nadlegovanja od strani svetne gosposke služiti mogel. Imel bi še marsikaj v javnosti potožiti, vendar za danes bodi dosta. J. B. Iz Trsta. (Razne novosti). Dovoli preljubi „Gospodar", da se oglasi enkrat tvoj naročnik iz daljnega juga. Pred vsem želim tebi in vsem tvojim podpornikom in prijateljem „blaženo veselo novo leto!" Stoj tudi v prihodnje junaško na braniku, in suči h vit li meč uma za vrli naš narod; — bodi tudi zanaprej marljivi vrtnar, ki seje zlato pšenico omike in rodoljubja, a puli osat in plevel brezznačajnosti, hinavščine in nemarnosti iz polja domovine. S ponosom smeš reči, da so „v tvojem tabor ju stajerski Slovenci!" Tudi našim Primorcem bi enakega glasila in zagovornika krvavo treba bilo. Imajo sicer že precej let v Gorici „Sočo" in v Trstu „Edinost", pa oba lista sta bila dosihmal precej kratke duške. Ko bi ne manjkalo sloge in nepri-stranosti, bi ju že davno v enega spojili, in tako delovali z združenimi močmi. Da je Slovencem časnik v Trstu potreben, kakor ribi voda, to sprevidi vsak, kdor imenitnost, lego in trgovino tega velikega mesta pozna. Lahi, Nemci in celo Gerki imajo tu svoje posebne časnike, čeravno so v manjšini. Dobro ved6, da dandanes svet le one v poštev jemlje, kteri svoje stališče, svoje nazore in pravice javno naglašajo in zagovarjajo. „Edi-dinost" izhajala je dozdaj le dvakrat na mesec, in manjkalo jej je sodelovalcev. S pravim veseljem bral sem tedaj v njeni slednji številki, |da se bo v novem letu celo prerodila, in bo postala tednik. Slišim, da jej bodo nekteri spretni pisatelji priskočili na pomoč. Da pa ne ostane samo lokalni list, nego si pridobi veljavo in naročnikov po vseh slovenskih deželah, bode razven o narodnih in političnih stvareh govorila posebno o trgovini in gmotnih zadevah. To polje delavnosti je pri nas Slovencih zelo pusto in zanemarjeno, in vsled tega smo popolnem odvisni od tujcev. List, ako spolni svojo obljubo, bo tedaj vreden občnega razširjenja. Oziroma na korist našega naroda in na svoj lasten dobiček naj bi si ga omislili vsi trgovci in kramarji, a tudi večji kmetovalci, — od narodnih društev se to itak ob sebi razume. Se ve, da le z zdatno d e-narno podporo od vseh strani bo „Edinosti" mogoče, izvršiti važno nalogo, ktero si je postavila. Letos smo dobili tudi tukaj nekoliko snega, zimo pa tako, da je najstarejši ljudje ne pomnijo (8— 10° C.) Huda mrzioba je tu prava nesreča, ker je ljudje niso vajeni, ne pripravljeni na njo. Malokdo ima sposobno zimsko obleko, malokdo v hiši peč; okna in vrata pa so povsod slaba. Tedaj je bilo dregetanja in škripanja z zobmi dovolj. A hvala Bogu, božič nam je prinesel spet prijetno vreme. — Naši bratje Istrijani si bodo pač to zimo, ako jo preživč, vse žive dni pomnili. Kakor najnovejša poročila iz sredine dežele govore, je ondi sila in revščina grozna. Blizu sto tisoč ljudi je brez zaslužka, brez kruha in — rekel bi tudi — brez vode. Celo leto je tlačila Istrijo taka suša, da celi plugi zemlje niso toliko obrodili, da bi se eden človek najedel. Šestdeset tisoč goldinarjev državne podpore, ktero so dobili, kaj je to za toliko ljudi? Tržačani vrlo nabirajo darove, posnemajte jih Štajerci, usmilite se kot kristijani in Slovani svojih trpečih bratov! „Kdor pa hitro da, dvakrat da!" Darove prejema tudi predsednik „čitalnice" v Trstu. Politični ogled. Avstrijske dežele. Na Kranjskem imajo v soboto volitev državnega poslanca, da nadomestijo umrlega grofa Barbo. Ni dvomiti, da bo izvoljen od dr. Bleiwe¡8sa v imenu narodnega volilnega odbora nasvetovani knez Ernest Windiscbgr&tz, ker je ta kandidaturo prevzel pišoč: „kot katoličanu in k o n s e r v a t i v n e m u A v s tr i j an u bode grofHohenvvartov pot zmiromtudi mojpot; z m i r o m in povsod se bodem potegoval za narodne pravice, tem obljubam ostanem vsak čas mož beseda". Tak mož zasluži od katoliških Slovencev voljen biti tem bolj, ker je celó verjetno, da je rodbina knezov Windischgrátzov žlahtne starodavne slovenske krvi, doma iz Slov. Gradca. Postopanje kranjskih Slovencev je vele modro. — Radgon-čanje so liberalca Oskarja Falke izvolili za deželnega poslanca. — Na Primorskem je grozno pomanjkanje; začeli so za siromake pobirati. Darove sprejema v imenu podpornega odbora g. dr. Fr. Matejčič, c. k. profesor, (pošta: Mitterburg-Pisino). — Rudolfova^ železnica, ki vozi po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, dobila je iz državnih denarjev 56 milijonov podpore pa še le ni shajala; sedaj je vlada bila prisiljena celo železnico „sekvestnrati" in s 1. jan. t. 1. vso upravo vzeti v svoje roke; bržčas tudi to ne bo pomagalo in naposled bo morala država železnico kupiti. — Grofu Taaffeju pošiljajo zlasti Slovenci zaporedom pritrjevalna pisma ter pravijo, da so z njegovo politiko zadovoljni. — Kdo bo mini-sterske prazne stole zasedel, to še ni znano. — Iz Gališkega slišati je vedno več pritožeb zoper nesramna Jude, ki ubogo ljudstvo krščansko grozno izsesavajo. — Frančiškanom v Spljetu v Dalmaciji so svitli cesar podarili 1000 fl., da popravijo svojo cerkvo. — Vsled juga, ki je začel pihati, so si ljudje povsod v velikih skrbéh zarad po-vodnji, posebno zopet na Ogerskem. Magjarski ministri hodijo Srbov vedno pehat in dražit. Nedavno so karlovačkega patrijarha Ivačkoviča prisilili, da je odstopil, ter mu imenovali oskrbnika Augjeliča; to je Srbe hudo razjarilo, ker nasprotuje starim od cesarjev jim danim postavam. — Hrvatska narodna stranka je se zarad nedognane nagodbe z Magjari sprla med seboj. Odlični poslanci so izstopili, ker jim preseda večno dvorenje Magjarom, ki le na propad slovanskih Hrvatov merijo. Vnanje države. Lani in predlanskim bilo je tudi za kralje in cesarje strašno leto. Ubiti so hotli nemškega in ruskega cesarja, italijanskega kralja; sedaj paše španjskega, ki je pred kratkim mlado avstrijsko princesinjo dobil za ženo in kraljico ; v torek 30. dec. pret. 1. je se kralj peljal s kraljico proti svojej palači, ko 201etni capin González, bržčas od zarotnikov republikancev najet, na nju sproži dvocevno pištolo, ena kroglja je kraljici celo blizu mimo lica zabrnela; zadet ni bilnikdo, zločinec pa takoj ugrabljen. — Francozi imajo nove ministre same freimavrerje. — Belgijski vojni minister tirja denarjev za zidanje trdnjav rekoč: „časi so taki, da se utegneta, ob našej meji vsak trenutek spo- I pasti Nemčija in Francoska". Jeduaki strah pred Bismarkom navdaja tudi Holandijo in Dansko. — Na Italijanskem lovijo tolovaji bogato gospodo, in jo ne spustijo drugače, kakor če jih rodbino odkupijo. Nedavno so nekega grofa blizu Palerma ugrabili in ga ubili, ker rodbina ni hotela poslati denarjev 200.000 lir. — Na Atlantiškem morji je ladija utonila z 200 ljudi, v Angleškem pa železniški vlak most podrl črez reko Tay tako, da je nad 100 ljudi U8mrtenib. V Afriki in Afganistanu pa se Angležem boljše godi, ker so povsod zmagali. General Roberts je Afgane premagal in se Kabula zopet polastil; s turškim sultanom pa so se sprli, ker so ugovarjali temu, da je sultan mohamedan-skega duhovna na smrt obsodil zato, ker je sv. pismo na turški jezik prestavil. Sultsn bo moral Angležem vendar voljo izpolniti. Črnogorci bodo morali boj začeti proti Albancem, ker jim Plave in Gu-sinja nečejo iz dobra prepustiti. Na Ruskem izganjajo Jude, ker se mnogi izmed njih nahajajo med rovarji proti cesarju. Za poduk in kratek čas. Stanko Vraz in Urban Jarnik ter slovenski Korošci pred 40 leti. (Sestavil po drugih spisih J. L.) I. Kdo je bil Stanko Vraz? Kdo Urban Jarnik? Pred 40, 50 in 60 leti nismo imeli Slovenci še nobenega časopisa, nismo imali niti slovenskih knjig (ali njih število jo bilo neizmerno majhno), niti „Slovenske Matice", niti prekoristne družbe sv. Mohora. Tudi ni bilo še toliko iskrenih Slovencev, kolikor jih je že dan danes. A nekaj malo domoljubnih, značajnih, učenih Slovencov nahajamo že vendar tudi v letih 1800—1840. Kdo izmej Slovencev ne pozna naših pesnikov Vodnika in Preširna? Kdo ne pozna lepih slovenskih pesmi teh Kranjcev ? A tudi drugod, tndi po slovenskem delu zelene Štajerske in starodavnega Gorotana našli so se možje, ki se niso sramovali svojega materinskega slovenskega jezika, marveč ga prisrčno ljubili in gojili ter prejeli za pero, da so pilili, gladili in slavili slovenski govor ter častili slovensko in slovansko naše ime in narod naš. Mej drugimi možmi te dobe se je na Štajerskem posebno odlikoval Stanko Vraz, a na Koroškem Urban Jarnik. Stanko Vraz je bil rojen 1. 1810 v ljutomerskih goricah (v Cerovcu), učil se je v Mariboru in Gradcu. ( V poslednjem mestu je prebil kakih 7—8 let. Že v mladih letih se je v ujem vzbudila ljubezen do domovine svoje in do svoje lepe materinščine. Poleg drugih naukov začel j« gojiti slovenščino in sorodne jej slovanske jezike, v katerih je bil dobro izurjen, zlasti pa v ilirščini (hrvaščini). Naš slovenski je bil takrat še v povojih, malo slovenskih knjižic se je takrat že izdalo, a še to malo število ni našlo dosta čitatel- j «v. Stanko Vrag pa se je bil rano seznanil s hrvaščino in srbščino, katera jezika sta skoro isto, kar je naša materinščina. Stanko Vraz je bil goreč domoljub, in zato je bil v veliki skrbi za laio bodočnost. Slovenski narod se mu je zdel premali, da bi mogel sam na vse veke brez pripomoči bratskih narodov izhajati. A isto se mu je videlo o Hrvatih in Srbih. Zato je želel, da bi se vsi Jugoslavjani — on nas je nazival Ilire — zdražili v jeziku, ter pisali z vsem umljivo ilirščiao, katero je sam gojil. Začetkoma je sicer pisal štajersko slovenščino, a se pozneje poprijel ilirščine, v katerem jeziku ste že pred 40 leti pisane bile „politiške novine" in lepoznanski list „Daniea" v Zagrebu. Nagovarjal je on tudi kranjske Slovence, posebno Preširna, naj se poprimejo njegovega jezika, a ga niso slušali. Stanko Vraz učen mož, izvrsten pesnik, ima zasluge za Jugoslovane (Ilire) v obče, in še posebej pa za Hrvate (jedro nekdajnih Ilirov) in za Slovence. V hrvatskem (ilirskem) jeziku je spisal ta glasoviti pesnik obilo svojih krasnih pesmi, katere je (nekatere v drugič) „Hrvatska (prej ilirska) Matica" v 5 knjigah na svitlo dala; v hrvatskem je uredoval tudi znanstveno knjigo „Kolo", bil duša narodnega hrvatskega življenja v Zagrebu in na Hrvatskem akozi 10 let. Za Slovence pa ima te le zasluge. Speval je pesmi tudi v slovenskem našem narečji, občeval z mnogimi odličnimi Slovenci in nabiral po vsem Slovenskem narodne pesmi. Teh je neznano veliko nabral, namenil jih izdati sam, a manjkalo mu je za to potrebnega denarja. Veliko mneiieo teh prekrasnih slovenskih narodnih pesem hraai ,Slovenska Matica". Stanko Vraz, ta vele-um jugoslovanski, ta skoro največji jugoslovanski domoljub, nmrl je dosta prerano 1. 1851 v Zagrebu, kjer je tudi pokopan. Kdo pa je bil Urban Jarnik? Urban Jarnik je bil duhovnik na Koroškem in znamenit slovenski pisatelj tiste dobe. Rojen je bil 1. 1784 v Zilski dolini na Koroškem. Njegov učitelj je bil Gatsmann v Celovcu, kateri je bil tudi pisatelj slovenaki. (Spisal je Windische Sprachlehre in več druzega.) A Jarnik je daleč preaegnil svojega učitelja. V mladih letih je pre-eej dobrih slovenakih pesmi zložil in mnogo za ljudstvo koristnih knjižic v domačem jeziku izdal, n. pr. „Sber lepih vakov za mladino", „Sadjerejo", „Molitvene bukvice za otroke", „Jedro krščanskih resnic". V poznejših letih se je pa skazal imenitnega slovenskega jezikoslovca. Izdal je 1. 1822 v Celovcu: Sammlung solcher altslavischer Wörter, welche im heutiges windischen Dialekte fortleben. Še bolj znamenita je njegova učena knjiga: „Versuch eines Etimologikon« der slavischen Mundart in Inner-Oesterreich", katera je izišla v Celovcu. Jarnik je bil jako učen slovanski jezikoslovec, umeval je po večjem vse slovanske jezike in občeval i slovanskimi učenjaki. On je raztolmačil tudi oni slovenski napis na „vojvodskem stolu" na gospesvetskem polju. Nemški učenjaki so mislili, da je latinski, a Jarnik je dokazal, da je slovenski. Kot duhovnik je Jarnik pastiroval v Canjah pod Kernosom in kot župnik v Blatno-gradu, kjer je 1. 1844 umrl, 70 let star. Od rokopisov v njegovi zapuščini je znamenit nemško-slovanski slovar in nekatere pesmi. (Dalje prih.) Smešničar 1. Pijanca na glasu obiskala je bela žena smrt, da jegovo vina navzeto truplo pošlje v krtovo deželo. Ko sprevidi, da jej ne uide več, veli si prinesti kupico vode studene in jo popije rekoč: „na smrtni postelji treba je spraviti se tudi z najbolj sovraženim nasprotnikom" in je tako s sovražnico vodo spravljen umrl. Razne stvari. (Znižana tarifa) obveljala je 1. jan. t. 1. pri tehtnici za seno v Mariboru. Za 100 kilo alame in sena, potem od kosti, prtenin, živine se plača po 3 kr., od ogelja, apna, krompirja in zrnja po 2 kr., od gnoja in kamenja po 1 krajcar, od vsega neimenovanega po 3 kr. (Ukradenega orožja) imajo pri sodniji v Bistrici mnogo: 28 enocevnih pušek, 7 dvocevnih pištol, 21 nožev, 1 helebardo in 1 sabljo. (Gostilnica pogorela) je v Slanini „Hotel Ber-ner", prej g. Ogrizekova. (Zoper volitev v okrajni zastop mariborski) so nemškutarji ugovarjali pri c. k. nameatniji, a ta je ugovor zavrgla. Sedaj bode kmalu druga seja sklicana, da se izvoli načelnik in odbor, ker so to prvokrat nemškutarji zabranili s svojim pobegom iz zbornice. Pri drugi seji jim pa to ne pomaga nič, ker navzoči lehko tirjajo, da obvelja tukaj §. 38 srenjske postave od 1. 1864. Nova volitev zavolj grofa Nugenta se pa ne more razpisati, dokler okrajni zastop ne odloči, ali se ima jegova odpoved sprejeti ali ne. Vsako drugo postopanje bilo bi nasprotno postavi o okrajnih za-stopih od 1. 1866. (Svitli cesar) so morivca Blaža Kumberger in Franca Jagodič iz Šmarije pri Celji pomilostili in smrtno kazen spremenili v zapor na žive dni. (Premoga) v celjskem rudarskem okrogu izkopali so lani 3,837.991 meterskih ali novih centov. Za cent je se spečalo 1. 1877 po 33 kr. lani pa 32 kr. (Železo štajersko in koroško) dobilo je večjo ceno, 3 fl. pri 1 toni. (Naznanilo). Nekaj celjskih in okoliških nar. učiteljev izdavalo bode z novim letom nov list pod imenom: „Popotnik". List za šolo in dom. —Izhajal bode list 15. in zadnjega vsakega mesenca na celi poli ter bode stal po pošti sprejeman tri goldinarje na leto. Dopisi in naročnina blagovolijo naj se odgovornemu nredniku g. Jak. L o- p a n u, nadučitelju na okoliški šoli v Celju po- i šiljati. (Iz Celja) se nam je doposlala sledeča smešnica : „Zakaj zima tako hudo razsaja in tako dolgo trpi?" — „Ker še zmiraj v Cel ji imajo Juga zaprtega". (Ubita ženska v Tezni pri Mariboru) bila je Ana Leber, znana kot tatinja, potepuhinja in nič- I rredna oseba. Svojega „znanca" M. Žemljica je sodniji ovadila, da je ta bil zaprt 2 leti. Iz ječe prišedši jo je zopet poiskal, 19. dec. zvečer po krčmah klatil, jo na stezo zvabil in jo ubil. Zločinca so prejeli. (Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg.: Slatinšek 24 fl., Planinšek 22 fl., Kunej Bapt 11 fl., Verk Henr., Beljšak, Godina in Ferk Mat. po 2 fl., Urek, Duplnik, Brglez, Vraz Ant., Zabukošek, Plešnik, Majcen, Heber, Bratuša, Potočnik BI., Dornik, Juvančič, Voh, Vraz Jož. po 1 fl. IiOierljne itevilkci V Trstu 27. decembra 1879: 44, 40, 24, 11, 16. V Lincu „ „ 62, 18, 4, 27, 44. Prihodnje srečkanje: 10. januarja 1880. Pridnega fanta kateri je ljudsko ali nekoliko realno šolo z dobrim uspehom dovršil, močne krepke narave in 14 let star, se sprejme v špecerijsko štacuno M. Berdajs-a v Mariboru. Podučiteljska služba na četverorazredni šoli v Ljutomeru s plačo II. razreda se razpiše. Prosilci slovenskega in nemškega učilnega jezika zmožni, naj uložijo svoje prošnje pravilno do konca januarja 1880. Okrajni šolski svet v Ljutomeru dne 24. decembra 1879. Predsednik: 1—3 plem. Premeritteln. Podučiteljska služba je izpraznjena na trirazredni šoli u Središču (Pol-strau) z letuo plačo stalno 440 gld. začasno 330 fl. Prosilci, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožni, naj vložč svoje prošnje do 20. prosinca 1880 pri krajnem Šolskim svetu v Sre dišču, pošta Polstrau. Okrajni šolski svet v Ptnjn 26. dec. 1879. 1—3 Predsednik: Trautvetter. PoduČiteljska služba izpraznjena je na dvorazredni šoli v Vurbergu (Wurmberg bei Pettau) z letno plačo stalno 440 fl., začasno 330 gld. in prostim stanovanjem. Prosilci slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožni, naj vložč svoje prošnje do 28. prosinca 1880 pri krajnem šolskem svetu v Vurbergu, pošfa Ptuj. Okrajni šolski svet v Ptuju dne 30. dec. 1880. 1—3 Predsednik: Trautvetter. Mesenca septembra 1880 bo v Gradcu deželna razstava. Obsegala bo pridelke poljedelstva in gojzdarstva, izdelke rudarstva, industrije in obrta, umetnosti in umetnijske industrije, znanosti in poduka. K tej razstavi pripuščajo se izvretni proizvodi iz domače pa tudi iz tujih dežel. Dopisuje in poprašuje se pri generalnem (splošnem) odboru graškem pod napisom : Geueralcomit6 der Landes-Ausstellung in Graz. Ondi se dobivajo podrobnejši načrti in pole za naglašanje tega, kar se hoče na razstavo poslati. Generalni odbor deželne razstave v Gradcu 1880. PRESELITEV! Uljudno podpisana n soj a ta si čestitemu občestva naznaniti, da sta svoje kupčijsko podjetje dne 9. decembra 1879 preselila iz poštne uliee hiš. štev. 34. kder je od junija lanskega leta bila pod trgovinskim znamenjem „pri volku", »edaj v drugo hišo, namreč v kolodvorsko ulico hiš. št. 97 pod trgovinskim znamenjem „pri zamorcu" (zum Mohron.) V Celji dne 4. dec. 1879. Matič in Plicker: I krnice naše Ij. Gospe pr. Serca I in dragejbukve, novo in stare, vežem močno, lepo in hitro, po nizkej ceni. Tudi «tare: „Missale romauum* ia „Breviarium romanum" prevežem, v črno ali rujavo usnje, močno ii lično. Od Smarnic računim, ako jih zvežem v na pol usnje, 40 kr., od pozlačenih in čisto v usnje prešanih 60 kr., od pozlačenih z zlato obrezo'1 fl., takih pa v rujavo u«oje vezanih fl. 1.40, od takih s koščenim križcem in klju-čauco fl. 1.70, ravno takih, pa z okvirjem fl. 2.30. Vsakim bukvam priložim nožnice in lepo podobo Device Marije, to pa brezplačno. Za taka in jednaka bukvovezarska opravila priporočuje se uajuljudneje Janez Koprivec, bukvovezar v Brežicah (Rann) 1—3 na Štajerskem. Priporočba. Vljndno podpisani se č. cerkvenim pred-stojništvom in velečestitej duhovščini priporočuje za pozlatovanje, prirejanje in marmoriranje aitar-jev, malanje cerkva z dekoracijami in za vsa v to stroko spadajoča opravila. Daje poroštva za hitro in solidno delo proti jako nizkej ceni. Angeio Zoratti, 1—2 V Mariboru, v koroškem predmestji štev. 9. Oznanilo iz Vranskega. P. n. občestvu dajem uljudno na znanje, da sem svojo kupčijo z manufakturuim, drobnim blagom, euknom, galanterijnim in špecerijskim blagom, deželskimi pridelki, odprl v hiši gosp. MARTINA VERDOVACA, hiš. štev. 82. ter prosim, da mi tudi sedaj ohrani ono zaupanje, ktero sem v hiši g. E.-nesta Sirce užival. Ker sem v neposrednej zvezi z najglasovitnejšimi firmami, zamorem ustrezati prejemnikom z najboljšim blagom proti najnižjej ceni. Kupujem vse, kar je denarjev vredno: slive, čeiplje, zrnje, fažol, volno, laneno seme, maslo, cunje, kost: itd. po najdražji ceni. Uljudno torej vabim k pogostemu obiskovanju i_2 Franc Marinšek. Podpisana prodajam vsakovrstno pohišno in posteljno opravo, kakor: omare, mize, stole, zrcala, podobe itd. po prav nizki ceni. Tudi se pri meni stara hišna sprava zamenja za novo proti majhni odškodnini. Uršula Lang 2—3 t Celji, gosposke ulice v A. Lasnikovej hiši št. 125. - - ■ - ~ " ~ t) Naznanilo. S tem uljudno naznanjam, da sem svojo prodajalnico iz kolodvorske ulice blizu loterije v svojo lastno hišo štev. 36. ob voglu poštne ulice poslopju okrajnega sodnijstva nasproti prestavil , kjer bodem vedno dobro sortirano zalogo vsakovrstnega blaga na razpolaganje imel in se trudil, da bodem svojim častitim kupčevalcem izvrstno in redno ustrezal. Zatoraj vse k pogostemu obiskovanju vabim. V Celji 18. decembra 1879. Jožef Hummer. \ \ I i I I I 2—2 OZNANILO. Podpisano ravnateljstvo si daje čast p. n. društvenikom vzajemne zavarovalnice Graške proti ognju uljudno naznaniti, da se vplačevanje društvenskih doneskov za leto 1880 s I. januarjem 1880 prične, kar «e zamore ¡o vsakem času zgoditi ali pri ravnateljstvenskej blagajnici v lastnej hiši v Gradcu (Sackstrasse Nr. 18/20.) ali pa tudi pri distriktnih komisarijatih. Oni p. n. društveniki, kateri svoja poslopja uže počenši z letom 1878 pri tem društvu zavarovana imajo in še dalje pri njem zavarovani ostati Želijo, postanejo deležni zneskov, ki se pri gospodarjenju v omenjenem letu niso potrošili, ampak prihranili, ter se jim bo