Poštnina plačana v gotovini
Maribor, torek 27.. decembra f932
stav.	Leto	Vf.	fXin.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Goaposka ul. 11 / Talofon uredništva 2440, uprave 2468 Izhaja rasen nedelje In praznikov vaak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen no dom 12 Din / Oglas! po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutro" v Ljubljani , Poitni čekovni račun SL 11.40»
99
.JUTRA
99
Prepozen in zgrešen poklon
RESNIČNO IN LAŽNO ITALIJANSKO ČUVSTVO DO HRVATOV.
V odgovoru na interpelacijo senatorja Corrada Riccia o trogirskih levih v rimskem senatu je čutil duce Benito Mussolini čudno potrebo pokloniti jje Hrvatom, češ, da oni gotove ne odo-Havajo odstranjevanje znakov »Italijanke kulture« v Dalmaciji. Ta poklon je, ga vzporedimo s podporo, ki jo je deležna od Italije takozvana »hrvaška emigracija« dr. Paveliča in tovarišev vsekakor odkrit znak intrigantstva, k* bi hotelo razdeliti Jugoslovane na razpne narode, ki imajo do Italije različne edncšaie. Mi smo na tem mestu že ne-petokrat naglasili, da je vse to in tako koketiranje s Hrvati samo taktiziranje °flih, ki bi hoteli ločiti našo skupnost in edrobitl moč enotnosti, da bi potem vsako skupino zase tenilažje uklonili in po-pudrali. Med tem smo pa čisto po na-klučju dobili v roke dokument, ki to našo trditev več ko potrjuje. Ta dokument 'e debela tiskana uvodna notica italijan-'kega zdravniškega tednika »II Medico »aliano« (Italijanski zdravnik), ki izhaja v Genovi. Objavljena je bila dne 23, februarja 1. 1919, za časa D’Annunzijevih Odprav za okupacijo Reke, in se glasi v originalu:
»Croati sono sempre Oroati: gente ignorante, razza testarda, crudele, 1’anti-tesi della bonta e della gentileza latina, ntitesi della nostra razza! Esi furono i nemici, i bastonatori, gli impicalari, » boia dei nostri antenati, lo furono de! no-Stri prigionieri. dei nostri fraitelli veneti p redenti; furono nostri nemici in armi fino a ieri, 1o sono oggi, lo sarano dodani, sempre, di chiunque capiti sotto loro unghie, ma specialmente di noi Italiani. E questa razza malvaga questa biscia amarosamente riscaldata del seno tutti i timorosi in buona o mala fede, Hi un fantastico iinperialismo, di assasi-”arci alle spole.« (Hrvati so vedno Hr-V3ti: zabito ljudstvo, trmasto, kruto pleme, nasprotje latinske dobrote in vljudnosti, nasprotje našega plemen3! BiH so sovražniki, pretepači, obeševalci, rablji naših prednikov, naših ujetnikov, naših bratov Benečanov In (sedaj) osvobojenih: bili so naši oboroženi sovražniki do
včeraj, so danes in bodo jutri, bodo vsakogar, kdor bo padel v njihove kremplje, posebno pa nas Italijanov. In to hudobno pleme, ta kača, greta z ljubeznijo na prsih vseh bojazljivcev v dobri ali slabi veri, (prežeta) s fantastičnim imperializmom, bi se moralo zatreti.)
Ta bezniški izbruh sovraštva je bil objavljen v listu, ki ima pod naslovom pripis: »Pericdico settimanale del Unio-ne Nazionale dei Medici Itaiiani« (Tednik Narodne zveze italijanskih zdravnikov), torej v strokovnem glasilu najvišje ■akademske inteligence! Kako so o Hrvatih pisali dnevniki in razni zakotni listi, namenjeni neuki javnosti, si po tem lahko sami predstavljamo. In danes, ko sega rimska volkulja odkrito po Dalmaciji in hrvaškem primorju, naj bi imeli v Italiji drugačna čuvstva do Hrvatov? Saj so dejali sami o njih: ■»... furono nostri nemici in armi fino a ieri, lo sono oggl, !o sarano doraani!« Ne, čisto nič se ni spremenilo. Čuvstva so ostala ista, isti so ostali nameni in cilji, samo taktika se je spremenila, seela je po starem preizkušenem geslu »Divide et impera! (Deli in vladaj!) ter ga uporabila za postopanje s Hrvati, onimi namreč, ki so izgubili tla pod nogami in so se kot »emigranti« prodali, obenem pa izdali tudi svoj lastni narod in svojo lastno domovino, kajti pri ostalih bodo taki komplimenti, kot je bil zadnji v rimskem senatu, brez odziva.
Hrvaško ljudstvo v Jugoslaviji ter ono v Istri. Reki, Zadru in na Lastovu ni pozabilo sramotenja in izpada italijanskega tiska za časa določanja novih meja povojne Evrope! To ljudstvo se zaveda, da rimski volkulji ne more in ne sme verjeti, zaveda se resničnosti reka Latinca Virgila Aeneisa: »Timeo Danaos et dona ferentes!« Zato se čuvajo pred Rimom tudi takrat, ko se jim laska. Duce se zelo moti, če misli, da so med Slovenci, Hrvati in Srbi v tem oziru kakršnekoli diference. Njegove darove sprejemajo samo tisti, ki so ze davno odpadla gnila veja. Ta veja pa nikdar več ne bo pognala, še manj cvetela -in rodilu sad!
Dva nova zločina makedonsiviročlh
ttentat v sofui. - napad na našo	~
ATENTATORJA JE UBIL LASTEN PEKLENSKI STROJ.
Problemi srednje Evrope
ITALIJANSKI TISK O PRIZADEVANJIH REVIZIONISTOV. — FRANCIJA IN ITALIJANSKA PRIZADEVANJA.
PARIZ, 27. decembra. »Ere Nouvelle«, »La Republique« in glavni socialistični organ se bavijo s položajem v srednji Evrcfti in posvečajo temu položaju cele stolpce.
»Ere Nouvelle« objavlja članek Alberta Lamoureauxa pod naslovom »Centralna Evropa«. V tem govori Lamoureaux najprej o Mlklasovi izjavi, tičoči se srednje Evrope in pravi, da ji je vsak komentar nepotreben. Ta izjava in pa vsa ostala revizionistična kampanja sta privedli države male antante, da so se poslužlle novih ukrepov za utrditev zavezniških vezi. V članku se dalje govori o trogir-skem incidentu in napetosti med Italijo in Jugoslavijo, prav tako pa tudi o odkritjih W?ckhama Steeda. Končno se pravi v članku še, da vsi ti pojavi ne bodo niti najmanj olajšali delo razorožltvene konference.
»La Republiaue« je pričela včeraj objavljati serijo člankov pod naslovom »Donavska Atlantida« izpod peresa Luciena
Laurenta. V včerajšnjem članku pojasnjuje zgodovino rušenja Avstro-ogrske monarhije iti položaj, ki je nastal po njenem razpadu. V članku se pravi, da je habsburška »Atlantida« končnoveljavno izgubljena in je nemogoče, da bi zopet vstala v stari obliki. Rešitve nikar ne iščimo v tem, da se vračamo k preteklosti, temveč jo skušajmo poiskati v sre-čni in premišljeni ustvaritvi bodočnosti, Rosenfeld pa objavlja v glavnem so. cielističnem organu svoj članek o itali-jansko-jugoslovanski napetosti. V tem članku navaja vsa dejstva, ki so povzročila sedanjo napetost. Na koncu pravi Rosenfeld, da je treba Mussoliniju pre-prečiti, da bi se zaletel v kako balkansko avanturo in da je treba Rimu pojasnit), da toulonski govor ne bo imel posledic, ker je bila le navadna manifestacij ter da francoska republika nikoli ne bo za« piraj oči pred onim, kar dela fašizem v Italiji.
Izplačevanje vlog in obresti
NOVA ODREDBA O POSLOVANJU DENARNIH ZAVODOV SPREJETA V MINISTRSKEM SVETU.
BEOGRAD, 27. decembra. Ministrski svet ie sprejel včeraj na podlagi člena 6. zakona o spremembi zakona o zaščiti kmetov novo naredbo o Uradnih Izplačilih v bančnih zavodih. Člen 1. te nared-be se glasi:
»Denarni zavodi, ki so aktivni oziroma so v položaju, da morejo izplačevati hranilne vlage, kontokorentne naložbe in zapadaioče obresti, morajo izvrševati delna izplačila pod pogoji, ki so določeni v sledečem:
Člen 2. določa: da se mora izvršiti del-
no izplačilo v trenutku, ko je denarni zavod obvestil o tem trgovinsko ministrstvo. Dopis, v katerem sporoča pričetek izplačevanja, morata podpisati tako upravni kakor tudi nadzorstveni svet. V primeru namerne nepravilne navedbe podatkov odgovarja kot krivec upravni odbor. Obenem mora zavod sestaviti tudi seznam vseh vsot, ki se bodo izplačale. To so vsote, ki predstavljajo minimalna izplačila. V trenutku, ko doseže denarni zavod plačilno sposobnost, mora izplačevati takoj tudi redne ohrestL Višino
Rooseveltova razorožitvena načela
BODOČI PREDSEDNIK ZDRUŽENIH DRŽAV O POTREBI IN NAČINU RAZ-
OROŽITVE.
SOFIJA. 27. decembra. Včeraj je il verigi makedonskih političnih morov na Bolgarskem priključen °v člen. Kavarnar Donče Dlmltrov-Hanasov ie v svojem lokalu, ki leži redi mosta, oddal na profesorja Sta-'iŠeva-Uzunova. ki je znan pristaš fotogerovske skupine makedonstvu-
Jščik. šest revolverskih strelov in ga a mestu usmrtil. Policija ca ie takoj
0 izvršenem zločinu aretirala in od-edla na policUsko ravnateiistvo, kjer
1 Atanasov cinično prirnal. da je iz-ršil atentat po nalogu notranje ma-edonske revolucionarne organiza-iie.
BEOGRAD, 27. decembra. »Politi-3« piše: V nedeljo, 25. t. m. zvečer b 21.30 ie eksplodiral na nrogl GJev-ieliia—Smokvica peklenski stroj, ki ‘ ubil v neposredni bližini stoječega eznanega moškega, ki ie bil oblečen
obleko bolgarskega komitpea m ob-rožen s puško sistema Manlicher. s samokresom znamke »Parabellmn« i 7. bomb'?”*!' o7r3c^,1if^^ £
VMRO«. Poleg trupla ie ležal še
drug peklenski stroj z uro, kakršne so doslej v vseh primerih uporabljali bolgarski komitaši pri atentatih na na£em ozemlju. Zaradi eksplozije je bila tračnica malenkostno poškodovana in ie bil redni promet takoj zopet vzpostavljen. Ugotovilo se je, da je mrtvo truolo identično z atentatorjem ki ga .ie naša straža opazila v trenutku, ko ie na tračnico montiral peklenski stroj. Stražnikovega klica »Stoj’« se je atentator očividno tako prestrašil, da ie kar otrpnil in se ni mocel dovoli naglo odstraniti ter je tako postal žrtev svojega lastnega peklenskega stroja.
REKONSTRUKCIJA GOMBOSEVE VLADE?
PARIZ. 27. decembra. Iz Budimpešte poročajo? da bo madžarski zunanji minister podal ostavko. Madžarski politični krogi sodijo, da bo njegovo mesto zavzel sedanji madžarski poslanik v Berlinu. Splošno se pričakuje večja rekonstrukcija vlade v smislu, da bi prišli Gombosovi ožji prijatelji bolj do Izraza m veljava
WASHINGTON, 27. decembra. Roosevelt je imel včeraj z ameriškim delegatom na razorožitveni konferenci v Ženevi Davisom razgovor, ki je trajal več ur, v katerem sta razpravljala o problemu vojnih dolgov, o reorganizaciji ameriške carinske politike, o stabilizaciji valute in normalizaciji cen srebra. Davis je po končanem razgovoru Izjavil novinarjem, da je tudi osebno Rooseveltovo mnenje, da je'mogoče splošno zaupanje
na svetu doseči Ie z Izdatnim znižanjem izdatkov za oboroževanje. Iz tega razloga se more računati na uspeh svetovne gospodarske konference le, če se bodo velesile poprej sporazumele o programu, ki ga je treba izvesti in bo ta sporazum soglasen. Varnost se da po mnenju novega ameriškega predsednika doseči sa-mo z znižanjem oboroževanja, pred vsem pa se morajo prepovedati težka bombna letala in plinska vojna.
Posojilo Avstriji
PARIZ, 27. decembra. Včeraj se je sestal v zbornici zunanji odbor z nalogo, da razpravlja o lozanskem sporazumu, po katerem naj bi Avstrija dobila 300 milijonov frankov posojila. Od te vsote naj bi Francija dala 100 milijonov frankov. Posojilo bo Avstriji podeljeno takoj, samo če bodo Francija, Anglija, Avstrija in Italija do konca tekočega meseca ratificirale lozansko pogodbo in izmenjale o tem ratifikacijske dokumente. »Arni du Peuple« napada socialistične prvake, ker se zavzemajo za to posojilo Avstriji in pravi, da delajo s tem za Anschluss prav tako, kakor nilhovi nemški tovariši socialisti. Tudi v listu »Echo de Pariš« napa-! da Pertinax zunanlo putiko levičariev 1 in vlade v tem vprašanju*
POLEDICA V BEOGRADU.
BEOGRAD, 27. decembra. Predvčerajšnjim je bila v vsem Beogradu tako močna poledica, da je izgledalo vse mesto, kakor da je pokrito s steklom. Pločniki so bili prava drsališča. Ves promet je bil zelo otežkočen, zlasti ker niso ne hišni lastniki ne mestna občina ničesar ukrenila za posipanje hodnikov, pešpoti m cest. Zgodilo sc je zaradi tega tudi več nesreč. Na Božič zvečer ob 22. je tako v ambulantah reševalnih postaj kakor tudi v bolnišnicah primanjkovalo sredstev za obvezovanje in ostalega sanitetnega materiala, tako da že niso več mogli obvezovati ponesrečencev. Težje se je ponesrečilo nad 100 oseb. Včeraj je bilo vreme že boljše, policiia je pa •tudi že poskrbela za posipanje pločnikov.
Dnevne vesti
Iz državne službe. Iz dTŽavne službe je odpuščen policijski sitražnik-priprav-nik Ivan Martinšek pri predstojništvu tukajšnje mestne policije.
Iz banovinske službe. Služba je prestala Črtomiru Vrščaju, banovinskemu tehniku-pripravniku pri okrajnem glavarstvu Maribor, levi breg.
Iz sodniške službe. V višjo položajno skupino so napredovali:	Miloš	Senica,
sodnik okrožnega sodišča v Mariboru; Fran Zavašnik, sodnik okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi in dr. Lovro Lipič, sodnik okrajnega sodišča v Ptuju.
t Alojz Karba. Na sveti večer je umrl ,v mariborski javni bolnišnici vpokojenl poštni kontrolor g. Alojz Karba. Pokojnika, ki je služboval svoj čas polnih 16 let na Dunaju, kjer se je intenzivno udejstvoval v slovenskih borbenih organizacijah in je vse svoje otroke vzgojil kljub nemškemu okolju v narodno-zavednem duhu in je bil v prevratnih dneh eden glavnih stebrov pri organizaciji naše pošte, so pokopali včeraj ob veliki udelež-w prebivalstva na mestnem pokopališču. Bodi ohranjen zavednemu narodnjaku časten spomin!
Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrl 651etni nočni čuvaj g. Franc Zorman, ki ga bodo pokopali danes popoldne ob 15. iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Včeraj popoldne ob 13. pa je preminula v starosti 45 let ga. Angela Novakova, žena trgovca g. Albina Novaka na Glavnem trgu. Pogreb blage pokojnice bo v sredo popoldne iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču.
Planinci ob krsti gospe Angele Novakove. Na Štefanovo je zaprla za vedno svoje oči gospa Angela Novakova, žena-g. Albina Novaka, trgovca na Glavnem trgu. Ni je več v ljubeči družini, ne več v trgovini, kjer si je s svojo usluž-nostjo in ustrežljivostjo pridobila toliko prijateljev in zadovoljnih odjemalcev, ni pa je več tudi v veliki družini naših planincev, katerih zvesta in požrtvovalna članica je bila vsa leta, kakor sta to tudi njen mož in hčerka Elica. Neštete so usluge, ki jih je pokojnica storila SPD, posebno še oskrbnikom naših koč; velika je bila njena ljubezen do naših planin, zato je velika tudi naša tuga, ko se moramo ločiti od nje in ko polagamo zeleno vejico s Pohorja kot zadnji pozdrav v njen prerani grob. — Planinci se udeleže pogreba svoje zveste članice, ki bo v sredo 28. t. m. ob 15. uri izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Zakon o naknadnih kreditih, ki ga je
odobrilo narodno predstavništvo pred božičnimi prazniki, je objavljen v »Službenih novin-ah« in je stopil v veljavo.
Nova železniška tarifa. Predsednik tarifnega odbora je po naročilu prometne'* ga ministra sklical za 28. t. m. sejo tarifnega odbora, na kateri se bo pričela načelna razprava o predlogu nove železniške tarife, ki jo je sestavila generalna direkcija državnih železnic.
Opozorilo davkoplačevalcem. Davčni oddelek je na podlagi zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih razposlal okrožnico na vse davčne uprave, da javno pozovejo plačevalce zemljarine, naj do 31. januarja prihodnjega leta vlože svoje utemeljene zahteve o znižanju dopolnitve zemljarine. Znižanje se dovoljuje pod temi pogoji: če davkoplačevalec živi le od zemlje, če davkoplačevalec obdeluje zemljo sam, če ima njegova rodbina več ko 5 članov, če dopolnilni davek ne presega 5000 Din in če je svojo prijavo vložil v rednem roku do 31. januarja 1933.
Razld društva. Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani, podružnica Maribor, se je po sklepu likvidacijskega občnega zbora v Mariboru prostovoljno razšlo.
VIII. kongres Zveze planinskih društev Jugoslavije bo na praznik Treh kraljev ob 9. uri dopoldne pri »Orlu«. Dnevni red kongresa je zelo obširen, ker obsega tudi referate raznih priznanih in za planinstvo zaslužnih delavcev in ga bomo ob priliki objavili. Da bo tokrat kongres v Mariboru, je zasluga naše agilne podružnice SPD, ki je stremela za tem, da zbere planince, iz vse države v, našem obmejnem planinskem centru.
Pravo božično razpoloženje je. bilo v mestu oba dneva. Dostojno in mirno so potekli prazniki, čeprav letošnje božiče-vanje ni bilo tako, kot so si ga premnogi želeli. Božič je bil letos brez snega, kar je motilo pravo božično sliko. Na praznik sv. Štefana je sicer pobelil mesto in okolico, a bilo ga je vse premalo. Večjih prireditev pa ni bilo, zato so preživeli Mariborčani Božič doma, le nekaj navdušenih planincev je odšlo na Pohorje.
Božičnica v Mestnem mladinskem domu. Preteklo soboto popoldne je priredila 'mestna občina mariborska v Mestnem mladinskem domu božičnico deci mestnega zavetišča. Božičnice so se udeležili mestni župan g. dr. Franjo Lipold in zastopniki kuratorija Mladinskega doma podžupan g. Golouh, vodja socialno-po-litičnega urada g. Brandner in mestni fizik g. dr. Wankmuller. V dvorani doma je stalo lepo božično drevo, okrog katerega se je zbralo 135 otrok. Pod vodstvom učiteljice gdč. Ravniharjeve je de-ca nastopila z izbranim sporedom in je bil gimljiv zlasti nastop male deklice, ki se je v lepih besedah zahvalila mestnemu županu g. dr. Lipoldu za skrb, ki jo posveča deci. Po sporedu je bila vsa de-ca bogato obdarovana.
Studenški Božič je potekel še precej mirno in dostojno. Kljub »razliki«, ki so jo dobili v delavnici, ni bilo prekomernega popivanja — na žalost številnih gostilničarjev, ki so zlasti za Štefanovo pripravili zabave. Mnogo debat se' je pletlo okrog burne petkove občinske seje. Mnenja so kaj različna, o čemer bomo še poročali. Za Silvestrovo se pripravljajo studenška društva s pestrimi sporedi. Višek bo vsekakor dosegel zo pet — Sokolski dom.
Božičnica v opekarni »Lajteršberk«, Košaki. Dne 23. t. m. ob 16. uri popoldni, je omenjena tvrdka v obilni meri obdarovala vse svoje delavce in njih otroke s perilom, kurjavo, živežem, cigaretami in vinom.
Službenih list dravske banovine objavlja v letošnji 102. številki:	pravila	o
opravljanju izpita za zvanjc profesorja srednjih trgovskih šol, ratifikacijo radio-telegrafske konvencije po Kostariki in spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine.
Novi tisočaki. Naša Narodna banka bo dala s 1. januarjem 1933. v promet nove bankovce po 1000 Din. Velikost novega tisočaka je 195X121 milimetrov. Bankovec je tiskan na belem papirju z modrikastim tonom. V sredi na gornji strani je v belem krožnem polju filigran za kraljevo sliko. Na licu bankovca je na levi strani podoba kraljice Marije. V sredi nad krogom za filigran je državna krona v barvi, a nad krono v okviru napis v cirilici: Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Na desni strani bankovca je krepak orel v poletu. Na drugi strani tisočaka sta na levi in na desni simbolični ženski podobi. V sredi pa je, dotikajoč se filigranskega kro ,a, dvoglavi beli orel.
Vreme. Včeraj je padlo 8 milimetrov snega. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 2 stopinji pod ničlo. Tlakomer se dviga in je kazal davi ob 7. uri pri 13 stopinjah 752, reduciran na ničlo pa 750.8. Vreme je oblačno, piha pa mrzli severozapad-nik.
Štefanovanje Postojnčank in Postojnčanov. Sinoči se je zbralo pri Starmanu v Frankopanovi ulici lepo število Postojnčank in Postojnčanov k praznovanju nekdanjega njihovega cerkvenega patro-na sv. Štefana in da požive spomine na prelepo Postojno. Po daljšem času so se zbrali zopet stari znanci, stare postojnske korenine, med njimi dobri Matevž s svojo družino, Vičičevi, ga. Bonačeva s sestrami, manjkala pa tudi nista Martinčkov Jakob in Smerdu. Prišlo je tudi nekaj Zajčarjev. Vsem je bil lep večer in f? PrePričani, da bodo drugič prišli vsi, ki jih je usoda pregnala z domače postojnske grude.
Nezgoda. Pri čiščenju tovarniških dimnikov tvrdke Hutter in drug, se je včeraj ponesrečil 401etni kurjač France Markovič. Padel je s precejšnje višine na tla in si zlomil desno nogo. Zdravi se v bolnišnici.
S sporeda cirkusa »Algabomo«: Cir
kuška fanfara. Zverinjak. Gostje iz Ho. lywooda. Nastop dresiranih levov. Osel, ki ni osel. Parterna aeronautika. Žonglei Dolgokrak. Medved Brundo se zabava. Med nebom in zemljo. Akrobacije in pre-metavščine. Raketni polet v vsemirje itd. itd. Zato na Silvestrovo:	vsi	v
Union!
Krvav praznik sv. Šteiana so imel fantje pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. Večja družba jih je popivala v neki gostilni, ko pa jim je zlezlo vino v glave, je nastal prepir, iz katerega se je razvil pozneje krvav pretep. Najbolj jo je izkupil 261etni delavec Jože Pesek, ki js obležal na bojišču s prerezanim trebuhom. Hudo ranjenega Peska so prepe ljali v mariborsko bolnišnico.
Iz deročih valov Mure je pred dnevi v Apačah rešil graničar Milan Stojkovič delavčevo ženo Terezijo Husarjevo iz Gornje Radgone. Husarjevo so namreč domače razmere pripravile do obupa, zato je sklenila napraviti konec svojemu trpljenju. Vzela je s seboj svojega petletnega sinčka, se napotila proti Muri in se zagnala z otročičem v naročju v de roče valove. Njeno početje pa je opazi! graničar Stojkovič, - ki je'skočil v vodo in rešil nesrečno ženo in otroka prostovoljne smrti; Pri tem junaškem delu bi se bil graničar skoro sam utopil.
Delo reševalne postaje. V nasprotju s policijo je imela zadnje dni obilo opravka reševalna postaja. Prvo pomoč so poiskali na postaji, kjer so bili obvezani in se zidaj zdravijo v domači oskrbi, 451©faii delavec podjetja »Transport« An ton Kožuh, ki si je pri delu zmečkal sredinec desne roke; 261etni mesar Franc Gajšek iz Plinarniške ulice, ki se je rani! občutno na levem ušesu; 671etni delavec Anton Jelenc s Pobrežja, ki se je nevarno poškodovl na nosu; 351etna po sestnica Rozalija Kirbiševa iz Prepolja, ki se je porezala na desni roki; trgovec Karel Haber, ki se je poškodoval na če lu in 35!etoi prikrojevalec Franjo Nemec s Teznpga, ki se je dopoldne po nesreči močno ranil na levi roki. Potrebno prvo pomoč je reševalna postaja nudila, v nedeljo zvečer tudi 261eini mizarjevi ženi Tereziji Lešnikovi z Aleksandrove ceste, ki jo je popadel pes in jo ugriznil v desno stegno,' nakar je bila napotena na mestni fizikat, ki bo ugotovil, če pes morda ni bil stekel.
»Franz Josefova« grenčica da dobro podlago, jasno glavo in mirno spanje.
Požar. Na sveti dan je izbruhnil zaradi malomarno očiščenega dimnika maj hen pčžar v poslopju mestnega vojaškega poveljstva. Vnele so se saje, kar pa so poklicani gasilci kmalu pogasili in preprečili vsako nadaljno nevarnost.
Izsleditev nevarnega roparja. V roke policije je padel na prvi božični dan ropar, ki je oropal v nedeljo 18. t. m. popoldne v Kraljeviča Marka ulici učenca III. razreda ljudske šole Slavka Pistotnika z Meljske ceste iu mu nasilno od vzel 70 Din. Pistotnik je včeraj mimogrede zagledal v Vrablovi gostilni na Meljski cesti mladega moškega, v katerem je spoznal svojega napadalca. Takoj' je odhitel na stražnico in prijavil svoje odkritje. Stražniki so pohiteli v gostilno, med tem pa je moški že izginil. Toda po krajšem zasledovanju so ga izsledili in prijeli v Kacijanarjevi ulici. Pri zaslišanju so ugotovili, da je 251etni mesarski pomočnik Avgust Ribič s Pobrežja. Ribič je roparski napad nekaj Časa tajil, pozneje ga je pa vendarle priznal. Zasliševanje policija nadaljuje, ker sumi, da je izvršil tudi oba' cestna roparska napada pred tedni v Razlagovi ulici in pri samostanu usmiljenih sester.
Slabost na trgu. V soboto dopoldne je nenadoma postalo slabo na Glavnem trgu med nakupovanjem živil 321etni zasebnici Magdaleni Fluherjevi, ki jo je moral rešilni avtomobil prepeljati na njen dom v Magdalenski ulici.
Vlom na sveti večer. Na sveti večer je vlomil neznan tat v stanovanje r.a-meščenke Katarine Batističev e v Grajski ulici 2 v času, ko je bila BatistiČeva pri polnočnici. Ko se je vrnila od maše domov, je našla stanovanje odklenjeno.
V zli slutnji je stopila k omari, kjer je imela shranjen denar, in ugotovila, da ji ie vlomilec odnesel .vso gotovino v znesku 900 Din.
Repertoar.
Do sobote 31. decembra: Zaprto. Sobota, 31. decembra ob 21. uri; »F1, belem konjičku«.
Silvestrovo v gledališču. Po dolgeiii času bo letos tudi na Silvestrovo v dališču predstava. Ponovila se boPc' matzkega revijska opereta »Pri t$'u konjičku«, ki je bila sprejeta na-d <*•’ simpatično, ter je bilo smeha rn zab# kot le redkokdaj. Veljajo normalne giaSf bene cene in bloki.
Peter Burja, priljubljeni tenor, ki po svojem odhodu 'iz bivše mariborske opere deloval z odličnimi uspehi na inno:; gib operah, zlasti v Olomoucu in v B6>' tislavi, bo v kratkem--gostoval- v mariborskem . gledališču. Nastopil bo kot rit; mojster Koltay v Abrahamovi popukrD' opereti »Viktorija iu njen huzar . Gosp<>“ Burja je v tej vlogi večkrat zelo uspešno nastopil v bratislavskem gledališču. Opozarjamo že danes na to -gostovanje.
Pri belem konjičku
Opereta y treh dejanjih.
Revijska opereta, • ki je še večje V& plitvenje in varieteiziranje že itak lab' ke muze, je preko nemških odrov priromala srečno tudi v Jugoslavijo; najprej na vzhod, sedaj pa obenem v Ljubljano in v Maribor. »P r i belem konjičku« je tipično tako delo in tega 5(1 se zavedali tudi.vodstvo, režiser in igralci ter napravili variete. Za injekcijo hirajočemu gledališču- je to v materialneu1 oziru morda dobro (pravilnost računu bodo pokazale ali ovrgle seveda šele re' orize), kako pa je z umetniškim poslanstvom Narodnega gledališča, me ne vprašujte. Materialna kriza je hudo zfo za umetnost in kulturo, to so ugotovil' že nešteti sodobni duhovi, in drugod se o tem veliko piše in razpravlja. Kaj naj zato storimo mi Slovenci, in naposled še mi v Mariboru! Človeku je hudo, ko vidi kako ginejo ideali, kako pada splošni nivo, a iz ljubezni do gledališča- si vendar žeti, naj bi »Beli konjički« napol; oili blagajno, da bo lahko vsaj še nelfpj odrajtala za ubogo umetnost, za tistj drobec, ki se kakor draguli še blesti med brozgo!
Gledališče je bilo pri premieri v nedeljo in prvi reprizi v ponedeljek polno-Vlorda se bo torej ta želja le izpolnil,'1 im bo iz izkupička kinalu vstala predstava, ki bo govorila o pravem poslanstvu gledališča, ne vulgarnega zabavišča današnjih plitvih dni »šlagerskc mentalitete«. Režiser g. Kurt Bach mani1 se je tudi zares potrudil. Zmagal je silno množico snovi, nastopov, zborov, pic' sov itd. tako, kakor nismo pričakovali-Oder je bil kar pretesen. Prav tako & je potrudil dirigent g. Herzog. Nastopi zborov in plesnih skupin so bili z3 naše razmere prav dobri. Prav tako $° se potrudili (kolikor se je bilo sploh treba) tudi solisti, pevci in igralci. Po Vf' sti jih ne bom našteval, jih je preveč-sla jboljši so bili pač zopet gdč. U d o v ice v a, g. Belizar S a n c i n, g. Dan es gdč. Barbičeva itd., saj je nastopi' ves ansambl. V umetnost sredi vanetsi; skega artizma sb sc rešili- tudi neka-tc' carakterni tipi naših igralcev in igralk Komur se torej hoče Spektakla, k a-trsnega Maribor š.e ni d o ži' vol, naj ne zamudi ogledati si »Belege konjička«! Le noter, le noter, cenjen*1 gospoda, za mal denar boste videli h’ slišali »svega i svašta«!	■ — r.
Želodčne bolečine, pritisk v želodci' gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih’ slaba prebava, glavobol, težak jezik, bk’ a barva obraza, izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefov®1' grenčice, s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravnici za bolezni v-prebavilih izjavljajo, d3 je »Franz Josefova« voda toplo prip°' ročljiva kot v te namene služeče dom3' če zdravilo. »Franz Josefova« greflčK se dobi v vseh lekarnah, drogerijah špecerijskih trgovinah.
Prikimala je starka zima na noa-ah čevlje »Tempo« ima Maribor, Slovenska ul. 18. Celje, Dečkov trg, 4.
V :M'šFrtWr'u, die 27. m mz7
!WS?IB5rSE! "TV HfCEITNTK^ JSW
Pri graških Slovencih
PISMO IZ GRADCA.
Po ulicah in cestah predbožično vrvenje, po gostilnah in kavarnah drenj, nad mestom pa jasno zimsko nebo. Stran od tega življenja v središču Gradca pa sloji na jugu od Ringa v Klostenvies-gasse stanovanjska hiša, kjer domuje v prvem nadstropju slovenska »čitalnica«. V njej se zbirajo graški Slovenci in v ujej je našel gostoljubno streho tudi »Triglav«, organizacija slovenskih visokošoi-cev. v hiši sta doma edini slovenski organizaciji v Gradcu.
Vez, ki združuje graške Slovence, je dr. Klasinc, mož, pa, ki vodi organizacijo in ki predseduje Čitalnici, je pekovski mojster Matija Kukman. Že nad 40 let je v Gradcu in kakor nikdo drugi zvezan z razvojem graških slovenskih organizacij. Bil je 1. 1896. pri ustanovitvi »Edinosti«, nato pri njenem Poživljenju v »Napreju«, doživel je borbo med katoliško in svobodomiselno usmerjenimi, katero sta vodila dr. Brecelj in prof. Brolih, in je razgnala 1902 »Naprej« v krščansko izobraževalno društvo »Domovina«, v kateri so se zbirali »Zarjani« in delavci,, in v »čitalnico«, ki je bila zbirališče svobodomiselnih izobražencev. Ko pa je bila »Domovina« na tem, da postane radi vplivov visokošolcev v »Taboru« in »Triglava« svobodomiselna, se je iz nje rodil 1.1911 »Kres« kot naslednik »Domovine«, »čitalnica« in »Kres« sta preživela svetovno vojno in prevrat. Ker pa je po svetovni vojni ponehal dotok Slovencev v Gradec, je moral »Kres« avgusta letošnjega letai likvidirati, potem ko je 1. 1929. organiziral svojo zadnjo javno prireditev. Ostala je Čitalnica sama, ki je tudi prevzela »Kresov« inventar.
čitalnica je organizacija graških Slovencev, ki so avstrijski državljani, ki pa so ohranili tudi svojo narodno zavest. To so predvsem nameščenci in obrtniki. Socialno živijo večinoma v težkih razmerah, saj je mnogi izmed njih izgubil službo prav radi svoje narodne zavesti, Kulturnih stikov z domovino nimajo, pravtako pa tudi ne z graškimi Nemci. Značilno za razmerje Nemcev do »Čitalnice« je dejstvo, da je ne najdemo v nobenem adresarju ali pa to, da ni ‘Kresove« smrti zabeležil niti en graški list. Pravtako so brez stikov s tukajšnjimi Srbohrvati. To na prvi pogled razočara. Razumljive pa postanejo te razni ere. če upoštevamo n. pr. eno samo dejstvo: Čitalničarji tožijo kako po ame-rikansko asimilira Gradec slovenske ljudi. Tn na to odgovori brat iz juga, ki zavzema važno mesto: »Imajo prav; tako si omogočijo obstoj in življenje v nemškem mestu!«
Pravtako manjkajo stiki s Slovenijo. Izmed časopisov, katere »Čitalnica« redno iz brezplačno prejema, moramo omeniti samo »Večernik« ,in v zadnjem času tudi »Pohod«. Od Slovencev pa, ki pridejo v Gradec, obiščejo »čitalnico« samo brezposelni ali berači. Hladne, ali vpdno korektne so razmere med »čitalnico« in jugoslovanskim konzulatom. Po-
vod za to je bila čitalničina prireditev 1. 1930., prirejena v »Češkem domu«. Čehi so namreč izborno organizirani! Na tej prireditvi je nastopil čitalnični pevski zbor, pri katerem so sodelovali tudi 4 bolgarski akademiki, po mišljenju pristaši Stambolijskega. To je bil povod, da so se razdrli stiki »čitalnice« s konzulatom in da od tedaj ne sodeluje osebje konzulata pri »Čitalnici«.
Ljudi, ki so po rojstvu Slovenci, imamo v Gradcu vsaj 15.000. To so oni, ki govorijo slovensko. Ko so šli letošnje leto transporti Sokolov v Prago, je bilo takoj na razpolago na kolodvoru osebje, natakarji, ki govorijo slovensko. Če se zapoje v gostilni izven mestnega središča slovenska pesem, jo takoj pozna in zna vsaj polovica gostov. Gradec je naše priseljence asimiral prav po ameri-kansko. In edini zavedni ostanki slovenske emigracije se zbirajo v »Čitalnici«, ki pa je danes tako daleč od svoje domovine kakor prometno Tristan da Cun-ha od kulturnega sveta. Domovina, ti si kakor zdravje...
Pravitako kakor predstavlja1 »Čitalnica« zadnjo fazo narodnostnih bojev, nas spominja na narodnostne predvojne boje graški »Triglav«. Ustanovili so ga slovenski visokošolci po iniciativi Mariborčana Glušiča maja 1. 1932. Rektorat je dovolil društvo pod pogojem, da ne bo imelo nobenih stikov z Jugoslavijo. Ko pa je prišel nato »Triglav« s prošnjo, da se dovole njegovim članom nositi tri-glavanske barve, je rektorat odgovoril, da bo to dovolil, ako dovoli ena jugoslovanskih univerz nositi nemške barve. Na zadevni dopis je podala to izjavo fakulteta v Skoplju, zagrebška univerza pa je odgovorila, da bi to dovolila, če se ustanovi- tako društvo, ki bi to zahtevalo in bi bilo od univerze priznano. Na oodlagi tega je »Triglav« prosil za nošnjo triglavanskih barv pri promocijah. Kako se bo vprašanje triglavanskih barv na graški univerzi rešilo, bo pokazala bodočnost. Na vsak način pa ta težnja »Triglava« osvežuje spomin na borbo za slovenske barve v Gradcu 1. 1848. in vse XIX. stoletje. »Triglav« je sodeloval z akademskimi organizacijami Bolgarov in Poljakov za enakopravnost pri plačevanju taks, šolnine in vpisnine tujcev z domačini. Borba se je končavala do zadnjega semestra uspešno, pač pa so črni izgledi za bodočnost.
Drugače pa stoji »Triglav« v tovariškem razmerju do Srbohrvatov, s katerimi je tudi tvoril do svoje ustanovitve »Jugoslovensko akademsko udruženje«, ki pa se je koncem 1. 1931 razšlo in od katerega je podedoval večino knjižnice. Sožitje naših visokošolcev z nemškimi dijaki na univerzi je dobro, neugodno je razmerje do Bolgarov, medtem ko manjkajo stiki s Čehi; to pa radi tega, ker Čeških visokošolcev v Gradcu ni.
Obe graški slovenski organizaciji nas spominjata na čase, ko smo tudi mi še živeli v sličnih položajih na robu narodnostnega propada. In kakor je živela ta-
krat v nas vera v bodočnost, tako živi danes v srcih graških Slovencev sigurno prepričanje, da niso oni zadnji svojega rodu. To vero jim krepi zlasti mladina, ki se zbira v »Čitalnici«. S to vero smo se vzdržali Slovenci v Podravju, s to vero so se vzdržali Slovenci v Gradcu, čeprav samo nekaj sto zavednih, in z isto vero moramo gledati tudi mi v Jugoslaviji v lastno veliko bodočnost.
Styriacus.
Predčasno Gttveaje tes prepecite z redno nego las s >čmo glavo« in. is sredstvom siHaaiglanz«. Spiranje s tem’ sredstvom, Iti je priloženo vsakemu zavojčku »črne glave«, okrepi lase v njihovi strukturi. Lasje ostanejo zdravi In lepi ter odporni proti vsem škodljivim vplivom. i<5rna glava« s sredstvom »Haarglanz« ia očali je na razpolago za svetle in temne lase in , za tltakso zvani sesfcra-blomT«.^	'	7f
Ptuj
Premestitev živilskega trga. Ker je novi trg ob Slomškovi ulici y glavnem že urejen, odreja ptujska mestna uprava v smislu zadevnega sklepa občinskega sveta, da je prodaja mesa, mleka in mlečnih izdelkov od 2. januarja 1933 na dosedanjem trgu nedopustna ter se sme prodajati le na novem trgu.
Akcija za brezposelne. Ker število brezposelnih v mestu Ptuju ter v neposredni okolici stalno narašča, se je ustanovil poseben odbor, ki si je nadel nalogo organizirati obsežno podporno akcijo za brezposelne. V odboru so zastopani delodajalci, kakor tuldi delojemalci ter bo poskrbljeno, da se bodo nabrani prispevki uporabili za določen namen. Ker se bo ilstanovila tudi posebna kuhinja!, so darovi v naturalijah enako dobrodošli.
Razstava umetniških slik. V poslopju ptujske gimnazije so priredili profesor Karol Jirak, ptujski domačini Oton Trubl, Jan Oeltjen in njegova žena Elza, rojena Kasimirova, razstavo umetniških slik. Tem mojstrom se je pridružil še domačin Leo Wallner, ki študira na zagrebški akademiji. Na razstavi so prav lepe in mojstersko izdelane slike; priporočamo, da obišče to lepo prireditev, kdor le more.
Smrtna kosa. V Gradcu je umrla Roza Kodela, žena posestnika in pekovskega mojstra v Ptuju, v 54, letu starosti. Blag ji spomin!
Iz občinske službe. Pri ptujski mestni občini nameravajo znižati prejemke občinskim nastavljeneem ter odsloviti tudi tamkaj nastavljene državne upokojence. Optimisti računajo, da se bodo na ta način izdatki znižali za 200.000 Din na leto.
Sokolstvo
Sokolsko društvo Maribor-mafica ima
drevi ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu izredno odborovo sejo radi prireditve Silvestrovega večera. Pridite vsi in točno ob določeni uri. Zdravo!
Šport
ISSK Maribor povabljen na Reko.
1SSK Maribor bo 2. februarja 1933 gostoval na Reki ter odigral proti F. C. Fiumano prijateljsko tekmo. Revanžna tekma pa se bo odigrala m velikonočne praznike v Mariboru.
ASK Primorje v Trstu. Včeraj je moštvo jesenskega prvaka LNP ASK Primorje Odiralo »vi Trstu prijateljsko tekmo s F. C. Triestino. Tekma je končala s porazom Primorja v [razmerju 4:0 (2:0). V moštvu »Primorja« je igral kot gost vratar mariborskega Rapida Herman.
Nogometni turnir za pomožno akcijo v Mariboru. Mariborski klubi bodo tudi letos priredili nogometni turnir, katerega čisti dobiček bo pripadel pomožni akciji/ Turnir se bo pričel najbrže 1. januarja.
Srečke za revne davkoplačevalce.
Neki davčni uradnik v Budimpešti je predložil davčni oblasti značilen predlog. Izdelal je načrt loterije, katere srečke bi se ob koncu leta razdelile točnim plačnikom davkov. Loterija bi imela 50' dobitkov in kdor bi dobil tako srečko, temu bi davčna uprava vrnila ves vplačani davek.
Najstarejša mačka na svetu.
Ekspedicija, ki jo vodi profesor Jepsed v Južni Dakoti, je pred kratkim našla lobanjo neke prazgodovinske živali mačjega rodu. Učenjaki cenijo starost najdene lobanje 8 do 9 milijonov let.
Sam se je sodil.
Pre’d meseci smo poročali, da je ameriški bankir Davis poneveril milijon dolarjev in pobegnil v Evropo. Te dni pa so ga spoznali njegovi znanci in ga prijavili policiji. Ob aretaciji so našli pri, naem samo še 200 dolarjev. V celici, kjer je bil zaprt, se je obesil na svojo kravato-
' 'iSeirtn
»Zdkaj ste ostavili svojo zadujo Skažbot* »Nudila mi je premalo upanja, da bi na* predavala.«
»Kako mislite: premalo upanja®«:
»šef je bil že oženje«.*
M. Almarl:
Moja mala prijateljica Nada
Vi, ki pričakujete ljubavno povest, le °dložite ta list! Moja Nada je namreč sedaj punčka štirih let.
Ko je bila stara komaj dve leti, je še Iztegovala svoje ročice za zvezdami: oč-*a ji je moral celo posoditi palico, da bi iih lažje dosegla. Sedaj se ne trudi več za nedosegljive reči; pozna razdalje in Preudarna je. — Poznam pa ljudi, ki vse življenje te otroške bolezni ne prebolijo. In kaj imajo od tega? Med tem, ko gledajo zvezde, se oškropijo s cestnim blatom! Nekateri se tudi na uče škiljenja; ‘norda se jim tako razširja vidno obzorje, kar vsekakor ne more škodovati.
V tem času — torej pred dvema letoma in še dolgo pozneje — je bila moja Nada. v najbolj prijateljskih odnošajili s vsemi živimi in neživimi bitji. Tikala se je z žarkim solncem in s prijazno lu-n°> z vsemi mačkami in psi, s hrošči in 2 »milostljivami« vseh vrst, z najimenitnejšo gospodo in z grmičevjem ob cesti.
Posebno mnogo zanimivosti je bilo ®&d«o a Vrbanovi ulici. Vi, ki hodite po
njej, morda celo dan za dnem: stopite zbrano mimo Pirhanovega vrta! Kajti tam za ograjo, v zatišju grmičevja, tam so palčki; dobro poslušajo, kaj govore mimoidoči; Bog ve, kakšno past nameravajo nastaviti človeku, ki izreče žal besedo svojemu bratu! Palčki so tam in pisana mucka; lepo se umiva, da bi dostojno stopila pred ljudi. — Vi se čudite, da je na tem vrtu toliko tajnega življenja? Toliko gladkih borovcev s svilenimi iglami in vitkih brez »tenkolask«? In spomladi toliko spominčic? Jaz ne; kajti vem, da je bila tam globoka jama, kamor so ljudje odlagali »smeti«; pepel lepih pisem in raztrganih otroških knjig, stare, nerabljene igračke in kaj vem, kaj še vse... in v jami je zvenelo toliko smeha! Da, zares, motri v jami, kamor so se peljali otroci po šolskih torbicah kakor po najboljših saneh...
Tudi Rex je v Vrbanovi ulici. S ponosom, ki opravičuje njegovo ime, opazuje dogodke na cesti. Obiske rad pozdravlja $ svojim kratkim »vhov!« — »Zakaj se bojiš, Nada?« — »Kaj Jioče pes od mene?« — »Nič slabega; samo pozdravlja te; ne zna reči »Dober dan« toko kot ti.« — »A ja!« Vendar rajše varuje previdno distanco; Rex je le prevelik za malo Nado.
Poleti je pač posebno lepo, ker .vrt še ne spi, čeprav že migljajo prve zvezde. »Kaj to dela ci-ci?« — »HroŠček poje.« »Kaj poje hrošček?« — »Tako poje: ci-ci, solnčece, kje si?« — »A ja. Kaj še?«
— »Ci-ci, lunica, kje si?...« In glej, svetla tovarišica noči se je že bila vzpela nad strehe sosednjih vil... »Hrošček, hrošček, glej zdaj lunico, tukaj je!!«
Pozimi ima Nada skrbi. Ne zase; saj ima soežke i® sanke, tudi plašč in kapico ima. Tudi ne za konja; ta ima čeveljčke. Pač pa za ptičke: bosi skakajo po snegu; najbrž jih tudi zaradi tega petje več ne veseli.
Včasih mi kaj pripoveduje o svojih prijateljih: o fantku, o Marici, o Branku, o gospodu Marku. — Naenkrat je v meni velika pozornost: bil je namreč čas, ko sta me zasledovala žar njegovih modrih oči in jasnina njegovega intelekta; drugi pa so pravili o njem, da je mrzel in ohol
— in kaj misliš ti, moja mala? »Nada, imaš rada gospoda Marka?« Morda pol minute sem čakala na odgovor; potem me je pogledala resno očitajoče: »Staj hnam tebe tudi rada!«
Dobro, da me imaš rada —vsaj ti. Saj drugi itak nimajo Časa. Gospod Marko mora Citati časopise in popravljati svet, mora razimotrivati filozofske in filološke
probleme; pravi zares, nima časa. In' drugi tudi ne. Je že tako. Pri tem pa! imam še to smolo, da to hitro opazim,^ čeprav mi rečejo: »Magda, pridi...«' Grem " in se iznova prepričani, da ni-’ majo časa. V tvojih očeh, Nada, pa je* vselej vesel pozdrav, če pridem, in obžalujoča pozornost, če odidem. Hvaležna sem ti.
Zadnjič se mi je sanjalo o tebi. Utrujeno in slabo oblečeno sam te našla na mrzli cesti. Vzela sem te v naročje in te spečo nesla čez most. Drava je bila visoka in voda mi je pljuskala ob gležnje; mnogo rib in ribic je prišlo gledat, kaj je to. Nisem se bala; vesela sem bila topline tvojega zaupanja in tvojega nežnega telesca, dasi je bil sijaj tvojih oči, ki se zvečer tako nerade zapirajo, že zastrt.
Med svojimi papirji imam nekje uspavanko zate, ki se končuje s kitico ...Še ti zapri vesele oči,
saj palček jih že opazuje; na lučko preži, ki v njih še bedi, da z njo si noč razsvetljuje...
Tudi jaz sem si izposodila svojo lučko. Nada, oprosti mi!
Ci#aste	!
Radlalav Rudan
Rod na razpotju
(Porast)
Mračno je bilo v njej in le s težavo je razločil na steni podobo loške Marije, ki jo je bil o Velikem šmarnu kupil na sejmu in jo z ostrim glogovim trnom pritrdil na skalo. Pred njo je pokleknil in sklonil glavo. Nizko, globoko mu je klonila, da se je skoraj kolen dotikala.
Tako je ždel nepremično, kakor da ne bi bilo. v njem življenja, le usahle ustnice so se mu premikale — molile so in prosile ...
»Devica, Mati najdobrotljivejša,« so šepetale, »reši ga! Pripelji ga zopet domov! Pokaži mu pot, da ne bo poginil brez tolažbe pri tujih ljudeh! Grešil je, razžalil me je, zapustil starega in onemoglega, a moj sin je, kri moje krvi. Odpusti mu, kakor mu jaz odpuščam!«
Počasi, mukoma se je zganil, dvignil sivo in od gub razorano olavo, uprl sive in vodene oči v podobo Marije in zajecljal:
»Glej, če mi ga vrneš in mu daš zdravje in življenje, Te bom častil še bolj vdano kakor sem Te doslej. K Tebi v Log bom poromal, peš bom hodil s temi starimi nogami in še njega bom pripeljal s seboj, k Tebi, pred Tvoje obličje, da ga boš blagoslovila.«
Molitev in zaobljuba sta ga umirili. Potolažen se je dvignil, pokrižal in zopet lotil dela. In med delom je mislil:
»Morebiti je bilo prav tako dobro in potrebno? Tesno mu je bilo doma, pa ga je poklicalo v svet, med tuje ljudi, da bi si sreče poiskal. Svet pa mu je vrnil prezir za ljubezen in kamen za kruh — in ga je ozdravil. Ko se bo povrnil, ne bo več hrepenel po tujini in po njeni poganski sreči. Spoznal bo, da je tu, v bajti pod hrastom in v kamnolomu njegovo mesto, da mu
je bilo tako odločeno in usojeno in nič drugače.«
Caharija se je sam začudil tem svojim mislim in se je kakor otrok razveselil:
»Domov se bo vrnil; zopet bo prijel za kladivo, sedel na enonogi stol in nadaljeval moje delo. Bajta pod hrastom bo oživela, oženil se bo, otroke bo imel in vse bo dobro. Ne bom umrl sam in zapuščen in moja rodbina se ne bo izgubila: rastla bo m se množila, v bodočnost se bo razraščala...«
Misel na vnuke, na novi Blažonov rod, mu je raznežila dušo. V duhu jih je videl, kako se igrajo pod hrastom, kako brodijo po vodi v studencu in oči so mu zagorele v čudežno svetlem blesku.
»Morebiti,« je upal, »bom doživel še toliko, da bom videl tu poleg sebe in poleg Franceta njegovega sina. Majhen in šibek bo prijel za kladivo in bo tolkel. Zvečer bo jokal, ker ga bodo roke bolele, pa se bo že utrdil. Postal bo trd in močan kakor hrast, da ga še burja ne bo mogla prevrniti.«
Skoraj nasmehnil se je ob tej podobi, ki jo je naenkrat zagledal v duhu pred seboj. Tako je bil zaverovan v svoje sanje, da bi bil kmalu preslišal opoldansko zvonenje, ki se je tedaj oglasilo doli v vasi in se raz-legnilo po bregovih do ceste, . do kamnoloma in do ogromnih pečin nackhrastovo mejo. Caharija je snel klobuk in je molil. Ko je domolil, je vstal in se napotil proti domu. Nič več ni čutil revmatizma in ne teže let; čilo, kakor mladenič, je stopal po blatnem kolovozu med razglodanimi skalami...
čez pot je priletel droben kraljlček in se s prifrk-njenim repkom izgubil v rojevini. Megla se je pričela dvigati in Cahariji se je zazdelo, da voha burjo, ki je še-ni bilo, a %e je pripravljala nekje tam gori za grebeni Nanosa in čakala, da bi planila čez skale v stove meje, na cesto, v dolino in tja dalje dob čez do Opčin in do Trsta.
Burja konecr jeseni in pričetek zime.. .
IV.
Megle so se dvignile in nebo je bilo kakor umito. Topli solnanU žarki so se uprli v nanoška pobočja in v tesno dolino med Št. Vidom in Otoščami. da so izsušili vlago in je bilo v prisojnih zatišjili toplo kakor spomladi. Nobena bilka, nobena vejica se ni ganila; bilo je tiho kakor v grobu. Samo pa grebenih strmega g°r' skega hrbtišča so se po 'razjedenih čereh vesile raztrgane meglice, zastave.
To je bila .tišina pred burjo, pred strašno, vse wf’ čujočo burjo — in ljudje so hiteli na njive, da bi spravili zapoznelo repo in odpeljali kopice koruzne sla#-Bilo je povsod živahno "življenje: na njivah, kjer v hiteli ljudje s svojimi opravili in v gozdovih, kjer s® se podile šoje in vreščale, da je šlo skozi ušesa. S poli1 sc se dvigale vrane. V veliki črni jati so zletele visok0 pod nebo in se z glasnim krakanjem in s stisnjenimi perutnicami spuščale priti tlom. Kakor kamenje so padale, da bi se bile ubile, ko bi telebnile na tla, a st° sežnjev nad zemljo so se zopet pognale v stran, poletele dolino in se v ostrih zavojih privile v višave.
S' polj in pobočij so jih gledali ljudje in so vedeli, kaj pomeni njihovo letanje; vedeli' so, da črne ptic" slutijo bližajočo se spremembo vremena in so še bdi hiteli. Ko so opravili, so se^vrnili v vasi in so bili zadovoljni, da so doma, pri toplem ognjišču.
Tedaj so se v daljavi tiad modrim Čavnom priče'1* grmaditi sivi oblaki, gori nad Razdrtim pa je rds'o nebo v zahajajočem solncu. Krvavordeča zarja je bi!-1 razlita čez ves nebosklon, da so bili kontrasti med vzhodom in severom, jugom in zahodom tako presenetljivo lepi in čarobni, kakor lepših ne bi mogla naslikati najbolj bujna domišljija.
dni evaJo.F;;;
Pristna slivovk
Najfinejši rum Brandy
en gros!	in	vse	vrste likerjev i. t. d.
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 9
Telefon 25-80	Tovarna	likerev,	desertnih	vin	in	ssrimov!
Mali o
Razno
MESARIJA, dobro upeljana in dobro Idoča
na jako dobrem kraju, se zaradi različnih razmer takoj odda v najem ali pa se tudi proda. Vprašati:	Studenci,
Radvanjska cesta 6, Lešnik.
4372
SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA
In vaših koles ne boste več rabili, nudi se vam prilika, da jih pustite temeljito osnažiti emajlirati, poniklih, vse kro-sljlčne ležaje zbrusiti, tako da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev Čez zimo. Hitra postrežba. Zajamčeno in solidno dela Brezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor. Taftenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridemo na dom po kolo!	3889
STAREJŠA GOSPA
da gostilniško koncesijo tistemu, ki ji da stanovanje in hrano. Ponudbe na upravo Večernika pod »Gostilničarka«.	4365
JA. NE POZABI, da lahko najboljše prodaš dobre knjige, starinske reči, kakor nakit, zlatnino, srebrnino, obleko, pohištvo itd. in najcenejše kupiš v Grajski starinami, Trg svobode 1.	4000
TRAJNI KODRI 100 DIN,
onduiirahje 6 Din. bubi striženje 6 Din, manikiranje 6 Din pri Marici Požar, gledališki frizerski, Vetrinjska ul. 11.
4364
Prodam
LEP KOŽUH
za gospoda s pižmar podlago ceneno na prodaj. pri Butdenu, krznarstvo, Loška ulica.	4367
ČEVLJARSKO ORODJE
na prodaj. Frankopanova ulica 8.	4366
UMIVALNIK
z mtarm. ploščo in zrcalom, zavese, karnise in drugo na prodaj. Aleksandrova c. 45-11. vrata 10._____________ 4341
PRODAM GRAMOFON
18 plošč in dvoredno harmo
hiko. Stanko Vrazova ul. 22 Pobrežje.	4351
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam. Mlinska ulica 6. 4374
SOBO ODDAM
eventuelno s hrano, eni ali dveina boljšima osebama. Naslov v upravi.	4183
PRAZNO SOBO s posebnim vhodom, oddam. Koseskega, ul. 41.	4318
SOBO
s prostim vhodom, parketira-no, z električno razsvetljavo, eventuelno s hrano, oddam. Primorska ulica 10.	4325
Umrl nam Je na'božični večer naš dobri oče, stari oče, tast, gospod
Alojzij
poštni kontrolor v pokoju.
Pokopali smo ga, dne 26. decembra 1932.
M a r i b o r, dne 27. decembra 1932.
Ana, soproga; Josip, profesor, Mirko inženjer, Milica, učiteljica, Davorin, stud. tehnike, otroci;
Franjo Lorber, zet;	Ksenija,	vnukinja.
4373
a
m
en detail!
Žarnice
Instance
likalnike
kuhinjske aparate Isoltrne Ilce moterje
elektromaterijal
svence
telefone
radloaparate
kupite poceni v novi
elektrotehnični trgovini
Karol Florjančič Maribor, Glavni trg 23
Za Din 10"
dobite originalne esence za lum
»RUMOL*
s katerim lahko sami napravite 2 litra najfinejšega ruma, kakor tudi
vi e esence za liker
Preko 20 let znane specljalitete DROGERIJE
J. THUR
Maribor, Gotpotka ul. 19
■niiiiiiuiiiiiiii
POCENI!
dobre blago žarnice,
lestence, Mdmuviskmi. svetilke,
senčnike, krenit vsah bar*
aparate,
motorje
JOS. TICHV IN DRUG
MARIBOR. »LOVeNSK. ULICA 16
Umrla je naša ljubljena soproga, mamica, hčerka, sinaha, sestra, svakinja, teta, gospa
Angela Novakova, roj. Petovar
soproga trgovca
v ponedeljek, dne 26. decembra ob 13. uri po dolgi, težki bolezni, v starosti 45. let.
Pogreb naše nepozabne pokojnice bo v sredo, 28. decembra ob 15. uri. izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na tamkajšnje pokopališče.
Maša zadušnica bo v četrtek ob 7. uri zjutraj v stolni cerkvi.
Maribor, dne 26. decembra 1932-
Albln Novak, trgovec, soprog; Ellca, hčerka; Ana Petovar, mati; Marica Košar, roj. Petovar, Hermina Jenko, roj Petovar, sestri; Frida Bucher svakinja;
Anton Novak, posestnik, tast.	4371
Izdaja konzorcij »Jutra« v. Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: KADIVOJ 10PtIAR v. Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., piedsu*vn‘k
STANKO DETELA v Mariboru