II. samoizobraževalni tečaj Poverjeništva UJU v Liubijani. (20.—25. avg ) Drugi samoizobraževalni tečaj je za nas mi. Brez nepotrebnih fraz ugotavljamo, da je ideja samoizcbrazbe padla na rodovitna tla. Če pomislimo, da je bilo treba orati ledino, če pomislimo na nerazumcvainje in na ovire, k'i so lomile voljo maiodušnih, moramo reoi, da jc prva setev dobro pognala. Mnogo smo jih sicer pogrešali, ki bi morali biti po!eg, ko gre za poživljenje stanu. a ikakor je to dej= stvo neprijetno, nas vendar ne moti. Od 120 krožkov je bilo zastopanih na tečaju 67. V tej številki sami je optimizem. Nad vse važno pa je, da je idejo "samo= izobrazbe sprejela za svojo naša stanovska mladina. V teku enega leta. v te'ku borb, od= pora, podtikanja, natolcevanja in beganja se je mladina odločila za stvar, ki je sicer stvar vsega stanu, a posebno njena. To nam je ipo= vedal tcčaj. Eno leto samoizobraževalnega de= la nas jc poučilo, da so naši daroviti ljudje — v dobi, ko človek niha in 'išče — dobili smer studija in udejstvovanja. To je notranji, bi« stveni ljspeh akcijc, zakaj krožiki, njih orga« nizacija, navodila in drugo so le obliva, so le posoda tistc misli, ki nam je vodilna. V letih, ki so odločilna za človeka, se je naša stanovs'ka mladina spet posvetila knjigi. Resno se je zavzela zato. da si razgrne, da si odpre širja obzorja, v času, ko ne najdete višjih strcmljenj. Z mladostnim ognjem se je razvnela za pravo in lepo, namcsto da se iz= gubi na pota škrobarstva, po katerih — žal — biodijo mnogi naši mladi. ki jih ne vodijo svetlejše zvezde. Med učiteljstvom narašča zavest višjih vrednot in to je uspeh samoiz; obraževalne a>kcije, ki ni samo intelektuali* stična, ampak tudi etična. Po trdem delu, po utrudljivem boju za idejo prihaja borilcem prvo zadoščenje. Seme, ki je vrženo, bo kalilo in rodilo. Energije, ;ki jih je bilo trcba razviti. bodo se« gale dalje vedno v večjih krogih. Krožki so danes regeneracija stanu. Samo dvoje morcjo pomeniti: ali nov duh, preporod naših vrst, ali pa naš zlom, do'kaz, da 'učiteljsaki stan ni= ma več življenjske moči. Ce krožki usipejo, če bodo šli kvišku, se bo to Ikmalu poznalo v vsej javnosti. Če propadejo, bomo pred jav= nostjo izpričali, da nimamo niti smisla niti ne več moči, da >bi vršili še kakšno poslan* stvo sredi naroda. Naš stan preživlja krizo in društva je niso zmožna premagati. Če ima= mo svojemu ljudstvu še kaj povedati, če mu hočemo pomagati, moramo najprej doseči preporod stanu. Krožki so Arhimedov vzvod tega preporoda. Brez truda, brez vztrajnega dela, brez ve= re v zmago dobre stvari ne gre. Če so udele* ženci drugega tečaja odnesli samo nekoliko te zavesti s seboj. na torišče svojega vsiV^dat njega dela, ne mor-ejo izostati uspehi. Če jih samo tiho poživlja ogcnj veselcga. pogumnega udejstvovanja sredi Ijudstva. v čigar službi so, bo njih toplota ogrela širokg kroge, bo zbudila novega življenja. Danes 'ni nikaikega dvoma več: nov pulz v organizaciji so pri« nes'i krožki in delo, ki se širi iz njih, zato je v interL-su nas vseh, da se krožki razvijajo. Za ta razvoj ni škoda sredstcv, ki jih žrtvuje k vsemu lcpcmu stremečc učiteljstvo. Drugc poti ne poznamo: ali dos-žemo stanovski pre< porod, ali so 'krožki preizkušnja, da učitelj« stvo ;kot stan nima ničesar več govoriti v slovenskem narodu! Vi vsi pa, ki ste sprejeli idejo samoiz« obrazbe za svojo in je.del vas samih, zavc daite se, da imate važno nalogo v organizas c;ii iri v ljudstvu. Bodite ^prvi, kjerkoli je trc» ba ncsebičnega, požrtvovalnega de'a! To naj bo vašc prvenstvo! Nikdar in nikjer se ne umikajte v borbi za skupne lkoristi! Zavze» 'mite postojankc dela in smatrajtc za najvišjo čast da jih držite v boju do zmage! POTEK TEČAJA. Večina udeleženccv je prispela v ponde* ljek 20. avg. in sicer že zjutraj. Padlo je ta* koj v oči, da se mladina posebno zanima za tečaj. Tudi število tovarišic in tovarišev je pri'bližno sorazmerno številu obojih v orga* nizaciji (83 : 51 povprečnega dnevnega obis'ka). Kmalu po 10. uri je stroik tajinik tov. Kobal v imenu poverjeništva z lepim nago= vorom otvoril tečaj, na kar so se podala vsa navodila glede predavanj, stanovanja in pres hrane. Po želji udeležencev je ž_ predpoldne slcdil kratek referat ki naj bi uvedel diskus sijo o 'kočljivem vprašanju, kako naj se vrši samoizobraževalno delo v tekočem letu. Ta rcferat je izzval spopad, ki se je popoldne bil v znamenju družboslovja in pedagogike. Spo= padu ni nedostajalo dramatičnosti, .vendar je >cstal 'boj ta dan neodločen. V torek je referiral tov. Erjavec o polit. in gospodarskem razvoju Slovencev v zad= njih petdesetih letih. Poročilo je bilo scstav* ljeno minucioz.no in z velilko marljivostjo. Preobširne podrobnosti pa so mestoma utru* jale, tendenčnost je nekatere vznevoljevala. H 'kritiki naših stanovskih razmer v pretek* lih dobah je tov. Ločniškar upravičeno omC' nil, da je potrebna in da je v marsikateri kulturnohistorični studiji vse ostrejša kot v referatu tov. Erjavca. Dan se je zakljaičil s kratkim posnetkom naše zgodovine i<n sicer n.a temeljih vzročnosti dogodkov. V sredo je stvarni referat tov. Kosove »Gospodarski razvoj in žena« izzval obširno debato, pri kateri se je razčistilo tudi vpra* šanje družboslovja nasproti vzgojeslovju. To-v. Vranc je izjavil, naj se ni eno ni drugo ne podreja pri samoizobraževalnemu delu. Pri tej priliki se je ponovno povdarjalo, naj učitcljstvo strogo loči pojem šolskega pouka od vzgoje, k'i je važnejša in •obsežinejša od pouka ikot takega. Ta dan je bil posebno po= memben, ker so se po enoletni pravdi od&tra* nila vsa nasprctja, 'ki so ovirala složno in uspešno delo vseh svežih, progresivnih sil v našem stanu. Popoldne je poročal tov. Dolgan o socio* logiji vzgojstva. V velikem referatu, ki je bil višek tečaja, je podal toliko misli, da je raz* prava v četrtck izčrpala le majhen del porc* čila. Po sporazumu, k'i sc je dosegel že v sredo zjutraj in po Dolganovem referatu je bilo jasno, da bo tečaj uspel najlepše. Stvarni nivo diskusij je bil visoiko nad onim lanskega I. tečaja, vsi udeleženci so čutili to. Za izlet, iki se je imel vršiti v četrtek po» poldne, se večina udeleženoev tečaja ni mogla odločiti, zato je sledilo porooilo tov. VodŁ= tove o deikliških krožkih. Razpravljalo se je o načinu de!a, čitala so se poročila onih kroiž* kov, ki so se razvild tdkom minulega leta. Zopet sc je — kakor že prejšnji dan \— 'pov* darjal pomen učituljice v organizaciji in v javnosti. Ostri napadi tovarišic radi ikrivic, ki jih morajo često prenašati sprioo pristranosti zakonodajc napram ženski in tudi od straril »tovarišev«, so našle v tečaju odmev odobra* vanja. Izhod jc le eden — da se tovarišice odločno uveljavijo v stanovski organizaciji za svoje in sploh za intcrese stanu. Tovarišice so tudi same razpravljale o možirosti razširjenja deklišikih krožkov. Ugo= tovile so, da delo vendarle žanje priznainje, četudi so kje politične razmere razrvane. Krožki morejo prispevati k ublaženju stran= karskih strasti, ne smejo pa izgubiti svojih vzgojnih ciljev. Praktični cilji (šivanje, kuha= nje itd.) nikakor ne smejo. nadomestiti vzgoj* nega dela. V petek so prišli na vrsto trije 'krajši re=> ferati in sicer o mladenišikih 'krožkih (Dolgan), o kmetijskem šolstvu (Mencin) in o izven= šolskem delu učiteljstva (Hreščak). Debata se je razvila o vseh treh poročilih skupaj. Pri tem se je povdarjalo, naj učiteljstvo ne teo» retizira preveč, ampak naj razvije gospodar= siko akcijo. Potrebno je posebno !k zadružni* štvom gospodarsiko dvigati inašega malega kmeta. Iz mladeniških krožkov in kmetijskih šol morajo iziti gospodarske lustanove, iki ši= rijo kolektivistični smisel in ki edine morejo uspešno pomagati v krizi, v kakršni se na= haja danes 'kmečki živelj, Osrednji izobražc valni odbor naj dela posebno na tem pod= ročju in naj daje potrebna navodila, kjer se učiteljstvo loti dejanj. Ta dan je spet pokazal, da je v našem stanu, posebno med mladino, mnogo zani= manja za vse probleme, ki jih kaže samoizs obraževalno delo. Nastopi, 'kakršen je 'bil oni tovariša Ljubiča, dokazujejo, da je učitelj = stvo na pravi poti s svojimi prizadevanji. Zadnji dan, sobota, je bil določen za praktični šolski nastop tov. Pibrovca z raz* Tedom jeseniške osnovne šole. Zborovalna dvorana se je spremenila v mal amfiteater, ki je imel v sredi učence in njih učitelja. Zanimanje ljubljanskega učiteljstva za učni poizkus se je pokazalo v številu prisotnih, ki je narastlo za kakih petdeset v nasprotju s prejšnjimi dnevi. Po nastopu se je razvila diskusija, *ki je pokazala, da so mnenja učiteljstva ločena. Netateri propagatorji delovne šole so povdar« jali, da je nastop predvsem metodična no> vost, da pa ne prinaša bistvenega, kar hoče refcrma šolstva. Metodični postopek ne upo= števa odnošajcv v družbi in gre mimo social» nega momeinta. V tem smislu se je popoldne podala neka izjava, s katero je bila zaključena debata. Končno se je razpravljalo še o delu po društvenih kroakih in o programu. Udele« ženci so podali svoje nasvete. Najvažnejši je gotovo tov. Gačnika, ki je želel, naj se štu= dira v tckočem letu posebno gospodarsko vprašanje v Sloveniji. Prečital se je tudi čla= nek tov. Flereta, ki pledira za vzgojeslovje. Ugotovilo se je, da je za samoizobraže« valno delo v tekočem letu odločilnega pc_ne= na, ker se je na tečaju dosegel popoln spo= razum. Določilc so sc podrobnosti tega dela, (glej sklepe!), povdarjalo se je, naj 'bodo bo^ jevniki samoizobražavalne ide;e tudi v prvih vrstah, kjerkoli je potreba požrtvovalnega de^ la v društvih. Po sprejetju zaupnice Osrednjemu izo^ braževalnetou odsckju, ki jo je predlagal tov. Beg, je tov. Hreščak zaključil lepo uspeli II. samoizobraževalni tečaj. Kct kroinisti naj še dostavimo, da so vo» dili razprave v poedinih dneh. izmenoma tov. Vodetova in tt. Polak, Dolgan, Hreščak in Tavčar. Zvečer se je večina udeležencev tečaja sestala v restavraciji »'Pri levu«. Na poslo« vilni večer je prihitel iz Sv. Martina pri Gradcu tudi naš poverjenik tov. Skulj. Toivariški sestanek je bil prisrčen in ve« sel, k čemer so pripomogli pevci in posebno še tt. Križman, Gačnik, Repičeva in Grad s svojimi šaljivimi improvizacijami. Škoda, da smo le redkokdaj deležni takih prijateljskih večerov! (Dalje prihodnjič.)