Poftnina platana » Slovenski Stav. 63. V Lfublfani, petek 17. marca 1939. Leto IV Nemška vojska bo zasedla tudi Slovaško Ukaz o priključili Češke in Moravske k Nemčiji Umi poglavar Češke v Nemčiji, dr. Hacha, govori Berlin, 17. marca. m. Predsednik slovaške vlade dr. Tiso je včeraj poslal voditelja Nemčije Hitlerju brzojavno prošnjo, naj Nemčija sprejme tudi Slovaško v svoje okrilje in naj Hitler prevzame pokroviteljstvo tudi nad Slovaško. Hitlerje odgovoril v Bratislavo, da sprejema pokroviteljstvo nad Slovaki. Slovaška je jsa pokroviteljstvo 'prosila po želji Nemčije, ki želi, da bi Slovaška ostala prosta kakih tujili vplivov in da bi bila priključena v politično ter gospodarsko enotnost Vel. Nemčije. Položaj Slovaške y Veliki Nemčiji bo urejen najbrž tako, kakor položaj Češke in Moravske. Slovaška bo imela svojega poglavarja in svojo vlado, katerih pravice bodo določene s podobno ustavo, kakor je to določeno za Čehe. Nemčija bo vodila zunanjepolitične, vojaške in zunanje rgovske^ ter prometne posle za Slovaško, dalje bodo nemške oblasti prevzele skrb za notranji re<* in javno varnost, v ostalih stvareh pa bo vodila slovaške posle vlada v Bratislavi. Pričakujejo, da bo nemška vojska že danes zasedla v smislu prošnje asa pokroviteljstvo tndi Me slovaško ozemlje in da bo Hitler danes obiskal Bratislavo. Praga, 17. marca. o. Hitler je odpotoval ir Prage t Češko Lipo na bivši nemško-feSki meji, od koder pojde v Bratislavo. Praga, 17. marca. o. Za prvega državnega poglavarja Češke in Moravske je Hitler imenoval dosedanjega predsednika češkoslovaške republike dr. Hacba. Praga, 17. marca. o. Bivši predsednik češko-slovaške republike je imel sinoči po radin govor beškemu prebivalstvu. V govoru^ je dejal, da so zadnji dogodki pač morali priti in da se je tret>a le Hitlerjevi uvidevnosti zahvaliti, da se je češko vprašanje rešilo tako ugodno, kakor se je v teli razmerah najbolje moglo. Po dogodkih na Slovaškem ni češkim voditeljem ostalo drugega, kakor da usodo češkega naroda izroče v skrb Nemčiji. Hitler je njega in zunanjega ministra Chvalkov-skega zelo prijazno sprejel in pokazal razumevanje za vse upravičene želje češkega ljudstva v novem položaju. Treba jo bilo misliti na obstanek češkega naroda in v tem smislu tudi ravnati. Dr. Hacha je dejal, da zaupa v Hitlerjevo modrost, uvidevnost in pravičnost, ki bo češkemu ljudstvu zgotovila bodoči obstanek. Češki narod pa mora biti zdaj bolj kakor kdajkoli prej enoten, discipliniran in požrtvovalen. Sprejeti mora novo stanje s stvarnim razumevanjem in takoj začeti a delom za bodočnost. • _ T?..se. ie »godilo zaradi zagotovitve gospodarskega, političnega rn kulturnega razvoja Čeri ‘ P° Prizadevanjih Hitlerja postala enoten narod in največje ljudstvo, ki določa bho- o reonje fcvrope. >2 našo zvezo so obnovljeni naši nekdanji odnošaji do nemške države. Nemški - n5. ,r mi J® ugotovil svoje zaupanje, njegovo zaupanje mi dokazuje obljuba, da mi bo pomagal, ce di to zahtevale razmere^ v našem narodnem življenju. Nočem se pregrešiti nad zaupanjem nem-sKega voditelja. To zaupanje pa mi tudi nalaga dolžnost, da v potrebi uporabim vsa sredstva, tu«ji najtrša, ce bi bile koristi našega ljudstva ogrožene. Trdno sem prepričan, da bo naše ljudstvo v novem drža vnopra vnem položaju prišlo do mirnega in uspešnega življenja in doseglo blagostanje.Nikdar v preteklosti ni imel naš narod taJco resne zgodovinsko dolžnosti, da bodi docela edin in eno-ten. Zato sem se kot odgovorni poglavar ccškega ljudstva odločil, da kar se le da hitro izvedem vsekorake, ki bodo privedli do popolnega zedinjenja .vseh ljudskih plasti, zakaj samo to zedinjenje bo moglo Čehom zagotoviti blagor ia srečo. Trdno sem odločen, da po svoji dolžnosti ne bom trpel nikakih razbijajočih prizadevanj ter nlkakih skupin in ločin. Najvišje koristi naroda morajo stati nad koristmi oseb in strank, V trdni slogi nas vseh, v pravilnem pojmovanju narodnih dolžnosti leži največje jamstvo za našo blagoslovljeno bodočnost. Zato kličem k miru in skupnemu, poštenemu ter ustvarjajočemu delu. Praga, 17. marca. Hitler je včeraj podpisal in lal razglasiti naslednji ukaz o ureditvi političnega tolažaja Češke in Moravske v Veliki Nemčiji: 'Češkomoravske dežele so tisoč let spadale T »kvir nemškega naroda. Iz zgodovinskega okvi-■.so jih * nasiljem in nespametno ter samovoljno etrgalL Z njihovo vključitvijo v umetno češkoslo-i. ,r‘K> i« nastalo ognjišče stalnih nemirov. , leta do leta je naraščala nevarnost, da bo ka-or ze tolikokrat t preteklosti vstala iz teh kra-er velikanska nevarnost za evropski mir, kajti -eskoslovaški in njenim oblastnikom se ni posre-Silo razumno urediti skupnega življenja narodno-*ti, ki so jih samovoljno vključili v te meje, in tako Utvariti in ohraniti željo vseh prizadetih za ohra-iitev skupne države. S tem je ta država dokazala tvojo življenjsko nesposobnost in zato je zdaj tndi doživela svoj dejanski razpad. Zato je Nemčija samo ustregla poveljujoči pogrebi samoohranitve, ko je sklenila odločno spremeniti razmere ▼ Srednji Evropi in ukreniti vse potrebno. Kajti Nemčija je r svoji tisočletni zgodovinski preteklosti že dokazala, da je po svoji velikosti in po lastnostih nemškega naroda edina »oklicana rešiti te naloge. Polna iskrene želje, da bo ta ureditev služila resničnim interesom narodov, ki prebivajo v tem prostoru, in da zagotovi nacionalno samobitnost nemškega in češkega naroda ter služi miru in socialni blaginji, zato v imenu Nemčije predpisujem kot osnovo za bodoče skupno življe- 0 j e prebivalcev teh krajev, tole: Čl. 1. Pokrajine bivše češkoslovaške republike, ki so jih nemške čete zasedle v marcu 1939, tvorijo sestavni del nemškega ozemlja in stopajo pod imenom češkomorav-skega protektorata pod njegovo varstvo. Če bi to zahtevale koristi obrambe države, bo voditelj Nemčije izdal za posamezne dele teh pokrajin drugačne odloke. Cl. 2. Prebivalci protektorata nemške narodnosti postanejo nemški državljani ▼ smislu zakona o državljanstvu od septembra 1935. Zato veljajo zanje tudi zakonska določila o zaščiti nemške krvi in nemške časti ter so podrejeni nemškemu sodstvu. Ostali prebivalci Češke in Moravske postanejo državljani češkomoravskega protektorata. Čl. 3, Čoškomoravski protektorat je samoupraven in se sam upravlja. Državno oblast, ki mu gre v mejah protektorata, izvaja v skladu s političnimi, vojaškimi in gospodarskimi potrebami Nemčija, To oblast vrši preko lastnih organov, lastnih uradov in lastnih uradnikov. Čl. 4. Vrhovni poglavar samoupravne uprave češkomoravskega protekto- rata je deležen varstva in častnih pravic, ki gredo državnim poglavarjem. Vrhovni poglavar protektorata za izvrševanje svoje oblasti mora uživati zaupanje Nemčije in državnega kanclerja. Čl. 5. Kot varuh interesov Nemčije imenuje voditelj Nemčije protektorja (zaščitnika) r a j h a. Sedež tega protektorata je Praga, Protektor rajha ima kot zastopnik voditelja in pooblaščencev nemške vlade nalogo skrbeti, da se spoštujejo smernice, ki jih izda voditelj rajha. Protektor rajha potrdi imenovanje članov vlade protektorata. Ze izdano potrdilo se lahko prekliče. Protektor rajha ima pravico zahtevati obvestila o vseh ukrepih vlade češkomoravskega protektorja in daje vladi nasvete. Pravico ima do veta (odklonitve) proti ukrepom vlade, o katerih misli, da bi mogle biti škodljive državi. Če bi videl, da bi kakšno zavlačevanje utegnilo biti nevarno, lahko sam izda odloke, ki so v splošnem interesu Če protektor rajha vloži veto proti čemu, se ima objava zakonov, uredb in drugih pravnih predpisov, sklepov upravnih oblasti in izvedba veljavnih sodnih ra;reodb odložiti. Čl. 6. 0 zunanjih zadevah protektorata, zlasti o varstvu njegovih državljanov v tujini ima skrb Nemčija. Nemčija bo vodila zunanje zadeve tako, kakor zahtevajo skupni interesi. Protektorat bo imol pri vladi Nemčije svojega zastopnika, ki bo imel naslov poslanika. Čl. 7. Nemčija bo dala vojaško varstvo protektoratu. Pri izvrševanju tega varstva bo Nemčija t mejah protektorata vzdrževala vojaške posadke in vojaške naprave. Protektorat bo imel pravico ustanoviti lastne enote za vzdrževanje notranjega reda in varnosti. Ureditev, številčno stanje in oborožitev teh enot bo predpisala vlada Nemčije Čl. 8. Promet, pošta in brzojav bodo pod neposrednim nadzorstvom nemške vlade. Čl. 9. Protektorat spada v okvir nemških carin in pod njegovo carinsko nadoblast. Čl. 10. Do nadaljnjega bo kot zakonito plačilno sredstvo veljala razen marke tudi krona. Razmerje med obema valutama bo predpisala vlada Nemčije. Čl. 11. Nemčija lahko predpiše pravne določbe, ki bodo veljale za protektorat, v kolikor bodo to zahtevale skupne koristi. Če bo obstajala skupna potreba, bo Nemčija lahko vzela v lastne roke razne upravne panoge protektorata in imenovala zanje oblastva, ki bodo podrejena neposredno Nemčiji. Vlada Nemčije lahko izda vse ukrepe, potrebne za ohranitev reda in varnosti. Čl. 12; Pozitivno pravo, veljavno danes na Češkem in Moravskem, ostane v veljavi, v kolikor se njegova določila ne križajo s prevzemom nemškega varstva nad protektoratom. Čl. 13. Notranji minister Nemčije bo sporazumno z drugimi prizadetimi ministri Nemčije izdal vse pravne in upravne predpise za izvedbo teh sklepov in zastran morebiti potrebnih dopolnil. Ta sklep so podpisali voditelj rajha. nemški zunanji minister, notranji minister in načelnik državnega kanclerstva. Zunanji minister v. Ribbentrop je danes po nalogu Hitlerja razglasil po praškem radiu gornji sklep o nemškem protektoratu nad Češko in Moravsko. Za 80 milijard kron judovskega premoženja na Češ* e m Je prišlo pod nemško oblati Praga, 17. marca. m. Ker so nemške čete že v začetku svojih opcracij zasedie česko-poljsko mejo ter Moravsko Oostrav«*, je bil onemogočen beg Judov iz Češke in Moravske. Vsi Judje bodo prišli pod udar nurnberških zakonov in odredb štiriletnega načrta o odvzemu vseh dragocenosti, zlata in vrednostnih papirjev. Prizadetih bo okoli 200.000 Judov. Po uradnih podatkih 60 imeli Judje na Češkem in Moravskem 80 milijard kron premoženja, to je dve tretjini vsega narodnega premoženja na Češkem in Moravskem. Na Slovaškem so oblasti že prej ukrenile vse potrebno za rešitev judovskega vprašanja. Judje imajo na Slovaškem polovico slovaškega narodnega _ premoženja v svojih rokah, čeprav jih je komaj štiri odstotke V6ega prebivalstva. Po zasedbi Češke in Moravske je praška policija zaprla veliko število Judov, ki so pobegnili v Prago tedaj, ko so bile sudetske pokrajine priključene k Nemčiji. Judom je zdaj v Pragi prepovedano, da bi se gibali po glavnih delih mesta. Vsega 6kupaj je bilo po nalogu nemške policije v Pragi aretiranih 7000 oseb. Prevzem bivših češkoslovaških poslaništev po Nemcih Belgrad, 17. marca. m. Sinoči ob 19.15 je tukajšnji nemški poslanik Viktor von Heeren prišel v spremstvu svetnika Lurza in nekaj uradnikov na bivše češkoslovaško poslaništvo na Aleksandrovi cesti ter je od dosedanjega češkoslovaškega poslanika Vaclava Lipe prevzel palačo dosedanjega češkoslovaškega poslaništva. Po Zapora nad češkim državnim denarjem v angleški banki London, 17. marca. m. Angleška vlada je naročila Angleški banki, da ne sme izvršiti nobenega prenosa, pa tudi ne izplačevati velikih rezerv tujih valut, ki jih je češkoslovaška vlada spravila pri Angleški banki. Zadnje tedne so Iz Prage z letali poslali v Anglijo precejšen del češkoslovaškega državnega zlata in domalega vse tuje valute, kar jih je imela v rezervi češkoslovaška Narodna banka. Zdi se, da Anglija tega zlata ne bo dala na razpolago Nemčiji Boji v Karpatski Ukrajini še trajajo Madiari so dosegli poljsko me o samo na enem mestu Varšava, 17. marca. o. Včeraj je bila v poljskem senatu slavnostna seja, na kateri je predsednik vlade senatorjem sporočil vest o vposta-vila skupne meje med Madžarsko in Poljsko in o prijateljskih manifestacijah, do katerih je pri tej priliki na meji prišlo. Senatorji so ob tem sporočilu navdušeno vzklikali. Manifestacije so se začele tudi na cestah in prišle do viška pred poslopjem madžarskega poslaništva. Madžari so dosegli poljsko mejo po prehodu tistega dela ukrajinskega ozemlja, kjer je ta pokrajina najožja. V ostalem ozemlju boji še trajajo. Budimpešta, 17. marca. m. Madžarska vlada uradno sporoča, da so njene čete včeraj zasedle Chust po hudih bojih z ukrajinskimi prostovolj- skimi oddelki. Dalje pravi poročilo, da je obnovljena zgodovinska meja Madžarske na Karpatih. Madžarska je z novimi pridobitvami stopila po veličini na deseto mesto med evropskimi dišavami. Bukarešta, 17. marca. m. Vlada je imela sinoči dolgo sejo, na kateri so razpravljali o beguncih iz Karpatske Ukrajine Romunske oblasti bodo strogo pazile na to, da se ne bi begunci ba-vili z nikakršnim političnim udejstvovanjem. Vlada je tudi sklenila, da ne odgovori na poziv predsednika ukrajinske vlade Vološina, ki roti romunska vlado, naj takoj zasede Karpatsko Ukrajino, ter prepreči, da bi ta pokrajina prišla pod oblast Madžarske. Izdali so nalog, da Vološin ne sme priti v Bukarešto, kamor je hotel, da bi se sestal s kraljem Karolom prevzemu palače in inventarja je bil narejen zapisnik, ki sta ga podpirala poslanika Viktor von Heeren in Vaclav Lipa. Berlin, 17. marca. m. Včeraj popoldne je uradništvo nemškega zunanjega ministrstva ob navzočnosti dosedanjega češkoslovaškega poslanika Mastnega prevzelo palačo češkoslovaškega poslaništva. Večino poslopij češkoslovaških poslaništev so tudi v ostalih državah včeraj prevzela nemSka poslaništva, edino v VVashinglonu ni hotel češkoslovaški odpravnik poslov izročiti poslaništva, češ da ni dobil nobenega naloga iz Prage. Ameriška trgovrna s Češko Pariz, 17. marca. m. Predsednik države Massachusetts Gomery je poslal ameriškemu zunanjemu ministru Cordelu Hullu pismo, v katerem zahteva, da ameriške države takoj odpovedo trgovinsko pogodbo z bivšo Češkoslovaško. USA bi z odpovedjo tega trgovinskega sporazuma izgubila na leto 26 milijonov dolarjev, ne računajoč pri tem češkoslovaške vojne dolgove. Zaradi tega pričakujejo, da bodo Združene ameriške države postavile Nemcem zahtevo, da Nemčija prevzame nase obveznosti bivše Češkoslovaške do USA. Vesti 17. marca Angleška vlada je poklicala svojega berlinskega poslanika Hendersona v London, da poroča o zadnjih dogodkih ob priključitvi Češke k Nemčiji. Na današnji seji francoske poslanske zbornice bo vlada odgovarjala, na interpelacije, ki so jih zaradi novega stanja v srednji Evropi vložili številni poslanci vseh strank. Odgovarjala bosta predsednik vlade Daladier in zunanji minister Bonnet. Bivši angleški zunanji minister Eden je bil včeraj sprejet pri zunanjem ministru Halifaxu in «e z njim razgovarjal o zadnji češki krizi. Romunski zunanji minister Galencu je imel daljši sestanek z italijanskim in nemškim poslanikom v Bukarešti ter z njima razpravljal a novem položaju ki je nastal po razpadu češkoslovaške republike. Predsednik bolgarske vlade Kjoselvanov je včeraj dopotoval v Carigrad, kjer so mu turške oblasti priredile prvi uradni sprejem. Zvečer je odpotoval iz Carigrada v Ankaro, kamor bo dospel danes okoli poldne. 20 letnico ustanovitve prvih fašistovskih organizacij bodo slovesno praznovali od ‘20. do 30. marca. ^Vodstvo fašistovske stranke je izdalo natančen spored slovesnosti in navodila fašistov-skim organizacijam. Slovesnosti se bodo udeležila tudi zastopstva španskih falangističnih organizacij. Italijanska vlada je z včerajšnjim dnem odpravila svoje poslaništvo v Pragi. Sv. oče Pij XII. bo imel v svojem grbu goloba na finjem dnu. Golob nosi v kljunu oljčno vejico. Z grbom je jasno izražena naloga, ki si jo je novi papež zastavil: mir. Judovsko zastopstvo na palestinski konferenci v Londonu je zavrnilo angleški načrt o razdelitvi Palestine ter konferenco zapustilo. Prvemu francoskemu veleposlaniku pri nacionalni Španiji, maršalu Petainu, so na poti v Burgos po vsem španskem ozemlju priredili navdušen sprejem lu:ai Piiand*Slo: |c reSI1!Ca?" Snočnja predstava Pirar.dellove igre v treh dejanjih, »Kaj je resnica?«, pomeni sijajen uspeh režiserja Debevca in igralskega osebja. Tako skrbno in z ljubeznijo pripravljenega dela prav za prav že dolgo časa nismo imeli prilike videti na ljubljanskem dramskem odru. Luigi Pirandello je dramatik visoke vrednosti. Koncepcije njegovih dram, ki so oslonjene na prav posebno kakovost življenjskega gledanja in filozofske orientacije, so oživotvorjene z zamahom in znanjem, ki zahtevata zase občudovanje brez pridržka. Skladno obravnavam dramski elementi dobivajo poesbno mikavnost prav v tem, ker ne služijo običajnemu postopku, zapletu in razpletu, ampak so le kakor neke vrste gibljiva magična zrcala, ki statiki in problemu, kateri sam ne more in po volji avtorja tudi noče biti razvozljan, dajejo navidezno premikanje in tekoče reševanje. Vprašanje, ki tare ljudi, se ne premakne z mrtve točke, obenj zadevajo človeška prizadevanja, katerim se 'hoče jasnosti, s tolikšno razgibanostjo, da ga dvigujejo, prekladajo in prožijo, ne da bi ga pri tem mogla razkosati, razčleniti, urediti in pojasniti. /se polno je malih zapletov in razpletov, ob katerih se oddihavajo nestrpneži, toda novi zapleti začasne rešitve spet mrače, dokler ob koncu ne dočakajo, da ie zaman vse povpraševanje po resnici. In čeprav :utiš avtorjevo samohotnost, ki skuša v duhovitih razgovorih in samogovorih izpodmakniti tla upravičenosti našega vsakdanjega praktičnega umovanja, čutiš tudi, da ima skonstruiranost njegove filozofije, ta načelni »ignoramus et ignorabimus« v poslednjih motivih našega ravnanja, ki se nam zdi tako jasno, svoje globoke korenine, ki segajo do temnih globin zadnjega vprašanja: ali je življenje igra slik, kjer mero in sodbo dajejo le neke slučajne kvalitete razuma, kakršnega je dobila vrsta bitij, ali pa gre za neko absolutno, trdno resničnost, ki je ni mogoče zanikati. Nekaj pošastnega je v tej kontrapoziciji temnih oseb v igri, ki med njimi z grotesknimi aduti skuša rešiti vprašanje blaznosti — ter med svetom, ki si rezervira to, čemur pravimo normalna, zdrava člove-špa pamet in ki ie njeno glavno gibalo radovednost (prav tako kakor pri starih filozofih tudi pri Piran* dellu). Tej, po sebi malenkostni človeJko-prečloveški tudi značajni potezi je Pirandello pomagal do smeš nosti in ji naprtil vlogo lahkomiselnega igranja, ki v svetu odgovarja za vrsto nesreč in obilje gorja. V lasivnost in negativnost nasprotnega sveta, čigar apologet je Lamberto Luadisi. pa je avtor skril svojo življenjsko filozofijo in jo napravil za vest ter boljši glas, ki naj bi človeštvo opozoril k plemenitosti ter k razumevanju, ki naj ne hi spraševalo po vzrokih dejanj, kakor jih počno bližnji, da ne bi zakrivilo bolečin pri svojem brezobzirnem razkrivanju, ki konec krajev itak ne bi moglo doseči namena, za katerm se je bilo gnalo s tolikšno strastjo — zvedeti, kaj je prav za prav resnica. Nauk človeštvu za praktično ravnanje, ki pa mu je avtor razklal Se zagonetnejši prepad v dno s filozofijo, ki resnico in resničnost samo na sebi sploh negira ter pušča veljavo le navi-deznosti z njenimi težko razumljivimi zakonitostmi. Po pravici pa smemo v tej Pirandellovi drami gledati še nekaj drugega. »Kaj je resnica?« je Piran-dcllova intimna osebna srčna izpoved, del svoje življenjske tragike je bi! položil vanjo in v neki meri skušal opravičiti svoje ravnanje; sam je živel ob blazni ženi, ki jo je imel neizmerno rad; svet ni vedel, čemu jo tako skrbno skriva pred njim. Kdor ve za to podrobnost in pozna motiv, ki je Pirandella prignal, da je napisal to dramo, tega bo »Kaj je resnica?« pretresla in zgrabila ter ga privedla k plemenitemu, globokemu sočutju s Pirandellovim gospodom Ponzo, z nesrečno gospo Frolo in z gospo Ponzovo, Osebni slog tega velikega dramatika, njegov načelni skepticizem in strastna nagnjenost k diskutiranju ter dialektiziranju, ki spremlja vsakega skeptika, je temu človeškemu tragičnemu jedru njegove drame dala neko somračno, absurdno barvnost, neko nas-i čenost in zgoščenost, ki muči in utruja v svojem krčevitem, strastnem, toda ves čas prozornem hlepenju, katero se žene za himero: da bi razkrilo mesto razgrnilo, da bi namesto krute resničnosti tudi pri gledalcih dosegel prepričanje kakor bi dejansko šlo le za navideznost. Ostra luč, ki razkriva majhne človeške slabosti, klepetavost, radovednost opravljanje — in temna osojnost, v katero se je skrila globoka človeška tragika pred svetlobo dneva in analize — bleščeča resničnost, ki mora končno vendar podvomiti sama vase in mračna .skoraj res le še prividna podoba nesreče in dvoma, ki v svoji čudni težnji štren« za zunanjim dojmom nekakšne iracionalnosti ter ta do-jem pri gledalcih po pošastni moči avtorjevega dialektološkega daru tudi dosega — vse to je snoči v odlični režiji Cirila Debevca privezalo prisotno občinstvo tudi v našem gledališču od prve do zadnje 6cene s silo in neposrednostjo neodoljive sugestije k napeti, krčeviti pozornosti. Z izredno invencijo, z resnično ljubeznijo in raz-iraevanjem, ki so že itak rahlo patetični orientiranosti našega režiserja dali še nazorno, človeško do kraja prepričljivo podlago je predstavo tega čudovitega, prav gotovo v zadnjih miselnih osnovah fantastičnega in čudaškega dela, pripravil režiser Ciril Debevec. V tempu dramatskega razvijanja, v podrobni režiji igr-skin skupin in posameznikov, r koloritu cele oderkse igreke podobe, ki se je odlično pogojeno zibala v bleščavi in somraku, med fantastičnostjo in neverjetno, nasilno vsakdanjo, vase zaverovano samo po sebi umevnostjo, v pojmovanju, ki se je slogovno prilagajalo zdaj ledenemu kristaliziranju samobotnih doktrin, zdaj dvigalo n kipelo čez robove src, v toplini čustvovanja, ki je apartno tragiko oživilo in približalo k našemu toplemu razumevanju in sočustvovanju — v vsem in z vsemi temi sredstvi je Debevec ustvaril grandiozno odersko podobo Pirandellove drame »Kaj je rejnica?« Odveč bi bilo hvaliti posamezne igralce. Koga naj bi postavili više, komu dali večje priznanje za kreacijo? Prav V6i, Levar, Marija Vera, Skrbinšek, V. in P. Juvanova, Gregorin, M. Danilova, A. Levarjeva, Lipah, Gabrijelčičeva, Kralj, Drenovec, Rakarjeva in Potokar so snoči opravili neizmerno več kakor svojo dolžnost. Dali so nam predstavo visokih umetniških kvalitet, zavidanja vrednega reda in umetniške discipline. Tudi scena inž. Franza je bila odlična in prevod Cirila Kosmača prav dober. Filmi »Pustolovščine Tom« Sawyerja« (Kino Union). To prisrčno delo velikega amerikanskega pisatelja Marka Tvvaina je doživelo v režiji Normana Tau-roga in v produkciji »United Artists« odlična filmsko uprizoritev. Barvani film je tudi tehnikolorno rešen odlično Igra mladega Kellyja je razodetje. Pa tudi vsi drugi mladi »zvezdniki« in »zvezdnice« za njim ne zaostajajo. »Pustolovščine Toma Sawy-erja« vsebujejo toliko zlatih resnic in toliko dragocenih pedagoških namigov, da si jih bodo v kinu Unionu prav gotovo ogledali z velikim pridom V6i starši in vzgojitelji, kajti prav njim je bil svoje delo namenil Mark Twain, ki ga je izborno razumel in zvesto posnel Taurog. Film prav toplo priporočamo. P. S. Prevajalci naslovov pa so poglavje zase. Čemu neki »Pustolovščine«? Ali nimamo lepše slovenske besede? Uublfana od včeraj do danes Kje smo zdaj ostali tisti preroki, ki smo govorili (smo, pravim), da pride po lepem februarju prav gotovo zanič in deževen marec? Kar poglejmo, kako nam jo je zagodla letos naša namišljena »vremenska modrost«! Več kakor pol marca je v kraju, no in kaj se je pokazalo? V začetku se je vreme res še držalo nekam kislo, pa tudi ne prav hudo. No, danes, ko je dobra polovica marca že v kraju, pa se nam je vremenar še bolj posmehnil! Kakor nalašč je napravil čisto jasno vreme. Oblačka ni bilo zjutraj na nebu, sonce 6e je veselo prikazalo in kaj kmalu pregnalo prvi jutranji mraz. Takle je pa nebeški vremenar, prav nič se ne ozira na učene prerokbe vremenarjev, ki od spodaj gori gledajo nebo, presojajo kakovost oblakov, ugibajo o vetru in napovedujejo sone^ točo, dež, 6neg, mraz in vročino. Pod avtomobil fe prišla Včeraj ob četrt na eno popoldne, prav ob času, ko je na cestah najživahnejši promet, ker hite od vseh strani iz uradov, trgovin in tovarn domov h kosilu, je na vogalu Celovške in Gasilske ulice podrl neki avtomobilist posestnikovo hčerko Ivanko Jermanovo iz Zapog. Jermanova je dobila precej hude poškodbe, tako da so jo morali reševalci naložiti na avtomobil in prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Na Dcčenjski cesti ie gorelo Včeraj popoldne je tam na Dolenjski cesti, takole ob petih približno, nenadoma zakikirikal rdeči petelin, ki ima posebno hude nasprotnike v gasilskem stanu; živega ga no morejo videti, kadar se pripravi, da bi ljudem napravil škodo. Brž ga znajo učinkovito ukrotiti. Tam na Dolenjski cesti, kjer. Je skladišče >Jugopražame«, stoji bolj zadaj šupa, v kateri ima lastnik spravljeno razno orodje. Včeraj je v tej šupi nenadoma nastal ogenj, ki ga je najbrž — kakor vse kaže — nekdo podtaknil. Cim je bila o tej 6tvari obveščena reševalna postaja, je že odromala tja brizgalna. Delo je bilo k sred kaj hitro opravljeno. Reševalci, ki so pogasili požar, so bili čez pol ure že »pet nazaj. Kakor se zdi,’ Skoda ni posebno velika. Sloventki prosvetlil dom bo ponos vsega slovenskega naroda, saj bo to mogočna stavba, ki bo osrednje poslopje, iz katerega se bo širila slovenska katoliška prosveta. V ^Slovenskem domu« bodo nastanjene vse naše katoliške prosvetne organizacije. Pridno že prihajajo prispevki za ta dom. Danes spet navajamo nekaj darovalcev, ki so za bodoči dom prispevali po tisoč dinarjev: JZ; Ivo Brejc; Milan Kham; dr. Matija Slavič, nniv. profesor; Boštjančič Josip; škofic Toni; dr. Kotnik Jakob, profesor; dr. O. F.; dr. L. F.; dr. II. L.; dr. M.B.; S. F.; W. R.; M. J.; R. Š.; dr. K. J.; C. V.; Ciril Schiffrer. OUZD v preteklem mesecu V letošnjem mesecu februarju je bilo pri okr. uradu za zavarovanje delavcev vpisanih vsega skupaj 92.298 delavcev in delavk. Moških je bilo 56.249 (z* 609 več kako lani februarja) ter 36.0-19 žensk (za 1597 več kakor lani). Moških bolnikov je bila 1666 (za 108 več kakor lani), žensk pa 1200 (za 156 več kakor lani); vsega skupaj tedaj 2866 bolnikov ali v odstotkih od skupnega števila 3.11% (lani 0.22% manj). Od tega moških 2.96% (lani 0.16% manj), žensk pa 3.33% (lani 0.30% manj). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašal pri moških 27.86 dinarjev (1.54 din več kakor lani februarja), pri ženskah pa 20.37 din (za 0.90 din več kakor lani); počez pa 24.93 din (za 1.23 din več kakor lani). Celokupna dnevna zavarovana mezda znaša piri mo.ških 1,566.838.40 din (za 102.350.80 din več kakor lani), pri ženskah pa 734.190.80 din (za 63.469.60 din več kakor lani). Skupno je znašala dnevna zavarovana mezda 2 milijona 301.029.20 din (za 165.820.40 din več kakor lani meseea februarja). Povprečni dnevni stalež zavarovanih delavcev je znašal v letošnjem februarju 92.298 oseb. Letni prirastek je znašal 2206 oseb, lansko leto pa je znašal kar 8031 oseb. Stalež bolnih zavarovancev se je dvignil za 264 oseb (na 2866 06eb), odstotek pa od 0.22% na 3.11%. Povprečna dnevna zavarovana mezda je lani oktobra znašala 25.50 din, letni diferencial je bil za +1.18 din večji kakor lani, novembra je bila celokupna dnevna zavarovana mezda 25.28 din (letni diferencial za 1.14 din večji), decembra 25.02 din (letni diferencial za 1.18 din večji), januarja letos 24.92 din §letni diferencial za 1.18 din večji), februarja lete* pa 24.93 din (letni diferencial ra 1.23 din večji). Celokupna dnevna zavorovana mezda je za 165.820.40 din večja kakor lansko leto, njen letni diferencial pa je za približno 136.000 din manjši kakor lansko leto. Se pred posli naj bi zaklepali? Pred nekaj dnevi so organi ljubljanske policije aretirali od sile predrznega tatu, ki je iz neke športne trgovine kradel ponajveč obleko. Gospodar je že dalj časa opazoval, da mu iz trgovine zmanjkujejo posamezni predmeti. Pazil je, kar se je dalo, pa le ni mogel izslediti neznanega »izmi-kavta«. Staro pravilo pa je, da hodi vrč toliko časa k studencu, dokler se ne ubije. Tudi tat krade tako dolgo, dokler se končno ne izda na ta ali oni način. Gospodar je imel pomočnika in vajenca, ki jima je zaupal; menil je, da sta to dva poštena fanta. Pa se je presneto urezat. Za lep denar sta ga ptička oškodovala. 2e lep čas se mu je zdelo čudno, da hodi njegov vajenec okrog po mestu tako čedno oblečen (»čez stan«, so dejali naši stari). Pa tudi denarja je imel dovolj vselej. Pa mu je prišlo nekaj na misel. Kaj, če bi...? Strm mu ni dal miru. Fantovo vedenje ga je le še utriovalo v misli, ki se ga je bila enkrat polastila. Za vsak slučaj je stopil na policijo in povedal, da sumi za tatvine v 6v<^i trgovini tega vajenca. Fantu se še sanjalo ni, da ga je bil gospodar vzel na piko, še manj pa, d3 mu je bil nastavil zvito past. Pred kratkim Je lepa korajžno 6pet »sunil« novo obleko, jo čez dan odnesel nekam v bližino spravit, zvečer pa jo je lepo mahnil- z njo na dom. Lejte spaka! Kako na široko je odprl tatinski fantič oči, ka je stopil v sobo! Stražniki so m-u 6topili naproti ter ga pri priči poklicali v »avdienco«. Prebrskali so mu vse omare in povsod se jim je »odpiral nov svet«. Obleka pri obleki — vse gospodarjeva last! Za osem tisoč je bil vajenec v kratkem času nakradel. Brž sa ga aretirali in odgnalL Preiskava je pokazala zanimive podrobnosti. Fant je delal v »aliansi« e pomočnikom. Kradla sta kakor sraki. Ukradeno blago sta pa potem prodajala po 6mešno nizkih cenah. Seveda sta imela za prvovrstna blago, ki je bilo tako poceni, vselej dovolj odjemalcev. Prav lepo jima je cvetela ta nepoštena »trgovina«. Zdaj pa ju je končno le zgrabila trda roka pravice, ki ju je pahnila za zapahe, kjer bosta o 6vojem grdem vedenju in ravnanju lahko obilno premišljevala. Daruj za slovenski prosvetni dom v Ljubljani — s tem pripravljaš lepio bodočnost svojemu narodu! Izpred obrtnega sodišča Pretirane zahteve Štefan je bil sedlarski pomočnik pri sedlarju nekako dve letL Imel je 150 din tedenske plače in stanovanje s hrano. Točno eno leto po izstopu iz službe je tožil mojstra na plačilo 5400 din; v točbi je trdil, da je v sedlarski obrti dovoljeno samo osemurno delo na dan, on pa je delal po 11 in po 12 ur na dan; v dveh letih je opravil tedaj 900 nadur, za katere zahteva 5400 din. Lepa vsota, kajne? Toda dobil ni nič. Brez vsake podlage je bila njegova trditev, da je v sedlarski obrti dovoljen saino osemurni delavnik; v obratu so bile zaposlene samo štiri osebe, torej podjetje še davno ni industrijsko podjetje; delati se je smelo na dan torej po 10 ur. Po pričah se je dognalo, da Štefan ni nikdar delal več kot 10 ur na dan, vobče pa manj, ker je opetovanokrat prepozno prihajal na delo. Bil je tudi kaznovan zaradi tatvine, katero je izvršil ua škodo svojega gospodarja, in bil obsojen na povračilo škode v znesku čez 1000 din. Zato ga je mojster seveda odpustil brez odpovedi. Pri od* pustu je Štefan zagrozil, da bo tožil za nadure; sicer ve, da ne bo nič opravil, vendar pa bo mojstru povzročil skrb in stroške. Štefan si tudi ni bil v svesli, da mu pripada kakšna odškodnina za nadure, kajti on je tožil šele leto dni po ol1* pustu; če bi bil opravičen do kakšne terjatve, posebno v znesku 5400 din, gotovo ne bi bil čakal celo leto s tožbo. Prizivna inštanca je potrdila to sodbo. Zahtevajte povsod naš list! Znatna žalitev in telesni napad Tavarnar je odpustil delavca Franceta bret odpovedi. France se je obrnil na obrtno »odišce in je tožil tovarnarja na plačilo odškodnine *• dnevno odpovedno do.bo. , France je tožbo zgubiL Razlogi: Pri razpravi so priče izpovedale, da sta se tovarnar in delavec nekaj sporekla, kar je tovarnarja toliko razburilo« da je nad Francetom nekajkrat zavpili »Zginite ven.« Ker je France še dalje robantil, je tovarnar skočil po konci in držeč se za stol še enkrat za" vpil, naj France zgine. Ta pa je zavihtel železen obroč in udaril tovarnarja po glavi tako, da ®U je izbil klobuk z glave in mu na levem zap6fiMu prizadejal majhno prasko; pri odhodu pa ga 1® France lepo pozdravil z besedami: »Proklet pra* •ec hudičev«. Po § 239 št. 6 obrt. z. sme službodajalec bret odpovedi odpustiti službojemnika, če je ta službo* davca, njegovega namestnika ali njiju rodbinskega člana telesno napadel ali če se zoper nje pregreši z znatno žalitvijo časti. Sodišče je smatralo, da besede, katere je izustil France, vsebujejo znatno žaljenje časti; ker je France razen tega tavarnarja tudi telesno napadel, je odpust iz službe brez odpovedi po gori navedenem zakonitem določilu upravičen. Med ameriškimi Slovenci Pred kratkim ie v Rockdalle, lil. umrla rojakinja Mary Kamnikar, stara 63 let. Zapušča soproga, hčer Mary otuož. Colarič in tri sinove. — V Indianapolis je umrl rojak Frank Kocjan v sta* rosti 42 let. Doma je bil iz Trebelnega na Dolenjskem. — Pri delu v rudniku v Oakmontu je bil ubit rojak Joseph Komac, slar 52 let. Doma je bil iz Soče pri Bovcu. V Ameriki je živel 26 let Zapušča ženo, sina in hčer V bolnišnici v Torontu (Kanada) je podlegla operaciji rojakinja Ana Kolenc roj. Čarman, v starosti 39 let. Doma je bila iz Medvod na Gorenjskem in je živela v Kanadi 10 let. Zapušča moža in tri hčere. — V VVindhamu, Mont. je podlegel bolezni za jetiko rojak Joseph Bartol. Doma je bil iz Loškega potoka in je bil star 59 let. V Ameriko je prišel pred 30 leti. — V Greany, Minn. je umrla nngle smrti rojakinja Katarina Bajuk. Stara je bila 61 let; zapušča moža m devet otrok. V Milwaukee je umrla Elizabeta Mom v starosti 75 let. Doma je bila iz vasi Predbukovje, fara Šmartno pri Slovenski Bistrici. V Ameriki )e živela 25 let. Zapušča tri hčere in enega sina. _ V Rentonu (\Vashington) je umrl soprog rojakinje Mary Sternad, že star tukajšnji naseljenec. V Clevelandu je kap zadela rojaka Johna Grdanca. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je podlegel, ne da bi se še kaj zavedel. Doma je bil v fari Čatež, vas Serina na Dolenjskem in j’e bil star 65 let. V Ameriko je prišel pred 37 leti. Zapušča soprogo, pet hčera in dva sina. V Calumetu (Mich.) je umrla rojakinja Mrs. Martin Grašič. 6tara 62 let Doma je bila v Belo-krajni in je prišla v Calumet pred 40 leti. Zapušča soproga in enega sina, ki živi v Detroitu. IIerwey Allen: 179 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Sele čez kakšne pol ure so zaslišali od daleč zvoke trobent, piSčalk in bobnov. Na Montmartru je zagrmel top. >Saj sem že čisto pozabil,« je dejal Vincenc. ^Napoleon priredi danes na Champ de Mars veliko parado. Verjetno proslavlja svojo dosmrtno izvolitev. Na proslavi bodo podelili bojna znamenja in orle, zaprisegli bodo tudi novince. Juan —« je zaklical, »glej, da bomo pravočasno prišli k mimohodu. Pelji najprej do španskega poslaništva. Poskušali bomo vzeti s seboj senjora Mantia.c Kot, da bi prišli v kakšno afriško mesto, je pomislil Antonio. Samo da v teh glasovih ni bilo bojnega razpoloženjja. Zdi se, da so ti glasovi mirnejši in ubranejši kot pa žvenket orožja in bobnanje, ki je Antonia pozdravilo v Futa-Jalunu. Ves Pariz jo drvel na Champ de Mars. Konjenica je v lahnem diru hitela po široki cesti, topništvo pa je ropotalo po tlaku. Meščani so bodisi šli peš ali pa se peljali, vsem pa se je neizrečeno mudilo. Streli z Mont Valeriana in od Invalidskega doma sem so v enakih presledkih šteli minute. Tu in tam so zaplapolale zastave nad glavami množice in utirale pot svetlo uniformiranim vrstam, ki so kot prvavordeča, siva, modra in srebrna reka lile skozi brezbarvno množico Parižanov. Pri Pont Neufu so morali počakati, dokler ni topniška brigada zdirjala mimo. Brezkončno pročelje Tuilerij je bilo od poslopja do poslopja oblženo z barvastimi preprogami in praporu Bilo je svečano razsvetljeno. Novorojeni Ph5nix, ki je ležal tam, naj bi se ta dan dvignil. Prečkali so hitro nekaj stranskih ulic iu naleteli na senjora Montia na Španskem poslaništvu. On bi jim lahko preskrbel dostop do prostora, kjer stoje vozovi članov diplomatskega zbora. Zaradi tega se je Vincenc spomnil nanj. S posredovanjem tega malega tajnika, ki je bil ves srečen, da je brez skrbi lahko govoril po špansko, so jih pustili k >Aire des ambassadeurs«. Dobili so prostor tik ob vrvi, ki je zapirala dohod k rodbinam raznih poslancev, obdanih scelini gozdom tujih zastav. Ko se je gneča radovednežev spet uredila, so mogli videti na prostrani Champ de Mars. Točno ob desetih in trideset ininut so utihnili topovi, zvonovi s stolpov t.-r razne vojaško godbe, ter s tem naznanili, da je Napoleon pri sveti maši v cerkvi Notre Dame. Ta mogočna tihota, ki se je rzširil na vse mesto, je trajala kakšne četrt ure. Med tem ni bilo slišati ničesar drugega kot bobneči korak čet, ki so prihajale ob Bariere de l’Etoile in se zbirali na bregu Seine. Ob desetih pet in štirideset minut je doneče zvonjenje oznanilo, da je sv. maša končana in da Napoleon odhaja iz katedrale. Ob enajstih so zagrmeli topovi od Invalidskega doma sčm in oznanili njegov prihod. Nekaj minut pozneje so ljudje zagledali njegovo kočijo. Vanjo je bilo vpr^ženih šest belcev, ki mu jih je podaril avstrijski cesar po sklenitvi premirja ▼ Čampo Formiu. Kočija se je pojavila pri vhodu v Ecole Militaire. V lahnem diru se je pomikala proti Champ de Marsu. Istočasno je z druge strani polja korakala nasproti četa garde. Ni bilo slišati nobenega povelja. Na velikanskem praznem prostoru, namenjenem za parado, ni bilo videti ničesar drugega kot lesketajočo se kočijo s šestimi sijajnimi belci in korakajoče vrste garde. To dvoje se je moralo s preračunano natančnostjo srečati ravno sredi polja nasproti tribune. Napoleon se je v kočiji vzravnat Bil je Čisto sam. Vtis te osamljene postave s triogelnikom na glavi in zeieno suknjo z belim pasom je bil tako^ silen, da je ljudska množica kot očarana strmela zdaj v kočijo, zdaj spet v gardo, ki se je tej približevala. Nihče ni črhnil besedice. Kočija in garda sta se srečali, četa se je zasukala z očarljivo točnostjo, kakršne so zmožni le vojaki. Pred tribuno se je razdelila ter korakala v ravnih črtah na obe strani. Nato se je v hipu ustavila in pozdravila s puškami, na katerih so se bliskali bajoneti. Na obeh straneh tribune je bil zdaj živ jeklen zid. Mož je stopil z voza. Bil je pokrit. Počasi se je začel dvigati po stopnicah, čisto sam, skozi gozd orlov. Nešteto oči je bilo uprtih vanj. Zastave, na katerih so se lesketali orli, so bile že skrbno zvite. Na obeh straneh tribune je v bronastih trinožnikih gorel ogenj. Na vrhu stopnic je stal presto'u podoben stol, nad vsem tem pa je bilo razpeto nebo. Zahrzal je konj in neka ženska je kriknila. Vsa množica je začela glasno vzklikati. Glas množice se je dvigal, pa spet padal, zavalovil in se zlival proti Napoleonu, ki je stal tam zgoraj na najvišji stopnici. Napoleon se je obrnil in držal z roko klobuk od sebe proč. Tako je stal nekaj minut. Potem se je vsedel. Vzkliki čet ob bregu so se slišali v enakomernih presledkih in poveličevali Napoleonovo ime. V tem trenutku se je zgodilo nekaj nenavadnega. Sprevod malih, v belo oblečenih deklic, katerih najmanjša je nosila na svileni blazini zelen lovorjev venec, se je pomikal proti tribuni. Pri tem ne- pričakovanem prihodu deklic na prireditev, ki je bila čisto vojaškega značaja, je množica spet in spet zagnala svoj krik navdušenja. Napoleon je prišel po stopnicah navzdol in stegnil roko. Otroški glasek je deklamiral kratko odo, v kateri je »Pariz« posvetil krono zmage svojemu junaku. Napoleon je dvignil otroka tako visoko, da bi se mu ta lahko vsedel na ramo, ljudske množice in vojaštvo pa je spet ploskalo. Zazdelo se je, kakor da bi ga obšlo neko navdih-njenje. Namignil je otrokom, naj posedejo na stopnice pod zastave. Nepregledne trume Parižanov so ob tem prizoru ponovno dajale izraza svojemu silnemu navdušenju. Na zadnje je utihnilo viharno vpitje množic. Napoleon je stopil spet na tribuno in dvignil roko. S spodnjega konca Champ de Marsa se je zaslišal glas tisočerih tromb in donečih fanfar v tiho sončno jutro. Falanga trobent, Četrt milje v širino in štiri vrste v globino, je koiakala čez odprto ravnino sem. Pred njo so se svetlikale bleščeče taktirke kapelnikov, zadaj pa je ropotalo in bobnalo dvanajst vrst bobnov z vreščečim visokim in nizkim glasom. To so bili združeni oddelki godb starih vojščakov iz Italije in od Rena. Če so molčale trobente, so grmeli bobni; če so bobni utihnili, je zletelo v zrak na tisoče škrlatno rdečih čopov, blesk s medninastili trobil je šinil preko polja in spet so se oglasile trombe. Tako so se dolge vrste kot toga ravnila vedno bolj približevale in bliski in gromi so se vrstili drug za drugim; rdeče, modro, rdeče in spet modro so švigale noge v zrak in spet nazaj, komolci trobentače? so nihali enakomerno sem in tja in pesem bobnov se je drobila pred njimi. Ko eo se vrste brezhibno poravnale, pomikale naprej, se je gledalcev polastil silen nemir. Oni, ki so sedeli, so skočili pokonci kot en sam mož. Vsak je moral kričati, da ga ni to navdušenj« udušilo. Tisti, ki so molčali, so jokali, bobni in trobente pa so korakale dalje. Pred tribuno so se vrste prelomile, se obrnile, korakale spet dalje, potem pa na dano znamenje obstale. Ob tej tesnobni tišini so se oči vseh spet obrnile na malega moža, ki je stal ob kurulskem stolu. Toda ni bil več majhen. Stal je r.a vrhu štiri in dvajsetih stopnic, se vzpenjal visoko proti nebu, na glavi pa je imel lovorjev venec. Množicam ljudi, ki so bile sicer do kraja izmučene in so komaj prišle do sape od samega navdušenja, se je ta človek zazdel kot bog. Skozi razgreto opoldansko ozračje je zaplesal zračni vrtinec čez ves ta prostor in izginit 1 Od tu in tam Ves odbor belgrajskcga društva za zaščito slepih deklet je zaradi nerednosti v zvezi s prodajanjem znamkic v korist slepih deklet obtožen sodišču. Rusa Vinograddva m podpredsednico dru- ' šiva za zaščito slepih deklet Andrejevičevo je policija že izročila sodišču, čeprav se je ves odbor ženskega društva odločil, da proti Vinogradovu in Andrejevičevi ne bo vložil tožbe. Tak sklep, za katerega je glasovalo trideset gospa iz najbolj uglednih belgrajskih družin, je osupnil oblasti. Posledica je bila, da je policija s privoljenjem socialnega ministrstva poslala v društvo preiskovalno komisijo, ki je pregledala vse poslovanje. Ugotovitve komisije eo bile porazne. Poslovne knjige v popolnem neredu, nikjer nobenih blagajniških -zapiskov, nikjer bilanc. Ugotovljeno je bilo tudi, da nadzorni odbor sploh ni posloval tako kot bi moral. Sestal se je le po enkrat pred štirimi leti in lansko leto, pa je našel vse poslovanje društva v najlepšem redu ... Policija je svoje izsledke sporočila sodišču, ki je sprejelo ovadbo in bo začelo te dni zasliševati vse društvene odbornice. Obenem bo socialno ministrstvo odredilo posebnega komisarja, ki bo vodil posle društva naprej, dokler se vsa umazana afera ne razčisti. Tudi afera pri zbirkah prostovoljnih prispevkov za častnike vojne invalide zavzema čez dalje večji obseg. Tudi tod je odnesel milijonski zaslužek ruski emigrant Josip Šojhet, ki je znal iz dobrih ljudi iztisniti prispevke še na bolj nesramen način kakor Vinogradov za slepe deklice. V afero so zapleteni tudi odborniki društva rezervnih častnikov invalidov, ki so kljub opozorilom z mnogih strani pustili Šojhetu proste roke. Šojhet je imel * njim celo tako pogodbo, da je dobil svoje visoke odstotke tudi od prispevkov, ki so jih dobrotniki sami plačali v blagajno društva invalidov. — v aferi »črnoborzijancev« se aretirani judje obtožujejo kar vse vprek. Vsak dan se pojavljajo nova imena tihotapcev tujih valnt iz naše države ter po-narejalcev krstnih listov. Zdi se, da preiskava še Precej časa ne bo končana, ker mora policija vedno zn°va aretirati soudeležence in jih soočevati z Ostalimi. Obenem je policija odkrila na stanovanjih obtožencev tudi velikanske vsote denarja v •njih valutah. Med zadnje spremembe v finančnem zakonu spada tudi pooblastilo, ki ga j' dobil notranji minister in po katerem sme izdati uredbo z zakonsko močjo o spremembah in dopolnilih zakona o občinah in zakona o državlianstvu. Te uredbe pa morajo biti izdane v soglasju z odbori narodnega predstavništva. Zagrebška mestna hranilnica Je na pomemben način proslavila 25-letnico svojega obstoja. Upravni odbor ie namreč soglasno sklenil, da bo znižal obrestno mero za vsa že vknjižena posojila od 8 na sedem odstotkov ter pri nevknjiženih posojilih od osem in pol na sedem in pol. Še pomembnejši ie sklep, da bo hranilnica dovoljevala počenši z letošnjim letom posojila s 6% obrestmi za zidavo novih hiš. Te ugodnosti bodo veljale dve leti. Končno je hranilnica podarila 50.000 dinarjev za popravilu zagrebške stolnice, 25.000 dinarjev za občinske reveže ter 1000 vložnih knjižic po 100 din *a pfidne zagrebške dijake. p. ®j\obe nogi je prišel trgovski vajenec Nikola Filipovič, ki je skočil iz drvečega tramvaja v Bel-gradu. Fantič se je peljal proti Terazijam. Pred Narodno skupščino je skočil iz vozila, pa pa je nesrečno zaneslo, da je padel pod tramvaj, katerega zadnja kolesa so mu etrla obe nogi. Nezavestnega so ga odpeljali v bolnišnico. Zastrupila se je in potem skočila v vodo mlada profesorica na gimnaziji v Novem Požarju Violeta Kuševič. Ne da bi njen oče, pri katerem je stanovala, oparil na njej kako izpremembo, je Violeta že pred več dnevi sklenila končati svoje življenje. Ko je oče zvečer zaspal, je zaužila strup, nato pa oblekla plašč in stekla proti vodi. Vrgla se je v deroče valove in utonila. Sprva so bili vsi presenečeni nad dogodkom ker niso vedeli za nagibe, ki so profesorico vodili do takega koraka. Kmalu pa je preiskava ugotovila, da je bila Kuše-viceva nesrečna zaradi smrti nekega mladeniča, katerega je imela rada še v svojih gimnazijskih letih. Pred dvema letoma se je bila sicer poročila z nekim časnikarjem, vendar 6e je od njega lo-f'Ia, ker jo je premotila stara ljubezen. Ko je pa tf> mladenič umrl, je obračunala s samo seboj tudi Kuševičeva. Že pet dni pada neprestano sneg v Makedoniji, zlasti v okilici Bitolja. Vse ceste so zametane ter «> prekinjene prometne zveze z Albanijo. Albanski poslanik na našem dvoru Štila, ki ee je pripeljal do Bitolja z namero, da nadaljuje e potovanjem v Tirano, je moral odpotovati nazaj v Skoplje. Čeprav sneg še pada, so začele vse reke naglo naraščati Nastopila je bojazen, da bodo nastopile velike poplave v vseh dolinah. V okolici Gostivarja je dosegel sneg celo višino dveh me!rov. NI ga skoraj dneva, da ne bi Iz Zagreba pobegnil kak fantiček >11 pa mlad dijaček od doma. Večidel so 6labe ocene v šolah krive, da ee otroci isetrašijo posledic doma in jo potegnejo iz mesta. Policija dobi namreč skoraj V6ak dan prijave o pobegu tega ali onega dečka. Starše se v skrbi obračajo na oblasti, da bi poiskale begunce, vendar pa je policija večinoma brez moči. Niso bili redki primeri, da so begunci odšli v podeželje, se skrivali tam po mesec ali dva, nato pa se skesani vračali 6pet k staršem. Enajst kaznilnic je v naši državi, katerih vzdrževanje velja državno blagajno letno trideset milijonov, kajti kaznjence čuva okrog 1000 ječarjev in paznikov. Štiri kaznilnice se nahajajo na področju zagrebškega apelacijskega sodišča, po dve v Sloveniji in Srbiji, po ena pa v Južni Srbiji, Bosni in Črni gori. Dalmacija in Vojvodina pa sta brez svojih kaznilnic. Kaznilnica v Begunjah velja državo najmanj, ker ima osebja le 39. Nad Dalmacijo se je včeraj popoldne nenadoma spremenilo vreme Najprej je padal dež, takoj nato pa sneg, ker je pritisnila burja. Sneg je pokril tudi otoke Hvar, Brač, Vis in Solto. Burja je dosegla celo hitrost 80 kilometrov na uro. še dosti hujše je bilo v Dalmatinskem Zagorju, kjer je divjala prava snežna nevihta. Vsi parniki 60 imeli velike zamude. Več kot tisoč umorov jo naštela predlanskim sodna statistika v naši državi. Prvo mesto zavzema po razpredelnici zločinov Srbija, drugo Južna Srbija, tretje Hrvaška s Slavonijo, ki ima r.a »vesti« 166 umorov, nato sledi Bosna e Hercegovino, nato Crna gora, potem Dalmacija ter Vojvodina, a zadnja je Slovenija, kjer se število zločinov od leta do leta zmanjšuje Leta 1933 je bilo zaradi umorov obsojenih 33 oseb, leta 1934 28, leta 1935 25, leta 1936 in 1937 pa po 19 oseb. Velike zemljiške ii Ljubljana, 17. marca. V 50 km širokih obmejnih pasovih poslujejo pri pristojnih okrajnih sodiščih posebne, pred tremi leti ustanovljene zemljiško-prometne komisije, ki kontrolirajo vse prenose lastnine do nepremičnin in izdajajo potem odobrenja zadevnih kupnih pogodb. Tudi pri ljubljanskem okrajnem sodišču posluje taka zemljiška-prometna komisija, ki izkazuje že letos nad 310 vlog, nanašajočih se na odobritev kupnih, menjalnih, izročilnih pogodb in na odobritev raznih dražb nepremičnin. V prvi polovici tega meseca je bil po zapiskih te komisije prav živahen realitetni trg in je bilo komisiji prijavljenih že 35 kupnih pogodb za celotno kupnino okoli 2,000.000 din. V mestu so bile prodane mnoge stavbne parcele, katerih vrednost dnevno raste in tudi mnog hiš in vil odnosno delavskih hišic. Cene svetu v mestu se gibljejo od 50 do 300 din za m’, so pa nekatere parcele še dražje. V okolici kupujejo delavci manjše parcele, na katerih si nato zgrade svoje lastne domove. Te parcele so razmeroma poceni. Zadnji čas pa je opažati nezdrav pojav, da so pričeli razkosavati in razprodajati večje grunte. Mnogi posestniki kmetij, ki žive v Ameriki, razprodajajo svoje knle-tije. Nekateri posestniki pa odprodajajo zemljo zato, da skušajo z izkupičkom poravnati dolgove in druge obveznosti, kakor tudi javne dajatve. V zemljiški knjigi je bila sedaj izvedena prav zanimiva zemljiška transakcija. Obširen zemljiški kompleks pod vi. št. 247 k. o. Studenec v obsegu 51 ha 91 a in 55 m3 je bil skupna last 86 posestnikov na Igu, Studencu, v Stajah in Kotu. Lastniki, ki 60 imeli svoj delež do višine 1/489-inke, so si ta svet razdelili že 1. 1856. Vsak je mirno vžival svoj del, ga tudi dostikrat prodal, toda za vse deleže je davke plačevala ižanska občina. Lastniki so se oktobra 1. 1927 obrnili na komisijo za agrarne operacije, da izvede končno razdelitev in razmejitev in da se to zapiše tudi v zemljiško knjigo ljubljanskega okrajnega sodišča. Regufacifa radvanjskega potoka Maribor, 16. marca. Včeraj je bil komisijski ogled struge malega potočka, ki teče skozi Novo vas ter dela mejo med mestom in radvanjsko občino. Kakor je ta potoček majhen, pa dela veliko škodo svoji bližnji okolici. V svojem spodnjem delu se namreč zelo pogosto razliva, zamo,čvirja travnike in Betnavski gozd, povrhu pa je glavna zapreka, da se njegova bližnja okolica ne more razparcelirati za stavbišča. Sedaj pa 60 sklenili, da se ta optoček regulira. Potok prihaja iz Peker, kjer ima svoj izvir v pekerskem ribniku. Teče potem pod Pekersko goro, kjer se razcepi v dve strugi. Prva gre proti severu skozi Studence, pa je skoraj vedno suha, druga pa pelje čez Šerbaumovo posestvo proti jugu ter zavije pod zidovjem, ki obdaja kadetnico, v gozdiček in napaja ribnik ter kopališče v kadetnici. Od tam teče potem naprej skozi Novo vas, zavije proti Betnavskemu gozdu ter ee tam izgubi r produ. Potok pa se razliva pri vsakem najmanjšem dežju največ zaradi tega, ker 60 ga nekateri posestniki tako stisnili, da je struga mestoma le 40 cm široka. Pri regulaciji pa bi mu strugo razširili na 1 meter ter bi tudi nekatere prehude ovinke izravnali. Stroške za regulacijo bodo nosile prizadete občine ter lastniki zemljišč, ki meje na potok. Teika rudarska n«irc{a Velenje, 16. marca. Včeraj se je v rudniku v Velenju zgodila nesreča, ki bi bila lahko zahtevala življenje 50-lct-nega rudarja Pušnika Jakoba, doma iz Pesja. V rudniku je pod tračnicami ozkotirne železnice počila vodovodna cev. Da se izvrši popravilo, je bilo treba odkopati cev pod tračnicami. Tega dela se je lotil rudar Pušnik. Ker pa je bil malce gluh, ni slišal električne lokomotive, ki je privozila iz elektrarne. Lokomotiva je rudarja zagrabila, ga vrgla na tla in mu zlomila levo nogo nad kolenom, z desne noge pa mu je pod kolenom strgala meso. Poškodovan je tudi še po telesu. Na kraj nesreče je bil takoj poklican rudniški zdravnik, ki je odredil prevoz ponesrečenca v bolnišnico v Slovenj Gradec. Nesreča je tem večja, ker leži ponesre-čenčeva žena že dalje časa v postelji zaradi težke želodčne bolezni, poleg tega pa ima več majhnih otrok. I Revoludfa zaradi mačk pri Sv. Lovrencu na Pohorju Maribor, 16. marca. V Sv. Lovrencu na Pohorju je izbruhnila čudna revolucija. Ves trg se razburja, zlasti ženski svet je pokonci, možje postave hodijo s puškami na rami po trgu ter zahajajo v hiše, vse to pa so ovzročile samo — mačke. Do nenavadnega te-eljona je prišlo na ta način: Pred nedavnim časom se je priklatila od nekod v Sv. Lovrenc na Pohorju stekla mačka, ki je obgrizla najbrž tudi nekaj drugih lovrenških mačk. Steklo pritepenka so 6icer ubili, nastala pa je bojazen, da se bo pojavila steklina tudi pri drugih mačkah in zaradi tega je dobil lovrenški konjač 6lrogo navodilo, da mora pokončati vse mačke pri Sv. Lovrencu na Pohorju in v okolici Začel se je lov na mačke, ki pa ni tako enostaven. Konjač je moral iskati živali s svojimi pomočniki po hišah in še tu je bil U6peh kaj pičel. V nekaj dneh je jedva polovil in pokopal kakih trideset mačk. Zasledovanje mačk pa je spravilo na noge ves trg, zlasti pa ženske. Ljudje so postali zelo razburjeni, pred konjačem so zapirali in zaklepali VTata ter skrivali mačke. Konjač si ni vedel drugače pomagati, pa je o tem obvestil pristojne oblasti. Dejal je da 6e boji, da bi ga razsrjene ženske ne preteple. Nato je oblast odredila, da mora ko-njača spremljati oborožena sila. Dobil je orožnika za spremstvo in lov na mačke se je nadaljeval. Lovrenčani pa se tudi nočejo kar tako udati in skrivajo mačke še naprej. Baje bi bilo treba pokončati še kakih 10 muc, toda Lovrenčani so prepričani, da konjaču to ne bo uspelo. Mačjo vojsko spremlja sedaj vse Sv. Lovrenc s širno okolico z veliko napetostjo. Prirodoslovno društvo opozarja na izredno zanimivo predavanje o Kitajski, ki ga bo v dvorani Delavske zbornice imel v torek, 21. t. m. g. univ. prof. dr. Andrija Štampar. Značilno vrednost ima ta predavanje zaradi tega, ker 6e je g. predavatelj delj časa sam mudil na Kitajskem, kjer je kraje in ljudstvo do dobra spoznal in od koder je prinesel pester slikovni material, ki ga bo pokval v številnih diapozitivih. Začetek ob 20 i hišne špekulacije Načrt razdelitve in seznam lastnikov posameznih parcel je bil marca 1. 1935. izdelan in naposled odobren. Sedaj v začetku marca pa je bil naposled v zemljiških knjigah izveden prenos lastnine na posameznega pravega lastnika. Take operacije eo v resnici zvezane z mnogimi ovirami in težavami, kajti potrebno je dostikrat proučiti mnoge stare listine in zapisnike. Za zemljiške in hišne špekulacije so določene prav znatne državne, banovinske in občinske prenosne pristojbine. Tako je nedavno Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani plačal veliko prenosno takso 112.000 din, ko je lani septembra kupil moderno stanovanjsko hišo v Ljubljani. Stavbenik Ivan Bricelj je na vogalu Slomškove in Karel Kotnikove ulice v bližini mestne plinarne zgradil stanovanjsko hišo, spadajočo pod vL št. 191 k. o. Petersko predmetje I. del. Kot lastnici te hiše sta bili v zemljiško knjigo vpisani Ivanka Bricelj, nosestnica v Ljubljani, Kodeljevo, Ob Ljubljanici št. 3 in Ivanka Kregar-jeva, posestnica v Stepanji vasi št, 39. To hišo 6ta prodali Pokojninskemu zavodu za 2,800.000 dinarjev. Prenos lastninske pravice na zavod pa je bil izveden v začetku marca in je zemljiška knjiga izvršila vse po zemljiškoknjižnem zakonu določene formalnosti. Letos je prav veliko zanimanje v mestu in v bližnji okolici za stavbne parcele, kar kaže, da bo tudi letos živahna stavbna sezona. Ljudje, ki razpolagajo z večjimi prihranki in kapitalijami, se zanimajo zlasti za stavbišča ob glavnih prometnih žilah. Zato je jasno, da je naprodaj največ stavbišč v Spodnji in Zgornji šiški, v Dravljah, na Viču, Stožicah in v Mostah. Mnogi, ki bodo gradili nove hiše, pa skušajo dobivati tudi posojila pri denarnih zavodih. In tudi mnoga podjetja rabijo raznovrstne investicije z razširjenje svojih obratov. Zato je denarni trg letos prav živahen. Januarja n. pr. je bilo pri okrajnem sodišču podanih 146 predlogov za vknjižbo raznovrstnih posojil in hipotečnih kreditov v skupnem zne-ku 14,951.212 dinarjev. Strahovale« mariborskih stanovanj pred sodniki Pred mariborskim malim senatom je danes razprava proti štirim nepridipravom, ki so lansko jesen prizadeli obilo jeze mariborski policiji in okoliškim orožniškim postajam, ker so izvršili ne-številno zelo drznih tatvin v stanovanja. Zaradi teh vlomov se zagovarjajo danes 23 letni Jakob Fišer iz Rogatca, 37 letni Ivan Okorn iz Studencev, 21-letni Zmago Majer iz Loške ulice v Mariboru ter 38 letni trgovski pomočnik Viktor Cizej iz Langusove ulice v Mariboru. Vsi štirje so se lansko jesen združili v rokovnjaško tolpo, ki se je specializirala na tatvine in vlome v stanovanja. Izvršili so v Mariboru in v ožji okolici celo vrsto takih vlomov; iz stanovanj so odnesli vse, kar jim je prišlo pod roke. Zlasti so pokradli veliko obleke in perila. Na ta način so ©škodovali Paluca Ernesta v Novi ulici na Teznem, Klančnika Franca v Radvanju, Kraser Josipino v Studencih, Antona in Barbaro Kavšek iz Stritarjeve ulice, Oseta Josipa v Langusovi ulici, Ferdinanda in Antonijo Stropnik v Levstikovi ulici na Teznem, Lene Marijo v Spodnji Dobravi in Karbonja Slavka v Bankovcih pri St. liju, Tej tolpi so prišli na sled šele tedaj, ko je skušal Okorn spraviti nakradeno obleko v denar. Začel jo je nosili v razne mariborske starinarnice. Ko je- nekega dne prinesel plašč, katerega so vlomilci odnesli Ernestu Palucu, ▼ neko starinarno, je prišel tja v spremstvu detektiva tudi oškodovani Pauluc ter je plašč, katerega je Okorn ponujal, prepoznal za svojega. Okorn je potem pustil plašč v starinarni ter pobegnil. Starinarju se je izkazal z delavsko knjižico kot Jakop Hropat. Policija pa ga je potem kmalu izsledila ter je nato polovila še ostale njegove tovariše. Sedaj svojo krivdo le deloma priznavajo, večinoma pa obremenjujejo drug drugega, da bi vsak sebe izkopal. Razprava ob času poročila še traja. Sestanek zagrebških in ljubljanskih nogometašev Današnji zagrebški »Jutarnji list« prinaša zanimiv članek o odnosih med Z.N.P. in L.N.P., ki ga zaradi aktualnosti prinašamo. Na preteklm občnem zboru Jugoslovanske nogometne zveze so slovenski zastopniki zavzeli proti predlogu Zagrebčanov stališče čakanja. Zastopniki Ljubljanske nogomet, podzveze sicer niso bili proti predlogu Z.N.P. proti reorganizaciji Zveze, čeprav so poudarjali, da bi predlog Z.N.P. pomenil finančni udarec za slovenske klube. Zagrebčani poudarjajo, da s svojim predlogom v nobeni smeri nočejo oškodovati Slovencev in da bodo Slovenci, kakor vse kaže, tudi izpremenili svoje mišljenje o zagrebškem predlogu, ker ta predlog nič ne nasprotuje interesom slovenskega nogometa. Voditelji slovenskega nogometa so zato povabili za prihodnjo nedeljo v Ljubljano voditelje zagrebške podzveze na sestanek, na katerem naj bi se pojasnila nasprotja in nejasnosti. Zagrebčani pošljejo v Ljubljano predsednika dr. Kraljeviča in podpredsednika g. Kovača. Po članku v »Jutarnjein listu« smo se takoj informirali pri predstavnikih ljubljanske nogometne podzveze, ki so nam informacijo potrdili v celoti, le z izpremembo, da iniciativa za sestanek ni prišla s strani Ljubljane? ampak s strani Zagreba. Na tem sestanku Zagrebčanov in Ljubljančanov se bodo izmenjala samo mišljenja zastopnikov obeh podzvez in ni pričakovati zaenkrat nobenih izpre-memb, ker se bo treba o reorganizaciji nogometnega športa v Jugoslaviji pomeniti skupno in ne samo z Zagrebčani. Jedinstvo : Ljubljana Nedeljska ligaška tekma med belgrajskimi zelenimi in slovenskim ligaškim predstavnikom bo za končni placeinent naše Ljubljane v prvenstveni tablici odločilnega pomena. Zaenkrat naša Ljubljana še ni v nevarnosti, da bi ji grozil izpad iz lige. Za nami eo še Varaždinei in Skopljanci in Zeiminei in slednji od teh klubov je danes v večji nevarnosti za izpad iz lige kakor pa naša Ljubljana. Nedeljska ligaška tekma pa je odločilna ravno v tej 6meri. Ako naša Ljubljana izgubi bitko z Jedinetvom, bo izenačena z ostalimi tremi klubi, ki so za nami. V tem primeru se močno poslabša naš položaj v ligi, dočim si Ljubljana v primeru zmage odlično utrdi svoj dosedanji položaj in sme celo računati na ugodnejši placement. Iz tega vidika je torej nedeljska tekma izredno važna, da celo odločilna. Ob tem dejstvu ni potrebno posebej poudarjati, da se je naš ligaš odločno zagrizel, da hoče to tekmo dobiti. Po pravici pa naš ligaš tudi računa na pomoč svojega občinstva, ki naj ga v tej borbi pošteno podpre. vr&jnGSSKO poročno »SKre&isfcegti ttooa« Kraj Barometer-sko stanje ratura v G1 o* i: »s — cc i~ oc C •£ o f| Veter (smer. j: kotit) Pada- vine "J <7 *g SC i ^ sc c = B m /m cd & Ljubljana 762-0 5-8 -5-4 79 0 0 mm Maribor 7621 4-2 -5-0 50 0 sw, — tm* Zagreb 755 1 50 -1-0 90 10 SE, — Belgrad 7542 4-0 -l-o 70 7 NW, — Sarajevo 754n o-o -54 90 t 10 — P— Vie — — — — — — Split 743* 6-0 -1-0 50 10 NE, — Kuraboi 744-1 7-0 5-0 30 10 NE. — -- Rab 745-5 3-0 -2-0 90 0 ENE, — Onmim 745-4 6-0 5-0 40 10 NEe — •m* Vremenska napoved: Večinoma jasno, a spremenljivo vreme. Najnižja toplota zraka na letališču —11.0>CH Koledar Danes, petek. Tl. marca: Jedert. Sobota, 18. marca: Ciril Jeruzalemski. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr, Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartua, Moste-Zaloška cesta. Letošnje novo bok pivo PIVOVARNE »UNION«, Ljubljana, izdelano is specialnega slada, je še v prometu. Ne zamudite prilike ga okusiti in prepričali se boste 6ami o izborni kakovosti. I. glasbeni in rccitacijski večer priredi Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani na svojem 45. rednem prosvetnem večeru v torek, 21. marca, ob 8 v Frančiškanski dvorani z izbranim umetniškim sporedom. Sodelujejo solisti gčna. Ljudmila Polajnarjeva in gospodje Jože Osana (klavir), Janez Lipušček, Marijan Kos, Tone Roger, Milan Pavlovčič in Marko Sever (violina). Predprodaja vstopnic od 4 do 10 din v pisarni Pax et bonuin v Frančiškanskem prehodu. Program bo prenašalu tudi Radijska oddajna postaja, zaradi česar bo začetek točno ob 8.15 zvečer, na kar cenj. občinstvo opozarjamo. Mizarski risarski točaj v Norem mestu. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi v Novem mestu tečaj za strokovno risarje, za mizar, mojstre in pomočnike. Tečaj bo ob nedeljah od 8—12 v Rokodelskem domu. Prične se v nedeljo, dne 26. marca t. 1. in bo trajal tri mesece. Poučeval bo domači strokovnjak — mizarski mojster- Mizarski mojstri in pomočniki, ki bi želeli obiskovati ta tečaj, naj se javijo najkasneje do 22. marca t. 1. osebno ali pismeno z navedbo točnega naslova pri poslovalnici Zavoda PO Zbornice TOI v Novem mestu (predsednik g. Alojzij Midofcr). Pouk bo brezplačen. Udeleženci morajo skrbeti sami za razne jjotrebščine, o čemer dobe podrobnejša pojasnila pri poslovalnici Zavoda PO v Novem mestu. Liubljansko gledališče DRAMA — Začetek ob 20. Petek, 17. marca: Zaprto. Soboja, 18. marca: »Prevara«. Gostuje Ema Star-čCVff; članica mariborskega gledališča. Izveu. Znižane cene. Nedelja, 19. marca: Ob 20: »Hlapci«. Izven. Znižane cene. OPERA — Začetek ob 5N> Petek, 17. marca: Ob 15: »Evgenij Ogjegin.c Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Sobota, 18. marca: »VVerther«. Premijera. Premi-jerski abonma. Gostuje Josip Gostič. Nedelja 19. marca: Ob 15: »Ančka« Izven. Znižane cene. Ob 20: »Traviata«. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Izven Ponedeljek, 20. marca: Zaprto. Massenetova opera W e r t h e i je ena najbolj melodioznih oper francoske literature. Premijera je bila leta 1892. na Dunaju in je delo od tedaj dalje stalno na repertoarju. Posebno izvrstno morata biti zasedeni obe glavni vlogi. Cliarlotte in Wertherja, ki ju bosta pela v Ljubljani ga. Pavlovčičeva, mlada, izredno nadarjena pevka, in Jo-eip Gostič^ V ostalih vlogah bodo nastopili: ga Ribičeva, Zupan, Dolničar, Sladovljev, Lupša odnosno Perko. Premijero bo dirigiral kapelnih Nef-fat, režiral Zupan. Sobotna premijera ba za pre-mijerski abonma. Ga Zlata Gjungjenac-Gavella bo pela v nedeljo zvečer Violetto v Verdijevi operi Traviala. Upravn, žal, ne more ulsreči želji gledališkega občinstva. da bi v tenorski vlogi gostoval ta večer g. Gostič, to pa zato, ker je isti večer zaposlen v Zagrbu. Ostala zasedba običajna. Predstava te izven abonmana. Mariborsko gledališče Repertoar Narodnega gledališča v Mariboru Petek. 17. marca: Zaprto. Sobota, 18. marca ob 20: »Prodana nevesta«. Red B. Nedelja, 19. marca ob 15: »Partija šaha«. Znižane cone. Zadnjič. Ob 20: »Vse za šalo«. Znižane cene. Konee tedna v mariborskem gledališču. V soboto, 18. t. m. se ponovi letos najbolj uspela operna predelava, Smelanova komična opera »Prodnna nevesta«. — V nedeljo, na Jožefovo sta zopet dve predstavi: Popoldne — da jo tudi okoličani lahko vidijo — zanimiva in prisrčna Bevkova nova igra »Partija šaha«, zvečer pa letošnji operetni šlager »Vee za šalo«. Obe nedeljski predstavi se vprizo-rite ob znižanih cenah in najbrže zadnjič. Ligaške tekme so pri nas itak vedno pomemben in redek športni dogodek in zato smo prepričani, da bo obisk nedeljske tekme rekorden, ker je to tudi hkrati najvažnejši nedeljski športni dogodek. Vofnik V številkah od 3. 2. 1939 in od 3. 3. 1939 smo pomotoma označili poštnega upravnika v Vojniku g. Gorečana Ivana kot dopisnika »Nove Dobe«. Tudi ima zaradi krivih informacij o njem trdili, da je iz osebnega maščevanja spodmaknil stolček tajniku gasilske čete in se usedel sam nanj in smo vprašali, ali je ravnal častno. Nadalje smo navedli, da ima njegova JNS na vesti prezgodnjo smrt gospoda Doklerja. Ker smo 6e prepričali, da so bile te trditve neutemeljene in da g. Gorečan ni dopisnik »Nove Dobe«, obžalujemo, da smo mu »torih krivico in svojih trditev seveda ne vzdržujemo. Kakšna je danes angleška mornarica Anglija trdi, da je danet na morju tako močna, da je že zdaj lahko kos vsaki sovražni zvezi V poročilu, ki ga je danes podal poslancem o proračunskem predlogu za ministrstvo vojne in mornarice parlamentarni tajnik admiralitete Go-frey Shakespeare, je naglasil, da se je angleška mornarica v preteklem proračunskem povečala za 43 novih ladij, v teku novega proračunskega leta pa bo postavljenih v službo še 60 novih ladij. Shakespeare je med drugim posebno poudaril, da angleški pomorski program zelo računa 6 sredstvi za obrambo angleške obale pred pomorskimi in letalskimi napadi. Pomorski program določa graditev dveh hitrih linijskih ladij po 40.000 ton, oboroženih s topovi kalibra 16 col. Danes imamo 15 prvovrstnih linijskih ladij, od katerih 60 bile samo tri zgrajene pred vojno. Do konca leta 1934 bomo imeli 21 linijskih ladij. V teku novega proračunskega leta bodo naše ladjedelnice vzele v delo 20 novih ladij. Začeli bomo graditi 6 linijskih ladij, 25 matičnih ladij, 43 križark, 25 rušilcev, 19 podmornic in druge. Shakespeare je omenil, da 60 v teku prvih povojnih let tedaj, ko je šlo za to, da se sklene pogodba o omejitvi oboroževanja, naj večje angleške tovarne vojnega materiala opustile delo te stroke in začele izdelovati druge proizvode. Ta okoliščina je v začetku otežkočala ponovno oborožitev Velike Britanije. Od tedaj dalje je bilo zgrajenih dovolj novih tovarn in je zdaj povečana kapaciteta angleške mornarice. Proizvodnja težkih topov se je v zadnjih treh letih v Veliki Britaniji 20 krat povečala. Kar pa se tiče topovskih izstrelkov, vseh vrst torpedov in min — je nadaljeval Shakespeare — imamo že zdaj rezervo, ki nam je po mnenju strokovnjakov zadostna za prvo leto vojne, pa če bi bila vojna še tako strašna. Popolnoma sem prepričan, da je pojava vojnega letalstva kot činitelja v vojni postavila čisto nova vprašanja s stališča obrambne strategije, prav tako pa morem reči, da je strokovna skušnja pokazala, da s samimi letalskimi napadi ni mogoče zlomiti volje do odpora kakega naroda. Toda če bi kdaj izgubili nadoblast na morju, bi nas čakala končna propast. Moremo pa mirno smatrati, da je angleška mornarica danes tako močna, da more biti kos kakršnikoli sovražni koaliciji. V nadaljnem delu 6vojega ekspozeja je Shakespeare govoril o čedalje slabšem sodelovanju med vojno mornarico in zasebno industrijo, o usposabljanju častnikov trgovske mornarice za rezervne častnike vojne mornarice, o izpopolnitvi angleškega orožja za uničevanje podmornic in o drugem. Najnovejša bojna oprema angleškega pešca. Kdo bo bodoči ameriški predsednik Prihodnje leto poteče Rooseveltu štiriletna predsedniška doba in Amerikanci si bodo morali izbirati novega predsednika, Roosevelta, ali pa koga drugega. Pravijo, da bi bilo najbolje, če bi se prihodnje leto Roosevelt ne udeležil volivnega boja, ampak naj bi pustil, da bi štiri leta kdo drugi vladal, 1. 1944. pa naj bi se zopet potegoval za predsedniško mesta Za prihodnje leto naj bi to mesto prepustil kakemu nasprotniku njegove gospodarske politike ali pa kakemu republikancu. Povod za takšno mnenje so najbrže dale volitve prejšnjih ameriških predsednikov, ki so prešle v nekako slabo izročilo. Če bi namreč Roosvelt tudi letos kandidiral, bi bila to že tretja kandidatura, kar je pa slabo znamenje. Ustanovitelj ameriške zvezne države George Washington je odklonil, ko so ga hoteli tretjič izvoliti za predsednika in njegovi nasledniki so prevzeli, to navado, da ne kandidirajo običajno trikrat. Predsednik Grant, edini predsednik, ki se je tretjič spustil v volivno borbo, je prav žalostno pogorel. Leta 1912 se je Teodor Roosevelt, sorodnik sedanjega predsednika odločil, da bo tudi v tretje kandidiral, ker je silno zaupal v svojo splošno priljubljenost. Toda republikanci so 6e mu uprli in ni kandidiral. Štiri leta torej naj bi Franklin Roosevelt stal za političnimi kulisami in zbiral novih moči, da bi 6e leta 1944. zopet pomeril v političnem boju. Če- Čebele brez žela V živalskem vrtu v Bristolu imajo tudi čebele. Pa še prav posebne vrste čebele, takšne, kakršnih drugod ni nikjer — čebele brez žela. Čebelarski strokovnjaki so se dolgo časa prizadevali, kako bi vzgojili takšno vrsto čebel, ki ne bi imele žela. Ne morda za to, da bi imeli pred njimi manj strahu, ker takšne čebele vendar ne morejo pikati, pač pa radi tega, da bi poskusili, ali so čebele brez žela pri svojem delu morda bolj lene. Proti pričakovanju so ugotovili, ko se jim je takšne čebele posrečilo vzgojiti, da čebelino želo nima prav nobenega vpliva na njeno pridnost pri nabiranju medu. Celo nasprotno so ugotovili: čebele brez žela so pri nabiranju medu le še bolj pridne, ker nimajo nobenega smisla več, kako bi se pri svojem delu s pikom maščevale nad tistim, ki jih vznemirja. prav je_ težko reči, koliko je resnice na teh govoricah, je vendar popolnoma jasno, da bi bili na ta način konservativni demokrati kakor tudi republikanska opozicija močno ogroženi. Kajti ne eni ne drugi nimajo primernega človeka in Roosevelt bi še zunaj Bele hiše imel velik vpliv. Pravijo, da če bi se Roosevelt že vnaprej vzdržal volitev za prihodnje, bi s tem povzročil zmedo v svoji stranki, kakor da bi bil to resničen njegov namen. Toda s tem, tako poudarjajo, ne bi republikanci prav nič ne pridobili, ki bi postavili kakega manj pomenljivega kandidata, tako, da bi Roosevelt ostal resnični vladar Amerike in bi se za leto 1944. mogel zopet pripraviti na 6Vojo zmagoslavno vrnitev. Seznam španskih umetnin Seznam glavnih španskih umetnin, ki so trenutno zbrane v palači Društva narodov, bodo v kratkem začeli delati. Slikar Jose-Maria Sert, ki je prišel na srečno misel, spraviti umetniške zaklade svoje domovine v zavetje palače Društva narodov in pa umetnostni kritik Eugenio d’Ons sta bila od generala Franca pooblaščena, da prisostvujeta pri delu tega inventarja. Seznam bodo delali pod visokim pokroviteljstvom glavnega tajnika Društva narodav Jožefa Avenola. Umetnine so spravljene v 800 zabojih in so spravljene v desnem krilu ženevske palače. Seveda se razni ljudje s skrbjo sprašujejo, v kakšnem stanju bodo našli umetnine, ki 60 v teku treh let že toliko preromale. Nekatere redke priče pravijo, da 60 umetnine popolnoma dobro ohranjene in niso prav nič poškodovane. Seznam glavnih del umetnikov Velasqueza, Goya, Rubensa, Rembrandta in drugih, ki so shranjena v teh zabojih, bodo končali najmanj v šestih tednih. Potem bo v Ženevi razstava, ki jo z velikim zanimanjem pričakujeja Razstavo bodo priredili v Umetniškem in zgodovinskem muzeju, kajti v palači nimajo tako velike dvorane, ki bi mogla sprejeti vase tolikšno število umetnin. Tako bo Društvo narodov, ki je bilo rojeno za najlepše poslanstvo — mir, človeštvu vsaj nekaj koristilo, če se ne bo zgodila kaka nesreča, ali pa ne bodo slik pokradli. Radium v - prašiču Znano je, da je radium, ki sta ga iznašla zakonca Curie, v sodobnem zdravilstvu velikega pomena. Uporabljajo ga s precejšnjim uspehom predvsem za zdravljenje raka in drugih podobnih bolezni. Ima pa to slabo stran, da ga je silno malo, oziroma da ga je zelo težko odkriti. Učenjaki so 6e zato v prvi vrsti prizadevali, da bi iznašli pripravo, s pomočjo katere bi bilo možno uspešno iskati ta dragoceni element. Znano je tudi, da se radium ob priliki zdravljenja izgublja, V6aj v neznatni meri. Je to gotovo velika škoda, ker je ta element neverjetno drag. Učenjakom se je le posrečilo izumiti takšno pripravo, ki z veliko točnostjo kaže, kje je kaj radiuma. Tak aparat imajo danes tudi v neki ameriški bolnišnici. Zadnjič je priprava pokazala, da mora biti v neposredni bližini nekje precejšnja količina radija, vrednega gotovo nad milijon dinarjev. Začeli so raziskovati. Pri iskanju so prišli na dvorišče, kjer je bilo v hlevu nekaj prašičev. Aparat je postajal čedalje nemirnejši, čimbolj 60 se bližali hlevu. In nazadnje so ugotovili, da mora biti precejšnja količina radija — veste kje? V prašiču! Samo do sem poročajo, več pa ne. Nič ne povedo, kaj so po,tem s tem prašičem naredili. Morda so ga le predelali v — radium, ne pa v klobase. Novi radijski valovi Ze dalj časa so se trije ameriški učenjaki ukvarjali s poskusi, kako bi z močnim električnim tokom razbili dozdaj nedeljive delce gmote — atome. Toda to se jim za zdaj še ni posrečila čisto slučajno — kakor so slučajni po veliki večini vsi izumi — pa sta odkrila nove radijske valove, ki imajo dolžino 10 metrov. Učenjaki pa niso nikdar zadovoljni s svojimi izumi, kakor da bi jih je- zilo to, da 60 njihovi izumi res največkrat slučajni. Hočejo še naprej. Tako omenjeni trije ameriški fiziki zdaj streme za tem, da bi odkrili še krajše radijske valove, kakor 60 ti 10-metrski. Zatrdno upajo, da nam bodo v kratkem lahko preskrbeli radijske valove, ki bodo dolgi le en centimeter, če ne še manj. Ne veš še ... — da navadna muha, kadar let!, v eni minuti udari s krili 330krat; — da je ozemlje ameriške republike Chile 25- krat tako dolgo kot široko; — da gre čez most preko reke Hudson v Newyorku vsak dan povprečno 22.222 avtomobilov; — da v Buenos Airesu, glavnem mestu Argen-tinije, zdaj grade ulico, ki bo 140 metrav široka. Na vsaki strani bo imela po tri ločena pota za različna prometna sredstva: prva bo za vozila, ki vozijo počasi, druga za ona s srednjo hitrostjo, tretja pa za vozila, ki bodo po njej vozila z veliko hitrostjo; — da je v newyorškem muzeju kos kruha, ki so ga našli v grobnici neke Egipčanke, ki je živela okoli 1.500 let pred Kristusom. ,Meglice, razkadite se V Angliji 60 iznašli nov način, kako se da umetno prepoditi megla. Sicer vse podrobnosti tega izuma še niso znane, vendar se je o njem zvedelo vsaj to, da pri tem uporabljaja neke vrste toploto. Naredili so baje že nekaj poskusov, ki 60 se dobro obnesli. S pomočjo tega novega izuma bo možno v petih minutah razgnati meglo s prostora 250 m dolžine, 35 m širine in 100 metrov višine. Torej bi bilo v tem času možno razčistiti ozračje nad tolikšnim prostorom, kot je na primer navadno letališče, Radio Programi Radio Ljubljana Petek, 17. marca: H Šolska ura: Mitja Ribičič: Znanilka pomladi. Mladinska ura (izvajajo brezp; uto** abiturijenti, vodi Marica Pibičid — 12 Pozdravi iz Slo-vodje (plošče — 12.45 Poričila — 13 Napovedi —■ Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napoved1 —- 18 Ženska ura: Vrtuariti bomo začeli (gdč. ® Blatnik) — 18.20 Za vsakega nekaj (plošče) —. Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 10 Napovedi, P®* rodila — 19.30 Nao. ura: Naša književnost za časa vojne (Djuro Gavela) Bgd — 19.50 Kotiček SPD: Triglav' ska stena pozimi (g. Anderwa.ld Beno) — 20 Koncert skladb Prof. Pavla Šivica. Sodelujejo: Zlata Gjungjc* na<5x, Julij Betetto, Miloš Zicberl, pomnožen Rad. ork. dirig. I. M. Šij&nec —- 22 Napovedi, poročila — 23.30 Angleško plošče. Sobota /s. marca.: 12 Kar brez napovedi ploščo bitno z njih pa napevi veseli donijo — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Operne speve poje ga. Zlata Gjm)-gjeuac s .-»premij. lt. o. — 14 Napovedi _ 17 Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgersou popotoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih, b) Striček Matiček govori in prepeva —17.50 Pregled sporeda — IS Za delopust, igra Radijski orkester — JR.30 Prenos slavnostnega občnega zbora društva »Pravnik* — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Giu: seppe Baranti-Brodano, dobrovoljec v srbsko- turški vojni 1876 (M. Ristič) Belgrad — 19.50 Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar) — 20 O zunanji politiki (gosp. urednik Alojzij Knhar'. — 20.30 Prenos iz Maribora : Jožotovanje v Mariboru: 1. Splošni del: Zgodovina cerkve in romanja pri sv. Jažefu v Studencih. Reportaža iz ceTkve sv. Jožfa, orgle, petje. 2. Narodno-so-cialni in kulturni del. 3. Zabavni del: Jožefovanje, pesmi nagnjivke in napitnice. Izvajajo ravnatelj Frane Bra stelj (zgodov. del) mag. nr. Franc Kramberger (reportaža) pevski zbor Slov. pevsk. drušjv'1 »Maribor«, dirig.: Janez Ev. Gasparič — 29 Napoved', poročila — 22.15 Za dober konec, igra Radijski or Drugi programi Petek, 17. marca: Belgrad: 20 Sokofl®i®va tragedija »Ojdip« — 21.15 Bolgarski kvartet — Zagreb: 20 Zbor — 20.30 Stara francoska glasba — Praga: 20 Vojaška godba — 20.30 Orkestralni koncert — 21.10 Vokalni koncert — Sofija: 19 Opera — Varšavai 21.15 Filharmonični koncert — Budimpešta: 19.45 Valčki — 21.10 Ciganski orkester — 22.30 Orkestralni koncert v- Budimpešta: 19.45 Valčki — 21.10 Ciganski orkester — 22.30 Orkestralni koncert — Trst-Slilan: 21 Simfonični koncert — Rim-Bari: 21 Opereta — Florenca: 20.30 Verdijeva opera »Trubadur« — Berlin: 21 21 Baletna glasba — Hamburg: 19 Valčki — Vrati slava: 20.10 Plesna glasba — Stuttgart: 20.10 Rossinijeva opera »Seviljski brivec« — Beromiin-ster: 19.40 Domač večer v Churu — Strassbourg: 18.30 Aubertov balet Začarana noč« - ; i . Švedski telovadci pri svojih vajah za velik telovadni nastop, ki ga bodo priredili letošnje poletje ▼ proslavo 100letnice smrti očeta švedske gimnastike Pera Henrika Liinga. Norman Railly Rafne: JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI Začutil je, da ga boli vse telo, kakor : bi se bil izmučil z delom, ki je bilo inj mnogo pretežko, ali pa, kakor če bi i bil kdo hudo premlatil, vendar ne do rvi ali toliko, odobni pustolovcem kakor upornikom. Grozeče so zastavili pot kralju Rihardu in njegovim spremljevalcem. Poglavar tega nenavadnega krdela je stopil pred kralja Riharda, se priklonil in pozdravil prvega med njimi: »Pozdravljen mi bodi, dragi oče! Ali prihajaš kaj hudo oddaleč s temi svojimi častitimi sobrati?« »Mudi se nam!« odvrne frater in hoče s konjem naprej. »Oho, tako pa 6pet menda ne! Nikamor ne pojdete!« Kakor 6trela naglo je priskočil poglavar m zgrabil fratrovega konja z železna pestjo za uzde. In pri tem je bil še povrhu kaj šaljivo razpoložen. Zasmejal se je fratru naravnost v obraz in ga vprašal: »Slovanski dom« iiknln vsak delavnik eb 12. Mesečne naročnina 12 din. >a inoaemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea «'111 Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulice 6. »Slovenski aom« isnaja vaaa a z# jug06f0vaMko tiskarno v Liabliani: K. Cei. Izdaiateli lnz. Jože Sodia. Urednik: Mirko Javornik.