299. št. — 4. leto. Poštnina pavšaHrana. Današnja številka velja K 2'—*
V Ljubljani, četrtek U.deCembra 1021,
'Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K
Inozemstvo:
Mesečno 50 It Letno 600 K.
Oglasi :(enosto!pna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
JUG0SLA
II
Urednštvoi Wolfova ulica 1/L Telafon 300.
Uprava:
Marijin trg 8. Telefon 44
Rokopisi 8« na vračajo. Vpraianjtm je priložiti za odgovor.
Vladna kriza.
ZAVLAČEVANJE. — BOJ ZA MINISTRSTVO NOTRANJIH ZADEV. — PAŠIČ PRI KRALJU. — JUGOSLOVANSKI KLUB NE VSTOPI V NOVO VLADO.
Zagreb, 7. deccmbra. »Večer« poroča iz Beograda: Dr. Spaho je podlagal v svrho, da bi se glavni spor, radi katerega je nastala kriza kabineta, namreč vprašanje listnice za ministrstvo notranjih stvari, rešil tako, da naj bi radikalci in demokrati ta ministrski portfelj -prepustili ali mu-»limanom ali samostojni kmetski »tranki. Nnpram temu predlogu niso ravzcli stališča niti radikalci niti demokrati.
Beograd, 7. decembra. (Tzv.) Kakor se govori v parlamentarnih kr«'gib Be bo vladna kriza zavlekla najbrže do letošnje glavne konference radikalnega kluba, ki bi se imela vršiti dne 12. in 13. t. m.<v Beogradu.
Beograd, decembra. (Izv.) Včeraj popoldne je sprejel kralj ministrskega predsednika Pašiča v avdiienci ter se z njim razgovarjal skoraj pol ure. Pašič je poročal kralju o politični »ituaciji, ki je nastala vslcd vladne
krize.Objednem je informiral kralja o željah in zahtevah pojedinih ourla-mentarnih klubov, s katerih predstavniki je vodil pregovore. Kralj je priporočal Pašiču, da naj se še napiej pogaja z raznimi strankami, da se čimprej reši vladna kriza in ~.opet prične redno parlamentarno delo.
Beograd, 7. decembra. (Izv.) V zvezi s pogovorom dr. Korošca s ministrskim predsednikom Pašičem, je izjavil neki član Jugoslovanskega Huba, da je dr. Korošec stavil Pašiču 7 zahtev, katerih prva in najglavnejša liteve vsebujejo pobijanje korupcije pri nameščanju 'iradnišiva, vprašanje korupcije pri izvedbi agrarne reforme, takojšnjo izvedbo zakona
o	kmetskih delavcih itd. Ker Pašič m hotel pristati na najglavnejšo točko teh zahtev, to je na revizijo ustave, je jasno, da Jugoslovanski klub ne bo vstopil v novo vlado.
Valen ministrski svet.
PAšIČU MISIJA ZA SESTAVO NOVEOA KABINETA NI USPELA, ZATO VRNE
KRALJU SVOJ MANDAT.
Beograd, 7. decembra. Nocoj je bila stfja ministrskega sveta, na kateri je g. Pašič poročal, da njegova misija za sestavo novega kabineta ni uspe,la. Radi tega bo po vsej priliki jutri Nj. Veličanstvu kralju vrnil poverjeni mandat. Nato je ministrski svet raz.* pravljal o občinskih volitvah y Zagrebu. Ministrski svet stoji na stališču, da se te volitve v Zagrebu ne mo-Tejo odgoditi, ker uredba o volitvah za mestne občine na Hrvatskem še ni prišla pred zakonodajni odbor ter mora torej še veljati v prvotni obliki. Potem so razpravljali o moratoriju z a dolgove, ki se morajo plačati v ino-
zemstvu. Finančni minister je prcd’a-gal, da se plačilo odloži za 18 n^sei-ev, in sicer tako, da se plačajo dolgovi v 4 obrokih po 9., 12., 15. in 18. mesecu. Oni, ki se hočejo poslu žiti te odredbe, morajo denar deponirati pri upravi fondov, vrednost pa sc ho računala po kurzu, ki bo nižji i d onega na dnevni borzi. Uprava fondov tm ra tujini upnikom, ako to zahtevajo, izdati menice. — Ker pa je to vprašanje važno, stoji ministrstvo na stališču, da vlada v tem momentu, ko so nahaja v ostavki, ne more sprejeti tako važnega sklepa.
Iz zakonodajnega odbora.
t Beograd, 7. dec. Na včerajšnji seji zakonodajnega odbora je sprožil posl. Vojeslav Lazič debato o zakonu glede davkov na vojne dobičke, ki je bil svoječasno vrnjen sekciji, ter o naredbi o začasnem reguliranju plač ministrov na razpoloženju ter o naredbi glede zakupa prevoza preko rele in jezer ter o naredbah glede poljedelskih kreditov, o katerih se še ni razpravljalo. Predsednik je odgovoril, da se o teh naredbah razpravlja v posameznih sekcijah. Nato so bile na dnevnem redu na-redbe pravosodnega ministrstva, oddelka za Bosno in Hercegovino. Sekcija je predlagala za nekatere na-redbe, da se ukinejo, nekatere je smatrala za nepotrebne, nekatere pa je izpremenila in izpopolnila. — Odobrene so bile naredbe o jzpre-membah trgovinskega zakona za Bosno in Hercegovino, naredbe glede civilnega kazenskega postopanja, o začasnem skrajšanju sodnijske pra-
kse za Bosno in Hercegovino i. dr-Nato se je nadaljevala debata o zakonu za zaščito delavcev,.o katerem je vladala precejšnja enotnost pri zastopnikih vseh klubov. Pri glasovanju za posamezne člene so bili sprejeti vsi členi tega zakona z malenkostnimi izpremembami člena, ki govori o zmanjšanju števila uradnikov delavskih inšpektoratov.
Beograd, 7. decembra. Druga sekcija zakonodajnega odbora se je sestala ob 10. uri dopoldne pod predsedstvom g. Ljube Jovanoviča. Na d.iev-nem redu je volilni zakon za mestne občine na Hratskem in v Slavoniji. Sprejetih je bilo 13 členov *ega zakona. Živa debata se je razvila o aktivni, in pasivni volilni pravici. Z enim glasom večine je bil sprejet predlog dr. Popoviča, da se imajo v volilni zakc n za mestne občine, kar se tiče ženske volilne pravice, uvesti odredbe volilnega zakona za selkse občine. Prihodnja seja je odrejen? za jutri dopoldne.
Sporazum med Anglijo in Brsko!
London, 6. decembra. Lord Bir-Icenhead je danes v govoru naznanil
godrobnosti dogovora s sinfajnovci. flavni pogoji ureditve tega vprašanja *o nastopni: Z malim pridržkom dobi Irska isti položaj, kakor Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in Južna Afrika. Imenovala se bo »Svobodna irska država«. Poizkusilo se bo, urediti Irsko na isti podlagi,-ki se je z Uspehom uvedla v Južni Afriki. Zastopniki sinfajnovcev so pripravljeni, sporočiti irskemu parlamentu, da novoustanovljena svobodna irska država ne sklene pogodbe z britsko državo, temveč da vstopi v britsko državo. Zvestoba svobodne irske države na-Pram britski državni skupnosti in kralju Jurju se bo jasno in nedvomno izražala v ustavi irske države. V finančnih vprašanjih ima iužnoirskt Parlament vodstvo. Irska bo prevzela gotov del nacionalnih dolgov ter v >j-nih izdatkov. Ta znesek bo določil razsodnik. Ako hoče Ulster po enem Oicsecu po sprejetju zakona obrdžati 8Voja dosedanja pooblastila, jih lahko
obdrži. Ako hoče Ulster obdržati svoje zastopstvo v angleški spodnji zb.»r-nici, se bo ta sklep spoštoval. Ako Ulster ne bi bil pripravljen, poslati v vseirski parlament svoje zastopnike, mu tega ni treba storiti in se bo v tem oziru ščitil. Ti pogoji se bodo v novem letu predložili obema zbornicama britskega parlamenta. Ako jih obe zbornici ne bi odobrili, bo angleški narod kmalu dobil priliko za odločitev.
London, 6. decembra. V zmislu angleško-irskega dogovora bjdo b »3-ne sile britanske države čuvale obale Velike Britanije in Irske do onega trenutka, ko bo mogla irska vlada za to sama skrbeti. Irska vlada bo britanskim bojnim silam v miru in v vojni, na morju in v zraku nudila iste ugodnosti, kakor britanska 'iada. 1 u-ke Velike Britanije in Irske b )do ladjam obeh dežel popolnoma proste m „ odprte. Vojaštvo Irske ne bo presegalo števila velikobritanskih čet v primeri nal gostost prebivalstva obeli dežel.
ŠVICARSKI ZVEZNI SVET IN POVRATEK ZITE.
Bern, 6. dec. Zvezni svet je skleci. dovoliti bivši cesarici Žiti kot kateri bolnega otroka prihod v Švico s pogojem, da mora takoj, ko bo •zvršena operacija in bo odstranjena ^varnost, deželo zoDet zaDUstitl.
LAKOTA V RUSIJI.
Harkov, 6. dec. Okrožje Odesa se je proglasilo kot ozemlje, kjer divja lakota. Okolica mesta v obsegu 15 vrst je središče lakote na ozemlju Volge. Prebivalstvo umira dobesedno vsled lakote.
NOVI VOLILNI ZAKON. .
,Zagreb, 7. dec. (Izv.) »Novosti« doznavajo iz Beograda, da bo novi volilnf zakon lzde'an po najmodernejših načelih. Predvideno je'v splošnem glasovanje s krogliicami, ker se je ta način glasovanja že pri državnozborskih volitvah izkazal kot najbolj praktičen. S tem zakonom naj bi bila tudi ženskam priznana pasivna volilna pravica. Predvideno je pa ža volilno pravico daljše bivanje v občini kot doslej.
RAZŠIRJENA ŽENSKA VOLILNA
PRAVICA NA HRVATSKEM.
Zagreb, 7. dec. »Riječ« poroča iz Beograda, da je imela danes druga sekcija zakonodajnega odbora sejo, na kateri se je razpravljalo o občinskem volilnem redu za mesta na Hr-.vatskem. Pri členu 1. se je razširila ženska volilna pravica. Razen onih, ki so dosedrtj imele volilno pravico, se je razširila ta pravica tudi na one, ki vodijo samostojno gospodinjstvo, ki so nameščene v javnih ali privatnih službah in ki so z uspehom dovršile srednjo šolo ali tej enako strokovno šolo. Sekcija Je došla do člena 14 in bo jutri nadaljevala razpravo.
OBČINSKE VOLITVE V ZAGREBU ODGODENE.
Zagreb, 7. decembra. »RiieČ« poroča iz Beograda: Ker se je danes na seji druge sekcije zakonodajnega odbora'izvršila temeljita izpremembav v zakonu o volilnem redu za mesta na Hrvatskem, je ministrstvo za notranje stvari odredilo, da se občinske volitvt v Zagrebu odgodijo. Ravno tako se je postopalo tudi v Ljubljani, ko je uredba o volilnem redu prišla ['red zakonodajni odbor.
V	SUBOTICI ARETIRANI ' MADŽARSKI ŠPIJON1.
Subotica, 7. dlec. (Izv.) Tukaj je bilo aretiranih več oseb, ki so osumljene, da so vodile špijonažo v korist Madžarske. Med temi se nahaja Urednik nekega tukalšriega lista in en poštni kontrolor. Poslednji je Imel v svojem stanovanju nameščene brzojavne in telefonske aparate, tako da je mogel biti stalno v zvezi s Se-gedinom.
ZMANJŠANJE PR0RACIJNA ZA
JANUARSrO DVANAJSTINO.
Beograd, 7. dec. Posamezni odseki finančnega odbora narodne skupščine so dogovorno z ministrom in njegovimi eksperti imeli sejo v svrho, da se izvrši potrebna redukcija proračuna za januarsko dvr ’-stino. da bi se prihranilo 80 milijonov dinarjev: Ti odseki so začeli svoje delo. Tako .se je prvi sekciji v sporazumu z vojnim ministrom posrečilo, da sc je črtala vsota 20 milijonov dinarjev. Drugi sekciji se je posrečilo, da je proračun ministra za soc. ^politiko zmanjšalo za 8 milijonov dinarjev.
MATI MINISTRA PRIBIČEVIČA UMRLA. .
Zagreb, 7. dec. Danes ob 12 30 je v bolnici usmiljenih bratov umrla ga. Kristina Pribičevič, mati ministra Pribičeviča.
VOLITVE V OZEMLJU VILNE.
Varšava, 6. decembra. General Ze-ligowski je objavil odlok, s katerim prenaša vhovno oblast ozemlje Vilne na predsednika vladne komisije Mevs-ztowicza. V odloku se tudi določijo volitve za 8. januar. O priliki prenosa oblasti od generala 2eligo\vskega na Meys«to\vicza je bil podpisan amtie-stijski odlok. Oficielni časojiis Vilne objavlja volitve'ni odlok, katerega glavne točke so nastopne:	Splošno
glasovanje obeh spolov, razdeljeno po okrožjih, volijo vse osebe, ki so dosegle 21. leto razen vojakov in policijskih' funcijonarjev, ki se nahajajo v aktivni službi. Ozemlje Vilne je razdeljeno na 12 okrožij.
Železničarjem I
Koalicija strokovnih železničarskih organizacij, kraljevine SHS sklicuje
Si
v veliki dvorani hotela Union dne 9. t. m. ob 19.30 uri (pol 8. zvečer).
Dnevni red: Poročilo delegatov vrhovnega odbora koalicijo o pod-vzetih korakih v Beogradu.
Žetozn‘čarjU Vaša dolžnost je, da se shoda točno In r InoŠtevilno udeležite!
Vodstvo koallcllo*
Sedanja kriza in država.
Vladne krize, ki nastopajo v parlamentarnih državah morejo imeti raz* n olike povode. Večinoma izhajajo iz neposrednih nezaupnic, ki jih izrekajo parlamenti vladam radi neuspešnega delovanja. V tem oziru se rešujejo take krize enostavno z novimi ministrstvi, ki se opirajo na novo sestavljene parlamentarne večine. Tudi nastopajo pogosto vladne krize iz osebnih momentov, kadar se ministrska skupnost razdore nad posameznimi osebnostmi. Današnja kriza pa, v katero smo po enomesečni pripravi definitivno prispeli, ne očituje niti prvih niti drugih razlogov. Gre za resnejše vzroke kakor je nezaiipnica parlamenta ali pa osebna divcrgenca posameznega vladnega člana. Vzroki so državnoroHtične narave in zato moramo imenovati to krizo opasno državno krizo, v kakoršno smo prijadrali po treh letih skupnega življenja.
Poglejmo v čem tiči politični teme'] sedanje državne krize! Nositelj dosedanje ustavne, notranje in gospodarskosocijalne politike v naši državi, je bila skoro izključno demokratična stranka. Svojemu političnemu delovanju je postavila vrhovno načelo narodnega in kulturnega edinstva, katero smatra za temelj močnega državnega razvoja jugoslovanskega naroda. Ona izhaja pri tem iz bojazni, da bi se v zajedni državi ne razvite dosedanje plemenske in kulturne razlike!, kakoršne očitujejo posamezni deli našega naroda. V tem oziru se je odločno postavila na rob političnim tendencam, ki so se pojavile na Hrvatskem. Na Slovenskem pa zagovarja tako upravno in kulturno .politiko, ki naj čimprej izbriše samostalno veljavo slovenskega jezika in kulture. To svojo politiko je bila demokratska stranka uspela voditi tako daleč, da je izglasovala Vidovdansko ustavo, s katero je menila ugonobiti plemenske razlike.
Demokratska stranka pa je bila pri celi svoji politiki pozabila na osnovne sile, ki naj izvedejo edinstvo naroda in kulture. Zmota obstoja v tem, da smatra edinstvo plemenskih razlik in kulturnih diferenc za take socijdlne formacije, ki se dajo voditi polom enostavnih dekretov in ustavnih določil, potom političnega nasilja in oblastvene razdelitve. Ona je bila pozabila na osnovno funkcijo, ki jo ima v socija'nem življenju soglasje mirni sporazum in bratska skupnost. Ustavna, dekretalna določila so onemoglo srcdst\>o tam, kjer se določen tiar,od politično in duševno tako razcepi, da nastopa kot vodilna črta javnega mnenja mržnja in sovraštvo proti vladnim ukrepom, proti državnemu aparatu, proti državi sami. F.dino tedaj, <ako bi bila demokratska stranka uspela potegniti za sabo narod, kateremu je poizkušala vsiliti svoje strankarske nazore o državni ureditvi, o narodnem in kulturnem edinstvu, bi se moglo govoriti, da je bila dejansko državnotvorna, da je gradila V bodočnost. Njena notranja politika, njena upravna korupcija, ki je danes splošno priznana, njena gospodarska in socijalna politika pa je zašla na taka pota, da je danes odločna večina hrvatskega in slovenskega naroda proti njeni politiki.
Danes je nastopila resna kriza njene koalicijske politike z radikalsko stranko, s katero edino je mogla računati na obstoj dosedanje politike V državi. Radikalci se obotavljajo stopiti znova z demokrati v skupno delo. Razvidno je, da demokratska stranka ne more misliti, da bi v bližnji bodoS-noti izpremenila kakorkoH politično voljo jugoslovanskega naroda v svol prid. Na Slovenskem mora računati pri bližnjih volitvah nq poraz. Na Hrvatskem ji bo še slabše. Radikalci sc bodo tedaj odločno postavili na stran tistih, ki hočejo, da zavlada narodna volja kot vrhovno načelo našega parlamentarnega, vladnega in državnega življenja. Urez upoštevanja tega načela ril mogoče stvoriti enotne Jugoslavije, niti narodno enotne, še manj pa kulturnd: Močna država, narodno edinstvo in skupni kulturni tip jugoslovanskega naroda je ostvarljiv samo s pristankom naroda samega, to se pravi njegove večine. Kadar se Hrvati po novih volitvah odločijo v Beograd, tedaj šele se bodo postavljali trajni temelji našemu skupnemu državnemu, narodnemu In kulturnemu življenju, tedaj šele se bo ta trojna skupnost začela udejstvovatij ker bo temelji’a na javnem soglasju prizadetih treh delov našega narodi. Sedanja kriza znači prvo stopnjo v zgodovinskem preobratu\ naše državns politike k resnični moči in edinstvu na temelju narodnega soglasja.
LLOYD OFORGF. NE ODPOTUJE V WASHINGTON.
London, 6 decembra. Zaradi pred-stoiečega zasedanja parlamenta ie moral I.lovd Clrnrre omisliti namero Odpotovati v Wnshington.
IZ DUNATA IZGNANI MADŽAR-,SKI KOMUNISTI.
Dunaj, 7. decembra. Kakor j-iv-1 ja jo listi, je bilo zadnje dni ?2 madžarskih komunističnih beguncev, ki so se nahajali na Dunaju, ugn.inih, ker se je ugotovilo, da so kršili pogoje, pod katerimi jim je bilo dovi'jcno bivanje na Dunaju, namreč da sc ne smejo politično udejstvovati. Med izgnanimi je šest bivših ljudskih komisarjev Kirnovega režima.
IZ WASHINTONSKE KONFERENCE.
Nevyork, 6. deccmbra. Generalni tajnik kitajske delegacije v \Vashing-tonu Tiao je kot protest proti negativnim uspehom, ki ga je imela Kitajska s svojimi zahtevami, podal ostav-. ko,
\Vashington, 7. decembra. V svoji poslanici- na kongres je izjavil predsednik Harding glede proračuna, * da nudi inozemstvu velike ugodnosti in pristavil, da izvršilne sile ne morejo obravnavati vprašanja dolgo. Položaj onih, ki so najeli v Ameriki pos.ijila, bi se zboljšal, ako bi se moglo razpravljati o konsolidaciji in ureditvi zapadlih obresti. Glede Rusije je izjavil predsednik: Zedinjene države n<^ prizhavajo sovjetov; toda z ozirom na trpljenje ruskega Hudstva in na smrtne slučaje vsled lakote pripomča ken-gresti, da dovoli kredit za pomožno akcijo. Končno te ie oredsednik bavil
z wasliingtonsko razorožitveno konferenco in dejal, da ni neverjetno,. da bo konferenca imela najboljše posledice za ves svet.
Dunaj, 7. decembra. ».Neue Frcle Presse« ponjča: »New York Flerald.i javlja iz Tokija: Kabinetni svet je ofl-rielno naznanil, da Japonska sprejme Hughesov predlog razmerja zn brd-dovie 5:5: 3. Japonski delegat ^ odseku za Dalini vzhod je izjavil, da ie Japonska pripravljena odpovedati se Šantungu, pač pa si pridržuje pravico do šantunške železnice, čije upravi po Kitajski ni mogoča.
VOLKOVI V ZAGREBŠKI OKOLICI.
Zagreb, 6. dec. (Izv.) Kakor javljajo listi, se ]e vsbd padlega snega pojavilo v bližini Zagreba prccej volkov, ki s6 na več krajih napadli kmete, voze££ živila v mesto. Kmetje so zaradi tegžt zahtevali od lovskega društva orožje, da se morejo obraniti zveri.
Borzna poročila.
Beograd, 7. dec. Valute: lire 287.50, mar!.e 31.17 in pol, levi 44.50, češke' krone 76, avstr, krone 1.17 in pol. Devize: London 2S0, Pariz 513.70, Zenevii? 130.40, Milan 294, Praga 76.50, Berlin 31, Dunaj 0.92, Budimpešta 8.50.
Zagreb, 7. dec. Devize: Berlin 125-=* 133, Italija 1170—1177, London 1110—i 1120, Newyork 0—275, Pariz 2050^=* 2075, Praga 304—305, Švica 5300—
0,	Dunaj 3.60—3.75, Budimpešta 33—" 35. Valute: Dolarji 267—271, avstrijski krone 0—4.50, carski rublji 26—28, nemima rke 127—133, ital. lire 1155—1160, hnlar. levi 0—190.
r 'Stran 2.
—	II	■!!	■	—
Piefi Mie siiii mi
Kakor se poroča, je Grčija pristala 1» to, da velesile posredujejo med njo in Turčijo. S tem se morda gr^ko-tur-ika vojna bliža svojemu zaključku, s tem pa se hkrati grška vlada podvrže razsodbi entente, čemur se je doslej Upirala, zk kar je imela dovolj tehtne razloge. Kajti ententa se je bila že odločila, da revidira »evreško mirovno pogodbo na korist Turčije in na škodo Grčije in sicer v Mali Aziji ter v vzhodni Traciji. Da bi to preprečila, je začela Grčija vojno s kemalistično vlado v Angori, hoteč jo na svojo roko prisiliti, da ostane na stališču sevteŠ-kega miru in da ga prizna.
Gpnaris na svojih potovanjih po Evropi, z obiski v Parizu in Londonu ni dosegel žaželjenega uspeha. Da se obrača Grčija sedaj na ententne državnike, je znamenje, da se vrača na t> n o točko, na kateri je bila stvar že pred začetkom vojne v Mali Aziji. Zadeva je tedaj za Grke mnogo bližja porazu nego zmagi.
Nastaja pa vprašanje, kako pa bo enicnta posredovala, ali kakor se da konkretneje izraziti, v koliko bo‘hotela revidirati sevreško mirovno po-:;bdbo. Vsekakor je treba konstatirati, da so držali Grki ves čas vse sporno ozemlje in da so izven tega prodrli daleč v Turčijo, kjer stoje še danes. To bi v normalnih okolnostih pač govorilo zanje. Toda poročali smo, da st trdi v ententni, da so Francozi po Franklin-Bouillonu dali Angori obljubo, da bodo. podpirali njene težnje po Smirni in Traciji. Da bodo skušali v resnici to obljubo izvršiti, si lahko predstavljamo, saj so sami prepustili Turčiji v Ciciliji in severni Siriji znaten del onega teritorija, ki je bil že prisojen njim. Pričakovati je, da bodo Šli na roke Turčiji, katero si hočejo r.a ta način pridobiti zase, tembolj, ko gre vse na stroške — tretjega.
Toda ves čas smo imeli priliko opazovati, da je Anglija stala grškemu stališču bližje nego turškemu. Ona očividno nima nič proti temu, ako ostanejo Grki v Traciji ter v Smirni. Opozarjali smo že, da mnogo bolj odgovarja angleškim interesom, ako so dardanelske ožine razdeljene med obe državi, oziroma ako jih obvladujejo Grki. Kajti Grčija kot pretežno na-, morska država ne more kljubovati Angliji tako kakor Turčija, kar je v ! lučaju eventualnih bodočih konflik-1 o v z Rusijo zelo važno. Anglija vodi e vedno račune .y Carigradu in s favoriziranjem grškega stališča se uspešneje pripravlja za obrambo angleškega morskega gospostva, nego ako zastopa stvar Turčije.
Morda doživimo tedaj nov primer angleško - francoskega nasprotstva pri bodočem urejevanju grškoturškega spora, kakor pred meseci v šlezijsk' zadevi.
narodih tega ni bilo; mi smo trošili svoje že itak pičle.moči ter poživljali življcnsko silo večjim narodom, v svoji bližini Nemcem in Italijanom, onstran oceana Angležem.
Osvobojenje nas je postavilo pred nove probleme. Na prvi pogled se je stvar glede izseljevanja razrešila brez. našega sodelovanja na zelo enostaven način s tem, da je severoameriška Unija omejila prisiljevanie iz Evrope na zelo majhno mero. Toda stvar s tem za nas ne more biti rešena. Kajti mala posest, ki med našimi kmeti prevladuje, ne nudi ljucutvu dovolj zaslužka, dovolj dohodkov in treba bo tudi za naprej iskati nadomestila. I? scljevanje pa je le najprimitivnejši pripomoček; samostojen in količkaj podjeten narod mora misliti na druga smotrenejša sredstva.
Opozorimo naj danes predvsem na notranjo kolonizacijo. Ta je ravno pri nas še v veliki meri mogoča in zelo potrebna. Vršiti se more v dveh smereh. Prvič se more prebivalstvo še močno zgostiti, ako razvijemo doma industrijo, ki naj bi absorbirala vse one delovne moči, ki se v poljedelstvu ne morejo s priddm udejstvovati. Cim bližje so zastopane take večje industrijske panoge sredi našega za kmetski poklic sam preobljudenega ozemlja, tem večji pomen imajo v opisane svrhe.
Druga vrsta je resnična kolonizacija če ne poseljenih ali le redko obljudenih predelov z naselniki, kibi se pečali s kmetijstvom. V te namene bi se dobilo še dokaj zemljišča v Vojvodini, še več pa v južni Srbiji. Za naše slovenske razmere je sicer prva pot gotovo pripravnejša, toda tudi druge ne smemo zanemarjati. Radi kulturnosti južnih pokrajin jih ne smemo podcenjevati, njih vrednost bo stalno rasla. Ko so kolonizirali Vojvodino pred 150 leti je tudi veljala za divjo deželo; a poglejmo jo danes, kako je srečen, kdor ima tamkaj svoj dom. Ta primer je zelo poučen in aktuelen.
Na te stvari ne opozarjamo kar mimogrede, marveč vslcd spoznanja, da mi izseljeniškemu vprašanju posvečamo premalo brige. Kdor je le nekoliko poučen o razmerah pri nas na kmetih, 'ta ve, da je danes v.vsaki vasi izdatno število delovnih moči na razpolago — ne da bi pri tem kmetski pošel bistveno trpel. In kolikor bolj se bodo udomačili stroji v poljedelstvu, kolikor bolj bo napredovala elektrifikacija dežele, ki jo je le vojna zadržala, toliko aktuelnejša in hujša bo kriza izšel je vanja. Ekonomija narodne moči nam veleva, da se pobrigamo pravočasno za sredstva sanacije.
Pomagajte šivati oblačila, da pripravimo ubožpim ljublj. bratcem in sestrv-cam tople božične darove! Vsaka, ki le more, naj žrtvuje vsaj par ur. da z delom svojih rok pripomore k ublažitvi bede prezebajočih otrok! 2e prikrojene obleke najpriprostejšega za šivanje dobite v društveni sobi »Kola ju-goslovenskih sester«, Šolski drevored štev. a II., kjer se sprejemajo tudi darila v blagu ali denarju za siromašno deco vsak dan od 9. do 11. dopoldne.
Notranja kolonizacija.
Označili smo zadnjič tendenco pri velikih narodih, v kolonijah preskrbeti prostora za naseljevanje onega svoje ga prebivalstva, za katerega tam do movina nima več prostora. Le malo narodov je tako srečnih, da jim tako izseljevanje ne pomeni narodne izgube, marveč celo obratno, kakor h. pr, pri Angležih in Rusih. Pri nas malih
Renesansa.
(Konec.)
Stari Jelini i Rimljani jako su ljubili život. Kultivirali su čula. Ovde na zemlji upoznali su najfinija uživanja i sve slasti zemajjskog života, stoga i Jelinska umetnost nije služila jedino kultu jelinskih bogova, nego je morala sve ono uraditi, da bi život Jelina bio kb) sjajniji.
1 bogovi starih Jelina bili su dobri 1 veneli ljudi, čija Je glava uvek bila oknmjena vencem od najkrupnijih
Vlil’.'*
liriščanska religija bila je kujt bola, bila je religija patnika i nevoljnika, bila religija potlačenih i progonjenih. Mrišeanski bog je nemilosrdan i hladan kao kamen. Hriščanski bog je vrlo strog sudija, što radi učinjenog greha kazni nasljednike sedmpg kolena. Hriščanskome bogu može se čovek pri-bllžiti samo sa največom poniznošču, sa drhtanjem 1 sa strahom. Hriščanski bog zahteva od pas, da prezremo sve ono, što nas veze zia zemaljskl život, što nam taj život osvežava, što nam taj život greje. Tome bogu podigfiute su za vreme črnog srednjcg veka ogromne katedrale i bazilike,. sve samo veličanstvene l grandijozne gradje-vlne. I tl snažni simboli silne čežnje za nebom parali su svojim visokim tornje-vlma to nebo. Oko tih gran-čerci i daščarp, gde su pobožni katolici Bvili suviše Jadnim životom. Sve »rebro, zlato i drago, kamenje poklanjali su ti slrotnasi crkvi, da bi se što više omilili bogu, a ta ista crkva zapo-• vedala im' je da žive što Jadnijim živo-vom, životom asketa i pokajnika.
Do togo doba bik k katglička crkva
»Kolo jugoslovanskih sester« v Ljubljani hoče za Božič obleči najrevnejše med revnimi, ljubljanskimi otroci. (C temu lepemu namenu je prispevala Jugoslovanska Matica, dalje hoče prispevati- mestna občina ljubljanska. »Kolo« pa se obrača še na vse Ljubljančane s prošnjo, da mu pribite na pomoč z blagom ali denarjem. Strašna, neznosna je beda, ki tare revne sloje. Kadar kupujete bogata darila svojim dragim, spomnite se takrat tudi revežev! Vas, Ljubljanke,.vse, kt ste dobrih in spretnih rok, pa poziva kolo, pridite v prav velikem številu l
jedini gospodar sveta. Sa svadjom papa u Avinjonu 1 kidanjem šizme završilo se grandijozno doba hriščan-ske vere. Šolastika je bila tada več na umoru. Nekoliko nastupa bolešljlve pobožnosti kao što su bili Flagellantl u Francuskoj, »Bela brača u Italiji, »vizije« svete Katarine i utecaj svetog Bernharda u Sijcni i cvandjevska tiranija celota Savonarole u Fiorenci, mo-gu se smatrati za vrlo redka i'nasilna trzanja jednog života na umoru. Krf-,vovercl i otpadnlcl u Nemačkoj, 1 En-gleskoj potresli su katoličku crkvu. Averhniste u Italiji potresli su religiju. Misticizma je polahko nestajalo i to upravo onog misticizma, što je održa-vao religiju i oplemenjivao katoličku crkvu. Upravo u to doba podigao Je pesnik Petrarka svoj močni glas u odbranu Antike. Pisao Je pojeziju 1 prozu na latinskem jeziku. Sa Petrarkom započinje onaj ogroman red Humanista, koji su oslobodili svet od tutor-stva katoličke crkve i u Italiji utemeljili modernu civilizaciju. Askezu I slepo verovanje zamenula je očulnost i zdravo mišljenje. Osečaji lične snage ostali su pobedioci nad lirinščanskom poniznošču. Mesto raja 1 večitog nebe-skog # života zavoleli su ljudi qvaj kratki zemaljski život. I neznabožački nazori u životu opet su zagospodarili svetom. No pošto je svaka umetnost ogledalo i hronika svoje epohe, opa-zlo se u to doba nov duh na svim umetničkim granama.
I za vreme 15. stoleča podizane su crkve, ali u tira bogomo!jama nije dominirala mistična tarna, nego inten-zivan sjaj sunčane svetlosti. 1 te novo bogomolje, ukrašene Jedinstvcnim umetničkim deljma, pre se mogu sma-
ti I lili.
(Slučaj VValdhauser)..
Slučaj VValdhauser nam kaže trnjevo pot, katero mora hoditi zaveden slovenski delavec v jugoslovanskem Mariboru ln ves grdi teror, katerega uporabljajo internacio-nalcl nad* svojimi sodelavci, ako hočejo Iti svoja pota in nočejo biti slepo orodje v njihovi stranki. Ta mučen vtis je odnesel prejšnji torek iz mestne občinske dvorane vsak, kdor seveda ni slep in brezpogojen pristaš JSDS. Naj sledi objektivno poročilo:
2upan Grčar prečita tozadevno poročilo ravnatelja mestne plindrne (inž. Tomšič), kjer omenja, da je bil VValdhauser svoječasno sprelet kot pomožni delavec le začasno. Med preje uslužbeniml delavci In VValdhauserjem so nastal! večkrat prepiri. Nekoč je prišel VV. k delaven v drugi oddelek in sta se sporekla. (Obč. svetnik Sla-novcc: »No, in ta ga je ven vrgel«. Obč. svetnik Dekleva Iz stranke NSS. »Da, tqko delate vi in vaša stranka s pristaši drugih strank«.) Ravnatelj nadalje poroča, da je odpustil VV. iz službe ker primanjkuje dela In bo treba še več delavcev v kratkem odpustiti. Zanika pa, da bi bili pri odpustu W. vplivali nanj drugi delavci v plinarni. Tako poročilo ravnateljstva. Zupan omenja potrebo kvalificiranih delavcev za vspevanje podjetij ter povdarja, da se ni pri sprejemanju novih moči v službo nikoli oziral na strankarstvo. Pristavi pa »ker ni itnel takih ljudij ha razpolago«. Zanika, da bi bil on kakorkoli povzročil vpoklic VV. k vojakom. Na zadnje bi mu lahko še kdo očital, da je on povzročil In odredil mobilizacijo. Celo zadevo naslika tako, kakor da se je vršila popolnoma korektno In apelira, da se njegovega jugoslovenskega dobrovoljstva ne dotika ne tu, ne kje drugje, ker to je njegova popolnoma zasebna zadeVa.
Na to povzame besedo ' podžupan g. Rogllč (NSS), ki konštatira in 'podpre z datumi in pričami sledeča dejstva:
VV. je koroški plebiscitni begunec in naš državljan. Organiziran je bil od počet-ka pri NSZ. Ker so njegovi sodelavci v plinarni vplivali na W. z grožnjami in terorjem, je slednjič plačal, tudi v organizaclto JSDS članarino po nasvetu nekega inteli-genta, češ, da bo Imel mir pred internacijo-nalci. Se vedno pa je ostal član NSZ. Ker pa tucli potem ni imel miru radi svoje narodnosti, je naposled ogorčen .Izjavil, da, ker so taki, tudi plačeval ne bo več za Mihovo organizacijo. Od tistega časa pa ni Imel več miru. Ponovno je prišlo med njim In nlegoviml sodelavci zaradi narodnosti in političnega' nazlrattja do prerekanj In celo do dejanskega napada s kolom, pri čemur Je bil VV. ranjen s tremi udarci. To je sod-nljsko dokazano, ker je bil delavec Pivetz radi tega obsojen, VV. pa oproščen, česar župan niti omenil ni. Z datumom je navedel, kdaj da je bila deputacija internacijo-nalnega delavstva v plinarni pri ravnateljstvu. Ko je W. vprašal, čemu gre deputacija k ravnatelju so mu odgevorili, češ, boš že videl. In nato je sledila odpoved 26. nov. VV. je bil neupravičeno poklican k vojakom, zakaj on je rojen 1. 1893. Ta letnik pa ni bil mobiliziran. Pozivnica se je glasila ne na ime VValdhauser, ampak na bne VValdhauer. Pa se je le dostavila VValdhauserju. — Ko se je VV. vrnil 12. dec. in hotel nastopiti službo -7- ker mu je bilo odpovedano s 26. nov., so ga sodelavci obstopili ter ga niso pustili k delu. Pač pa je šla deputacija k ravnatelju ter Izjavila skozi zaprta vrata, da ne sme VV. na delo, sicer da bodo vsi delo zapustili. Ravnatelj jim je odgovoril, da naj pride VV. ob pol 9. url k njemu.
Takrat je ravnatcH *W. Izjavil, da ne sme več na delo. Za plačilo do odpovedanega roka 26. nov. se pa seveda ni zmen'!. Tgko 1 je bil \V. na cesti s svojo dru'ino, ko se je vrnil od vojakov, kamor je bil neopravičeno poklican.
Zato sc je klub obč. svetnikov obrnil na župana s prošnjo, da pojasni to zadevo, predno'skliče občinsko sejo in izjavi, če vzame neopravičeno odpuščenega VV. zopet — morda tudi kje drugje v službo. Zupan pa ni smatral vredno odgovarjati odločno sodelujočemu klubu pri obč. upravi in tako je bil klub primoran staviti danes tozadevno interpelacijo. Stranka NSS ne pripo/na terorja — tudi rdečega ne — in bi se prav tpko zavzela za slovenskega delavca pa na) pripada katerikoli stranki. Zakaj načelo je: najprej Jugoslovani h kruhu, potem drugi.
Na ta izvajanja podžupana Rogliča, se župan Grčar izgovarja na službeno poročilo ravnateljstva plinarne ter pripomni, da mu o kaki tozadevni sodnijski ugotovitvi ni bilo znano. Nadalje pripothinja, da je primoran čuvati avtonomijo mesta, ker Je v tej zadevi interveniralo okrajno glavarstvo in celo pokrajinska uprava. To pa pove v taki obliki, kakor, da bi bila te intervencije zaprosila stranka NSS.
Pri tej priliki pa se dvigne vihar ogor-čanja proti klubu NSS v vrstah varuhov avtonomije t. J. med svetniki JSDS in SLS. Posebno ogorčen je bil dr. Vrstovšek; iz klopi, kjer sedijo svetniki JSDS pa so letele psovke »denuncijantl« in podobno na klub NSS. Zupan pdkliče Slanovca zaradi psovk k redu.
Ko se poleže vihar in razburjenje, pojasni podžupan Roglič zadevo »intervencije«. VValdhauser se je vrnil od vojakbv ter je bil s svojo družino izpostavljen največjj bedi: ,brez službe in brez gmotnih sredstev. V tej sili se je W. obrnil osebno — ne pa stranka NSS — na g. okr. glavarja Lajnšiča, ki se je telefonično informiral pri županu o tej zadevi in dobil odgovor, da župan politika ne sprejema v službo. Če se Je morda okr. glavarstvo Obrnilo v tej zadevi na pokrajinsko vlado, je to njegova stvar, ne pa stvar kluba NSS, ki ni v tej zadevi nikjer prosil za intervencijo.
Za podžupanom Rogličem govori svetnik Slanovec (JSDS) češ, da je vse to umetno vprizorjen »tamtam« v demagoške svrhe NSS. Odločno je proti temu, da bi se obdržal VV. v službi ter govori o tisoč brezposelnih socljaldemokratov v Mariboru. Obsoja, da se s takimi malenkostmi nadleguje g. župana ter pravi, da pride na tej poti naposled tako daleč, da bo svetnik Zebot in-terpeliral župana, če kakšna mlekarica ne bo mogla kihniti. Sploh se boji, da. bo moral v bodoče župan- in mestni svet opravljati še posle babice. Govoril je medlo in mešal vse mogoče stvari. Ker je sam čutil, da niso njegova izvajanja dovolj podprta in je dobival vse polno medklicev, zato je svoj govor podprl z razbijanjem po pultu tako, da ga je dr. Vrstovšek opozoril na argumentacijo.
Za Slanovcem je govoril svetnik dr. Verstovšek. Opozarja, da se mu je že spočetka zdelo neprimerno to zadevo spravljati pred javno sejo. Take stvari se uredi medsebojno že preje za kulisami. Podžupan bi moral imeti toliko veljave in vpliva, da bi se moral tudi župan ozirati nanj. Zupan naj ne misli, da je nad vsemi in vse on sam, drugi pa nič. Izprcvldi pa, da je bilo iz vidika terorja, ki se tu kaže, popolnoma umestno obravnavati to zadevo, četudi vzame veliko časa. Izjavlja, da glede poskusa kršenja mestne avtonomije, namreč intervencije okr. glavarstva in pokrajinske uprave, ne zadene kluba NSS nobena krivda. On bi moral verjeti uradnemu poročilu g. župana v prvi vrsti. In je izprva tudi verjel. Po izvajanjih NSS kluba, ki je prišel s takimi dokazi, pa se je njegova vera v uradno županovo poročile omajala. Zakaj župan sodnijske ugotovitve, ki dobro osvetljuje razmerje med W. in nlegoviml sodelavci, niti ne omenja? To da misliti, da ni vse tako, kakor je poročal g. župan in so dvomi o verodostojnosti njegovega po-ročtla vsekakor upravičeni. Ravnatellevo ln po njem županovo poročilo omenja samo tisto, kar je VV. v škodo, ne povdarja pa ničesar, kar bi bilo' v njegov prilog. Tako se človeka ne sodi. Zelo nedosledna je županova izjava,-da se ni nikdar oziral pri sprejemu moči na strankarstvo. Minuto pozneje je pa že povdarjal, da je bil izvoljen na programu JSDS Jn je postal župan kot stran-kar. — O predlogu NSS glede priučenja
trati za umetničke muzeje, nego za mesta sveta, gde se čovek mogao Iskreno pomoliti svome bogu.
Tada se u svetu, pojavila potreba za luksuzom i za reprezentancijom. Svaka talijanska varoš težila je, da po-' stane Sto lepša i što bogatija. Zato su dlzale monumentalne sudske zgrade, vcčnice, bolnice, muzeje i lodjlje. Bogati ljudi počeli su graditi veličanstvene palate, one otmene kuče Patricija, koje još i danas daju pojedinim v.aro-šima neobičan sjaj.
Kako arhitektura, isto tako i vajar-ska umetnost nije više služila crkvi, nego životu. Postavljam su razni spomenici po javnim mestima. Podizani su konjički spomenici po raznim pijačama. Podizani su krasni bunari po lodjijama i dvorištima pojedinih palata. Bogatim nadgrobnipi spomcnicima ukrašene su bile pojedine crkve. Lepim bistama ukrašene su pojedine palate.
Isto tako i slikarstvo nije više služilo crkvi nego životu. U to doba po-javljuju se vrlo daroviti slikari Leonardo, Raffael I Michelangelo, koji Sli bili sve ostalo, samo ne pobožni ljudi. I ako su ti slikari ponajviše ukrašivali crkve, opet zato i u njiljovim fresko-slikama prevladjuju motivi An-1 tike, prcvladjuje lepota života, pre-vladjuje krasota i bogatstvo kostima, prcvladjuje bogatstvo gradjevina i lepota landšnfta. Ti i ostali slikari ilustrirali su »blbliju« svetovnim moti-vima. Na njihovim slikama niie bilo više svetitelja nego običnih ljudi.
15. stoleče neobično je ljubilo raskoŠ, bogatstvo i krasntu. Stvaralo je nove mode u toaleti. Za tadanje sh-kare bio je ceo svot krasan botanički muzej, , u kome su oni svaku biliku
mestnih uslužbencev našemu jeziku ln eventualnemu odpustu onih, ki se ne nauce našega jezika v dolocctiem roku, trm ni potreba’ razpravljati, ker je stvar sama ob sebi umevna Pač pa bi ne kazalo, da bi sc tehnične moči prehitro menjale, ker bi bilo to občini v breme, ker bi morala plačevati še delazmožnim pokojnino in mesto teh vzdrževati še faktične nastavljcnce. — Ker je torej zadeva VV. po poročilu župana in pa po izvajanjih NSS kluba nejasna in si ta poročila nasprotujeta, zato predlaga izvolitev petčlanske komisije, ki naj vso to zadevo natančno preišče in potem poroča obe. svetu.	,	_	.
Obč. svetnik Slanovec (JSDS): »To je že moj predlog! G. župan ga že ima na mizi. Mi stavimo svoj predlog!«
Slanovec se umiri. Dr. Vrstovšek predlaga 2 člana JSDS, po enega pa naj dobi vsaka slovenska stranka. Župan Grčar reagira kratko na dr. Vrstovškova Izvajanja ter zagotovi, da si bo poskrbel vpogled v sodni akt Waldhauser contra Pivetz ln če se ugotovi kaka neredtiost, da pridejo pri cventuelni odpustitvi delavstva v prvi vrsti pretepači na svbj račun.
Nato izjavi načelnik kluba JDS dr. Sei-. nec, da bi se morale' podobne stvari na vsak način rešiti preje. Povdarja pa, da se ni pravilno postopalo pri VV.' Odpovedalo se mu je službo s 26. nov. Na cesto se ga postavilo z 12. nov., ne da bi se mu plačalo do odpovedanega roka. Do 26. nov. je dolžna občina VV. plačo, pa četudi ni delal. Njegov klub bo glasoval v obeh slučajih za predlog NSS. Omeni še proti JSDS, ki se tako rada sklicuje na svobodo, da morajo tp svobodo spoštovati tudi pri drugih.
Župan Grčar je sicer omenil, da hoče še nekaj povdaritl, a izjavi, da Je pravzaprav že tako vse povedal in utihne.
K besedi se sili svetnik Slanovec. Podžupan konštatira, da hoče Slanovec že tretjič govoriti k tej stvari, kar pravilnik ne dopušča. Mesto Slanovca izpregovorl par besed neki drugi njegov somišljenik, pa skrajno nerodno. Le toliko se gaije uraelo, da on delavec noče ostati tam, kjer ga ne marajo, antpak si poišče drugo službo. Po njegovem mnenju bi moral torej W. kar na cesto s trebuhom za kruhom samo zato. ker ga niso iharali njegovi sodelavci — inter-nacijonalci.	_
Zaključno besedo dobi podžupan Roglič, ki izvaja sledeče:
Mi zahtevamo, da se nas upošteva, ako hočete naše sodelovanje. Te zadeve mi nismo hoteli spraviti v javnost. Zato smo se obrnili na župana in ga prosili pojasnila. On pa nas ni smatral toliko vrednim, da bi nam bil dal odgovor, kar bi zahteval že takt, če bi ga že ne zahtevalo naše delo v vseh. odsekih občinske uprave. Torej nismo krivi mi, da je prišlo tako daleč, ampak je kriv župan, ker nas ni smatral vrednim odgovora. Zato smo bili prisiljeni iti do skraj-noti in bomo tudi izvajali konsekvence, ako se ponovi kaj podobnega v bodoče, ali pa č« tu ne najdemo zadoščenja.
Kar se pa tiče zamenjave vodilnih uradnikov in tehničnih moči, da bi se s prehitrim Izmenjavanjem preveč obremenila občina, kakor misli obč. svetnik dr. Vrstov« šek, je pa stvar drugačna. Zakaj vse te vo» dilne tehnične moči, ki ne znajo našega Je-zika in se ga po večini tudi ne marajo učiti, imajo prideljcne pomožne uradnike prevajalce, ki stanejo posamezno občino tudi 3-4000 K mesečno, kateri zneski bi bili občini prihranjeni, ako bi gospodje znali službeni jezik. Večina teh gospodov pa ne kaže v tem oziru prav nobene dobre volje In je danes po treh letih v znanju službenega jezika tam, kakor je bila ob prevratu. Zato je treba vsem odločno povedati, da naj se nauče službenega jezika, ali pa naj sl poiščejo kruha drugje. Kdor sovraži naš jezik, v sovraži tudi nas in našo državo, naj pa tudi sovraži naš kruh. Opaža se tudi, da nekateri gospodje na vodilnih mestih namenoma' nočejo drugih priučiti svoje stroke, samo za to, da bi bili sami neob-hodno potrebni. Pa tudi tem metodam se mora priti v okom. Da se povrne k zadevi VV. Izjavi, da hoče njegova stranka še vnaprej sodelovati, ampak s tem omalovaževanjem s strani župana mora biti enkrat za vselej konec. Zakaj vsakdo bi se lahko vprašal, kje Imamo pamet, da ne delamo vestno In z najboljšo voljo vprld občine, pa nazadnje nismo vredni niti enega odgovora od strani župana. Če pa nočete našega sodelovanja — saj kakor vidim imate zadosti prav zmožnih gospodov, ki bodo to delo z
posmatrali sa osobitom pažnjom. I sama katolička crkva izmirila se sa tia-zorima tadanjih umetnika. Pošto je tadanji čuveni teolog Ralmundus u svome delu »Tlieologia naturalis« izre-kao, da je priroda knjiga koju je bog isplsao svojim prstom, blagoslovio je svetsku radost onoga doba i težnju tadanjih umetnika.
Talijhnska Renesansa nije postala puklm slučajem. Svj oni genijalni ljudi nisu u jedan mah stupili na pozornicu. Opšta dispozicija duhova i osobita da-rovitost celog talijanskog naroda bila je uzrok neobičnog urqetničkog razvit-ka za vreme Renesanse.
U toj eposi nije bilo oficijelnih sudija ga ukus, nije postojala kasta man-darina-estetična, Talijani za vreme Renesanse razumevali su dela svojih 'umetnika. Ne samo bogati i otmeni ljudi onoga vremena usavršavali su svoj ukus, nego i obični gradjani i obrtnici, jednom reči ceo talijanski narod. Po finočl ukusa mogao se za vreme Renesanse trgovac i zanatlija sravniti sa najfinijim i najobrazovanijim duhovima svoga vremena.
I pored one veličanstvene leppte što se razvila u Fiorenci, opet je Fiorcnca bila sama druga domovina lepote, stara Atina bila je prva domovina. Pravi neznabožački bogovi nisu se rodili u Fiorenci, nego u drugom čistijem zraku, u staroj > Atini. I ona veličan-stvena lepota, kojoj smo se divili u Fiorenci, bila je izdanak one jclinske biljke, što je iz AUnc presadjena u Baliju. ali koja nije porasla ni tako visoko ni tako pravo kao jonski lovor. •
I Fiorentlpi za vremje .Renesanse ne mogu se sravniti sa Atihjartkna za vreme Pariklesa. Ni jedan florentinski va-
/
Jar ne može se sravniti sa Psydlasom. Fioretinski vajari za vreme Renesanse samo su obnovili staro Jellnsko vajar-stvo, ali ne ono mirno i božanstveno vajarstvo koje stvarao Phydias, nego ono docnije, koje je stvarao Lys!pp, u kojem je težio da postigne ljudsku stvarnost.
Talijanski vajari nisu postigl! vell-činu jelinske klasične skulpture. Talijani su brižljivije imitirali stvarnost Više su težili za izrazom nego za foi> mom. ,	v
U čeloj modernoj umetnosti uzalud čemo tražiti harmoniju.
Talijani kao sopstvena rasa stvorih su za vreme Renesanse pravu talijan-sku umetnost. U sredini talijanske umetnosti stajalo je ljudsko telo, Pr*' rodno, zdavo, energično i snažno, koje je bilo snabeljeveno svim atletskim animalnim osebinama.
Umetnici za vreme Renesanse stvorih su jedinstvenu rasu, rasu krup-nog i plemenitog tela, koja Je otmeno živila i koja je sanjala o plemen om čovečanstvu, rasu, jaču, vescliju snažnlju od naše današnje rase.
Jelinska umetnost bila je I"onJun®“* talna, umetnost Renesanso bila Je
korativna.	,	..
Kod starih Jelina su pojedine varo«
nabavljale umetnička dela. jelinskih bogova i junaka bile su šene njihove pijače i druga javna m sta. U Italiji su umetnici za P°f . ljude. stvarili umetnička dela. Kod rih Jelina bila je umetnost javna s kod Talijana - privatna.	,
Samo stari Jeleni, ti klasični stori, što su nas upoznali sa tv • uipetnosti, tvorili su saVtScna »amrtna dela.	Pavle	La
jSrte.
;jUQ0SLAVijA‘~8' decembra !®
Stran 3
woto °PfaviU (proti klubu JSDS) — po-Lm Pa stveda tudi ni treba uvaievati ne
*j*S. n* naSih zahtev. Doklsr pa delamo, tona' casa pa Ke komo Pustili, da bi se ljudi *se narodnosti in naše stranke teroriziralo, lavcj1** si il0t*° ** Hudie (udi navadni de-
■ Nato se jc izvolila petčlanska komisija,
*’ bo zadevo Waldhauser podrobno pre-Za ta predlog ie glasovala vsa zbor-
, fako potočilo. IC zadevi, ki jc prir.cipi-jCine važnosti in jasno osvetljuje razmere,
J1 vladajo v Mariboru pod patronanco in-^macijonale, pa se §e povrnemo ob priliki.
Usoda občine Kastav.
, Občina Kastav v Istri jc imela poprej «•000 prebivalcev na teritoriju 214 km, tako da je bila ta občina med največjimi In naibo2atejiimi občinami v Istri. Vsled ra-Dallske jjogodbe je ta občina trpela, kakor Robena druga. To ekonomsko in upravno Minico so razkosali na 3 dele, od katerih 50 si največji, najdražji in najobljudenejši V«! z občinskimi gozdovi, železnico in dvema postajama (Matulje in Jurdani) in z ',semi glavnimi cestami prilastili nenasiti •talijani ter sl ustanovili kovo svojo ob-za zapadne dale bivšo Kastavščlne v 'tetuljah. Drugi de! obstoječ iz davčnih ob-Jjjn Zamet - Kantrida, spodnjih delov Srdo-«. Jurčiči in skoraj cele davčne občine Jvubeši s 4—5000 prebivalci in z vso raor-
obalo od reSko meje do Voloskega Je pripadel svobodni Reški državi. Tretji, naj-•teznatnejši, najsiromašnejši in najbolj pusti jjtočni del s kraji Studena, Sv. Matej, Jiostl-“eljlin in Kastav je pripadel Jugoslaviji.
Po najnovejšem popluu dne 13. oktobra *• I. znaša število prebivalcev v tem jugoslovanskem delu 7800 duš. Na ta način se je tešilo za Jugoslavijo le tretjina prebivalstva in približno toliko površine. Od cele jugoslovanske Istre je to edini koj^ek zem-!e, ki se je posrečilo iz grabežljivih itall-lanskih krempllev za uafio dotnovino Juso-Havijo.
. Seveda se zbira jugoslovanska in Italijanska komisija za razmejitev v Kastvu is Studeni, da proti volji vsoga prebivalstva Mvše skupine kastavške občine ustanavlja Dopolnoma nesmiselne uprav otroške držav-Oe meje, ki so jih mogli zamisliti v svojih Wavah samo taki diplomati, ki niso bili nikdar v teh krajih ter so jim terenske, «Konomske in upravne prilike bile — terra “teognita. člani komisije sami skimavajo z tfavami gledajoč vso neprikladnost teh oovih državnih mej. Narod pa je skrajno Bezadovoljen in razburjen, da mu gredo Proti njegovi ednodušni volji rezat meso na «Vem telesu.
Zastopniki občine Kastav so že 1. 1819 tore) pred 102 leti videč nerazdružljivost, Nedeljivost In ekonomsko skupnost svoje rodne občine, so odločili enoglasno, da se |*e bodo nikdar in pod nobenimi pogoji de-{HI, — a sedaj zaradi tega pohlepnega Italijana — se mora razbiti ta največja, najbo-fcatejša in vedno narodno najčistejša občina
V	celi Istri!
Posicdice te neprirodne delitve se vl-**&> že sedaj v vseh trdi .delih bivše celotne občine Kastav, tako, da so začeli vsi ‘rije deli gospodarsko propadati. Pretečeno dni, se je spomnila naša opeharjena vlada, da to nekdaj bogato občino oprosti vsaj — <torfavnih davkov.
Kakor vse kaže, gre prebivalstvo teli Krajev nezdržljivi propasti nasproti. Zato
oi	se morali Jugoslavija in Italija sporazumno odreči temu teritoriju ter prepustiti Prosti volji ljudstva, da se potom prebivalstva izjavi, pod katero'driavp želi pripasti lot nedeljiva upravna celota.
Rečani se toliko sklicujejo na svoj navidezni plebiscit z dne 30. oktobra 1918, to;ej je treba tudi Kastavcem priznati Isto kavico, da po prosti volji sami' odločijo
0	svoji usodi In bodoči državni pripadnosti.
Filatelija.
Krivotvoritelji znamk in zakon. Razprava, katera se vodi v Zagrebu Proti krivotvoritelju novčanic od 20 dinarjev iznese zopet v javnost tudi kfivotvorjenje hrvaških jubilarnih *n&mk (po 45 'fil. — torej najredkej-*ih). Svojedobno so zagrebški zbirači *oamk zasačili te krivotvoritelje in Policija je našla krivce, od katerih nekateri sedaj odgovarjajo pred sodnijo radi krivotvorjenja novčanic. Bilo bi *elo zanimivo, doznati točen historijat falsificiranih znamk, kar se pri prvem odkritju ni zgodilo, ker sodnija ni Postopala, ker se po postoječih zakonih ne preganja krivotvoritelje znamk, katere niso več v prometu. Tu so zakonodajalci imeli na misli interese dr-*Ave, da se ne krivotvorijo znamke, katere so v tečaju, a pozabili so na tisoče in tisoče državljanov, kateri so lahko prevarjeni. Zvedeli smo, da se s tem filatelistiškim in pravnim vprašanjem bavi eno od naših filatelisti-skih društev, da se v bodočnosti zaščitijo zbiralski ini«as» »cad zakP* noin.
Nove porto-znamke. Svojedobno ?mo pod tem naslovom javili, da izvejo nove porto-znamke in res so se-*fej izdane znamke od IO. 3° »u 50 P^ra ter od 1 in 2 dinarja. V pripravi so tudi višje vrednote od precej visok« Nominalne vrednosti, ter se bodo iste, kakor čujemo, v poštnocarinski manipulaciji upotrebl j .'v alc. Znamke so *epo v narodnem stilu izdelane, samo Perforacij?. istih je zelo slaba. t Filatelistični glasnik, zadružni li?t £itatelističke zadruge s o. j., Zagreb I, ^pštni predal 180, izide v polovici grudna z večjezičnim tekstom, in se “°de razposlal v' svrljo propagande zn ^šo filatelijo ua zbirače in društva y8eh inozemskih držav in se opozarja-30 naši zbirači, da vpošljejo svoje ?fj|ase na uredništvo lista, ker bodo imeli zelo velik uspeh.
Pilatelistiška sezona. Filatelija ni Vezana na nikalca uslove obstanka in ‘Ovitka, pa ima vendar svojo s sezono«, katera počerija v jeseni, a svr-*4va po letu. Po zimi. ko so večeri
dolgi. sedijo zbirači prisvojili zbirkah in interes z* zbiranje raste od
dneva do dneva, a po leti 'zopet ne-stane. Letna vročina, kopanje, izleti in letovišča, z vsem mogočimi zabavami itd. opasni so konkurenti zbiralskemu športu. Sedaj je med tem sezona v polnem teku. Trgovci znamk Vračajo se s poslovnega potovanja. Pripeljali so polne kovčeke znamk, katere bodo za časa sezone razprodali.
Pripeljali so kataloge i» drug« filate-li*tiške potrebščine,, katere se pri nas ne izdelujejo, Čeravno število uaših resnih zbiračev znamk znaša preko 5000. , Redakcije filatelistiških časopisov delajo s polno paro, društveni odbori se posvetujejo, pa vendar se v javnosti o tern lepem športu, kateri sc je po preokretu zelo lepo razvil, zelo malo ve.	B.	G.
€hsp0darsfw®.
iiii Mi psi.
Stanovanjsko bedo odpravimo ie-ključno le z zidafijem novih stavb. Dragega izhoda ni.
Vprašanje je: naj zida javna oblast (občina, država), ali pa privatniki. Vsekakor bi se’ dalo o tern veliko govoriti. Kakor je pokazala dosedanja praksa, je zgradba stanovanjskih hiš najlažje izvedljiva na ta način, da se pritegne tako javno, kot privatna sredstva.
Zadnji čas se je poskušajo inredbe-nim potom primorati privatni kapital, da zida stanovanjske liiže. V splošnem se ta diktat zidanja ni obnesel. Poleg tega se je, kot povsod, tudi tukaj pokazala največja konfuznost v zakonodaji, ki je preklicevala danes tis<o, kar je včeraj ukazovala. Uspehov stanovanjska uaredbe ne moreio pokazati niti glede števila sta-vto, niti gtode višine najemnin.
Odstraniti moramo vse, kar zailr-žuja stavbno podjetnost in upeijaii vse, kar jo pospešuje.
Stavbno in z njitn združeno stanovanjsko vprašanje je samo ob sebi umljivo ozko vezano na vprašanje zerrlji-ške lastnine.
Vzrok današnji stanovanjski mizc-riji je V veliki meri iskati v narodno -gospodarski politiki preteklega in sedanjega časa, k je uvrstila zemljo V vrsto navadnega špekulativnega blaga. Zemlja se kopiči v enih rokah, z zeiv.ljo se veriži in za zemljo se zahteva cene, ki daleko presegajo njeno pravo vrednost.
Zemlja kot taka ni nikak produkt, ki ga je ustvaril človek in se vsled tega z zemljo ne sme postopati tako, kakor z drugimi premičninami, katere proizvaja delavno moč v poljubnem številu jn množini. Z zemljo zato ‘.udi ne sme posameznik razpolagati tako svobodno, kot z drugimi dobrinami. V slučaju' vojne, mora v boj cel narod za celotno zemljo. Ako mora braniti celokupen narod celokupno narodovo zemljo (ki .ie slučajno tudi v posesti posameznika«, je posameznik za^ njemu pripadajoči del odgovoren celokupni državi in narodu. Pravično je torej, da ima tudi narod kot celota gotove solastninske pravice do celokupne zemlje. Načela o narodovi solastninski pravici do vse zemlje, danes sigurno ni mogoče realizirati. Mogoče pa je, da se z zemljo, ki je last posameznikov ne bo razpolagalo v škodo celote.
Posest zemlje daje zemljiško rei’to. Kaj pa je zemljiška renta? Zemljiška renta je oni znesek, ki ga daje kos zemlje brez dela in porabe kapitala. Zemljiška renta se tem bolj zvišuje, čim veJje je povpraševanje po zemlji. Povpraševanje po zemlji je pa tam največje, kjer so velike množine naseljene na malem prostoru. Gotovo je, da bi bila danes stavbna podjetnost veliko večja, če bi ne bila stavbišča tako oVaga; ko bi zemljiška renta, t. j. dobiček, ki ga iščejo in dobe posamezniki zemljišč, ne bil tako visok.
Proti neupravičenemu zvišanju zemljiške rente je mogoče nastopiti izključno le z davčnim vijakom. V splošnem imajo predpisi davkov to lastnost, da se prevale iz enih ram na druge. Le davek na zemljiško rento se ne da prevaliti na druge. O tem so sl vsi nacijo-nalni ekonomi edini. Z davkom na zemljiško rento je obremenjen le oni, katerega ta davek zadene. Pri tem imamo pa to prednost, da davek na zemljiško rento skoraj izključuje špekulacij^ z zemljišči In tako mnogo pripomore našemu končnemu cilju; dobrobit zemlje ni namenjen le za enega, ampak za vse.
Zemljiško rento je obdavčiti po njeni faktični vrednosti, t. j. ne samo po vrednosti, ki sestoji s&mo iz eventuel-nega letnega donosa, ampak upoštevati je tudi oni prirastek, ki je nastal vsled podraženja zemljišč. Zato se naj uvede davek po splošni vrednosti zemljišč in opusti sedanji način obdavčenja.
Pravilno obdavčena zemljiška renta bo blagodejno uplivala ua dene zemljišč in s tem znatno pripomogla, da se uresniči velika socijalna akcija za ublaže-nje stanovanjske bede.
PrldoS9§¥aite
111E močnike!
1
Zaclnji protidraginjski nemiri na Dunaju so zopet opozorili svet na obupno finančno situacijo Avstrije. Njihov potek je znan. Demonstracija, naperjena proti novemu podraženju kruha se je razvila v razbijanje in plenjenje kavarn in trgovin. Šele pozno zvečer je policija udušila nerede, ki so povzročili milijardno škodo.
Ti dogodki so resni znaki gospodarske propasti, k kateri se bliža naš severni sosed z presenetljivo naglico. — Skoro popolna brezvrednost avstrijske krone, stomilijardni državni deficit, v ogromnih valovih stopnjujoča se draginja po vsakem padcu avstrijske valute, stoji v ozadju zadnjih dunajskih dogodkov.
Avstrijska valuta se bliža po svojem kurzu že ruski valuti. Ni mogoče reči, da bi bila za to katastrofo popolnoma odgovdrna sedanja avstrijska vlada, ki je povojno demoralizacijo in politični iluzionizem, ki je bil karakterističen za poprevratno politično življenje v Avstriji, zamenjala z treznejšim in realnejšimi nazori na gospodarske In politične razmere države. Toda stari grehi, zagrešeni v početkih samostojnega državnega življenja Avstrije se sedaj strašno maščujejo. Takrat je bila Avstrija bolnik, ki ni hotel ozdraveti in ki se ni popolnoma nič brigal za zdravniške nasvete. Medtem ko so ostalfe nasledstvene države razvile bolj ali manj gorečno gospodarsko delavnost, da bi se opomogle iz povojnega razvrata, je Avstrija mirno sedela pod svojimi zelenimi gorami In hrepeneče gledala na rešitelje izza mej — enkrat na Madžarsko, drugič v Nemčijo, potem zopet na antanto. In česar ni uničila to udanost v voljo božjo, to je uničil borzni špekulant — dunajska borza je postala evropski eldorado najbolj divje valutne špekulacije.
V zadnjih mesecih' je neizpremenlji-vost nove politične ureditve v Evropi in neomajnost narodno - gospodarskih zakonov iztreznila dunajske politike., Zamore se konstatirati pri njih stremljenje storiti vse mogoče za ozdravljenje smrtno bolnega gospodarskega organizma. Toda ta sanacija ni mogoča br^ kreditov s strani antante, na katere Avstrija že cela leta zaman čaka.
Ako dospeva Avstrija danes k koncu, je kriva temu v veliki meri tudi antanta, ki stalno odlaga obljubljeno kreditno akcijo in se omejuje le na to, da vzdržuje na Dunaju svojo komisijo, ki naj preiskuje finančno stanje države, za neizpolnitev svojih obljub pa zavrača krivdo z ene vlade na drugo in z najvišjega sveta na zvezo narodov in obratno.
V teh dneh dosega avstrijska kriza svoj višek. Zima bo ta razvoj še pospešila in če ne bo antanta nudila nujne ‘pomoči, se bodo v Avstriji kmalu ponovili resni dogodki. Naj pa bo stanje te države v kakršnemkoli stanju, igra vendar v državnem sožitju srednje Ev-? rope tako vlogo, da bi kakršenkoli prevrat v njej čutile tudi vse sosednje države. Vsled tega nam ne sme biti vseeno, kakšna usoda da jo zadene.
"-f Nemški gospodarski »Drarig nach Osten«, Sovjetski gospodarski list »Ekonomičeskaja Zizn« je prinesla te dni nekaj podatkov o gospodarskih Stikih Rusije z Evropo ▼ prvih devetih mesecih letošnjega leta. Tu gre skoraj samo za uvoz, zakaj ruski izr voz je popolnoma prenehal. Na uvozu ima največji delež Anglija, čije izvoz na Rusko se je dvignil s 5 in pol odst. y isti dobi lanskega leta na 32:6 odst, Za Angleško pride Nemška z deležem 22 odstotkov. Pripomniti je pa, da nemški uvoz na Rusko stalno narašča. List meni, da bo v bodoče angleški uvoz kmalu padel, ker obstoji angleški uvoz po večini iz živil. Nasprotno pa bo Nemčija kakor industrijska država svoj izvoz na Rusko še pomnožila.
-f- Svetovni petrolejski trust. V
Filadelfiji v Ameriki se je ustanovila družba z delniškim kapitalom 2 milijard dolarjev, ki ima namen spojiti vsa svetovna petrolejska podjetja v kartel. Nova družba se imenuje »World Commerce Company«. Družba »Standard Oil«, ki je podpisala — kakor smo že poročali na tem mestu — s češko-slovaško republiko pogodbo glede pridobivanja nafte, je tudi član
cavadenega petrolejskega Irusta. Generalni ravnatelj kartelne družbe ima biti sedanji ameriški finančni minister
•	Mellon.'
-f Razglas o novi monopolski taksi na vžigalice. Z odločbo upravnega odbora samostojne monopolske uprave M. br. 20.667 z dne 29. novembra 1921 in z odobritvijo gospoda ministra za finance z dne 26. novembra 1921, br. 7400, se je monopolslca taksa na vžigalice zvišala ter znaša:	1.
pri parafinskih vžigalicah z okroglo 100 klinčki 24 par od škatlic; 2. pri žveplenih vžigalicah v škatlicah z okroglo 120 klinčki 24 par od škatlice; 3. pri švedskih normalnih vžigalicah z okroglo 60 klinčki 22 par od škatlice; 4. pri malih švedskih vžigalicah v škatlicah z okroglo petdeset klinčki 20 par od škatlice. — V tem zmislu se izpreminja tukajšnji razglas z dne 21. novembra 1921, tov. številka 7364, Ur. 1. 141. — Pokrajinska mo-nopolska direkcija v Ljubljani, dne
5.	decembra 1921.
-f- Prijave avtonomnih dolgoV: G. minister za finance je odredil z odlokom z dne 26. novembra 1921 D broj 17836, da se r.ok za prijavo obveznic pokrajinskih avtonomnih dolgov Hr-vatske, Slavonije, Bosne, Hercegovine, Slovenije in Dajmacije (»Uradni List« št; 132 z dne 3. novembra 1921) podaljša do 31. decembra 1921 za vse imetnike takih obveznic, v državi in inostranstvu, ki prijav do sedaj niso mogli predložiti. Državljani, ki žive v kraljevini morajo predložiti prijave generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu, državjjani pa, ki žive v inozemstvu diplomatskem predstavništvu naše kraljevine. V prijavah naj se navede:	1. ime, priimek, poklic,
»tanovališče in državljanstvo lastnika;
2. vrsta obveznic (naslov posojila) serija in številka kakor tudi nominalna vrednost vsake posamezne obveznice;
3. od kdaj je v posesti obveznic; 4. kje, pri kateri državni napravi ali pri katerem državnem zavodu se izplačujejo kuponi — obresti.
-f- Izvozna trgovina Češkoslovaške meseca aprila 1921. Celokupni uvoz 4,368.588 q, 35.460 kosov. Celokupni izvoz 8,147.436 q, 358.000 kosov. Uvoženega je bilo 99.86% po kopnem, 0:14% po Labi in Donavi; izvoženega je bilo 99.96% po kopnem in 0:04% po Labi in Donavi.
-f- Povišanje železniških in poštnih tarif v Avstriji. Val draginje se vzpenja na Dunaju vsak dan višje in vsak dan so na trgu druge višje cene, ki so že fantastične. Tudi železnica in pošte bodo zvišale svoje tarife, kar bo v večnem kroženju zopet odsevalo na cenah za predmete prve potrebe.
-j- Vprašanje nemškega moratorija v angleškem kabinetu. 30. novembra t. 1. je pretresal angleški ka-
binet' rp ra »a h je nemškega moratorija. Londonska City z zadoščenjem komentira moratoj kar pa je razumljivo, ker je Angliji na finančno 'utejeni Nemčiji več ležeče, kot na njenem po-ldfhu.
-j- Nova industrija lesenih skat-ljic v Vintgarju. Tvrdka Vintgar d. t
o.	z. je pričela pretekli mesec v velikem obsegu z izdelovanjem lesenih škatljic iz bukovega in smrekovega lesa za' polnjenje raznih mazil, smole, kolomaza, kreme, kpkor tudi lekarniške potrebščine. Ta predmet se doslej ni izdeloval v naši državi, dasi je bil® dovolj primerne surovine na razpolago. Nova tovarna »Vintgar« v Gorjal} pri Bledu, je opremljena z najmodernejšimi stroji in ima poleg teg* tudi moderno opremljeno tovarno za pohištvo in vrtne stole. Domače podjetje vsem interesentom najtopleje priporočamo.
-f- Novo industrijsko podjetje »Vaga d. d. v Zagrebu. V Zagrebu je osnovano novo industrijsko podjetje »Vaga« d. d., ki bo proizvajalo ter popravljalo in prodajalo tehtnice in uteže. Izdelovalo bo vsakovrstne tehtnice po sistemu in patentu Schember. Delniška glavnica znaija 1.000.000 kron.
-f- Izdelovanje kisika v Rušah pri Mariboru. Tovarna za dušik v Rušah je pričela pretekli mesec z izdelovanjem kisika, ki se potrebuje v raznih industrijah in lekarnah. Njene napra* ve zadostujejo, da krijejo popolno potrebo kisika v naši državi in razen tega še namerava v kratkem tudi pričeti z izdelovanjem vodikovega supe* roksida, ki se rabi v kemičnih obratih, na kar vse interesente opozarjamo.
-j- Moratorij za Nemčijo? Po poročilih iz Londona je bilo potovanje Stinnesa in Rathenaua baje v zveti z vprašanjem moratorija za Nemčijo, ki se smatra za edino možno sredstvo, da se reši problem reparacij. Dr. Rat-henan je obiskal različne vplivne osebnosti, med njimi tudi angleškega dr« žavnega kancelarja.
-f- Avstrijsko posojilo. Pred nekaj tedni je bil sklenjen dogovor gleda 250 milijonov mark med dunajskimi velebankami in diskontno družbo, banko »Deutsche Bank« in bančninjl tvrdkami Bleichroder & Mendelssoh« v Berlinu. Gre pri tem izključno «• privatno posojilo udeleženih bank, pri katerem nista intervenirali oboje* stranski vladi. Posojilo je namenjenq za avstrijsko državno upravo,
-f Viseča železnica v Bakru. Vi* preddela za visečo železnico Bakef, železniška postaja in Baker 'pristanišče, so gotova, tako da se bo pričelo v kratkem z zgradbo železnice same« Ker bo ta železnica za naše Primorje velike važnosti, je želeti, da se zgradba v kratkem dovrši.
Dn@vn@ vesti.
— Izpremembe v drž. politični službi.
Izstopil je iz državne službe konciplst pri okraj, glavarstvu v Radovljici g. dr. L. Lobe. Začasno je upokojen okrajni tajnik v Mariboru g. Ivan Koudelka. Za okral. žlvi-nozdravnika v Šmarju je imenovan g. Fr. Ooljar za sodna okraja -Šmarje in Rogatec.
— Izpremcmbo v državni gospodarski službi. O. inž. Drago Švigelj je Imenovan za suplenta na srednji gospodarski Soli v Mariboru v 9. čin. razredu. Za sadjarskega inštruktorja na vinarski šoli v Mariboru ie imenovan g. Fr. Aplenc. Potovalni učitelj g. E. Maršlč je na lastno prošnjo razreden službe. O. Iv. Pavčič je imenovan za asistenta pri drž. cinkarni v Celju.
— Izpremembe v sodni službi. Imenovani so: za višjega dež. sod. svetnika in predstojnika okraj, sodišča na Prevaljah g. dr. Janko Doljan, za deželnosodne svetnike pa gg. Janko Guzelj za Maribor, Jakob An-tloga za dež. sodišče v Ljubjani, dr. Fr. Cvetko za Trebnje, Mih. Vehovar za dež. sodišče v Ljubljani; za deželnosodne svetnike in predstojnike so imenovani gg.: Jakob Jan za Krško, dr. Iv. Širk za Metliko, dr. Rupert Celestina za Črnomelj, Miroslav Muha za Dol. Lendavo; za okraj, sodnika ln predstojnika sta Imenovana gg.: Kaletan Premersteln za Logatec ln dr. Fr. Kovča za Mursko Soboto; za okral. sodnika sta Imenovana Iv. Krall za dež. sodišče v Ljubljani ln dr. Rud. Sajovic na dosedanjem mestu; za sodnike so imenovani gg.: Štefan Vodošek za Slov. Bistrico, dr. Rih. Tomšič, za Dol. Lendavo, Ivan Trinkavs za Mokronog, dr. Janko Košan za Ptuj, Mih. Cer-noš za Laško, dr. Slavico Sumenjak za Šmarje, Jos. Troje za Črnomelj, dr. Josi Čemer za Št Lenart, dr. Jos. Dolničar za Ptuj, dr. Jos. Pretnar za Laško, Tilen Levec za Konjice, dr. Fr. Strlžič za Mursko Soboto, dr. Fr. Tavželi za Št Lenart, Rud. Ročnik za Šoštanj, Milan Tominc za Slo-venigradec, dr. Jos. Kavčič za Mursko Soboto. Premeščeni so gg.: sodnik dr. Tomo Turata iz Ljutomera v Gor. Radgono, dr. Mile Jenko iz Ptuja v Litijo, dr. Jakob Prešeren iz Krškega v školjo Loko. Na lastno prošnjo je vpokojen sodni svetnik v Koz-lem g. Ant Zdolšek.
— Kmetijski svet je sklicalb ministrstvo za kmetijstvo ln vode za dan 12. t. m. Sela bo trajala do 18. t m. Na dnevnem redu so: razprava o zakonskem načrtu za zavarovanje živine, razprava o zakonu glede kmetijskega osebnega kredita, poročilo o kmetijskem hipotekarnem sodiSču, poročilo
o	železniških tarifah z ozirom na kmetijstvo, poročilo o zakonskem načrtu glede organizacije poljedelske službe med narodom.
— Stanovanjska uredba. Zakonodajni odbor razpravlja o stanovanjski uredbi, *)0 kateri se ne bo smelo najemnikom odpovedati do konca leta 1924.‘Do konca leta 1922 ostanejo v veljavi še dosedanje . določbe
, glede stanarine, a za leto 1923 in 1924 bodo glede stanarin odločala v spornih sluSallh
posebna razsodišča. S početkom leta 1925 odpadejo vse omejitve za hišne posestnik*.
— Od poletja sem deluje v Ljubljani Biro rada drž. komlslie za ruske begunca za Slovenijo In severno Hrvaško. V tem času je bilo s posredovaniem tega biroa nameščeno do sto ljudi in je biro prejilo dobre odzive od delodajalcev iz raznih* krajev za poslane delavce. Tudi so bili v tem času odkriti in zaključeni tečaji slovenskega jezika v Ljubljani, Kamniku in Stvnišču, kjer je pri ižpitu prisostvoval delegat'višjega šolskega sveta, ki je odobril uspeh in znanje slovenščine teh učencev. V sedanjem času se vrši v Ljubljani rudarski tečaj (jamomerov in rud. tehnikov), ki se zaključi 1. marca 1922. V teku svojega delovanja je ljubljanska agentura srečavala s strani oblasti, kakor tudi s strani predstavnikov magistratov in prebivalstva Slovenije prijateljske odnošaje in Izdatno pomoč. Biro rada se nadeja, da interesi oseb, ki potrebujejo delavne moči, vine^čajo v tem slučaju tudi željo pomagati bratom Slovanom in zagotavlja preskrbo dobrih delavcev, vestnih uslužbencev in strokovnjakov.
— Ponarejene madžarske krone. Bo-dimpeštanski policiji so •prijavljeni nešte-viinl slučaji ponarejenih bankovcev po 1000 * in 500 kron. Falzliikati so zelo slabi In lih Je lahko poznati. Izdelani so nekje v inozemstvu.	,
— Darila za slepce. Gospa Krista Jelenc, Inženerjeva soproga je podarila slepemu gojencu citre, za kar ji Izrekamo naj-toplejo zahvalo.
>— Za zgradbo doma za slepe. Gosp. Fr. Rus, ravnatelj csk. banke je daroval mesto venca na krsto pokojne Klare Tavčarjeve Iz Št. Vida prt Prevojah, znesek 200 kron.
— Dve neimenovani osebi iz Adlešičev pošiljate po g. župniku Ivanu Šašeljnu 4t)'kron.
— Neimenovani 30 kron. — Pri neki svatbi na Lancovem pri Radovljici so nabrali za zgradbo novega doma 200 kron. — Gojenke zasebnega učiteljišča v Mariboru so v isto svrho poslale 400 kron. — G. Št. Gogala v Ljubljani 40 kron. — Mesto venca na grob pokojnega g. Fr. Ta-ira, nadzornika južne železnice po uradništvn odd. 111/4 obratnega ravnateljstva izročil g. Fr. Bonač 660 kron. — Vsem darovalcem neiskrenejša zahvala
— Sv. Barbara v Halozah. Našo Jolo (I. a razred) je nadzoroval pred dnevi lokalni višji šolski nadzornik (brez imena) skozi okno. Toliko danes. — Prihodnjič ga pošljemo, da poišče erarske predmete v zalogi raznih uzmovičev, pa le zato, da se spoznamo.
— Poizkusen samomor vsled nesrečne ljubezni. Neka zagrebška družina stanujoča na Iliči, pričakovala je v najkrajšem času radosten družinski dogodek. Najstarejša hčerka se je Imela poročiti z nekim mladeničem, s katerim je imela znanje že štiri leta, ki je zahajal k nji v stanovanjc in bil sploh že tako udomačen, kot bi spadal k
“rodbini. Vsi so bili mnenia. da le.liiibezeu
mladega moža napram deklici popolnoma lskgena In da se to znanje ne more zaključiti drugače, nstro s svatbo. Zadnje dni pa se je začel -mladenič precej čudno obnašati in opuščati svoje redne večerne posete. — Vendar to še ni, obudilo v nevestini družini nlkakih sumničenj dede njegovih poštenih namenov. Kar naenkrat pa se je zgodilo neka), kar je zadelo deklico hujše od strele. Zvedela je namreč, da so njen zaročenec pripravlja k ženitvi z drugo in da je bil s svojo novo zaročenko že dvakrat oklican v cerkvi. Ta strašna'vest je ubogo deklico tako silno potrla, da je noč in dan prepla-kala ter se končno odločila, da sl konča svoje nesrečno življenje. Ko se je nekega večera, kakor po navadi zaklenila v svojo spalno sobico, le odprla plinovo cev. Pozno ponoči je prišel domov njen oče In takoj začutil duh plina po vsem stanovanju. V »trašnl slutnji je začel trkati na vrata hče-rine sobe In ker se ni odzvala, je vdrl s silo v sobo, zgrabil že nezavestno hčerko •er Jo nesel na prosto. Deklica je sicer re-Sena toda njen obup je tako silen, da morajo neprestano paziti nanjo, ker se boje, da bi si vnovič ne poskusila vzeti življenja.
— Zastrupljene v Savljah pri Ježici. Pred meseci je bila v Savljah zastrupljena neka kmečka dekle, Istočasno je Izginil neki Fr. Kustelj, katerega so seaaj v Gorici aretirale italijanske oblasti ter ga Izročile llašlm oblastim. Kustelj je it v zaporih ljubljanskega dež. sodišča.
— Posledice prepovedane ljubezni. Narednik Matulič, po rodu Dalmatinec, je padel v zelo nesrečen položaj, čeravno oženjen In oče treh otrok, se je vroče zaljubil v neko prefrigano žensko. Ta ljubezen ga Je dovedla do popolne propasti. Ce bi bil Matulič živel samo sebi ln svoji družini, bi bil s svojimi dohodki lahko izha'il, toda brezdušna ljubimka je zahtevala od njega zdaj to, zdaj ono, zadnje čase ji Je moral dajati tudi denar In to vedno večje vsote.
i	Matulič pa, da bi si nabavil čim večje vsote denarja, je začel posegati po tuji lastnini. Bil Je polkovni skladiščnik In kradel Je iz skladišča drage angleške konserve, sukno In dr. *ln vse to odnašal v stanovanje svoje ljubimke. Ukradene konserve Je llubimka potem po večini razprodala zidarskim delavcem. Končno Je prišla ta nečedna manipulacija na dan In Matullča so zaprli, ukradeno blago pa zaplenili. Vrednost zaplenjenih konserv znala okoli 15.000 kron. Doslej S* ni ugotovljeno, koliko časa Je Matulič Izvrševal to tatvino v skladišču, to bo natančneje dognala preiskava, ko bo pregledala inventar.
Uubllana.
"■ Slovesno odlikovanje predsednika vlš/ega šolskega sveta. Danes dopoldne Je gospod pokrajinski namestnik Izročil predsedniku višjega šolskega sveta g. dr. Stanislavu Bcuku podeljeno mu odlikovanje reda Sv, Sava IV. razreda. Po nagovoru g. pokrajinskega namestnika na odlikovanca, v katerem Je poudarjal njegove velike zasluge na iolskem polju, se je ta v kratkem govoru zahvalil za odllkovanle. Slavnosti Je poleg ravnateljev In nekaterih profesorjev ljubljanskih srednjih šol ter uradnikov višjega šolskega sveta In prosvetnega oddelka prisostvoval tudi načelnik prosvetnega od-1 delka pokrajinsko uprave g. dvorni svetnik Skaberne.
«=' Imenovanie v policijski službi. Pristav pri ljubljanskem policijskem ravnateljstvu g. Fr. Fink |e Imenovan za ravnatelja pomožnih uradov.
«=» Občinsko sodišče za pobijanje draginje v Ljubljani Je na svoji seji dne 30. novembra 1921 sklenilo: Jakob Orli,, pekovski mojster je bil obsojen na 1000 dinarjev, ker Je pekel prelahek kruh. Ker niso označili cen, so bili obsojeni:. Pečenko Filip, trgovec, Turjaški trg ln OabrenJa Franc, Du-nalska cesta po 1000 dinarjev. Eberle Ana. modlstlnja, Mestni trg, Stuchly.Maschke Ana. modlstinja. 2ldov*ka ulica, Benda Pavla, modistinja. Pod Trančo po 500 dinarjev. — Ker Je prekoračila dovoljeni dobi-
i	Je ^Ha obsojena Vrečar Neža, branlev-ka. Zaloška cesta na 100 dinarjev. — Radi prekoračena maksimalnih cen Je bila obsojena Ocvirk Marija, mesarica, Šolski drevored, na 1000 dinarjev In Marčan Andrej, mesar.. Rimska cesta na 25.000 dinarjev ln 10 dni zapora.
*= Cankarjeva proslava. S. D, I. Z. »Svoboda« priredi v soboto ob tretji obletnici Cankarjeve smrti proslavo v Mestnem domu ob 8. url zvečer. Predaval bo o Cankarju In njegovem delu pesnik A. Podbev-šek, gdč. Štefanija Ravnlkar-jeva pa bo recitirala odlomke Iz Cankarjevih del. Vstopil1"® zna*® 1 Din. Ker Je večji del čistega dobička namenjen Cankarjevemu spomeniku. pričakujemo obilne udeležbe. Obenem opozarjamo, da Je Izšla lepa, Cankarjevemu spominu posvečena številka družinskega mesečnika »Kresa«, ki stane 6 Din. In da je »Svoboda« Izdala tudi razglednice s Cankarjevo sliko, katere veljajo pol Din. Tudi od razprodaje »Kresa« ln razglednic je večji del dobička namenjen Cankarjevemu spomeniku.
— Ljubljanski trg. Nakup Je postal zadnje tedne slabotnejšf v precejšnji meri vsled pomanjkanja denarja. Ooveje meso kg 20 do 24 K po kvaliteti. Telečjega mesa pri-manlkule; cena 24 in 26 K kg. Enako primanjkuje prašičjega mesa. Slanine ln masti Je na trgu dovolj, nakup slaboten. Slanina
1.	vrste 75 K kg, mast se razprodaja 82 do 85 K kg. Konsum mesnih Izdelkov močno raste. Želeti bi bilo le, da tovarne posvečalo nalstrožjo pažnjo na kvaliteto, ki pri nas v vseh slučajih še ni dosegla prave višine. Olede divjačine in rib se pripravlja zadostna preskrba trga. V petek 9. t. m. se prlčno razprodajati na trgu ribe na drobno ln debelo v vsaki množini In sicer krapi, mali somi In ščuke po 40 K kg, na prostoru poleg sadnih stojnic. Olede jajc Izgleda, da Je zavladalo stalno pomanjkanje. Mleko se plačuje po 8 K liter, množina je že sedal vsled eksporta nezadostna. Kruh bel kg 18.80 K, črn 15 K, žemlje 4.50 dkg 1 K, luksusno pecivo Cene prosto. Sadni trg Je zadostno založen. Jabolka 12 do 18 K kg, hruške 20 do 24 K kg. Orehi 32 K kg. Moka 51. 0 20 K, kaša 13 K, ješprenj 18 K, otrobi 6.50 K. koruzna moka 12 K, pšenica 14.40 K kg, ri 12 K, lečmen II K, oves 9 K, nova , koruza 10.50 K. ajda 9 K, fižol 13 do 14 K.
—	Glede zelenjave je trg krit. Solata endivija 2 do 4 K glava po velikosti, motovilec 20 K kg. zeljnate glave 7 K kg, čebula 15 K kg, krompir 4.50 K, kisla repa ln kislo zelje 12 K kg. — Špecerija: kava 94 do 144 K kg po kakovosti, sladkor v kockah 56 K, v sipi 52 K. olje liter 92 do 96 K. Mestna sprovlzacila Je nabavila v zadnjih dveh nescclh J20 vagonov krompirja, 3 vagone masti, 5 vagonov pšenice In 1 vagon zelja.
** Krompir za Ljubljano. Občinstvo se »pozarja, da so govorice, da Je krompir jjjestne aorovlzaclle armr*ni«n. popolnoma
neutemeljene, o čemur se lahko vsaka stranka v skladišču osebno prepriča. Razprodaja se vrši vsak dan dopoldne do 11. ure in popoldne od 2. do 5. ure.
— Društvo »Soča« bo imelo odslej vsako soboto redne sestanke v salonu hotela L|oyd, Sv. Petra cesta, združene z rednimi predavanji. Prvi sestanek je v soboto, dne
10.	t. m. ob 8. url zvečer. Predaval bo g. dr. J. Lah. Povabljeni vsi člani in prijatelji društva.
*= Koncert v hotelu Tivoli. V četrtek 8. t. m. od 15. do 20. ure. Godba Dravske divizije. Vstopnina prosta. Domače jetrne, krvave In mesene klobase. — Se priporoča Vek. Dolničar.
— Dva mesarja Rudolf Zajc ln Ivan Bizilj sta v neki tukajšnji kavarni Izzivala Fr. Vestmajerja. Ko je Vestniajcr zapustil kavarno, sta mu mesarja sledila In ga na ulica osuvala In pretepla. Vestmajerja so odpeljali v bolnico.
, = Ruski dijaki prirede s sodelovanjem ljubljanskih akademikov v nedeljo, dne 11. t. m. v gornjih prostorih Narodnega doma koncert s plesom in prosto zabavo. Akademijo izvajajo: ruski moški zbor g. Putjate, g. Bangerof, g. Lesevlckl, g. Arhlpov in člani kr. opere: gna. Thalerjeva, g. Levar. Ples vodi ga. E. Poljakova. Čisti dobiček je namenjen v podporo bednim ruskim dijakom v Ljubljani. Začetek točno ob 20. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor.
= Glede poboja pri »Zlatorogu« se Je naknadno ugotovilo, da se v restavraciji sploh nl vršil prepir med civilisti in vojaki, da Rebec ni Imel s kapetanom oz, z vojaki nlkakega konflikta v gostilni, marveč da so vsi gostje lokal mirno zapustili ter so vo-vojakl napadli Rebca na cesti. Vojake Je naročil kapetan, ki je bil na Rebca ljubosumen.
= Naj/leno. Našel se Je slnbejši kožuh v Spodnji Slški. Naslov najditelja se nahaja v upravi lista.
Maribor.
Članom podružnice Narodno-socijalne Zveze mesta Maribor se sporoča, da blagovolijo odslej naprej plačevati članarino direktno pri tajništvu Narodno-socijalne Zveze, ki se nahaja na Grajskem trgu 1. Vsak član naj skrbi, da opravi to svojo dolžnost vsaj do 10. vsakega meseca za celi mesec v naprej, s seboj naj pa prinese svojo člansko knjižico, da se mu v njej potrdi vplačani znesek. Kdor pa bi temu pozivu ne ugodil In bi plačevanje članarine par meseceV opustil, se ga smatra koj Izstoplvšega člana. Zato tovariši, bodite točni ln vztrajni! Tajništvo Narodno-socijalne Zveze v Mariboru.
Prepir za dve ali eno oblast v Sloveniji je dosegel med »Narodom« In »Taborom« že take oblike In ostrine, kakor Je že pri nas navada namreč, da preide iz stvarnosti na osebno polje. Na dolg In dokaj ^tvaren članek za mariborsko oblast dr. Pi-puša je odgovorila najprej »Straža« in zdelala avtorja tako prostaško, da se Je čudil celo tisti, ki dobro pozna »Stražine« manire v plsanj\i napram političnim nasprotnikom. »Stražo« pa Je posnel glavni urednik »Naroda« — g. Pustoslemšek In zašel tudi na osebnost. — Zakaj očitati našim trdnoza-vednlm In že desetletja narodno delavnim ljudem »štajercijanstvo«, ako ne soglašajo z njihovimi nazori, to nikakor ni prav, Fakt je. da je razdelitev oblasti premalo pripravljena in da igrajo v ljubljanski, kakor tudi mariborski oblasti lokalne koristi važno vlogo. Prav tako trpka pa Je resnica, da Ljubljana nl pokazala do sedaj nlkakega umevanja za naše obmejne razmere, bodisi go. spodarske kakor tudi kulturne. Medtem ko Je Ljubljana komaj še enkrat tako velika kakor Maribor In sl Je kopičila razne gospodarske In kulturne Institucije, je metala Mariboru polena pod noge In mu ni dala ničesar. — Ako sedaj napravi »Narod« nekaki plebiscit svojih naročnikov za eno ali dve oblasti, nima to prav nlkakega pomena. Na obmejnih krajih Ima »Narod« zelo redko sejane naročnike, torej bode sigurno Izpadlo glasovanje ljubljanski oblasti v prid.
—	V krajih pa, ki naj bi pripadli mariborski oblasti. Je pa prav gotovo, da bi ljudsko glasovanje pokazalo naravnost ogromno večino proti Ljubljani. To so pa nasledki ln Izkušnje, kako slabo Je skrbela za te kraje Ljubljana, proti kateri Je odpor v vseli slojih.
Kal Jt »S/ov. Narodi Tp vprašanje J«, rešil v prepiru za mariborsko oblast »Ta-, bor«. Pravi, da »Narod« nl glasilo demo-kratske stranke, ampak samo osebno glasilo par starih liberalcev,
O W aldhauserjevi zadevi v obč. svetu prinaša obširno poročilo »Volksstlmme«, seveda iz vidika, kakor sodi nemškutarjem In internacijonalcem. Bomo videli, kako bo pisala po končani preiskavi.
»Glasbena Matica» v Mariboru poroča:
V	zadnjih 2 letih Je nastalo v Jugoslaviji mnogo salonskih orkestrov, ki proizvajajo PO večini tujerodne skladbe, najmanj pa jugoslovanske. Naša Matica Je bila od več strani zaprošena, da bi začela Izdajati skladbe Jugoslovanskih skladateljev in pa tudi skladbe Inozemskih skladateljev po Ju* goslovanskih motivih zn salonski orkester. Matica Je z ozirom na' to, da se dobre Jugoslovanske skladbe razširijo in ker Je to podjetje finansiral g. ravnatelj Alojzij Križnič pri tvrdki »Drava« 'v Mariboru, sklenila, da tej £elll ustreže, akoravno ne sodi Izdaja enakovrstnih skladb v njen de'o. krog. Poživljamo torej Jugoslovanske skladatelje. da nam pošljejo skladbe ea salonski orkester:	1.	violina, violina obltgata,
flavta, čelo, contraba«, harmonij, klavir In udarala (tolkala), lahko pa tudi s kako širšo sestavo. Polijejo se pa tudi lahko klavirske partiture, na podlagi katerih sestavimo sami prireditev za salonski orkester. Skladbe nal bodo veselega značaja: uver. ture, fantazije, potoouri. intermezzi, plesni komadi, koračnici itd. Skladatelji dobe na-grado percentuclno od vsnkega prodanega komada. Cisti dobiček pripade Matici. Skladbe na) sc vpošljejo »Olashenl Matici« v Mariboru, oddelek Struna. Prvi zvezek, obsegajoč 10 komadov. Izide v kratkem.
Prejinll pol’e!Jskl komisar g, Senekovič Ima šestmesečni dopust in biva v Mariboru. Ker se Je tekom treh let s svojim nastooom zelo »prlkuoIU tukajšnjim socl’»ldemokra. tom In nemčurjem, delalo sedaj tl na to, da bi mu vzeli stanovanjei
Života Mlklavia le Izpostavila v Mož« benem oknu manufakturna trgovina Franc Mastek na Glavnem trgu. Pred njeno trgovino se Je kar trlo mladotra sveta, ki Je občudoval to nenavadno reklamo.
Mlklavievnnle Je bilo letns precej živahno v Mariboru, kar se tiče prireditev namreč. Tudi dokaj posrečene so bile Miklavževe prireditve. Privatno se le pa »Miklavž« pritoževal, da se ne more tako nihati. kakor se )e doslej. Saj nf čuda! Zlv. Ijenlske potrebščine so dosegle tako visoke cene. da pod nitmi iečlio val stoli — razen
verižnikov. Najbolj prizadeti pa so pri tem javni nameščenci, katc.i ne more^ zvižati svojih dohodkov razmeram primerno, kakor to stori trgovec ali pa obrtnik. Zato tudi Miklavž piivatno ni mogel storiti toliko, kakor bi bil rud.
Kalce uradnike imamo v službi? Pred nekoliko dnevj,, je bil iz mariborske kaznilnice oddan na ondotni policijsko-inšpekcij-ski urad kaznjenec, kateri bi bil po nared-bi kaznilniikega ravnateljstva maral biti izpuščen na prosto, a ne po odgonu — toda, ker je pa bil tedaj na policiji »slučajno« v službi uradnik, nevešč v tej stroki — ga je poslal po — odgonu, Toda kam? Nl ga poslal v njegovo občino, ampak poslal ga je na celjsko županstvo, navzlic temu, da je bila njegova občina polovico bližje. V Celju na občini je razložil zmoto mariborskega uradnika. No In v Celju? Tudi tu je bil »slučajno« v službi uradnik^ nevešč v stroki, s katero se je bavil.,. Čeravno mu ie on-dotna policija tolmačila, kaj naj ž njim stori — on je ni razumel. (Vsa čast celjski policijski str.ažnici na »magistratu«!) Poslal ga je po odgonu na občino Brežice, namesto na Grobelno, odkoder bi bil imel domov iti le 3 ure. No, prišedši v Brežice na občino, so ga le z veliko težkočo ln nevoljo sprejeli, češ, da to nl njegova občina in »zakaj da so tako neumni v Celju, da delajo toliko brezpotrebniii stroškov.« No, nazadnje so ga le sprejeli in drugo jutro poslali na Rajhenburg, odkoder so ga prostega spustili- v njegovo domačo občino na častno besedo. Zaradi teh neveščih uradnikov je moral 3 dni okoli — skoraj brez vsakih jedil — se voziti in nazadnje iti iz Rajhenburga 7 ur peš. Namesto, da bi bil doma že v torek zjutraj — ie bil šele v petek zjutraj... pa, to je nesramno In podlo za take nevešče uradnike, kateri zavzemajo službe, ki Jih niso zmožni opravljati! Dobro bi lih bilo poslati v obljubljeno deželo, kajti pri nas ne potrebujemo oseb, katere opravljajo službo bolj iz egoističnih namenov — kot pa Iz ljubezni do domovine! — Slovanoljub.
Mariborska kaznilnica. Iz mariborske kaznilnice pošiljajo kaznjenci mnogokrat na uredništva tajna pisma o »slabem ravnanju s kaznjenci«, toda — neverjetne vsebinel Resnica je, da se z njimi ne ravna tako — kakor bi oni radi; toda saj to nl mogočel Kaznjenci hočejo Imeti tako, kakor bi bili na prostosti, a ne v kaznilnici. Hočejo imeti hrano in tobak — Kakor v kakšnem hotelu. Da jim nl dovoljeno pušltl — to pa gotovo nl krivda g. .višjega ravnatelja Fischerja. Boljše izobražen — politični kaznjenec piše: »Kaznjenec, ki j« popolnoma podivjan, ne govori o svojih predstojnikih tako, kakor zaslužijo — ampak po svoji .navadi. Slabim ne dopastl, se pravi, hvaljen biti! Oni ne govore o predstojnikih iz premišljenosti, ampak to delajo iz pokvarjenosti: zato ne govore o gg. predstojnikih, ampak črez sž.« To pojasnilo ne podajam |z sebičnih namenov — podajam le zato, da se pride res-nlci do dna. Drugič več o tem. —• Slovano* ljub.
Prihodnja plenarna seja občinskega sveta se vrši v pondeljek, dne 12. t. m, ob
6.	uri zvečer. Na dnevnem rodu so med drugim personalne stvari, nato pa razprava
o	proračunu mestne občine za leto 1922.
Kal le In kal ni ljudska univerza. O tem predmetu bo predaval dne 15. t. m. ob 8 url zvečer v risalnicl tukajšnje državne realke (II. nadstr.) vseučiiiški profesor dr. Karel Ozwald Iz Ljubljane,
Kakor objavlja tukajšnji policijski ko-mlsarljat, so morajo v smislu odredbe pokrajinske uprave tekom 8 dni prijaviti policijskemu komisarijatu, Slomškov trg št, 1, vrata št. 3 vsi begunci iz Baranje, ki prebivajo v Mariboru, ker bi sicer ne bili deležni zaščite s strani naše države.
Slovensko obrtno društvo priredi dne
11.	t. m. ob pol 10. url dopoldne v Gumbri-novl dvorani splošen obrtni shod, na čegar dnevnem redu se nahajajo sledeče točke:
1.	splošni obrtni zakon, 2. obdavčenje malega obrta, 3., protest proti centralizaciji obrt-ne zadrugo v Ljubljani.
Na Dunaju sta se poročila dne 5. t. m. članica tukajšnjega narodnega gledališča Iva Žetinska z bančnim uradnikom Franom Šetlno, Kot priči sta prisostvovala poroki odvetnik dr, Škapin in profesor Janovskl.
V	občini Devica Marija pod Mariborom se nahaja 42 studencev, ki so pa vsled dol-gotralne suše vsi usahnili, tako da se mora prebivalstvo oskrbovati s vodo Iz bližnje Drave.
Tukajšnji varnostni oblasti se Je posrečilo prijeti člane večje družbe tatov In vlomilcev, ki so že dalle časa ogrožali javno varnost tako v Mariboru in okolici kakor tudi v Cellu, Ljubljani in Zagrebu. Družba je bila dobro organizirana in Je štela nekako 12 članov. Od t?h se Je posrečilo do-slel 11 aretirati In oddati državnemu pravd-nlštvu. Aretirani so bili: 24 letni Adalbert Pubik Iz Dunaia, 30Mn| Josip Raiherd Iz Heba (ČSR), 29 letni Pavel Maltz Iz Gradca. železničar Ivan Kmetič ln nlega žena in njegov mlajši brat Hans Kmetič s svo|o ženo. vsi Iz Radvanja. Nadalje Je pripadal družbi tudi znan) tat Franc Otorepec, ka. terega so pa že poprej zaprli. Potem Martin Jurančič, ki Je ukradeno blago skrival In prodaial, nadalje Ivan Breznik In Anton Pilih. Vseh- 11 Je bilo oddanih državnemu pravdnlštvu. Dognalo se Je veliko število tatvin, ki so Jih Imenovani Izvršili deloma v mestu samem, deloma tudi drugod.
Celle.
Seja občinskega odbora obilne Celje-okoVca se vrši v nedello 11. decembra ob pol 9. url dop. v občinski pisarni na Bregu.
Mladinska predstava. Danes v četrtek 8 t. m. popoldne ob 4. url priredi ženska CM podružnica v veliki dvorani Narodnega d^ma mladinsko Igro s petlem v 3 dejanjih »Tončkove sanie na Miklavžev večer«. Igro Je snlsal Fr, Polec. Igra se pod vodstvom ge. Vere Založnikove. Predstava se ponovi v nedeljo 11, deo. ob 4. uri popoldne.
. Izvanrednt občni zbor žen?k»ga odseka Cepkega Sokola se vrši v nedeljo 11..dec. nb 10, url dopoldne v telovadnici. — Po občnem zboru Je društvena odborova seja.
Šahovski match Celle—Maribor. V nedello 11. decembra se vrši v Cel'u match med cel!sklm In mariborskim šahovskim klubom. Vsak klub postavi Jest svolih najboljših igrnlcpv. Mariborski komabatentl so gg. Faval, Hoč»var, Kramer, Kroglevskl, Nelepša ln dr. Stefančič. Stroške matcha nosi celiskl klub. Celle se vedno boli razvija v šahovski centrum Slovenile. C^tnl predsednik mnteba Je predsednik celjskega kluba g. dr. A. Schvvnb,
Na celjskem poštnem uradu se nameščenci po poročilu »N. D.« rclo pritožujejo nad pnmanllonlom nsobtn |n nad preohlo. žennst'0 z delom. To cbčtrtHo tudi stranke, rbstl v oddelku nr| poštni b!aia'nl In n« v telefonskem oddelku. Poštno ravnateljstvo v
Ljubljani naj bi dalo zadostno število uradujeva na razpolago. S tem bi se razbremenilo urailništvo s preobloženostjo poslov in tudi strankam bi ne trebalo pri svojih opravkih na pošti izgubljati po nepotrebnem časa. — Tudi uradni prostori so baje nezadostno kurjeni.
Celjsko pevsko društvo zelo trpi vsled nerednega obiskovanja pevskih vaj s strani pevcev in ne more napredovati pevski zbor društva tako, kakor bi lahko sicer, če bi pevci izvrševali svojo dolžnost. Vsled tega bo društvo izvedlo poskus, zasigurati redno obiskovane pevske vaje. Sestavila se oo lista pevcev in pevk, ki se bodo prostovoljno zavezali, brezpogojno obiskovati pevske vaje. Oniin, ki še potom ne bodo pevskih vaj redno obiskovali, bo vstop k vajam za tekočo sezono zabranjen. Če se bo ta organizacija vzdržala, je tudi umetniški uspeli zasiguran, če pa tudi to ne bo pomagalo, i}a bo Čelje moralo ostati brez umetnega zbornega petja.
Pri porotnem zasedanju, ki §e prične v pondeljek 12. t. m. pri celjskem okrožnem sodišču pride med drugimi k razpravi tudi slučaj roparskega napadalca Kagerja.
Nekateri lastniki hiš v Celju še vedno 11° smatrajo za svojo dolžnost pustiti snaži-tl in potrositi hodnikov ob svojih hišah.
I	ani, pa tudi že letos, so se ob slabem zimskem vremenu vsled take zanikrnosti že pripetile nezgode, da so se ljudje pri padcu poškodovali. Naša straža v tem oziru vse premalo stopa lastnikom hiš na prste.
Elektrika še vedno ne funkcijonlra. Danes se poJaVijo nedostatkl v tem delu mesta, da Je isto v temi, jutri zopet drugje Itd. To traja sedaj že dober teden dni. Če se tl nedostatkl pojavljajo vsled preobloženosti o.mcžja, se naj poleg drugih ukrepov ukrene tudi to, da ne bodo nekatere stranke kurile po večerih na svojih lestencih po pot do šest žarnic, dočlm drugi še ene, ki jo slučalno Imajo na razpolago, ne morejo pr'žgatl.
Pomanjkanje Jajc Je v našem mestu postalo zadnji čas občutno. Moraš imeti srečo, da Iztakneš kakšno na trgu za ceno 10 do 12 kron komad. Smo radovedni, če so merodajni člnltelji tozadevno že kaj ukrenili pri jajčjlh Izvozničarjlh, da bl Isti stavili zadostno število jajc za mestno prebivalstvo po nizki ceni na razpolago.
Smrtna kosa. V Gradcu je umrla 4. dec. po kratki bolezni gospa Josipina Sellak. pi lestnica na Miklavževem hribu pri Celju In vdova bivšega celjskega mesarja Sella-ka. Truplo prepel] ejp v Čelje in bo- pogreb v petek 9. dec. pop. na okoliškem pokopališču.
PtuJ.
Danes se predstavlja v mestnem kinu igra v 6 dejanjih »Nilska kraljica«.
Kal ne velja za vse hišne posestnike odredba mestnega magistrata, da morajo sneg s trotoarja Izpred svojih hiš očistiti?
—	Zdi se, da ne, ker ga še sedaj leži pred nekaterimi precej na debelo. — Mestni ma. gistrat naj odredi, 'da se pri takih zanlkr-neZlh da na njihove stroške osnažltl.
Kap le zadela gdč. Breskvar, učiteljico iz Ormoža. Prišla je na obisk k svoji sestri ge. dr. Geršakovi. — Dne 4. t. m., ko it prišla s sestrinimi otroci od Miklavževega večera, je šla v sobo, da se preobleče. Stoplvšl na prag, Je padla in Je bila čez nekaj časa mrtva. — Preostalim naše sožalje!
Najemniki, pristopajte k društvu hišnih na!emnlkov In podnajemnikov ter pridite vsi dne 10. decembra ob 20, url na občni zbor \ Narodni dom I
Ob vsaki prtllkl, ko se nabira mllodare v dobrodelne namene, kakor n. pr. pred par dnevi za ubogo deco ali članarino kakega društva, Imajo nekateri to grdo navado. da direktno žalijo nabiratelja. — Če kao noče nič darovati, naj to pove v lepem tonu, ker ga nobeden ne sili, da bl moral kaj dati, če Je pa komu neljubo, da se pride k ttiemu pobirat članarino, naj se Izbriše Iz društva In ga ne bo nihče več nadlegoval.
Da pa se tistega, ki se žrtvuje ter hodi <>d hiše do hiše, še povrh vseh grenkih besed, ki jih mora mirno požreti, žali, to nl do«tojno.
Repertoar Narodnega gledališča:
Dremat
četrtek, 8. decembr^ — Pampellška. Ob 3, url pop. Izven.
, Četrtek, 8. decembra «- Ljubezen. Ob
8.	uri. Izven.
Petek, 9. decembra — Pampellška. E.
Opera«
četrtek, 8. decembra — Labodje Jezero. Izven.
Petek, 9. decembra — Tosca. D. \
V	založbi Glasbene Matici v Ljubljani
so izšle narodne pesmi Beneških Slovencev, katere Je zbral In uredil Rihard Orel. Cela zbirka šteje 64 četveroglasno harmo. nlzlranlh narodnih pesmi ter 15 enoglasnih rezijanskih. Zbirka stane 30 kron ter se dobiva v pisarni Glasbene Matice v Ljubljani, Gosposka ulica 8/1.
Na konservatoriju Glasbene Matice v Ljubljani se poučujejo sledeči orkestralni Inštrumenti: flavta, oboa, klarinet, rog, trobenta, pozavna In kontrabas. Ravnateljstvo konservatorija Glasbene Matice vabi, da se prlglase za te predmete še novi učenci. —■ Priglasiti se Je v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici 8/1. med uradnimi urami.
Hrvatsko pevsko društvo »Kolo« pri-redi v nedeljo, dno 18. decembra 1921 v veliki dvorani hotela Union Koncert z Izbranim sporedom. Pevski zbor šteje 80 pevcev ln pevk ter je ravnokar absolvlral z naj-Jepllm uspehom koncertno turnejo v Beogradu, Subotici In Osjeku. V Beogradu je prejelo društvo od kralja odlikovanje red sv. Save III. razreda. Na ta koncert že danes opozarjamo naše občinstvo. Več o sporedu prhodnjlč.
in
»Klnofon«. 15. decembra, začne !zhaj-*l v Zagrebu revija za filmsko umetnost h kulturo. Revija bo Izhajala vsakega l. in 15. v mesecu z bogatimi Ilustracijami velikih filmskih del ter bo prinašal# strokovna razmotrlvania o' moderni kinematografiji. Urednik revije bo Valerij Poljanski, ki Je zadnje čase v Pragi in na Dunaju študiral umetnost kinematografije In njene kulturne važnosti. Naročila, kakor tudi razne Informacije naj so pošljejo na uredništvo »KJne-lou«. Baroševa ulic« 17/4*. Z«reb.
Pokrajina.
Pkmlna pr! Rakek«. Dne 2. t. čer ob enčetrt na 10 je začelo goreil Pf knezu WindischgrStzu. Pogorela je šupa, vse poljedelsko orodje in veliko električnm naorav, katere so bile shranjene v njej. Prihiteli sta požarni brambi iz Unca m w Planine, kateri sta obojestransko začeli ae-lovati. Požarna bramba iz Unca Je taKoi uredila svojo brizgalno pri reki Unc, kate je oddaljena približno 200 metrov od pogorišča, med tem ko Je naša brizgalna napeljala cevi lz knezovega vodnjaka ter )e jako slabo delovala, tako kakor da bl s® filetnl otrnk Igral z bezgovo brizgalno. Knez je daroval veliko denarja za našo brizgalno, katera pa mu ni pri omenjenem požaru prav nič koristila. Saj nl čudno, da brizgalna ne more dolovati, ker so Jo za časa Italijanske okupacije posojali Italijanskim vojakom, da so žabe lovili po našem polju. Prosi se našega občinskega upravitelja, nal razpust društvo In naj skliče občni zbor. Enako naj se pregledalo društveni računi in tudi karn Je Izginilo 1000 lir, kitere mu je ba'e daroval gerentskl svet. Vsa čast In hvala unški požarni brambi, žalostno pa je, da ne morem naši častitatl. Omeniti moram tudi naše pevsko društvo z imenom »Planina*, katero se Je ustanovilo tekom letošnjega le*a pod vodstvom g. nadučitelja Nepokoja. --Dtuštvo ima 28 pevskih moči iz Gor. la Dol. Planine, katero pa sedaj spava. Ne smemo šteti v zlo pevcem, pač pa našim -g. učiteljem, kateri so zmožni voditi pevsko društvo. Pred kratkim časom le šla de* putaclja pevcev k g. nadučitelju Česniku s prošnjo, da bl prevzel vodstvo pevskega društva. Obljubil lim je, da bo takoj začel s poučevanjem, pa žallbog, do danes šo mirno spava. Ok'dl In okoli se svet vzbida, samo pri nas v Planini spimo. Tore' na delo, 7.1'udlmo že enkrat!	Vsevld.
Poglavje o patrijotizmu. (Iz Ribnice.) Najogabneje je postalo to poglavje one-čaščeno.po naši žurnalistiki in po bizantlz* mu raznih faktorjev. Zato je težko pisati o njem in vendar me opazovanje življenja in raznih neveselih pojavov v njem sili. da primem za pero in beležim kot kronist sledeče: Proslava 1. decembra Je bila pri na* pod kritiko. Najprej udeležba pri cerkven slavnosti. Sokol n. pr. je pismeno vabil brate in sestre! Opazil pa sem, da ni ob* činstva ob takih, prilikah v cerkev. DruffO je vprašanje okrašetija Javnih poslopij. Rib* niča je vendar kraj, kamor prihaja precejšnje število tujcev. Zato naj Izgine tista capa. ki je visela na deški ljudski šoli. Ugled države, čut dostojnosti in pa obzirl do čustev, ki naj bodo vsakomur sveti, naj onemogočijo tak škandal, da vihra raz šolske strehe nekaj, kar ni niti podobno zastavi. Sramota. Tudi na dekliški šoli vihrala zastava, ki z zastavo občinske hiše konkurira v reprezentanci češkoslovaške republike sodeč po barvi, ker modre ni več, to posebno pri šolski zastavi. Kar se I® obrabilo ob času smrti in pogreba pokoj, kralja Petra naj se nadomesti. O cerkveni slovesnosti rečem le to, da je žalostno, d*
Je mogoče koncem tretjega leta pjedinjenja kazati svojo pasivnost napram državi in Ideji uiedinienja s tako hladnostjo, da mrž* njo, kakoršna odseva Iz obredov v naglici opravljenih prfed oltarjem. Pripominjam Pa> da s tem ne delamo osebnih očitkov duhovščini. Moja opazka velja bolj odloku knezoškofilskega ordlnarljata, ki se ne sra« mule Izdajati navodila glede proslave, KI mase nnravnost odbila na ta dan od cčrkve. , Minuli so časi silajnlh služb božjih za vsako patrllotsko In drugo slavnost, pa če Je bil zvrok še tako malenkosten, Zda! smo doma In zato nam je dovoljeno vs3. Sramota, da je sploh mogoč spor — ali se ali se ne pojfi državna himna v cerkvi. Sramota, da smo tako maihnl, da ne vidimo škodoželjnih obrazov Izza mele, ki registrirajo vse, kar se godi pri nas In čakalo , . .
Gornja Radgona. Dnevnik »Jutro« % dne 27. nov, 1921 Je prinesel dopis iz Prevalj. kateri blati mojo osebo. Vem, da I® dopisnik nemčurskega Izvora. Očita ml nekako nezmožnost v moji službi ter mi odreka vsako zaslugo v narodnem delu na Ko- , roškem, Povem pa dopisniku, da ne rabini od njega nobene kvalifikacijo, ker zato sO tukaj moje merodaine oblasti. Kar se P< tiče narodnega dela, pa ne bodem odnehal niti za las, ampak bodem nadaljeval, doklflf se ne Iztrebi zadnji nemčur Iz naše držav#* ker mi pripoznamo le lojalne Nemce z* državljan# naše Jugoslavije ne pa nernčurr ske zalege. Verjamem tudi, da se dopisnik boji, ako bl Jaz zopet prišel nazaj, ker bl ne mogel nadaljevati ■ svojega peklenskega namena proti naši svobodni državi, ampak bl moral zopet lepo zlesti v svoj brlog, v katerem Je poprej zmlraj tičal. Ne vetP tudi zakal se dopisnik nl poprej oglasil radi mojih zas|ug pri društvih, ko sem se Še tam nahalal, da si šele sedaj' upa na dan, ko sem tako oddaljim. Kar se pa tiče drugih očitani ra prosim g. dopisnika: kar 2 imeni na dan. da lahko dokažem resnico. Priporoča ml tudi, naj se poboljšam, amps'c po njegovem receptu ne bom nikdar >'} nikjer delal, ampak proti nemčurski zalegi bodem nastopal zmlraj in povsod. — Oton Bezjak.	,
čebelarsko društvo, podružnica v Slo-venjgradcu. Občni zbor podružnice se vrši v nedeljo dne 11, dec. 1921 v gostilni gosp-Eiholcerja v Slovenjgradcu ob 9. uri zjutraj. Vsi čebelarji se v lasno korist poživljajo, da se občnega zbora udeležijo, zlas**
Isti, kojl žele naročiti sladkor Na poznejša naročila se ne bo več ozirajo.
Poverjeništvo zplošne org. vojnih Invalidov, vdov In sirot v Slovenjgradcu ima občni zbor v nedeljo, dne 18. dec. 1921 ob
9.	uri zjutraj v gostilni Narodnega doma v Slovenigradcu. Vse prizadete vojne žrtve se v lastno korist poživljajo k udeležbi občnega zbora.
Razne vest!.
*	Koliko stanc ena stavka? V Berlinu so stavkali samo mescc dni drvarski delavci a ne radi prenizke plače, nceo radi nekih političnih malenkosti.
V	tem kratkem času je izdala njihova organizacija skoro 6 milijonov mark podpore. Po tej bridki izkušnji se bodo delavci pač dobro premislili, , preden bodo započeli zopet s kako novo stavko.
*, Dražba Baudelaireovih korektur. Pred nekaj dnevi so bile stavljen na dražbo korekture Baudelaireov®fi>a »Cviječe Zla« z lastnoročnim P*snl^°" vim, rokopisom in opazkami- ie K rekture so cenjen« na 43.^4?
liiil tajniki is niti.
Ta narJov stoji zadnje tedne večkrat v tem listu. Gospod Janko Ilovan kot magistratni uradnik ni kakor pravi zainteresiran na stvari, ker imajo magi-stratni uradniki že svojo lastno službeno pragmatiko. Tudi jaz sem v enem članku povdarjal, da se ne potegujem zase, temveč za one bedne tovariše, katerim se pusti samo životariti, ne živeti. Tudi v našem trgu je uveljavljena službena pragmatika in reči moram, da sam zase ne zahtevam nikakih ugodnosti in samo želim, da bi tovariši povsod našli občinske odbore, ki umevajo, da mora tajnik tudi živeti. Podobna pragmatika Je uveljavljena skoraj v vseh mestnih in tržkih občinah po Sloveniji in to je vzrok, da se mestni in trški tovariši nadalje ne brigajo za podeželske tajnike. Vem, da med zadnjimi najdemo samo ljudi, ki imajo poleg tega mesta še drug poklic; moje mnenje pa je, da je to treba odplaviti. To je vzrok, da večina občinskih odborov pravi: »Saj ima v sosednji občini tajnik * le malo me-sečnino.«
Ni bil moj namen in gotovo tudi ne , drugih tovarišev, ki so o tej zadevi pisali, s članki v tem dnevniku dospeti do ciljev, ki jih zasledujem. Ponovno -po-vdarjam, da zase ne potrebujem ničesar in v stvar sem se pričel vmešavati iz popolnoma nesebičnih razlogov. Zakaj sem pisal jaz sam in drugi tovariši, ne da bi se polnim imenom podpisal?
. Ni moj namen prevzeti začasno niti definitivno vodstvo nameravane stanovske organizacije in tudi ne svoje ime spravljati v javnost, ker imajo hudobneži navado, da ne presojajo Članka, temveč osebo, ki ga je napisala in iščejo na njej napak. Vem tudi, da ni ne mojih tovarišev in ne moje ime toliko znano, da bi ,se kdo.radi samega imena zavzel za stvar. Kvečjemu, bi se V kraju, kjer je pisec članka osebno znan, kak njegov nasprotnik iz njega norčeval. To Je vzrok, da skrivamo imena. Ako pa kdo hoče vedeti za moje ime naj vpraša v uredništvu.
Potom županskih zvez se bo po mojem mnenju najmanj doseglo. Županske zveze ustanavlja samo ena stranka, medtem ko so občinski uslužbenci pristaši različnih strank in bi že vsled tega nastalo nasprotje. Poleg tega je program županskih zvez, kolikor mi je lz člankov znano, proti nameravani ustanovitvi velikih občin, kar popolnoma nasprotuje našim težnjam. Kar se bo doseglo, se bo doseglo le s pomočjo vlade, ako bo ista imela za prošnje občinskih uslužbencev kaj umevanja. Vlada pa se bo ozirala na mnenja občinskih odborov in zato bo potrebno, da se bo organizacija v prvi vrsti pogajala z odbori in upam, da bodo isti, ako se Jim položaj uslužbencev pametno predoči in ako bodo občinski odbori, ki že sedaj dajo svojim ljudem pravice, ki .jim gredo, vplivali na druge, kateri do danes Sp ne upoštevajo svojih ljudi, pri vladi (*kupaj podpirali težnje občinskih uslužbencev. Zato bo prvi in glavni namen organizacije, stopiti z občinskimi odbori v dogovor, koliko in kakšne pravice Je upravičena zahtevati, da se ne bodo stavile neizpolnjlve zahteve.
Sicer je pa še veliko prezgodaj, že sedaj obravnavati o izvršitvi načrtov organizacije, ker še ista sploh ustanovljena ni. Mojih neznanih tovarišev In moji prejšnji članki niso bili nepotrebno vzdihovanje; od njih niso niti oni niti jaz pričakovali drugega, kakor da privedejo občinske,uslužbence same do stanovske zavesti, katere danes niti desetina nas nima.
Gospod Hojan < nadalje vprašuje, zakaj pišemo samo v listu »Jugoslavija«? Sam ne vem, ampak zdi* se mi, da bi pri večini ljubljanskih dnevnikov dopise odklonili, ako bi že na naslov ne postavil začetnic, katere riosi glasilo do-tlčne stranke. Sicer pa bomo poskusili v prihodnje tudi v drugih časnikih, če bodo članki sprejeti. »Jugoslavija« je pa dosednj vse naSe dopise priobčila, ne da bi uredništvo vedelo za politično prlpad~ nost piscev. Jaz za svojo osebo sem uredništvu zato jako Jivaležen, četudi od vsega dela sam ne bom imel ne trohice koristi. Želim pa jako, da bi tudi ostali ljubljanski in tudi drugi dnevniki priobčili naše članke in upam, da bodo tej javni prošnji ustregli, da zvedo za naš klic tovariši vseh političnih strank.
Okrožnice na tovariše razposlati ml Je zaenkrat nemogoče, ker so dosedaj , javili naslov le posamezniki.	'
Prerekanje radi študij in vpokojen-cev je po mojem mnenji* silno važno. Ni vseeno, če je v občini tajnik ’z dovršeno ljudsko, meščansko ali s srednjo šolo. Tudi. ne mislim, da bi morali vsi sedanji občinski uradnik?, ki nimajo gotovih študij, zapustiti svoja mesta. Ne- j šteto je državnih uradnikov in to ne samo pisarniških, temveč tudi račun- j skih. itd., kateri imajo le nekaj razredov src nje šole, pa so vendar višji uradniki.
Dolgoletni služba ic dala njihovi iz-vcJbnnosH primeren čin, zaslužili so ga. Enako nni ?2 v .prihodnje tudi postopa v. občinskimi uslužbenci, da bodo sprejeti v službo v prvi vrsti oni, ki imajo
srednješolsko izobrazbo. One z ljudsko-šolsko izobrazbo pa po mojem mnenju ni mogoče sprejeti, oziroma vsaj na tako mesto ne, kjer mora tajnik delati samostojno. Posli zahtevajo sedaj že toliko izvežbanosti in razumevanja od tajnikov, da je nemogoče iste vršiti človeku, ki nima zadostnih študij ali dolgoletne verziranosti. Pa o tem naj razpravlja organizacija in občinski odbori sami.
Ali naj bi se sprejemalo vpokojcnce v občinske službe ali ne? Vsak stan je že organiziran, javni kot zasebni nameščenci dobijo ali od države, ali od pokojninskega zavoda pokojnino. Ako dobijo premalo pokojnino je to stvar njihovih organizacij, da zaprosijo na primeren način za višjo. Ako vpokojenec ni službo, katero je pred vpokojitvijo opravljal, tudi ni sposoben vršiti v marsikaterem oziru težjo občinsko službo. Sam priznavam, da ne morejo vpoko-jenci izhajati, toda da bi bila služba občinskega uradnika njihovo zatočišče, proti temu sem odločno. Vpokojenec spada v pokoj in občinske službe ne bo mogel vršiti, ako je spoznan nesposobnim vršiti državno ali drugo zasebno službo. Nikakor nisem proti revežem, ki ne morejo shajati s svojo pokojnino, toda, ali ni dolžnost njihovih organizacij javnih nameščencev skrbi sama, da bo v tvoreči se službeni pragmatiki tudi točka, tlčoč se zadostne presrbe vpoko-jcncev. Kadar vslužbenec izčrpa svoje moči v službi, je dolžnost njegovega delodajalca (države, občine ali zasebnika), da pošlje uslužbenca v pokoj in ga zadostno preskrbi.
Prt vladi prevladuje načelo, ustanoviti velike občine, župan sam ne bo mogel več sam vršiti poslov, večja davčna moč občine pa bo isti omogočila namestiti tajnika. Prišli bodo v službe ljudje, ki nimajo o poslovanju občin pojma. Prirejati se bi morali parmesečni tajniški tečaji, za učne moči naj bi skrbela država, katera bi sama imela od dobrih občinskih uradnikov veliko korist. Treba bo. uveljaviti za vse občinske uslužbence enotno službeno prpematiko in ne v vsaki občini drugačno. Sicer bi ostali na tem kot so sedaj, ponekod upoštevani od odborov in primerno plačani, drugje prezirani in zadnji v občini.
Kakor trdi pisec zadnjega članka nimajo magistratu! uradniki interesa se zanimati za organizacijo, ker imajo že službeno pragmatiko. Tudi moj občinski odbor ima uveljavljeno službeno pragmatiko, enako bi se potem ne bilo treba brigati mehi za tovariše. Imam sam za gospodarja odbor, ki umeva, da moram tudi jaz živeti, ki zahteva od mene dobro delo In me zanj primerno plača. Koliko pa je odborov, ki samo zahtevajo, plačajo pa ne. Za te se gre, ne za nas. Le malo je konceptnlh uradnikov pri magistratnih, večinoma so le pisarniški uradniki in trditev, da tajniki zadnjih še daleč ne dosezajo, se mi ne zdi primerno. Tudi maglstratnl pisarniški uradniki, ki so nastopili službo, niso znali prav ničesar in šele leta so jim dala izvežbanost. Z magistratnimi predstojniki z višjo izobrazbo pa se itak ne primerjamo. Razlika v Izvežbanosti pri magistratih je po mojem mnenju le v tem, da imajo uradi tam predstojnike, ki kontrolirajo delo in opozarjajo na napake. Tega pa po deželi, kjer ni sposobnih županov ni.
Po mojem mnenju sem tovariš vsem onim, ki so v občinskih, mestnih ali podeželskih službah, ena, kot je dvorni svetnik stanovski tovariš koncipista, oziroma kanclista. To načelo je ravno uveljavljeno pri državnih nameščencih:
v	njijiovih organizacijah so najvišji in najnižji. Meni n. pr. se ne zdi prav, da se višje in sred. učiteljstvo loči od nižjega; vsi so vzgojitelji mladine, vsi morajo imeti en ideal; ako so nameni, katere zasledujejo, različni, se lahko temu odpomore na drug način: v društvu bi morali biti odseki za posamezne panoge učiteljstva. Enako bi se moralo postopati tudi pri ustanovitvi našega društva. V njega bi morali stopiti vsi, ki so v občinskih službah in ravno Inteligentni magistratni uradniki bodo zmožni voditi društvo do korfčnih ciljev. Jaz vsaj jako želim, da bi te besede našle toliko umevanja pri tovariših magistratnih uradnikih, da bi prišli in delali skupno z nami.
To je moje mnenje. Nisem mislil s tem nikogar prikrajševatl v njegovih pravicah, kakor bi mogoče mislili, vpo-kojenci. Meni gre le zato, da osvobodimo naš stan spon, v katerih se nahaja, da opozorimo javnost na nas, da smo tudi potrebni v državi. Se posebej pa želim, da bi si gospodje župani moje članke ne razlagali tako, da mislim z javnimi klici tožiti nje in občinske odbore. Vem da bi marsikateri občinski odbor svoje, ljudi rad primerno plačal, fko bi imel sredstva. Zato pa je naša rešitev v ustanovitvi velikih občin, v slogi z vsemi raznimi panogami občinskega uradniš.tva in v pomoči županov in obč. odborov.
H l oncu še posebno opombo, Večkrat slišim, da bi sc za organizacijo že kdo.od fovarirev pobrigal, ako ne b! ime! preveč poslov v raznih«' drugih društvih. Po mojem mnenju je zasigu-ranje živlienskega obstanka prva stvar
'človeka in ni ga stanu in osebe, katera se ne bi zato borila. Zakaj pa ravno občinsko uradništvo gre preko tega in so jim druga društva več kot stanovsko. Tudi jaz sem član večjih narodfiih društev, toda vkljub temu bi rad posvetil preostali čas stanovskemu. Sele potem tovariši, ko boste enkrat imeli preskrbljene družine, ko Vas ne bo skrbela bodočnost, potem lahko svobodno zagovarjate tudi svoje politično prepričanje.
J.
Michel Zevaco:
.NOSTRADAMUS."
»Potem? Ko je bil zidar gotov, mu je zasadil bodalo med pleča ter ga zagrebel v kleti.*. Nato je povabil ključavničarja ter mu ukazal narediti železna vrata, da bi ž njimi zaprl svojo tajno zakladnico. Ko so bila vrata skovana In nasajena, je poslal ključavničarja k zidarju: tretji kleti gospoda maršala je dvoje grobov. Kri je pač dosti imenltnejša od vina...«	>
/
Roland se je penil in ožemal ročnik svojega bodala.
»Nadaljuj!« je ,zarjul. »Povej, kake dospem do teh železnih vrat?«
»Do teh vrat ne pride vaša svetlost nikoli!«
Roland je besno zaklel in vzmah-nil z rokami. Djinno se je zasmejal.
»Nikoli,« je povzel, »Bog ve, da govorim resnico. Gospod maršal je preveč spreten mož. Toda —'—«
»Toda?« je zasopel Roland; novo upanje se je užgalo v njegovem pogledu.
»Nu, hotel sem vas opozoriti, da
v	Mercoeurskih jarkih ni vode ...
Rolandu se je zdelo, da blazni-Mag pa je mignil Djinnu, ki je nadaljeval:
»Kako? Ali me še vedno ne razumete? Mislite si, da stoji onkraj Mercoeurskih jarkov telega, zaprežena s čvrstim konjem, In čaka vaših ukazov. Mislite si tudi, da čaka v Mercoeurskih jarkih, tam, kje ni vo de, četvorica krepkih dedcev, nemih in gluhih, le slepih ne, in vam po pasje? vdanih, če se jih le izvolite po-služiti i..«
Djinno je kihnil, zakašljal, useknil se, pljunil In nomenca! z rokami. Roland je stal nepremično kakor vte-lešena pozornost.
»Nadaljujva,« je rekel Djinno. »Mislite si, da je nekdo z natančnim merjenjem dognal na obzidju kraj, ki odgovarja skrivnostni zakladnici. Ah, zdaj se vam je zaSvltalo!... K temu si mislite, da je tisti človek včeraj ali pred mesecem dni — kdaj, je pač vseeno I — izdolbel proti zakladnici rov In nato zhdelal njegov vhod, da bi neuporabljen dočakal vašega prihoda! Nu, vidite: po tem rovu pridete v zakladnico ... od zadaj, ker od spredaj ni mogoče! Nihče ne prestopi praga maršalove kleti, nihče se ne dotakne železnih vrat — Bog obvaruj! Zato pa do> spete po rovu v skrivlftšče in vzamete očetovih šest milijonov; tisti štirje dedci vam jih naložijo na telego, in preden minejo tri ure, imate zaklad na varnem kraju. Evo! Ho-hoho! Res se moram smejati!«
Djinno je udaril v oster grohot in sl z norčavo živahnostjo pomel roke. Roland je vstal, bledejši od mrliča-Brezumno je blodil z očmi okrog sebe. Nostradamus je bil izginil... Maršalov sin se je sklonil k možičku in'zahropel:
»Te domneve —■ —«
»So sama zvonka.,rumena, lesketajoča resničnost, kovana s podobo Henrija II «
»Ali mi lehko pokažete tisti kraj...«
»Kjer je napravljen rov? In kjer vas čakajo štirje z vozom? Takoj, svetlost! Se ta. trenutek! Saj sem bil -baš namenjen tja ...«
Djinno je stekel naprej; njegov rezki.smeli se je izrrubljal y dalji. Roland je planil za njim, vriskaje v duhu:
»Milijoni so moji! Florlza moja! Moji vsi užitki, vse radosti življenja! O orje mu, kdor ml poslej zasta-
vi	pot!«
ŠESTNAJSTO POOLAVJE.
Igra usodo. I. Družabne vaje.
Nameravano nočno podjetje v Mercoeurskih jarkih se 'je naglo in točno izvršilo. V nedeljo zjutraj je zdrevil Roland z zaželjenim spremstvom po Pikardskl cesti. Nato se ni zgodilo nič novega — do torka, ko je prišel . k Nostradamu sel iz Louvra ter mu .prinesel pismo, s katerim ga je Henri II. imenoval kraljevim zdravnikom. Nostradamus sc je odpravil v Louvre, da bi zahvalil kralja za to naklonjenost. Sprejeli so ga z dokazi največjega'prijateljstva in straže so dobile povelje. da
naj mu Izkazujejo iste časti kakor kronskemu vojskovodju.
Kralj mu je potrdil svoj namen, naj se odpravi jutri, v sredo k Flo-rizi. To je bilo vse, kar je hotel Nostradamus vedeti. Vrnil se je v svoj dvorec, da bi tam počakal dne, ki je imel odločiti njegovo življenje: jutri je hotel zapalitl pripravljeni pudkop ter izpustiti Royala de Be-aureversa nad Henrija II. — sinu nad očeta!
Tudi Beaurevers je v naraščajočem gnevu iskal jutrišnje srede; sicer pa mu je bil Nostradamus obljubil razodetje za torek zvečer. Le nekaj ur ga je še ločilo od napovedanega trenutka.
In kralj? Henri II. je živel v vročični nestrpnosti: jutri zvečer bo v Pierrefondsu! Topot ga ni vabila navadna galantna odnrava: v njego-
vi	mrzkl duši Je b’ 'a strast...
Čakala je tudi Klarina de Medi-cis, a srcem polnim hladnega gneva.
Katarina je bila kraljica, pri tem pa tudi ženska v najjačjem pomenu besede. Bila je Katarina, velika edinstvena Katarina — toda bila je žena. Ves Louvre je mrgolel njenih vohunk. In dobro je vedela, zakaj je Roncherolles v Gradiču: vedela je, da se nahaja Floriza v Pierrefondsu in da je kralj namenjen jutri k nji...
Trpela je tisočero muk. Ako bi bila mogla, bi bila ubila Henrija z lastno roko,, samo da ne bi učakal srede. .
Zvečer je bila podobna strahu. Vsako nenavadno čustvo je iražala pri nji okamenelost obličja; in čim bolj je bila razburjena, tem manj je bilo njenih gest. V črni obleki je stala sredi svoje mračne molilnice; .njen obraz se je medlo svetil v temi, bleda maska pogubnih misli...
»Ne preostane mi drugega nego da grem k čarodeju«, si je dejala nenadoma.
Odpravila se je, prekoračila zapuščen hodnik in krenila v prostore, kjer so bili nastanjeni njeni novi te--lesni stražniki. Ako jih je hotela nadzorovati, opazovati njih vedenje in poslušati njih rzagovore, se je postavila v kabinet, ki četvorica ni vedela zanj. V ta kabinet je stopila tudi nocoj.
Uradno se bili prideljenl kraljičini gardni četi; a gardni kapetan jih je poznal le po Imenih, ki so stala v kontrolnem zapisniku. Opravljali niso niti straže, niti niso hodili k pozivu; tudi javnih ceremonij se jim ni bilo treba udeleževati. Katarina jih je imela čisto zase. Ležali so pri njenih nogah, štiri dobro dresirane doge, pripravljene planiti z odprtim žrelom na vsakogar, ,ki bi jim ga pokazala. In baš takšne jih je hotela imeti.
Dala jim je posebno stanovanjc, ki ga je ločil od ženskih prostorov zgolj ozek hodnik. Toda red, ki ga je vzdrževala Katarini v svoji okolici, ]e bi! tako izvrsten, da je pomenil ta hodnik neprestopno mejo. Imeli so tudi posebnega slugo, ki mu je bilo ime Hubert.
Njih življenje je bilo urejeno po vojaško. Ob šestih so jih zbudili, da so opravili zaporedno pobožnost molitve in prvega zajtrka- Ob sedmih je bila maša v kraljičini kapelici. Ob osmih borilna vaja, kateri je kraljica večkrat osebno prisostvovala. Ob devetih je bil veliki zajtrk; nato odmor. Opoldne kosilo, ki je trajalo navadno do dveh. Od dveh do treh so smeli na izprchod, a le posamič, tako da se rajši niso okoriščali s to pravico. Ob štirih je bila malica s slaščicami in španskimi vini. Od petih do sedmih spet borilna vaja. Ob Sedmih obilna večerja s slastnimi ostanki od kraljevske mize. Ob osmih »družabna vaja« pod vodstvom štirih gospodičen kraljičine leteče čete. Ob desetih postelja, upihnjenje luči, smrčalni kvartet...
Katcrikrat so Jih »za vajo« alarmirali sredi noči: zvonec, od katerega je bila napeljana žica v kraljičino sobo, je mahoma zapel; čez pet minut so morali stati oblečeni In oboroženi v borilnici; lehko sl Je n(il-sliti, s kakšnim godrnjanjem In preklinjanjem si je četvorica mela oči. Toda kraljica, ki jih je prišla pogledat, Jih je utolažila z dobro besedo in pergiščem zlatnikov.
Ko je kraljica tistikrat stopila v sobico, iz katere jih je opazovala skozi skrito lino, so bili pravkar povečerjali. Bouracan se je zveral na krasnem kanapeju. Strapafar je ja-hal stol in prekladal noge po naslanjaču, ki ga je imel pred seboj, ne meneč se za to, da mu trga svileno prevleko z otrogami. Corpodibale je ležal v drugem naslanjaču, a Škornje je bil položil kar na rr.izo. Trinque-maille, ki je bil nekoliko spodobnejši od svojih tovarišev, je slonel za mizo, z glavo na prekrižanih rokah, numakaje grivo v pečenkini masti; ki Je bila ostala na bližnjem pladnu.
(Dalje prihodnjič.)
Drobiž.
* Tudi odlikovanja se draž6. Znano
je, da morajo v Nemčiji sorodniki odlikovanca po smrti istega vrniti odlikovanje. Morejo je pa obdržati, ako plačajo. Sedaj je ministrski predsednik naznanil, da so se vsled podraže-nja zlata in srebra povišale cenc odlikovanjem za sto procentov. Kdor hoče nositi odlikovanje, mora drago plačati.
* Morganova književna nagrada.
Evropska nagrada za književnost (,iz Morganovega zaklada") v znesku pet-desettisoč frankov je podeljena italijanskemu romanopiiscu A. Demade Quattriniju za delo »Rob lepote«.
* Pevka Kristina Nilsson. Pred nekaj dnevi je umrla v Stockholmu slavna švedska pevka Kritina Nilsson, s pravim imenom grofica di Casa Miranda. Njen talent je odkril neki bogataš M. Tornerhjelm. Prvikrat je^nasto. pila 1. 1860. Par let pozneje je pela v Parizu. Rojena je bila 1. 1843. Poročena je bila dvakrat. Prvi mož je bil nek! bogat francoski trgovec, drugi pa španjolski komornik grof di Miranda,
l!aj je Elsafiuid -- to se zna! Lekan FeHer -- Slabiča!
Proda se
USNJENA SUKNJA s peleem za srednjo postavo, dobro ohranjena se proda. Naslov v upravi Usta,
MODISTKA
proda svojo dobro vpeljano obrt v Celju t Inventarjem in vso zalogo takoj. Vpraša se pri g. Rozi Perc, modistka, Celje, Oosposka ulica 4.	2415
NOT. REGISTRIRNA BLAGAJNA
dobro ohranjena se proda. Naslov v upravi lista.	2414
DEBELE SVINJE
razpošilja v vagonih po dnevnih cenah Grili in Werner, Ruma. 01. ul. 9, Slavonlla.
2427
'	PES	ČUVAJ
volčje pasme se proda. Poizve se Slnmško« va ul. 2.	2430
MOTORNO KOLO PH
s 4 konjskimi silami v dobrem stanju se takoj proda. Cena fi.OOd. Komel Alojz, Maribor, VVollova ul. 16.'	2422
JABOLKA
od 50 kg naprej razprodala tvrdka Skrbee et Co. po jako hizkl ceni, Miklošičeva ce» sta 8-1.
POSESTVO
s 14-16 joh zemlie med tem 4 )ohe lenesa gozda In hiša, blizu okrajne ceste se proda, Zemlja pripravna za vinograd. Cena 170 tisoč kron. Vpraša na) se pri Anton Hab. Janič, Brej St. 38. pri Ptuju.	2426
Kupi se:
GOSTILNO Z NEKAJ ZEMLJIŠČEM
ku,..ii, eventuelno vzamem v naj.ni, n-j prometnem kraln. Pismene ponudbe pod »Uostilna« št 2429 na upravo lista. 2429
Službe:
ŠOFER, METIANIKER, AUTO-MONTER
sn dobrim svejdočbam vlešt u svim meh#* nlčkim radnlam preporuča se: nastopiti može odmah. Cjenjene ponudbe na upr. lista pod br. 2410.
DOBRO IZVEŽBANEGA TRGOV-SKEGA POMOČNIKA
mešane stroke Iščem za takoj. Anton Britovšek, Slovenjgradec.	2411
KONTORIStlNJA
s prakso želi premenlti mesto. Cenj. ponudbe na upravo Jugoslavije pod »Kontoristl-nia«.	2425
STAREJŠI GOSPOD
absolviran jurist ISče službe pri denarnem zavodu. Poizve se v upravi lista. 2431
UČENEC
se sprejme v špecerijski trttovini. Mora bil! zmožen slov. In nem. lezika. Prednost Ima-Jo z dežele. V trgovini stanovanje In oskr ba. Zglasiti se le prt Avgust Schrock. Vetrinjska ul. 7, Maribor.	2423
STROJNIKA
In ključavničarja spreime Kolinska tovarn* Prednost Imajo zanesljive starejše moči;
2432 .
Razno:
MESEČNO SOBO ‘
išče za takoj ali Innuar profesor. Po;, v "u« na upravo lista pod št. 2418.
MLAD SOLIDEN GOSPOD
z rednim dnevnim in večernim deiom Išče primerno mesečno sobo po možnos" v mestu s hrano ali pa tudi brez hraneč Plačam dobro. Cenjene ponudbe prosim pod *§oba« na upravo lista.	2416
la ČISTO SVINJSKO MAST
Ima zopet v rednf zalogi tvrdka Janko Popovič. Ljubljana, ki se priporoča svojirn co. njenim od lemnlcem. _ P|sarna In skladišč« Cesta v Mesini log štev. 15. Telefon mter. urban štev, 127,	236S
KOT KOMPANJON
pristopim V trgovino ali v kako driijro pod. Jetie. Ponudbe ppd »Sodelovanje 230.000« na upravo lista.	}42P
Zenitne ponudbe:
INVALID -
starejši gospod želi znanja z vdovo » pre-možonjem, četudi bolelmo. Ponudit« g sliko pod »Mavrica 90-18« na uoravo lUta. 3-01
Novo do šlo!
| Pred nakupom na; si j j vsakdo ogleda veliko |
siva barva proti rji
beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah
„Promet“
tehn. industr. podjetje, Ljubljana
Posteljno perie	Iniet
Fino perje (Caunen)	Brisalke
' Preproge	Kuhinjske brisače
Posteljni predložki	Umivalnc rute
Gradi za madrace	Voščene rute
Platno za slamnjake	Posteljni vložki
Nanking
po najnižji ceni pri
K. WORSCHE, Maribor, Gosposka ulica štev. 10.
jedilnega orodja, jeklenega in aluminijevega, potne košare, čevljarak. orodja, rinčic in zapon za čevljn, sukanca, gumbov, vezenin in našivkov ter vse druge potrebščine za krojače, Šivilje, čevljarje, sedlarje
»Poštno in brzojavno ravnateljstvo'4 v Ljubljani razpisuje natečaj za dobavo različnega orodja, katero se bo rabilo za Vzdrževanje sedanjih in pri gradbi novih brzojavnih in telefonskih prog, in pa za popravo brzojavnih hi telefonskih aparatov v mehaničnih delavnicah v Ljubljani in Mariboru. Nabava se bo izvršila še v tekočem letu Ponudbe naj se pošljejo najkasneje v teku 8 dni in sicer naravnost na tehnični oddelek poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani, kjer je interesentom seznam potrebnega orodja na vpogled.
I. SANDRIN LJUBLJANA.
Največja Izbiral Nizke cenel
j T1A VELIKO IN MALOII
Velika zaloga vsakovrstnega
kož, podplatov, gonil-, nih jermenov in boksa
za mizarska dela, Išče za trajno.
Tovarna mizarskih izdelkov
Klan&Tk & Kompara
Maribor, Mejna ulica 6.
jUSUr* na debelo,
MESTNI TRG 6,
I. Jugoslovanska tovarna za susiibe in kovinske predmete
d. z. o z.
Izdelki: Roženi in umetno/roženi gumbi (znamka „Ga!a-lith*), ustnjaki za smotke, svalčice, pipe in čibuke, gumbi iz biserovine (Perlmutter) za perilo. Držaji za pni ce in dežnike iz naravnega foga,. Telefon št. 5. Bančni konto: Obrtna banka Ljubljana, Poštni ček š.t. »
SSovenska Bistrica.
in kislo repo razpošilja v vsaki množini po najnižji ceni tvrdka
Adolf Sellinschess = Ptuj. =
za strope In stene Izdelujem z naj. modernejšimi stroji.
Strešno lepenko lesni cement
vse to dobavlja najceneje.
Tel 513	30S. fi. PUH. Tel. 513.
Ljubljana, Gradaška ul. 22.
najboljše sredstvo proti izpadanju las in brade razpošilja BALOH in ROSINA, Maribor steklenice 80 kron, poštnina se zaračuna posebej.
4099 K nagrade
tdor preskrbi ali odda, stranki brez otrok, stanovanje najmanj s 3 sobami in kuhinjo, če le m >-goče v sredini mesta bodisi v novi ali stari hiši za takoj ali za marec. Ponudbe v zaprtih ku-. vertah na upravo „Jugoslavije" pod štev. 4000.
onon AOuinv-duBOflj
MOIODVO AS« A ulic o
&hnti\A
/iTK03l
OKODJl
spretnega, poštenega šn zanesljivega sprejme uprava »Jugoslavije”.
s po n s ^
VIJAK l
jEKnrnf
v e o n o
ZALO E k
rEnnit«r.
večje količine se iščejo v- nakup za takojšnjo dobavo Cenjene ponudbe na upravo lista pod št. 1501.
Božične te druge svakovrsfne
Odpadke starega in novega cinka ter cinkove plošče kupujejo v vsaki množini
K&AN3SKE TOVARNE
železne, ključavničarske in kovinske robe
..TITAN" D. D.
Jamnik pri Ljubljani.
Poliglot!
za izdelavo zemeljske barve, zemeljske rumenice(Rohocher), zelenice (GrUnerde), železni oxyd, temeljno belino, (Grund* kreide). Cenjene ponudbe prosim na upravo pod št. 1502.
prestavlja najcenejše iz vseh jezikov na vse jezike, transkribij-a cirilske rokopise, prevzame pisarniška dela. Uradne ure od 10 do 15 ure. Karlovška c. 24./I
kao i ljubavne a i razglednice k Novoj godini prima češita roba preporuča češka Jugoslovanska knjižara X HERFJK, Zagreb,
Mesnička ulica broj 15. — Trgovine uživajo popust.
kdor potuje v MARIBOR naj ne zamudi priliko posetltl
VELIKO KAVARNO
kavarniški etablisment prve vrste
^Glavni trg).
Otvoritev KLUB BARA 15. dec,
Dnevno koncerti češke godbe prof. E. Kubičeka. Vsaki torek in petek
Kabaretni večer in ESifni koncerti. Sodelujejo samo prve moči.
A. ŠERBEC in F. TEŽAK
Izdelovanje kemičnih izdelkov
Najelegantnejše podjetje te vrste v Jugoslaviji. Vsi tu- in inozemski časopisi na razpolago. Prvovrstna točna in so-lidna postrežba.
za knjigovodstvo išče večje industrijsko podjetje v Ljubljani. Pismene ponudbe pod »knjigovodstvo'4 na upravo lista,
LJUBLJANA, Zvonarska ulica 7.
Do sedaj najboljše in najuspešnejše čistilo za čevlje v vseh barvah, čistilo za usnje parkete i. t. d.
posamezne po Kron 560-—, na veliko primerni popust
Tovarna vozov Xerši£, d. d. Ljubljana
Spodnja Siska.
suh, takoj dobavljiv. Ponudbe s ceno na „FrailCO Postojna” na administracijo »Jugoslavije44.
9	Prof.	S.	Sante!
j Božične razglednice
| so ravnokar Izšle, ter se dobijo po vseh trgovinah 9	z	papirjem, knjigarnah in trafikah.
Si Božične razglednice so umetno Izdelane v raznih 9	barvah In tiskane na finem Chromo papirju.
Serija 6 razglednic 2*50 din.
i i	Naroča	se	direktno	pri
1 ZVEZNI TISKARNI in KNJIGARNI
v Ljubljani, Wo!fova ulica štev. 1.
i®	^
, »©asasrsasaa# 9fBsm£m999awmm9 «■■■»••+
Marijin trg št. 8, ob
obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po
Ustanovljen septembra 1919.
Promet v lansk. I. nad 128,000.000 K.
Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi.
II • fjl	čistih brez odbitka rentnega
j	]	davka.
6 0	Irt	Neposredno pod	državnim
I Zi	IO	nadzorstvom.
anici
Tiska »Zvezna tiskarna« v Liubliani
Glavui in odgovorni urednik Zorko Fakin.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«,