nrwuwKKD and wiiuuip oran pmmut mo. sat) iuiiuiiiid bt id mor juiuw iwtoi vuat m post wfiui or mr Ton. *. t. w* oh«- oran President. a. b. buHokm p . m. oe* The L a r g e • t Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sunday* and legal Holidays. ■V 75,000 Readers. Največji slovenski dnevnik 1 v Sdrafenih drtavafc. | ®«; • la vse leto...... vs •-» t® 00 n I Za pol leta............. ... »00 I Za Mew York celo leto.. . # 6.00 II Za inozemstvo celo leto .74» II GLAS NARODA • list slovenskih delavcev ▼ Ameriki TZUEPON: 2876 COKTLANDT. Entered as Second Class Hatter, lipliint« tL, 1908; al tho Post Office «1 Hov York, H. T, under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 138. — STEV 138. V« NEW YORK, SATURDAY. JOKE 12, 1910. — SOBOTA, 12. JUNIJA, 1920. . VOLUME XXVm. — LETNIK XXVIII. 6I0LITT1 SE BO NAJBRŽ VRNIL BLIŽNJA BODOČNOST ITALIJE JE VSE PREJ KOT USTALJENA. — PRIZADETA JE TUDI ZUNANJA POLITIKA. — "DIKTATOR BO NAJBRZZ ZAHTEVAL IZVRŠITEV LONDONSKE POGODBE — JAVNI PR0TE8T. Rim, Italija, 11 .unija — Jasno je, da je konečni polom Nitti-jevega režima obnovi! |»olitičiio krizo v Italiji, v še ostrejši obliki, kajti oplrmno se domiifv«. da se bo vrnil Giolitti, katerepa so ime-im>% m ti diktatorja \ ••a-,li predno je stopila Italija v vojno. Kli/nja ImmIo.'-h«>»»* držclr jo vsled t»*ira preje kot jasna. To se ti«- 11<-«* !c italjaiisk« domače politike, Ifmvcč tudi zunanje politike. — Hili so številni rj/.usleki. ki so dovedli tretje ministrstvo Nitti-j j« do 1 «-tra, da ji- prišlo v parlament z enostavno izjavo, da je odsto-j do in da je rrsigna-'ija dejansko in završeno dejstvo. Tretje miiii-strstvo Nitti-ja je bilo sestavljeno na ta način, da sr je žrtvovalo! najboljše elemente drn^ga v prilog novincem, ki niso imeli potreb-j nc^a ugleda, avtoriti te ali izkušenosti. . i Nato so sledili i< Ji o drtijr za družini tragični dogodki na cestah R in, mi m h ru'nt- i retaeije I talina! ineev, starih in mladih, vi temni nori in prišel je tudi izgovor o dalmatinski zaroti, ki naj bil upravičil to postopali'e Javno mnenje je bilo ogorčeno in sovražno rasopisje je pod\oj b» »voje napore, da dovede do padea kabineta. Orlando je resijrniral lot predsednik poslanske zbornice in Omahujoči element t i v vseh strankah so prešli na stran opoeiei je. Celo v tem štadiji' t»i Nitti inogoee lakiko rešil položaj. a iz«ru-bil je zadnjo svojo priliko, ko je izdal kompliciran ter neuporaben j dekret, s katerim se je zvišalo cene kruha. Ta korak je vzbudil veliko ogorčenje v parlamentarnih krogih, kajti Nitti je izreetio obljubil. da ne bo izdaj;1! ukrepov v tiui oziru, ne da bi se preje obrnil na parlament. Videti je bilo vi.a; rej, da bo dekret glede cen kruha, razven-t« ga da ho vzbudil o/«»rčenje v indiistrijalnih kropili, uudil temelj /a nadaljne zahteve de zvišanja plač. Ljudsko ogorčenje se je takoj obrnilo proti Nitt• ju m v velikih središčih kot v Rimu in Milanu, je prišlo do velikih izgredov. Nitti je spoznal svojo napako na predvečer zopet nega sestanka1 parlamenta in skušal je potolažiti javno ogorčenje s tem, da je pre- j govoril kralja, ki je preklical dekret glede zvišanja cen kruha, ai Lilo je že prepozno. Soeijalisti so kot «n mož sklenili preprečiti vladno pojasnilo v poolanski zborniei in temu vzpledu so sledili tudi liberalei. demokrati in končno radikaiei, vsled česar ni ostalo vladi nič drugega kot razeeljena ljud.ka stranka. Nitti je spoznal, da je boljše resi-jrmrati takoj kot pa izpotaviti se še večjemu ponižanju kot glasovanju glede zanpniee. Kazentegn pa je več kot 80 senatorjev podpisalo javni protest | roti metodam Nittijevega režima in spravili so v tek tudi mogočni stroj laških prostozidarskih organizacij v namenu, da uničijo ministrstvo. Vsr to je b.la po.Jcdiea takoz\ane Nitti,, cve zveze s pristaši Vatikana. Ko je vhledteea >ritt: objavil svojo resignacijo v poslanski zbor-nu". so sprejeli vsi ivv/o«-i to resignacijo z velikanskim odobravanjem in /. vseh strani .i" bilo čuti zanieljive pripombe. K»it poroča (»iorn-di d'Italia sta tako Orlando kot Tittoni priporočila kralju naj p »veri Giolittijv sestavo novega ministrstva. Oiolitti je rekel -\ejtrn prijateljem, da bo v takem slučaju sestavil novo kone»*ntra« jsko minististvo. iz katerejra bodo skrbno ' iilo. eni x si elementi. ! i se zavzemajo za vojno. 1'ra* ijo nadalje, da bo zahteval natančno iz vršenje Londonske pogodbe kot edine reši i \ e jadranskesa vprašanja. Rim, Italija, 11. junija. Krali se je včeraj bavil s celim polo /.»jem ter po* mi I v sv«.jo palačo prejšnjega ministra za zunanje zadeve. Titlomja in sedanjega predmeti u i ka scn«ta ter nadalje tudi Orlauda, ki je rr*.i*rnir.il k«»t pnsl^inik |x>>lanskc zborni«-*' ter razpravljal / obema jrled" kabinetne krize. Pozneje je sprejel rudi (Jio-littija. Lozatl ja in Salandrn ter končno tudi pprejšnjega finančne-j ira ministra Neda m •rot.poda Ro^ija. podpredsednika poslanske zbornice. Listi pravijo v »pbmtiem, da bo mož, ki bo končno sledil Nitti-i ju, brezdvomun nekd; nji ministrski predsednik (iiolitt. ZASLUZENA KAZEN. Charleston, \V. Va., 10. junija /vezno sodišče je danes prisodile Nehon-SteveiiMin družbi $:l"».tXMJ kazni zaradi profitirstva. I>nu:hii j« namreč prodajala sladkor vi sttko nad določeno ceno. Sodnik j« izjavil, da je to največja ka zeti, ki jo določa Lever jeva jm> fctava. GENERALNI ŠTRAJK V NEM-i &KEM DELU ČEAKE. » Dunaj. Avstrija, 9. junija. — ) Iz Prajre poročajo, da se gcneral-t n; štrajk v nemškem delu Češke - vedno bolj š:ri. I)osedje je Nathan Strauss, znani bogati Ži«l, ki ^re s svojo ženo v Palestino. Kilaritrop je izdal dosti 'biarja za izbiiljšanje razmer v prvotni domovini Židov ter hi »če 'seou-^las in Mrs. Fairbanks, prejšnja Man- Piekford, koje ljubki obraž-ček je znan vsakemu človeku, ki je šel kedaj \ kako kino-gledišče. V Združene države se nameravata vrniti približno v šestih tednih. Tudi dva odlična jurista sta se ukreala na 13 ladjo, namreč sod-jnik najAišjega sodišča Brandeis in sodnik okrajnega zveznega sodišča Julian Maek, katerega spremlja njejrova žena. Sodnik Brandeis se tudi nahaja na poti v Paleslino, ker se zelo zanima za razmere med Židi, ki so se priče-N seliti v to deželo. ZAPLENJENA MUNICIJA ZA - Prerau. Moravsko. 8. junija. — Tukajšnji železniški delavei so zaplenili 36 voz munieije, katero m poslala Italija Poljakom. Po š.ljatev ni bila označena kot inu-rieija pač pa kot dru^o bla<;o. POLET KEOG EVROPE. Pariz, Francija, 11. junija. — I Poročil i k. Ilenri Kojret je sklenil i poleteti krog eelc Evnope. Včeraj j je dospel iz Pariza v Varšavo. Od-jlanu se l»o p«Nlal v Bukarešt. <."ari-;?rad. A!*»i>e. K»u. in nazaj v f*a- DENABNE POŠELJATVE T IBTBO, NA OOBlftKO IV NOTBANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in aedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Jatri, na Gorlikem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki j« zasedeno po italjanski armadi. Jamčimo ali garantiramo m vsako poifljatev. toda za taka | go5a zamuda t izplačilu tifc moramo prevzeti itftiki dytežnosti. 80 lir .... % 330 100 lir----$ 7.00 300 lir____$21.00 500 lir .... $33.00 1000 lir .... $06.00 Označene cene so veljavne d« . dne, ko se nadomestijo z drugimi; z drugimi besedami označena cene so podvržene izpremembi brei > nadaljnega naznanila. Denar nam je poslati najboljše po Domestie Postal Monej Or 1 der, ali pa po New York Bank i Draft. REPUBLICAN. PROGRAM I TER PftOHIBICIJA I — V republikanskem programu, kot ' je a bil objavljen, ni nobene določ J be, tikajoče se prohibicije. Chicago, III., 11. junija. — Planka republikanskega pro^ra-j. ta. J»oje namen je l>il pečati nc n 'proliihieijo. se je izgub la v boju 1 z« program in to je dalo povod i i ... za. \ nemir jen j« t^ko v sulia.škib'' kot mokrih klonili. > j Program lic jrovori n t i ua enem niestu o pro!i*»Viji. pae pa s«- za ^ ^vzeiua za nepristransko izveilei.jej' | vseli postav, ki s«» uveljavljene v,' deželi. ji> »To pomeuja, du nimajo repu- I blikaiislo matadorji dosti no^u- ' ma. da bi se odkrito izjavili za,1 proliibieijo. kajti na ta način bi < I« liko izgubili dosti «rlasov.> Vel ka konfiizija. ki je vladala 1 za «-asii sestave programa, je ba-i' je kriva dejsiva. da je bila plan-J' ka glede proiiibieijc izpuščena iz -i« publikaiiskcjra programa. j Proliibicijski vod'telji so izja- 1 vili, da sicer niso v polni meri upoštevali njili zahteve glede pro- • hib eijske klavzule, da pa so kljub I ti mu zadovoljni, ker ne vsebuje (l program ničesar, kar bi zražalo > simpatije za stvar mokraeev. ji Prvotno je bila predložena v * fwlobrenje dotičnega komiteja 1 planka. ki je izjavljala-. > — Z ozirom aa proilajo in izde- i lovanje npi janeljivih pijae se' bo f republikanska seranka zavzemala i.asilro izvedenje ustave Združe- 1 nth držav kot bo razsodilo naj- ' više sodišče. J Ta planka pa je izostala, kajti delegati pri dotienem komiteju 1 s»c dobili ''mrzle noge ". 1 _ i »1 JOHNSON PRAVI, \ DA JE ZMAGAL - i Kandidat iz Californije je ponosen ! ns to, da je premagal sile, ki so i se združile proti njemu. i Chicago. IU.. 11. junija. — Senator Johnson je po sprejemu J I latforme, ki vsebuje tudi tako-.: /vani kompromis fflede Lige na-, rwlov, izjavil, naslednje.: j — Porazil sem sile, jjlede kate-? sili sem |H>ut»seu^ tla mi nasprotu ] j« jo z ozirom na Ligo narodov ter si pridobil pravico do nominacije pred tiarodotn te dežele. — Ko sem prišel semkaj, sem prišel, da se borim za princip in boj je bil zmagoslaven. — V tem mestu se govori neprestano o tem, da ne bom nonii-uiran. Hilc, ki nasprotujejo tej .nominaciji, so seveda zvezane s silami mednarodnega kapitala, proti katerim sem se vedno uspešno boril. --Na tej konvenciji prav tako kot pred narodom Združenih držav sem pripravljen boriti se pro-t: tem silam, njih bogastvu in u-plivu z vsemi zmožnostmi, katere mi je dal Bog. — Ob času, ko je vreme precej h'orko in ko je razpoloženje zelo napeto, lahko trdim, da se počutim popolnoma dobro. BENNERJEV KABINET BESI CNXBAL. * Dunaj, Avstrija, 11. j':nijs. — ' (Poročilo As-j. Press.) — Avstrij-t ski kabinet z dr. Karlom Renner-jem na čelu, kateri je vodil držav-. ne posle ekortj ves čus izza tkle-- nitve premirja, je resigniral. i)r. Ren ne r je predloži! evojo resignacijo kmalo po polnoči zalem, ko se je posvetoval z zastop-, niki socijalnih demokratov. _ FRANCOZI MISUJO j BOLJŠE 0 EBERTU I i — 1 Stališče napram večinskim soci- j a listom je bilo izprumenjeno vsled izida nemških volitev. Poroča Walter Duranty. __n Pariz, Francija, 11. junija. — * 1'oslediea volitev v Nemčiji bo s najbrž ta, da se bo izdatno izpre-,z ' men lo franeosko stališče proti 1' i emški vladi. j i eprav so izpadle volitve na-|& taiiieiio v soglasju s pričakovanji onih. ki so zasledovali tek ^ nemške politike tekom zadnjih 11 j šest mesecev, — da se je namreč' povečala moč strank na levi in.1' jdesni na stroške vladne stranke' večinskih socijalistov, se je ven-/ dar pričelo dbiiiti v glavah fran- s Voskih državnikov ter diploma-j*1 ličnih pisateljev v listih, da je ena i # , < . i |i>med posledic volitev oslabi jen je t s 11 a j bolj zaželjivega elementa v s Nemčiji. jI I Francoski diplomati razprav- z 'Ijajo namreč na naslednji način: h — Ena izmed treh stvari se bo 1 sedaj za vrši l.i v Nemčiji. Prvič, v kar je najbolj vrjetno, se bo na-j11 lajala mo«" v rokah stranke, ki^ s-.* nagiba bolj proti desni, nam j J reč stranke velikih industrijal- J cev ter višje buržuazije. Ti lju- r «»je hi bili brez dvoma deležni simpatij iu podpore junkerskih * utilitarističnih elementov, katerim^ i stoje bližje k»»t pa večinski soci- •j 'jnlrsti. To hi bila slaba stvar za 1 Francijo, kajti ravno ti elementi ! so najbolj ostri in najbolj os vete- * zeljni sovražniki Francije. t Drugič bi lahko prešla moč v t ! roke strank? na levici, — v roke I neodvisnih socijalistov. To je , manj vrjetno, vendar pa bi bilo i komaj boljše za Francijo, kajti Ireodvisni soeijalisti so prav tako Jostri nasprotniki mirovne pogod- Jbe kot stranke na desnici, čeprav j iz drugih razlogov. ^ ' Tretja možnost je ta, da bo o- 1 slala sila v rokah približno iste i stranke, v koje rokah se nahaja i sedaj. Francozi spoznavajo sedaj, ko < je morda že prepozno, da je to v f resnici edina stranka v Nemčiji.'? , ki je pokazala znake, da želi ali ! .'skuša izvesti določbe mirovne po- j .'godbe. . i j Francija je vključila vlado < . ffcberta v svoje nezaupanje na- | • pram vsemu. kar je nemškega. !l . Sedaj, ko jo pričakovati nekaj i slabšegra. pa .ie pričela Francija1, misliti, da ni Ehert tako črn kot.< , jra je slikala dosedaj. — Čc bodo j , v ied tega ohranili večinski socialist i moč x svojih rokah, ali vsaj za nekaj časa, bodo ubrali v Pa- , riztt potovo povsem drugačne j strune, ki bodo imele precejien u-s činek na bodoče dipiomatične odnosa je in na bodoča diplomatič-ra pogajanji med Nemčijo in Francijo. ^ " * ' BUBONSKA KUGA V SALVA-JDOBJU. e Xeixco City, Mehika, 11. junija. Mehiški tajnik za zunanje andevc J je izvedel iz zanesljivega vira, 9 da sta se pojavila v republik: Sal- ~ vador dva slučaja bubonske ku- — Vse centralno ameriike republike so odredile kvarinteno pro-ti Salvadorju. HUEKTA VRAČA KAJNE IN ZEMLJO. i. i - Mexico City, Mehika, 11. jun. ?iehiški provizorični predsednik Adolfo de 'a Iluerta je podpisal odlog, r katerem rečeno, da se o mora vrniti vse rudnike, premo-i- gorove in zemljišča, katera so za-k plenile izza leta 1910 razne vlade, privatnim Ustnikom. ^ FRANCIJA HOČE SOVJETSKO ZLATO NAPROSILA BO ANGLIJO, NAJ ZAPLENI VSE ZLATO, KATERO BODO P08LALI RUSI ZA TRGOVINO. — TUDI DRUGE DR ZAVE NAJ BI ODREDILE SLIČNE ODREDBE. Poroča Edwin L. James. Pariz, Francija, 11 junija. — Francoska vlada, poslujoča v imenu francoskih lastnikov ruskih bondov, bo kmalu pre !b»ž:la .i«r»c-ški vladi formalno pr««ši»jo za zaplrnjenje vsepa /lata. kati-rctra .-.o sovjeti že poslali v London ali «ra ši- nameravajo poslati tt-r prošnjo za formalno zagotovilo angleške vlade, da to ziato ne bo izplnčano pri trgovskih transakcijah med angleškimi podaniki in Knsijo. Ta korak bo sletlil sličneniu koraku, »:i je bil storjen tia naslov švedske vlade potem i»o je prišlo rusko zlato v Stockholm. Glasi s«-, da je prišel iz Sto«*kliolma zadovoljiv odgovor in da bo šved^a v!:i-da zaplenila vse rusko zlato, poslano na Švedsko v namenil, da ira ne hod o utagle porabiti boljše v iske oblasti. Francoska vlada namerava vprizoriti slične korake i>ri vseh drugih državah, kamor bi se mogoče poslalo rusko zlato. Novica, da je šved.vka vlada zavzela ugodno stališče napram francoski zahtevi, je povzročila v Parizu veliko zadovoljstvo. (iiaM se, da ne bo Anglija, kot zaveznik, odklonila prijateljske akcij«-, v katero je nevtralna Švedska privolila. •Francozi ust rajajo še nadalje pri svojem r.uziranju, da je Krasiti le hlufal s svojimi obljubami, da bodo Rnsi izvažali blairo in surovine v zameno za industrijalne produkte tet so-prepričani, da L>o usta vi jen je plačevanja z ruskim zlatom onemogočilo vsak možen uspeh, katerega bi morda imela Krasinova misija v Londonu Z drugimi besedami so prepričani, da ne bo nikdo hotel dati sovjetski Rusiji lokomotiv in drugega železniškega materijala, če s«« bo ustavilo plačevanje z ruskim zlatom. Mnenja so, da ni bilo zelo nespametno izročati take stvari sovjetski vladi, ki je baje v zadnjih vzdihih. Francoski zunanji urad je trdno prepričan, da je dospela misija Krasina do svojega v;ška in da ne bo sovjetski odposlanec ničesar opravil. Francozi zahtevajo zase odlikovanje, da so preprečili priznanje sovjetov ter bodo popolnoma srečni, če se jim bo posrečilo preprečiti tudi trgovske od noša Je z njimi. Hočejo, da zavžijejo sovjeti sami juho. katero so skuhali in na vso argumente, da bi bilo človekoljubno, da se otvori trgovino s potrebnimi Rusi, odgovarjajo, da bi bilo liečlovečanski pomagali sovjetom ter tako ojaeiti verige, v kater-so ukovali ruski narod. Popolno izjalovijer je sovjetov vspričo tako ugodnih prilik bi pokazalo ruskemu narodu, da ga Lenin in Troeki nikdar ne moreta povesti boljšim dnem nasproti. KAKO JE UMRL PREDSED. CARRANZA? Mehiško zvezno sodišče ni moglo natančno ugotoviti okoliščin, ki ao spremljale smrt Oarranze. - i Mexico City, Mehika. 11. jun. Okoliščine ob priliki smrti prejšnjega predsednika Carranze ni 'so bile natančno pojasnjene" od strani zveznega preiskovalnega sodišča, čeprav je trajala včerajšnja obravnava več kot deset ur. General Rudolfo llerrero, ki je ! poveljeval revolucijonarnira če-jtam. ki so napadle taborišče Carranze pri TIaxealantongo, je vstra 'jal pri svoji trditvi, da je izvršil arranza samomor, ko so ga njegovi tovariši ranili in zapustili. Postavili so ga nasproti tovarišem umrlega predsednika, a on je ust rajal pri svoji trditvi, da je POTRES V ITALIJI. London, Anglija, 10. junija. — j Včeraj je dospela iz Rijna neka ! brzojavka, ki naznanja, da se je • pojavil po celi Toskaniji preeej močan potres. Povzročil je veliko škode, koliko žrtev je zahteval, pa dosedaj še ni znano. DESCHANEL BO NAJEL POLETNO STANOVANJE. Pariz, Francija, 10. junija. —■ Predsednik Desehanel namernva za svoje poletno bivališče najeti neko vilo v Vogezih. Lrvršil ("arranza samomor. Zaslišanje generala Herrera ni spravilo na dan nikakih nadalj-rih posameznosti glede te tragedije in niti enega človeka ni bilo j mogoče najti, ki bi na temel ju svojih lastnih opazovanj pričal, na kak način je našel smrt prej-lani predsednik. Premislita dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke. , Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po d4žju. V teh časih se stavijo v denarnem prometa nepričakovane za« preke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malin* reizkuienim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene oblju« be, je veliko vprašan j a Naše denarne počiljatve se zadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. Včeraj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po sle« dečih cenah: . 300 kron $3.60 * 1,000 kron $ 12.00 400 kron $4.80 ^ v 5,000 kron $ 60.00 600 kron .... $6.00 10,000 kron____$118 00 Vrednost denarjn sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati {latančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar do.^pe v roke. - f Denar nam je poslati najbolj po Domestie Money Order, ali pa New York Bank Draft. - £ Tvrdka Frank Sakser, -f ^yfp 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ' 1' t^SlilBa let« WW. 4 " GL A SNAAO D A " llAI NARODA i *mmm m^VS^^mmm^tmSSm m^f MMB y—rty WJi j MM MMM la i—>susM m mm frloMuMa.DM*t al n MM*Ni |MMI H M» m wvmbM aaroMkoT nM—. fl» m asas mm IMMi _>h«H>ii iinni. «a kltr«3« mjčmmm asatovalka._ j ... IUINAIODA V MHM HMR BtftMll M MnhittMi NM BbTi _▼■l—li«nat C—-tlanat Wl_ i nJI.,. : V: ' __" I 1'iU) rtnu iiska lic;u narodov bo povsem lahko uveljavljena na te-n»elju Momor doktrine po mnenju dr. Italta/arja Brunia. pr**dsed- ( i i k ji r« publike t"ru§rm»;\ M« >to du hi kritizirali to doktrino kot so j • 1« tali lo -'trvilni drtifri ^ 11 ž. n i Amonkanci, pravi on nasprotno, da se .)«■ id<•/resnost jo in dfi jo je mo«roee sedaj uporabiti, t da ii.t> zv» /e vse skupaj v prijateljski solidarnosti. On je nadalje . mu11,j,i, bi mofrla ::ik« Lijra obstajati pole? širše Ligre narodov in ( »•••i l»rt/ te/koe, kajt, bila bi "krajevna zbornica" h Klicnimi nazo- ii k<-r - r -.i Lipa. Hai ri<>ni«*na in prav i«" ne akeija Ameriške liire. kot j •o o/.iiartije on, bi zadrževala evropsko intervene!jo v ameriške za- . t. r In bila inštrument zunanje politike, ki bi delal riašo polu- . • 1.hko silo pri tbdtM-anjn usod.- sveta. Trinmf idealov pravice h den ikrneije bi zagotovil majhnim deželam obstoj in vanfost, da . 1 n< }>osiale žrtve kri\irnosti veejili narodov kot se je dotrajalo to v pr> i« lilosii. \' svojem najrovorn v vseučilišču v Montevideo, k itere- • .i je objavil 1m Her.'Jd. ki izhaja v Buenos Aires, je dr. Brum upo- , i"\il i« melje Ameriške lipe narodov na naslednji način: 1. — \ -e ameriške bodo smatrale za direktno žal jen je \ «li. . <• bi kak izven kontinentalni narod krši! praviee en epa med , t.tin.i n to žaljenje ali kri« nje bo imelo za posledieo skupno akcijo. | 2 Itre* ozira na pripadnosi k Lipi narodov naj bi bila stvor-'• ii.i Ameriška lipa iu rodov na temelju absolutne enakosti vseh zve- ............. . - i ;t. Noben epa vprašanja, ki spada soplnsno s postavami de- . le \ jMHlro. je sodi .v'- «loliene dežele, naj !>i .-e ik? iz.vz.elo iz narodne jiiri^dikeije potom ' I if»loma t ieti i h prizivov'in slednji naj l»i bili do- ^ voljeni le v fJtteaja kri-'-ei:h krivie. i Waki-gra -in:i ifiozemea. roje ne jf a na ameriškem kontinen- | tn i . j i smatra za državljana «lež"le, v kateri se je rodil, razven v -i; ti .• !<» h"»t.l o dovršeni nolnolefnosli postati državljan de- . ... | i i le \oj.vt očita in « e bi s«> v dotienem ^asn taudil v oni deželi. T« Vse spore ! it'K koli narave, ki bi se pojavili iz tepa ali ornp.i vzroka med aneriškiuii narodi, naj bi se predložilo Lipi v j ra/sojo in take spore aj bi se r»š'b» direktno ali potoki prijatelj rl«>r.i posredovanja. (i t e hi imel.'i l.tka ameriška dežela kak spor z. Lipo naro-iinv naj In naprosila Ameriško li«»o za porno«*. V odgovor na one dežele, ki nasprotujejo Monroe doktrini ki •In/, l>;i • !■• interesom Združenih dt/.av in ki ni baje nič — Vsled stanja. " katerem se nahajajo evropske dežele vsled svetovne vojne, >ie laiiko reee, «la je bila nevarnost njih invazije na ameriiki kontinent odstranjena zr. dolpo vrsto let. — Ali je pa to zanosten vzrok za nas, da se ne zanimamo za bo-d or nos t ter s«» obrnemo vstran žo in zadovoljno srce, nikdar i ne poskušaj spraviti ženske tako daleč, da bi bila ljubosumna nate. Če se ti posreči, ti bo vcepila , kesanje, ker si jo napravil tako, če jo pa ne napraviš, boš nezado- , voljen, ker jc ie moreš napraviti. ( * * * 1 Nekateri ljudje so v času prohi-bieije postali tako temeljiti in navdušeni suhači, da celo ob lepem vremenu vlačijo marelo seboj. • * * e kupi danilanašnji človek funt mesa, mora nehote vzklikniti : — Meso je dobro, toda duh je f slab! • * • Po vsoti je polom, kjerkoli se začne govorit; o Lipi narodov. 4 Nekaj je pa res: — Če bi bilo 1 količkaj dobička v armenskem ''mandatu, bi ga Anglija ne nudila j Združenim državam, ampak bi. * pi sama obdržala. * * * Prebivalstvo mesta New York ne znaša toliko kot so mislili idea-" listi. No, le bodimo potolaženi. J New York ima še vedno toliko milijonoV ljudi, da ne more vseh spraviti pod streho. • . • ■ Bog in dolar sta Skazi vzvišena. Obe imeni piše z velikima za-m četnima črkama. Albanci ženejo Italjane iz svoje dežele. Še celo divjim Albancem ita- ^ Ijanska kultura — — smrdi. ---- - Grozna smrt ali umor v LjuMjam e - 0 Strojevodja državne železnice - Anton Jurkovič, stanujoč v Spod-nji Šiški, št. 77, je šel s svojim 1 psom na izprehod proti Kosezam. - V bližini opekarne kranjske stavil binske družbe v takozvanem Koti sežkem gozdu je začel pes ob po-i točku Mostecu postajati nemiren, e Izvohal je človeško truplo. Stro-i- jevodja Jurkovič je takoj stvar naznanil stražnici št. VIII. v Si-i- ški, ki je takoj ob 18. uri 15 mi-i- nut naznanila slučaj policijskemu i- ravnateljstvu. Komisija, obstoje* i- ča iz policijskega oficijala Kri- - scheta, policijskega praktikanta r ftndoifa Mislcjaa in iu|*ana Zgornje Šifke Ivan« Zakotnika je n« Proti reakciji 1 Poljska armada je bila zavzela jrlavno moto 1'krajine. Kijev. Sovjetska vlada pa s tem nikakor ni, utrpela smrtnega poraza, ker ni pri tem opro/an noben življenski tiri, velike repnbilke delavcev in kmetov, ni prizadet noben izmed plavnih centrov. Ko je Kolčak prodiral proti Moskvi, ko je l)e-r.jkin stal s svojo armado pred Tulo in je .Tudcnič oprožal 1'etr«v prad. je bila nevarnost *nnopo \eeja. Vendar pa je tudi ta uda-lee težek. Sovjetska vlada je prisiljena odposlati delovne armade, ki naj bi bile spravile železnico zopet v red in povzdignile pro dr.kcijo zopet kot oboroženo ar mado na fronto. S tem je t»-/l;a pospodarska kriza, ki taeas pretresa Rusijo, le še mnopo bol j poostrena. Vsi napori, da skb-ii" Rusija kom*no vendar enkrat mir, so se s tem izjalovili. To pa pomeni močan udarec za proletarsko revolucijo. Kampanjo so vprizorile kapitalistične velesile, poljski naeijo-i^alizein. ki ho«"c o>vo!»oo vzklikali sinovi buržoazije tlunaj- univerzi: živijo Hurtliv, živijo Kap p, meščanske stranke pa st» vprizf»rile silno ptuijo zopet zakon plede oddaje premoženja, ki bo v Nemški Avstriji vsak čas stopil v pravno veljavo. V pravi i svoji ulopi vo si- pri tej ponji razkrinkali predvsem krščanski sori- ' jidisti. ki posebno i>i*i nas hočejo • preprii"a1 i svet t» ^vojem "'odkri-iosrčnem" s«M'ijalneni programu, klerikalci, ki se ratli nazivajo ee-I-j s ''krščanskimi komunisti*' in r»;: ves plas zahtevajo — seveda Le na papirju — soeijalizacijo, sirnn, da bi lovili kaline. Dobro, to je pravi odgovor Pozorišiče: Lekarna v Hazel" tonu. I\i.. pred par dnevi. Odjc~ malce «'iiit»žki star :">0 — 5 let) : ''Jaz hočem steklenico Trinerje" e" pa tirenkepa Vina." Prodajalce: "Zakaj pa ne kupite steklenico tepa prenkeira vina?" Odjemalec: "Dobro, jaz sem vajen Trinerje* ' vepa Oren k epa Vina in ne moreiri biti brez njepa. Rajši plačam vet* za Trinerjcvo vino kot pa za vsaki dniifi nadomestek.'* Vzemite si za vz^letl tepa inoža. ki ve, kako velik*- ztlravilne vre«lnosti je Tri" nerjevo zdravih*. VaA;t krivtla je, če vzamete kako nižjevrstno i»t»" »nriredbo mesto pristnega Triner" jevepa Ameriškega Hliksira Oren* kepa Vina. Nobena ponaredba ne mt»re proizvajati takih uspehov*. kt>t jih proizvaja Trinerjcvo zdravilo zadnjih trideset let. Tudi v drugih slučajih vstrajajte pri Tri" nerju —— Mi računemo 14 centov od funta. Štrukelj & Horak i- EUROPEAN TRADING COMPANY A 38-9th Avr. New / Sitsnslnttaitaka ^^^ KatoL l^ttnta 1 Ustanovljena 1. 1898 ^^^Wr Inkorporirana 1. 1900 « GLAVNI URAD v ELY, MINN. 1 Predsednik: MIHAEI. BOTAM9U, GRBGOB J. POBENTA, Box 17«, BU S Bok 261» Cooenaugb. Pa. Diamond. Wiih. 1 Podpredaed.: LOUIS BALANT. Box LEONARD SLABODNIK. Box «80» ■ 100, Pear Areaoe, Lorain, O. Minnesota. 1 Tajnik: JOSEPH PISOLEE, wtj, JOHN RUPNIK, & B. Box 24, Bxporfi ■ Mlnneeota. Pa- i Blagajnik: GEO. L BROZICH, JOj, PtstbI Odbor. 1 Minnesota. JOHN PLAUTZ Jr^ 432-7th At«l, Oa« I BlagaJnlknelzplaSanih emrtnfn: l6U- lmaet. Midi. 1 IS OOSTELLO. Sallda. Colo. JOHN MOVERN. «24^2nd Ato, Mat«, I ,, __ _ Minnesota. m Vrbond »Mil. MATT. POGORELO, 7 W. Madison St, I Dr. JOS. V. GRAHEK. 943 EL Ohio Chicago, HL 1 Street, N. S„ Pittsburg Pa. zdrnioratal OAor. S _ _ RUDOLF PERDAN. «02« St. fHsW I _ _ Arenne, Cleveland, Ohio. m JOHB GOrŽE, Ely, Minnesota. FRANK SKRABEO, tf«4 Washington I ANTHONY MOTZ, «841 Arenne M. Denver. Colo. 1 Sa Chicago, ni. GREGOR HRE8ČAK, 407 =? 8th ArA« I IVAN VAROGA, 512« Natrona Alley, Johrstown, Pa. 1 Pittsburgh, Pa. Jednotlno glasilo: "GLAS NARODA* I Vsa etrarl tikajoče sa uradnih sader kakor tudi denarne poBilJatev na) I •e pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsed' I nika porotnega odbora. Profinje za sprejem novih čl a nor In sploh raa adrar* I oifika^spričevala se naj pofiiljajo na vrhovne** zdravnika. I Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoma vsem Jngoslovanom aa I obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V I blagajni ima okrog $300,000. (trlstotlsoč dolarjev). Bolnldklh podpor, od- I Skodnin. In posmrtrin je izplavala £e nad poldrusl mlljon dolarjev. Jednota I tteje okrog 8 tisoč rednih članov (lee) ln okrog 3 tlooč otrok r Mladinskem I oddelku. Društva Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. I Tam, kjer Jih Je ni. priporočamo vstanovllev novih. Kdor želi postati Clan I naj ae zglasl pri tajniku bllLiega drnStva JSKJ. Za vstanoriter rovih druSter se pa obrnite na glavnega tajnika. Noro dračtvo se lahko vsanorl a 8 člani all GauleamL GLAS NARODA. 12.JTN. 1« Kako je ▼ sovjetski Soditi bi morali ljudi po njih dejanjih, ne po njih frazah. Komunistom je prihajalo do sedaj v dobro dejstvo, da »e njih teorije niio nikjer preizkusile in da so si \sled tegra ohranile nekak čarob-Vni aijaj in blesk. Vsakdo je po svoje sanjal, kaj se lahko razvije iz teh teorij. ' S Svobodne (>ogodl»e. ni več, ker imamo samo enega posestnika in enega jKxljetnika v vsi deželi in to je država. Tudi svobodnega «dru-ževanja ni več, ker bi se zadrujre, družbe, organizacije sploh mogli upreti. Zato so vse mgnizaeije sumljive. V Novorosijsku n. pr. je moral so v je t tiskarjev zborovati ua prostem v gorah. Stavke so strogo prepovedane. Na Aleksandrovski železnici (Moskva-BresO jc prišlo leta 1018 do stavke. Stavkajoče delavce so zaprli, voditelje Ustrelili, tiotovo se j- Kaj take«a zgodilo tu pa tam tudi pod starim rr/imom, toda za kaj je bila potem vsa revolucija? "Buržuazna svoboda" komunistom ni zadostovala, sedaj so svobodo sploh pregnali. Ali pa je vsaj pla "lo pravično in enako? Nikakor ne. Dobri prijatelji gotovih komunistov dobe dvojno, trojno, večkrat plačilo, kakor navadni delavec. Tako dobivajo nekateri uredniki boljševiških lishn po 150,000 mbtjev na leto, sloviti pevec Šaljapin eelo 900,000 i uhljev mesečno! Morda pa hočejo nagraditi talent? Zakaj pa ne nagrade resnično koroistnih organizatorjev in trgovcev? Ti so pro-klet i pregnani iz Rusije. Zato propada tudi vsa gospodarska organi-zaeija. Komunisti so dali natiskati eelo vrsto lepih dekretov, a ti so ostali na papirju in imajo samo namen da slepe evropske soeijaliste. V resnici stoji 90 exist; t kov vseh tovarei, vlaki vozijo počasi, redko in brez prvega reda. V« a ustroj ne funkeijonira in najvažnejše stvari, kakor sladkor sol itd. so danes luksus. Ali je to produkcijski napredek, ki so ga soeijalisti obetali? Soeijalizem je toond vse poveriti svobodno izvoljenim oblastim. V ruski komuni je v .e izročeno komisarjem, nobene samouprave ni več, nobene svobode; komisarje pošilja vlada po svojem prevdarku kot nove satrape. Oni m dobro plačani, dobro plačana je tudi ogromna ni noži na uradnikov neštetih komisarijatov. Tako n. pr. v glavnem mestu skoraj ni inteligence človeka, ki bi ne bil uradnik. Samo v od-oelku za sprovizaeijo je 33.000 uradnikov. In kdo plača vse to? — Kmet, ki mora plačati poleg navadnega davka še kontribucijo 10 milijard rubljev v čast komune. In ta nova birokracija je bolj pokvarjena in bolj nep«mtena. kakor katerakoli prejšnja. Pogosto či-taMo v boljševiških i'.s*ih, da jo je tak komisar ali uradnik popihal r ljudskim denarjem. Kadar je hotela vdika carica Katarina II. potovati po svoji d-r-avi ji je Potemkin na poti postavljal lepe dekoracije, da bi ji pre-dočil nekak sijaj; to delajo sedaj tudi komunisti, če prihajajo učeni m spoštovani tuje., da se poduče o razmerah na Ruskem. In s tem se mora Evropa zadovoljiti. Ven komunstični režim v Rusiji je varljiva zunanjost, zu katero se skriva azijsko despotstvo, hinavstvo in izkoriščanje Ali je to resničen soeijalizem ? mmmmsm ilfMI III'" Slika nam kaže zgodovinski prostor, kjer so kampirali očetje Pil grimi, ko so prišli v srednjem veko iz Anglije. Veliko se je seveda izpremenilo izza onega časa. Zgodovinska skala, na kateri so počivali, takozv&no Plymouth Rock, obdaja sedaj primeren spomenik. Polemika. Kriza i univerz. Profesor na univerzi v PKi Romolo Caggese piše v rimski "Tribuni" o krizi italjanskih univerz. Izvaja: Štrajk pometačev zbudi pozomiost ministrstva, ali neustavljiva dekadenca italjanske kulture, uničenje lepe tradicije, visoki interesi učeče se mladine, vse to ne zasluži miniatrsi e pozornosti. Ko vlada dobi v parlamentu večino, kdo se briga potrm ie za ljudske, srednje in visoke šole, čeprav jim grozi popoln polom. Ako pojde tako r.aprej, bodo italjanske univerze kmalu pribežališče vseh mogočih nepotrebnih nesposobnežev. Kondicije predavateljev in asistentov so jako Žalostne. — Radi tega beže vsi boljši duhovi od znanstvenih študij kakor od kake ječe, kjer se umira gladu. I>obra tretjimi univerzitetnih profesorjev odhaja na poetično tribuno, v parlament, v ministrstva, druga tretjina si uničuje svoj dom, da kupuje knjige, mikroskope in posveča se študiju, doklej ne uniči vsega svojega ali dokler se ne naveliča. pa vrže v kot knjige in mikroskope ter sledi svojim dragom nap olitičuo polje. Ostala tretjina reprezentira prave učenjake, ki so ae povsem posvetili £iudijam, katerih pa čaka le siromaštvo. Ob ta-, kih okolnostih kdo more ie v Italiji znanstveno delovati! Primum vivere..., ir BOJAdT NAJt06AJTK 8X *A "OLA1 HABODA", KAJ far VBCJI slovsnski DUVBUL V SDK. DBtAVAH. m. Polcmiziranje in debatiranje je neizogibno v vsaki družbi, ki nje člani niso istih nazorov gled^ vere, politike, znanosti, umetnosti ali tudi samo glede vsakdanjih dnev" nih vprašanj. Ker pa ni lahko naj" ti dveh oseb, katerih mnenja bi se po vsem krila, zato tiči kos po" lemike že vsakem razgovoru, brž ko stopi izza mej ztlržnega pripo" vedovanja: Govoru sledi ugovor. In ravno v tem bolj ali manj živahen besednem borenju mnenja proti mnenju s pomočjo dokazov in protidokazov leži privlačnost, zabavnost pa tudi koristnost že navadnih prijateljskih sestankov. Da bi morali pa samo poslušati pripovedovanje koga drugega, ne mogli ali ne smeli bi pa tudi sami v pri" povedov^nje poseči z vprašanji ali ugovori, to bi nam kmalu presedalo, zlasti če bi pripovedovalec za nas ne imel avtoritativne veljavnosti. Polemika, če tudi je najpro" stejši obliki, je potemtakem naraven iz človeške duševnosti izvirajoči pojav, koristen, ker se po njej bistrijo pojmi, in zabaven, ker se z njo merijo duševne moči. Vendar pa ostane koristna le toliko časa. dokler se bavi z načeli, z osebami pa je toliko kolikor prihajajo v~ poštev kot nositeljice tistih, in zabavna, dokler se giblje v mejah konvencijonale ^dostojnosti. Kakor hitro se pa loti lastnosti in dejanj, ki s pobijanimi načeli oseb nimajo nič opraviti, potem ni več polemika, ampak obrekovanje in natolcevanje, in kakor hitro prekorači meje spodobnosti, potem ni več po" lemika, ampak perekanje in zabavljanje. stitelji v političnih zadevah, ampak tudi najvažnejše iz obraze" valno in vzgojevalno sredstvo. Zdaj pa pomislimo, kaka vzgoja in znanje je to, ki jim ga nudi* jo polemični predali naših časni" kov, ki mrgole sumničenj, časti" kraje, laži in škodoželjnosti, često tudi čisto prostaškili psovk, naperjenih proti ljudem, ki niso nič drugega zakrivili, kakor da so nasprotnega političnega in svetovnega naziranja. v resnici pa lahko vrlo pošt en j in spodobni ljudje. Mislim, da se nikomur ne zamerim, ako navedem na tem mestu konkreten slučaj: Kaj vse se je v nasprotnih listih pisalo, zlasti pred vojno, li. pr. o ljubljanskem županu! Menda, ni grde lastnosti, ki se jima ne bi bila pripisovala in očitala. Resnica, hčerka božja, pa se je pri tem bridko jokala. — Kar bi časniki utegnili koristiti s svojimi političnimi in popularno znanstvenimi članki, to in še več pokvarijo nato s svojimi polemičnimi harlekinjadarai. Pa zlo bi še ne bilo tako hudo. ko bi občinstvo čitaTo tudi liste nasprotnih struj: potem bi si v" saj izobraženejši del od njega sam usvaril bolj ali manj nepristransko sodbo. V resnici je pa pretežna ve_ ozint kakorkoli, toda eno je gotovo, da v vodilnih dnevnikih ino" rodeev še nisem nikdar naletel na tako prostaško polemiko, s kakršno nas pitajo nekateri listi, ki tudi hočejo veljati za vodilne. Za* to se čisto nič ne pomišljam povedati na ves glas, da bi našemu narodu delal veliko krvico, kdor i njegovo kulturriost meril po pisavi našega dnevnega časopisja. Pa ko bi se z natolcevanjem, z vničdevanjem in s potvorbo isti" nitosti v resnici kaj doseglo, četudi le v strankarsko korist! Ne glede na to seveda, da bi tako ravnanje tudi v tem slučaju bilo v* saki etiki v obraz, bi vendar iz vidika naše strankarske podivjanosti bilo kolikortoliko umljivo. Res je nadalje tudi, da se radikal ne stranke rade poslužujejo radikalnih sredstev. Toda ta se kmalu obrabijo, kakor sc kmalu skrha preostro nabrueen nož. V prvem hipu mogoče da učinkujejo, potem se pa čitatelji nanje navadi, otopi, in ker leti psovka sem. psovka tja, pride občinstvo slednjič do uver" jenja .da ni niti enemu, niti drugemu "verjeti. Je tako kakor pri napačni vzgoji otrok. Pri gojencu ki je vajen palice, tudi s tepenjem ne boš več mnogo opravil. i Ogromen dificit francoskih železnic. Iz Pariza poročajo: Vsled zvišanja plač železniškemu osobju in podraženju materijala za 270 do o00 odstotkov in vsled pomnoži-tve osobja izkazujejo francoske r [ Optimistično zrno. De še le izguba ptfnči čuoveka, kaj je imel, o tem tvori za nas turobni komentar dosedanji razvoj narodnega življenja v zasede-Inem ozemlju. Kdor je vsaj po časopisju zasledoval neskončno trpljenje primorskih Slovencev, si more napraviti približno sliko o ultra-turški upravi v italjauskem pasaliku, kdor pa je imel večkrat priliko, na lastni koži in lastni denarnici občutiti blagodejnost laške pravice, ta se mora čuditi žilavi vztrajnosti tamošnjega ljudstva in si lahko^napravi predstavo o neprecenljivi izgubi, ki jo utrpi vsled okupacij slovenski narodiček. Kljub vsemu pritisku Primorec ne klone. In da ne klone, za to ve, da je treba predvsem narodnega ponosa. Da pa ponosa ni, koder ni narodne kulture, na to ga spominjajo naši skupni pogreški iz komaj pretekle naše zgodovine. Kakšno drugo pleme bi se v istem položaju zateoretiziralo s stokratnimi pro in kontra v neplodno pri-čakovalno politiko. Slovenski Primorec pa je rojen praktik. Saj so se vse lepe slovenske lesolucije porajale doslej v Ljubljani in bolj kontinentalnih mestecih, trda kraška tla in nekompromisno morje niso bila ugodna zeinija za izmišljene perspektive. Tudi dandanes ne. Mi odrešenci govorimo o "najboljši pedagogiki" in prepuščamo mladino do končne ureditve nikoli do konca razvoljizvega vprašanja verižniškim in podobn:in privatnim poslom, na zasedenem ozemlju izvajajo, kar se trenutno izvesti da: ustanavljajo stanovsko-izohra-ževalne krožke, Uiletantska dramatična društva, čitalnice, pevske zbore itd. vse po krajevnih možnostih. To pa še ne bi bila glavna stvar. Pomembna in za nas vzgledno marljivo delovanje teh prosvetnih organizacij. Neka sveta navdušenost za sveto stvar podaja vsem tem vsled neugodnih razmer v ozkem krogu se vršečim napravam toploto odkritosrčnosti.; nekaj renesančno svežega diše iz te preprostosti, ki mora govoriti resni volji z večjo prepričevalnostjo nego bi zmogli to govorniški talenti. Poučna predavanja se vrše relativno pogostejše n'.ro v osvobojeni Sloveniji, gledališčne prireditve se vrše relativno pogostejše nego v osvobojeni Sloveniji, gletla-liščne prireditve obilil* diletantsk h društev žanjejo lepe uspehe kljub seliakespearovsko primitivni režiji iu inscenaciji, koncerti "Glasbene Matice" in po vsej deželi raztresenih pevskih društev se ponašajo z obilnim obiskom. Slovensko primorsko časopisje ne pozna strankarskega pričkanja in stoji, ker preostane za stvarne članke vešč prostora, na visoki stopinji, kar se tiče informativne službe, resnosti in dostojnosti tona. Že ni več redek pojav, da se prikaže tudi slovenska knjiga v primorskih založnitvih in prepričani smemo biti, da primorska vzbojenost oplodi našo literaturo s marsikaterim doneskom k jugoslovanski kulturi. V zadnjem času je začela izhajati v Gorici splošno kulturna revija "Mladika". Živahno ondotno družabno življenje se giblje v oživljenem tempu, vse kaže na idealno stremljenje, ki je mora izzvati vsaki neupravičeni sovražni priti-sek, od strani kulturno prežetega naroda — kakor so primorski Slovenci. čina navezana je i časopise svo je stranke, navado še samo na enega — čitanje nasprotnih se jim ponekod celo zabranjujc —, in ta' ko si lahko predstavljamo, kaka zmednost vlada v možganih teli revežev: Voditelji lastne stranke j so jim polbogovi, vodje nasprot"! ne polvragi; v lastni stranki je! vse vzorno, v nasnrotni vse nič" Na to polje, to je. na polje o sebnih napadov, zmerjanja in celo naslinosti polemika kaj lahko zdrkne pri maloizobraženih, mladih ali pa sploh osebah razdražlive narave, zlasti če gre za vprašanja, za katera so ljudje navadno najbolj občutljivi, kakor nžlprimer za versko ali politično naziranje. Dasi to seveda ni opravičljivo, je vendar kolikortoliko umnevno, p^vič že z ozirom na zgoraj omenjene kakovosti debatantov, drugič pa vredno. In tako vzgojeni pristaši se potem imenujejo zavedni volil" ei !IIvala lepa za tako zavednost! Tako pisanje ni vzgajanje k politični zavednosti, ampak k nestrpnosti in napuhu. Nadalje je treba pomisliti, da naše publicistične ljubeznivosti ne ostanejo samo med nami, kakor ostanejo prepiri v rodbini med štirimi stenami, temveč da jih či" tajo tudi inozemci. No, in ti mora" jo imeti lepo sliko o kulturnih od" nošajih našega naroda, ako si jo ustvarjajo zgolj iz pisave našega časopisja! — Naj mi pri tej priliki nihče ne oporeka, češ da pri njih ni nič bolje. Bodisi v drugem tudi, ker se v nagi en besednem boju težko da vsak izraz tako pretehtati, da bi nasprotnik ne mogel v njem najti kaj žaljivega. Končno pa tudi idealna škoda, ki jo taka osebno prerekanje zašla polemika povroča. ostane navadno brez prehudih posledic. Krog udeležili" kov je običajno zelo omepen, izgovorjena neprimerna beseda pa se navadno spet kmalu pozabi. Čisto drugače je pa soditi in obsojati način polemiziranja. ki se je v zadnjem času vnovič vgnezdil v naši publicistiki; ker tu nimamo več opraviti samo z govorjeno, ampak s pisano, torej premišljeno besedo, ne več z zaključenim številom oseb, ki se polemiziranja. četudi le pasivno, udeležujejo, in ne več z mladini ali maloizobraženih ljudimi, ki ga vodijo. V zadevi publicistike odpadejo vsi o~ ziri. ki bi mogli tako zgrešeno polemiko opravičiti, in od past i morajo tembolj, ker so nje kvarne! posledice nepregledne, ako se jih tudi trenotoma ne zavedamo, ne glede na njeno neplodnost in sme* šn ost. *11 Oglejmo al naprej kvamost! Ker velika večina našega občin' stva domala ne čita drugega ko /elezniee za lansko leto deficita o in pol milijarde frankov. Letos obeta še večji deficit. Zato pa bodo cene na železnicah ogromno zvišane. Nesreča pri vožnji. Iz Pokrč poročajo: Velika nesreča je zadela velespoštovano Ja-neževo hišo na Ladinjah. Vsled avtomobila se je posestniku Alojziju Kvančniku na cesti iz Veli-kovca splašil konj in padel je raz voz tako nesrečno, da si je v stegnu zlomil nogo. Na prizadevanje na pomoč prihiteli h so ga naložili na avtomobil in prepeljali v celovško bolnišnico. Strokovne šole. dnevne liste, si po njih ne uravnava samo svoje poltiiene orijen" taeije, temveč Srpa iz njih tudi največji del svojega znanja. Za n^ega so torej čsaniki ne le obve" POZIV n a Drugi letni občni zbor delnieaijev za. PRVO AMERIŠKO — JUGOSLOV. IZVOZNO in - UVOZNO ZDRUŽENJE CHICAGO — ILLINOIS, ki m vrši v sredo, dne 23. junija 1920, ob 10. uri dopoldne v društvenem prostoru, 9. nadstropje National Life Building, 29 South La Salle Street, Chicago, HI. Dnevni red: I. Volitve verifikacijskega odseka. II. Volitve: a) predsednika. b) podpredsednika, e) tajnika zbora. Tli. Poročilo Upravnega odbora o delovanje Združenja. IV. Absolutorij Upravnemu odboru. V. Volitve Upravnega odbora za bodoče leto. VI. Predlogi in slučajnosti. Pravico prisotnosti na občni zbor imajo delničarji Vi Delnica Unit obenem kot lsfitimacija ob vboda v UPKAVNI ODBOB. Lesna strokovna šola v Kočevju je hibi ustanovljena že leta 1882. Ustanovil jo je nemški "Schulverein' in v začetku tudi popolnoma z drže val, dokler ni prevzela leta 1898 vlada vse učne moči kot državne nameščence, med tem ko je za poslopje še nadalje skrbel "Schlverein". — Šola je bila zelo dobro preskrbljena kakor z učnimi pripomočki tako tudi z, materijalom. Obiskovalo j.* to šolo letno po 40 učencev, ki sc bili po večini Nemci. Kakor zatrjujejo Kotcvei, jc imela šola precej lepe uspehe, dasi med kočevskim ljudstvom ni bilo zanjo toliko zanimanja kakor med slovenskim, kateremu pa je bila nedostopna ravno vsled nemškega jezika. — Pametni ribniški obrtniki so si sicer želeli, da naj bi se nekaj napravilo, da bi šola služila celemu okraju, a je bil ves trud zastonj, ker je pač morala ostati nemška trdnjava. V februarju leta 1919 pa se je lesna strokovna šola v Kočevju zaprla. Kaj se je potem zgodilo s to šolo, pove člankar "Jota" dovolj točno. Uničilo, odpeljalo in rc.zmetalo sc je precej dragocenega materijala in danes stoji v Kočevju poslopje brez haska v skrajno zanemarjenem stanju. Ža-Ubog, da se tedaj ined kočevski-nil Slovenci ni našel človek, ki bi se bil energično uprl proti odlokom in delu gospodov, ki niso poznali okraja in naših domačih razmer. Začelo se je govoriti, da se postavi obrtna šola v Sodra žic i. Kot rojak iz ribniške "doline, ki dobro poznam našo domačo obrt še bolje pa naše ljudstvo, sem prepričan, da je bila ta misel že v začetku nesrečno zamišljena — mrtvo rojeno dete, ki ni v stanu, da kdaj oživi. — Kdo naj zgradi v Šodražici poslopje za šolo, Ido preskrbi stanovanja za učence, stanovanja ža učitelje i$d. Vlada šole ne bo gradila, to zagotovilo je imel priliko slišati tako g. posl. Škulj, kakor tudi prizadeti širši krogi ravno iz ust gospoda, ki ima v tem cziru odločujočo besedo. 'Sodraxica leži najmanj 6 kita od železniške postaje nekako ob strani kočevskega političnega okraja. V bližini ni bogvekakih gozdov. Kar je še tukaj, je povečini izsekano. V sodraiki okolici ne najdete ae hrastovih gofcdov in ne večjih bukovih. Ves matcrijal. ki bi se rabil v šolskih delavnicah, br se inoral dovažati gotovo naj-več iz Kočevja, ki leži v sredi le-l:h plemenitih gozdov kneza Auersperga. Kar se tiče obrtno-sti, je ista gotovo razvita toliko v ribniški okolici kakor tudi v Vel. Laščah, Robu itd. in se vsi ti kraji v tem oziru po vsem lahko merijo s Sodrsžico. V Sodražiei bi se moralo začeti s šolo od temeljnega kamna. Kdo bo plačal stroške, to so vse samo -.krbi, ki pridejo pri današnjih razmerah zelo v poštev. Moje skromno mnenje je, da h'sna obrtna šola ne spada nikamor drugam kakor nazaj v Kočevje. Kočevje je naše naravno središče. Slovenska obrtna strokovna šola bi povzdignila tukajšnji slovenski živelj in njega gospodarsko moč. Za okraj je silna škoda, ako ne dobimo v najkrajšem času te šole nazaj. Prazno poslopje čaka nanjo. vrhu te*ra je tukaj tudi pre-vcej lepih stotisočakov. Stroji, ki so se odpeljali, naj sc vrnejo. Dolžnost vseh poklicanih faktorjev je, da delajo na to. Lesna strokovna šola je veliko bolj dostopna interesentom v Kočevju kakor v Šodražici, sicer pa je bilo navdušenje za obrtno šolo v Šodražici bolj umetno kakor iskreno, ker se vsakdo zaveda, da mora strokovna lesna šola služiti celemu okraju in ne samo mali sodraški dolinici. Na obrtni lesni strokovni šoli v Kočevju jc bila tudi obrtuo nadaljevalna šola. Pozneje se je n-♦.tanovij še trgovski tečaj in risarski tečaj, poučevalo se je še modeliranje, mizarstvo, rezbar-stvo in strugarstvo za učitelje, šolske učence «in gimnazijce. — Profesorji so prirejali potovalne tečaje za domače obrtnike. Naposled so se poučevali še invalidi v lesnih obrteh. Kako bi bilo vse to mogoče v Šodražici, naj povedo pa oni, ki se zavzemajo za obrtno šolo te vrste v Šodražici! Jos. Ilc. Češki producenti bombaža v Ameriki snujejo organizacijo cehoslova-* ških producentov bombaža v svr-ho izvoza tega predmeta, za Čeho-slovaake predilnice. • . ■ Roka Poljske, a kojega glas? restavracijo miru v Evropi. V tre* nutku, ko je pričela Rusija, ki je stavila Poljske pametne mirovne pojroje, obračati svoje armade od boja k delu, so nastopili Poljaki ter izjavili, da mora iti boj ae na" prej in da je treba rekonstrukcijo še nadalje za vleči. Največje va~ žnosti je, da izvemo, iz katerega vira dobiva bankerotna Poljska munieijo za sedanji blazni napad iu kateri izmed zaveznikov je pri' pravi jen trositi svoj denar za tako vojaško agresijo. Ameriški ekonomi so se povsem upravičeno izrazili proti nadaljnemn dovoljevanju kredita za Evropo, ki se še ni o* tresla svojega militarizma. Ali je kaj resnice v govorici, da ima Poljska velike zaloge ameriške rounieije? Če je to res. al ije kupila to munieijo za gotov denar ali na kredit? Londonski Daily Chronicle pa pravi, da je politična zgodovina za tem bojem v kratkem naslednja : — Skozi celo leto s ose vršili poskusi, da se uvede mirovna podajanja med Rusijo iu Poljsko. Poljaki nujno potrebujejo miru. Boljše viki pa so nastopili na tak način, da so jih prepričali, da ne nameravajo uveljaviti nobenega trajnega miru. temveč le premirje, ki bi omogočilo novo rdečo ofenzivo.. Poljaki pa so medtem izdelali svojo lastno politiko. Postavili so se namreč lia stranu Petlir re. ukrajinskega voditelja ter mu pričeli pomagati pri vustanovlje* nju neodvisne ukrajinske republike. V Franciji pravi napol oficijelni pariški Temps, da zasleduje poljski program dva glavna cilja ter pravi nadalje: — Na eni strani je ostajal namen. da se napade boljaeviške sile na poljski fronti in da se jim odvzame materijah katerega so nagromadili tam. Na drugi strani pa je obstajal namen, da se organizira neodvisna državo, oproščeno boljševiške vlade, med Poljsko fer južno sovjetsko Rusijo. V namenu, da ustanovi to neodvisno Iržavo, je sklenila Poljska zvezo r.a TTki ijino Petlure. Poljska vlada ne namerava določiti odno" iaje, v katerih bo Ukrajina živela E bod o<-o Rusijo. — Sto možnosti sili na »lan 7. ozirom na to. — je izjavil pred kratkim neki poljski državnik, — in mi ne skušamo ir iraniti. katera možnost se l»o izpolnila. Soglasno z voditelji poljske politike noče Poljska ničesar drir srega kot mejo in miroljubnega soseda. Spraviti pa lio»~e tega miro-I ju nega soseda v položaj, da bo mogel razviti svoje velikanske narave vire na korist cele Kvrope. Prav kot jc general Ptlsudski vrnil Dvinsk Letom, ki so sodelovali s poljsko armado, prav tako bo vrnil Kijev Ukrajincem, ki so sodelovali 7. njim pri oproščen5]u njih dežele. Stem, da bo ostala verna tem principi jem. bo nudila Poljska lep vzgled, prav kot je nudila Evropi veliko uslugo, ko je pregnala boljše vike iz Ukrajine. Vsled tega bo tudi imela pravico priča" kovati, da sc njena vlada v deleži vseh razpravljanj kot enakovreden sovdeleženee v zadevah, tikajočih sc njenih interesov. Poljska zahteva, da se ji dovoli dostop na konferenci v Spa. Da doseže to legitimno zahtevo, računa lahko s polno podporo Francije. Angleška pomoč francoskim mestom. Francija energično deluje 11; vzpostavitvi po vojni tako hudo prizadetega državnega dela. Pomoč prihaja pa tudi od zunaj. Tako si hoče cela vrsta angleških mest vzeti v svoje varstvo po eno porušenih francoskih mest iu jim pomagati do novega razevita. Kje bi mogli biti ie Poljaki, "fcko bi se posvečali notranjemu gospodarskemu, socijalnemu in kulturnemu delovanju, mesto da 1 ogrožajo dežele slovanskih narodov". Tako jc vzkliknil dr. Gla-žovski v Lvovu v razgovoru s poročevalci listov o letošnji letini, Ravnatelj dež. gosp. zavodov Glazowski pravi, da je bila setev letos jako mala, torej bo tudi žetev neznatna. Gospodarstvo je na-I ravnost katastrofalno. Kmetijstvo trpi zlasti na pomanjkanju konj, tako da se plača za par konj že 80 tisoč kron. Vse je rekvirirals poljska vlada sa armado. Moril« Losta glad in beda poučila Polja ke, tamltfc ippcrijiljiEB, _ GLAS NAKOPA, 12. JUN. r >H. M-ul" m vmvzertc 1920 Modern bniftsi M K vprašanju zakonodaje v Sloveniji — Kdo pa so ti lepo oblečeni mladi ljudje, katere vidite stati pred kino gledališči ob devetih zjutraj, ko gredo drugi krščanski ljudje na delo? W. C. Starkey, član državnega employment urada iz IIIinoLia, je odgovoril na to Vprašanje, ne da bi se pomnljal niti en trenutek. — No, to so elegantni burni mesta Chieaga, — je rekel. —Najmanj deset tisoč takih hodi sedaj po ulicah Chicaga in vsakdo drugo mesto je polno njih. I'got o vi jen je vrste 4 * elegantnih bumov" je nudilo številna presenečenja ter dodalo še nadaljni problem, s katerimi se moramo pe" čati danes v Ameriki. — Da, to je čisto nova vrsta ljudi, — je nadaljeval. — To jc bum. katerega je preobrazila pro* hibicija. On nosi sedaj bel ovratnik ter jc zaupstil svoja prejšna skrivališča ter svoje brloge. Kljub temu pa je še vedno isti stari bum, a brez kocin po obrazu ter smradu Zakoni naj bodo trdna podlaga vsaki državi. Vse javno življenje, red in svoboda se opira na obstoječe zakone in gorje državi, v kateri se vera v zakone omaja. Po-vsodi opažamo stremljenje, da se i«aj stare pravne institucije in zakoni izpreininjajo le na poseben naein, ki prepreči vsako prenagljenost in omogoči vsestransko pretresa van je predmeta. Ko je avstro-ogrska monarhija razpadla, je narodna vlada SIIS \ Ljubljani s sporazumom z Na-ronim veeem države Slovencev, Hrvatov in Srbov izrecno določila, da ostanejo vsi stari zakoni »iu naredbe do preklica ali izpremem-bt v veljavli. S tem se je v interesu reda pripoznalo. da ostanejo stari avstrijski zakoni kot zakoni ii: stare avstrijske naredbe kot naredbe v veljavi in da sc smejo po žganju. — Štiri divizije delavske armade, so določene za bulevardno službo v tem mestu. Ti vojaki so vedno na dopustu ter ne poznajo nikakega zgodnjega vstajanja. Prav nič se ne brigajo za piskanje tvorniških piščalk ter se spravijo spat, ko ugasnejo zadnje luči krog četrte ure zjutraj. — Nočejo delati več kot tri dni na teden in zahtevajo plačo sproti vsaki zvečer. Številke, katere ima na razpo" lago delavski posredovalni urad, kažejo, da se vsaki pondcljck zjutraj oglasi za delo nekako 2o,000 ljudi. Vsi zahtevajo dnevno delo ter se nočejo lotiti nobenega posla, v katerem se ne plačuje vsaj enkrat na teden. — V pondeljek in torek prihajajo ti ljudje sem, da sc informirajo, kaj jim moremo ponuditi., — je nadaljeval Starkev. — Če je treba 25 mož po šestdeset centov na uro ter izplačan je vsaki zvečer, bo pet in dvajset ljudi skočilo na noge ter prosilo za dotični job. Ce pa je treba isto število mož za delo, katero se plača enkrat na teden, potem se jih nekako deset odzove temu povabilu. Če pa je treba vzeti kako službo v tvornici, v kateri plačujejo vsakih štirinajst dni, ni najti niti enega, ki bi prevzel tako službo. — Vsi ti delajo za železnice v skladiščih, za ekspresne družbe v slučaju velikega prometa, za pre~ mogarske družbe, za kompanije, ki gromadijo žito v elevator jih in slične vrste dela. Nikdo pa noče delati več kot dva dni v tednu. — Če bi bil to le razred prejšnih postopačev ter bumov, bi ne bila stvar tako resna. Kot pa stoje stvari sedaj, je najti številne, strokovno dobro izurjene delavce, ki se oglašajo za take vrste delo. V prejšnih časih so hodili burni naokrog umazani in neobriti, vendar pa so delali več, da dobe denar za pivo in žganje. Sedaj pa morajo izhajati brez piva ter ne čutijo nikake potrebe, da bi delali, raz" ven toliko, da dobe denar za hrano, stanovanje in kino"gledisče. V - Naj bo izid poljskega pustolovstva v Rusiji tak in naj stoji zatem gibanjem ta ali oni, resnica je, da to pustolovstvo ne more prinesti ničesar dobrega za cen* tralnoEvropo. Tako izjavljajo ber*i linski poročevalci ki pravijo, da je izbruh novega požara v Evropi sicer briga vseh evropskih narodov, da pa smatrajo ta požar Nemci, ki, niso v stanu postaviti se emu po'j žaru po robu, za največjo nesrečo,! ki j'h je mogla zadeti. Frankfurter Zeitung pravi, da prevladuje v I Nemčiji prepričanje, da bi Poljska ne mogla na svoje lastne roke v*■ prizor iti tako velikega podjetja v vojaškem in političnem oziru, kaj", ti ne mogla bi se oborožiti takoj tajno in brez sodelovanja zavezni" i kov. Nemška poročila pravijo, da je eden največjih razvojev dobe po-vojni ustvarjenje velikanskega j vojnega stroja Poljske, ki ob ča j bu sklenjenja premirjo sploh ni' obstajal iu ki obsega sedaj organizacijo skoro sedem sto tisoč mož. Vsled tega se stavlja vprašanje, v koliko meri sta Anglija iu Francija, skupno ali posamič odgovorni za to oboroženje poljske. Glede tej točke pravi Frankfurter Zeitung: — Uloga Francije je bila aktivna, iločiin je bila ona Anglije bolj pasivna. Mr. Llyod George jc mo*J ral dobro voditi, da se njegovemu1 nasvetu ne bo sledilo, ko je svetoval Mr. Pateku, poljskem ministru za zunaje zadeve, naj sklene mir z Rusijo. Če se jc kaj storilo v j Londonu, da sc ohladi vojno razpoloženje Poljske, ni doaedaj prišlo to na dnevno luč. Na drugi > strani pa je zavezniško časopisje storilo vse, kar je bilo v njegovi moči, da spravlja v svet napačna porušila n spomladni ofenzivi bolj" številkov preti Poljski ter zavaja 1* tem javno mnenje. V ta poročila; no \rjeli ter jih strasno propagi" i rali tudi naši neuiaki l)on Kivjti l*eak< ijonarnih halucinacij. Selc pred kratkim se j«- Lloyd George.) ko jc omenil Rusiju, omejil na u' gotovih*, da jc najvišji svet skle" nil spustiti so v direktna podajanja /. moskovsko vlado z ozirom' na zopetno obuovljenjc trgovskih odnosajev. V istem trenutku pa se jc pričela poljska ofenziva Manchester Guardian hoče vedeti kako smisel itua ta blazna iu" vazija Poljakov v Rusijo. Poljska je opustošena od lakote in logar" j ja, — pravi list nadalje. — njen narod strada ter prosi celi svet za j milodarc. Popolnoma bankerotna"' jc t« t ni ne mogla niti tedeu dni voj diti redne administracije, a kljub tc.ian je zaposlena z obširnimi vojaškimi operacijami na fronti 250' milj, ob kateri. — kot se bahavo objavlja, — so njene čete daleč na" p redov« le ter ujele veliko število | jetnikov ter zajele mnogo vojnega] materija!«. Kdo stoji za vsem 1 tem? Kdo plača to! Kaj je nameni tega? Kako dolgo bo šla še ta 110'| rost naprej ? Poljske armade so ha" j je zavzele ozemlje, kojega ne' poljsko prebivalstvo znaša dva'; krat toliko kot ono prave Poljske. Aii prh'skuje poljska vlada, da se ji bo dovolilo olwlr/ati vse tot Po" j Ijska bi mogla držati to ozemlje le s tujo pomočjo, poljske armade! so navalil« v Ukrajino ter ogro" j žajo Kijev. Ukrajina pa je bistve" J no potrebna za rusko državo, ne i le kot /dniča iu sklediače rud. temveč tudi daditega, ker bi bila Ru*[ sija brez Ukrajine odrezana od Črnega morja. Kaj je pomen in cilj tega, da ni najvišji svet določil iztočnih meja Poljske t S tem problemom so se j»ečali v Parizu preteklo leto in dogovorili so se1 glede dobre meje. Neka skrivno'! stna sila pa je »topila vmes ter, preprečila uveljavljen je tega skle" j pa ter najbrž tudi dosegla, da sets! on ena časa naprej ni več vzelo v roke te zadeve. Poljska vlada je predlagala pogajanja za mir. a ta pogajanja je ruska vlada takoj zavrnila, ker naj bi se vršila v nekem mentu na ruskem ozemlju, katero so Poljaki pregazili. Poljska inva* zija, čeprav je mogoče sedaj uspešna, ne more biti konečno prav nič bolj uspešna kot je bila nemška invazija. Med tem pa povzroča nepopisna gorja tako pri zavojevalcih kot pri zavojevanih. Kdo je odgovoren za ta zločin! Spomin na izjalovljenje sličnih podjetih admirala Kolčaka ter De* nikina bo mogoče streznili Poljake, ko bo enkrat konec njih sedanje imperijalistične histerije, — pravi Daily New*, ki nadaljnje: — Kot stoji stvar sedaj, hočejo general Pilsadski in njegove armada za vlači za nedoločen 9*m*w* <•<(?«* it ysf Spor iMd zavszHiki radi lliimimn nenicije Najrazličnejši londonski listi \ztrajajo na tem, da vladajo med zastopniki Francije, Anglije in Italije ostra nasprotja glede načina, kako naj se uveljavi versa ill-ska pogodbo. Dočim zahteva Fran cija energične vojaško intervencijo, skušata uveljaviti Lloyd George in Nitti svoje nazore, da treba prisiliti Nemčijo k spoštovanju pogodbe z ekonomskimi odredbami. 14 Westminster Gazzette' trdi. da predlagata Lloyd George in Nitti, naj Francija znatno omeji obseg zasedenega ozemlja, zato pa naj zasedbo podaljša dalje, nego je to v pogodbi določeno. '"Evening Standard" poroča, da konča konferenca v najkrajšem času, kar pomen ja, da je ne sporaznmljenje med tremi ministrskimi predsedniki tako globoko, da smatrajo za potrebno, pogajanja odložiti na ugodnejši čas. Na vsak naein ae bo konferenca zadovoljila, ako definira glavna vprašanja, ki ao ostala doaedaj predrugačiti pač le na način, ka-koršen je potreben za izpremem-bo zakonov oziroma naredb. Gre za vprašanje, kdo je zakonodajni činitelj v državi, od tedaj, ko se je narodno predstavništvo sklicalo in ko smo namesto stare Narodna vlade SIIS v Ljubljani dobili belgradskim ministrstvom podrejeno deželno vlado za Slovenijo. V prvi vrsti pač kralj 111 narodno predstavništvo. To narodno predstavništvo ni zbor pravih ljudskih zastopnikov, temveč le produkt kompromisa med strankami, ki so se same dogovorilo fjede števila zastopnikov vsake posamezne stranke. Začasno seveda nadomešča to narodno predstavništvo parlament, ki bi izšel iz volitev. Narodno predstavništvo, ki se ozira le na dogovor nied političnimi strankami, seve-t!c. nima trdne podlage in zadost-re notranje sile, čemur je dosedanje delovanje narodnega predstavništva najboljši dokaz. Vojni «"as je zahteval novih zakonitih doiočb, oziroma izpre-utembo starih. Ako narodno predstavništvo ni delovalo, je pač vsa zakonodajna oblast prešla na kralja, ki izdaja na predlog pristojnih ministrstev in po zaslišanju m« in istrskega sveta zasilne odredbe ki imajo značaj začasno ve-Jjavnih zakonov. posamna ministrstva in naša deželna vlada brez zakonitega po-(blastila zakone predrugačijo in nove dolžnosti državljanov list va rja joč To se na različne načine godi, bodisi s pomočjo ministrske ali dcželnovladne naredbe, bodisi kar enostavno na ta način, da se ta ali oni obstoječi zakon kratkomalo ne pripozna in ne vpošteva pri izdajanju konkretnih ukrepov. Vsem tem nedo-statkom kolikor sc nanašajo na deželno vlado, so v prvi vrsti ministrstva sama kriva. Ministrstvo za notranje zadeve je v svojem odloku z dne 3. marca 1919 št. 6564 izrecno povdarjalo, da se naredbe deželne vlade izvzemši izvršilnih naredb * posameznih po-'.erjeništev ne smejo več izdajati brez vednosti oziroma odobren ja onega ministrsetva, v čegar resort spada dotični predmet. Le v primerih hipne in neodložljive potrebe sme reželna vlada samolastno izdati naredbo, mora jo pa zaeno razglasitvijo vposlati dotične mu ministrstvu v naknadno odo-brenje. Da je ta ministrski odlok popolnoma zgrešen, je jasno. Sloni seveda na povsem napačni pre-misi, da sme minister brez kraljeve sankcije začasne zakone izdajati. Toliko spoštovanja pred zakoni moramo že imeti, da izda jo zasilnih naredb brez zakonite ga pooblastila prepustimo le naj višjemu činitelju v državi in to je kralj. Pravni čut je že med vojno preveč trpel in ne gre, da b; ga kar gazil. Dočim gori omenjeni ministrski odlog glavno besedo pridrži ministrstvu, je pa neko drugo ministrstvo načrt kraljevske nared Le, ki* jo je predlagala tukajšnja deželna vlada, kratkomalo vrnilo deželni vladi, da ista v seji celokupne deželne vlade s svojim skle pom, da naredbi 'zakonsko' moč I In flo je vendar za zelo važne predpiM, nmm » »mčepje gozdnopolicijskih predpisov v Slo veniji. Kaj naj si ljudstvo misli, če vidi, da se začasni zakoni včasih izdajajo potom kraljeve naredbe, včasih potom miuistrske naredbe, včasih potom naredbe deželne vlade, pri čemur se lahk ©pripeti, da ravno najgloblje v zasebno življenje in v narodno gospodarstvo segajoče zasilne naredbe (začasni zakon) nei zda kralj, temveč minister ali deželna vlada. Umljiv je tedaj strah gotovih krogov pred upravim sodiščem. k> sestoji iz neodvisnih, neodstavljivih in nepremestljivih sodnikov in ki bi brez ozir ana desno in levo sodili o ukrepih in razsodbah oblastev in o veljavnosti onili naredb, ki jih ni izdal sedanji najvišji činitelj v državi. Z ustanovitvijo upravnega sodišča v Ljubljani v interesu mirnega razvoja ni več odlašati, sicer bode kmalu izginilo vse spoštovanje pred zakonom in razpasel grd političen nihilizem. ki obožuje le brutalno silo. To upravno sodišče bi v vseh primerih, v katerih naša pokrajinska oblastva v zadnji stopnji razsojajo in ukrepa- jo, razsodilo, če je zadnja adnii-* nistrativna instanca pomanjkljivo postopala oziroma, če je obstoječe subkjetivne pravice po-samnika in tedaj zakou kršila. U-pravno sodišče je najboljši Ick proti diletanstvu v javni upravi, ki se je že malo preveč razširilo. Ta diletautizt-UL ustvarja dan za dnevom več soeijalnih odrešeni kov, ki čutijo v sebi poklic ubogo ljudstvo osrečavati po znanem receptu "Ich bin der Doktor Kim ii hart, kurier* die Lent' muh mei-ner Art". ANGLEŠKI DELAVCI O RUSKIH RAZMERAH. London, Anglija, 11. junija. — Danes je bilo objavljeno prvo poročilo angleških delavskih dele-gataov, ki so sc vrnili iz Rusije. Delegati pravijo, da so razmere naravnost neznosne iu da jim posebno to nič i:c ugaja, ker ima via dr pravico vmešavati se v osebno svobodo posameznika. ALBANCI ZAJELI ITALJAN-SKE KABABINJERJE. London, Anglija, 10. junija. — Petnajst tisoč albanskih ustašev i St er^.j idr. v»!i .zrtr/ujejo zdra.je v drunnjh. Splošna tonika. Ni hi« ne bo oporekal irjav«. d« j« splošno zdravja odvisno največ od pravilne prebave. Co je prebava slaba, počasna ali nezadostna, m razvijejo druge bolezni. Vsakdo izmed nas bi moral torej bili oprezen in gledati, da je prebava rodna. Seven's Balsam of Life (Severov Življenski balsam) je za.- zeljena tonika. ki je znana, da deluje najuspešnejše. Ta balzam je spioini stimulant in ja dokazal svo-jo vrednost v zdravljenju nepreba- Ml V«, dispepsije. pomanjkanje teka. navade zabasanja in splošno hirajoče stanje. Cena 85 centov in Ac. davka. Naprodaj v vseh lekarnah. W. FV S EVER A CO. CtDAH RAPiDSr-lOWA napadlo Dunkati most ter zajele več sto laških karabinjerjev.) Pred napadom so ustaši previdno prerezali vso brzojavno in tele fonsko zvezo. Italija je poslala v Albanijo ne-| kaj ojaeenj. 99 Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah "GLAS NARODA (Glasilo J. S. K. J.) Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov* Si STANE: Za vse leto - - - $5.00 I za pol leta - - - $3.00 za mesto New York za vse leto $6.00 Najmodernejše |vrejena TISKARNA Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir itd. W Točno in po najnižjih cenah. Slovenk: Publishing Company, 12 CUM Stmt, New York City. tl n • Na posetih v Čehoslovaški. V Modri na Slovaškem. Vlak se j«* odj»»!jal nazaj v Mo-[i dro. S postaje se vidi na severu < M mnomodro gričevje i gorami v | ozadju, i*>d griči se vidi nekaj j iirkcv nt hn»; tam je M«>dra. j Pridružila »** je naia mlada slo-\«iška kmetica v praznični obleki. < Kila je doma iz bližnje vasi in nas i je prišla {»ozdravit. Vpraševala je po svojih srbskih znancih, ki so I ► r i nji med vojno imeli svoj dom. Njen mož je padel takoj prvo leto v Karpatih. Takrat pre|H?ljali' ve/- srbskih ujetnikov na delo v to. okolico. Kili so raztrgani in Za ne-j inarjcili; nek<*'- je prišel skrivaj neki srbski ujetnik k tej ženi ter! jo je prosil kruha. Spočetka se! ga je bala. ker <»<» li*ti pisali o Sr-I bih strašnne stvari; toda v nji je znuuralo slovansko srce in se ga je j usmilila. Odtlej je postala njena hiša pravo zbirališče vseh srbskih ujetnikov i7. okolice: tam so se »Itaiali ua |»ogovor, tam so si ši- < vali raztrgano obleko, tam so dobili pomoči. Pri pn »sta /ena sc je. eelo » aiiia naučila cirilice, da jc i m« gla pihati pisma onim. ki sami' niso znali pisati. Pri tem se je na-! učila toliko srbščine, kolikor je potrebovala, da se je s Srbi (»opol-j noma razgmela. ji Parkrat je prišla tudi družina : nekejra srbskega profesorja iz Beograda v Bratislavo (takrat se je s«* mesto imenovalo Požun ali J madžarsko Pozsonvi, kjer je bila k »uiti ni rana. K«» to zve, poiskala' j«' to družino in se ji ponudila, j da ji-pomaga, ako kaj potrebuje.( Lahko si iitKIimo, kako jc bilo izgnanim srh-kini ljudem, ko jih je v tujem madžarskem mestu ob-iskala pripmsta slovaška kmečka* žena in jim je ponudila svojo po-! moč. (Ml tega časa jc ta žena v pravem pomenu besede skrbela za družino srbskega profesorja in jim jvoslala vsega, česar so potre-J Inivali. Imela je saniu veliko kmetijo. tako jim je mogla z vsem po-' istreči; doma je imela, dvoje malih' «.tr«»k, m<»/ je bil mrtev, a ona je_ našla časa, da io-| lieija ali žandarmerija zvedela, • kako skibi za Srhe, t«w|a slučajno! se ni našel noben človek v njeni bližini, ki Iti jo bil naznanil. i In zdaj je prišla na kolodvor" vprašat po svojih znancih. po1 družini onega profesorja itd. Ko nam je to pripovedovala, sfno jo v rcsniei olvčudovali. Žena pa je' smatrala vse to, kar j«- .storila do-j brega, za čisto naravno stvar: za-' kaj bi človek ne pomagal nesreč-j tieinu človeku? Saj jc to naša dolžnost ! Posebno če je to nas ^ . i človek. Slovan. Povabili smo jo s seboj v Modro. Sedli smo na avtomobile in smo' kmalu drčali po ravni prašni cesti u preko jHdja proti modrim gričem.is I/nad hiš s«* dvigajo velike eer-l.j k ve, okoli njih je ležalo malo ine- š steče. Privozimo na glavni trg — 'J trg jc bil polu ljudstva: a tu in tam ni bila več ona pisana ntuo-Ji žica. kakor v tata ju; barve soJ bile temne, /ene imajo modro ob- J leko in vse je bolj meščansko. 1» Pozdravlja nas župan iu razni i drugi govorniki. Po vda rja jo, da'> je bila .Modra «mI nekdaj narodno c mesto, sa j jc to mesto štnrovo. j Naš govornik s«- zahvaljuje /a:l 'prejeni. Tam ob hišah so stali^_ pevci iu zdaj zad<-ui *'Naprej, za-jj stava Slave'*. Še nikoli je nisem!] slišal tako peti. Tu ob podnožju1] slovaških gor jc zvenela v čisto!j p< »nebnih glasovih, j>eli so jo ne- i kako po svoje z našimi slovenskimi besedami, in bila je tako lepa. da nas je ganila do solz. < Do/iveli smo ta dan že toliko < lepega, da nismo vedeli, kako hi j izrazili svojo radost. Videli smo tudi, kako je ljudstvu ugajala ta naša himna. Zbor je za|>el tudi "l*»po našo domovino" in i*otcut nas je povabil župan, da si ogle-' damo stari magistrat, kjer smo videli mnogo zgodovinskih znamenitosti, stare .-like, omare, stole, knjipe itd. Nato so nas peljali v farno (katoliško) cerkev, pokazali so nam gospodarsko šolo, novo moderno sirotišnico iu l«*p evangeljski šolski internat za deklice. S šolami, ki so inicie namen potujčevati Slovake, Madžari niso štedili; postavili so prav lej»e stavbe, kakor napriruer Nemci pri na« na Štajerskem. Vse te šole so prišle v narodne roke. Poleg teh k Modemi* zgradb -mm meato t ar«- hišice. Ogledali smo si lon-Čarijo, kjer izdelujejo krožnike, hrnec, vrče itd. To je stara narod- 1 na obrt in izdelki so prava narodna lončena roba z narodno or- , uanientiko; i njimi si Slovak krasi svoj dom, kakor smo videli v 4'ataju in drugod. Dali so nam vsakemu en komad za spomin. Okoli Modre so vinogradi; tam raste dobro vino, ki smo ga bogvej kolikokrat pili pod naslovom (' * ungariseher Wein". Slovaška' .vinarska zadruga ima tu svoje1 | Velike kleti. Povabili so nas v klet, i kjer so nam postregli s slovaški-juii klobasami in nato se je raz-jvila nekaka vinska poskušnja. j Bilo je tam več vinorejcev iz okolice in smo govorili ž njimi o gospodarskih vprašanjih. Modra leži jv popolnoma slovaškem k raju. j kljub temu je bilo v mestu nekaj Nemcev iu Madžarov, ki so s svojimi bankami iu denarjem obvladali trosjtfHlarstvo; razume se. da imeli na magistratu Madžari:, j glavno besedo. Slovaki se niso smeli niti ua gospodarskem polju j s vf .-hodil o združevati; manikalo j jim je tudi sposobnih ljudi. Zdaj j so .-cveda Madžari odšli in zadruga je prešla v narodne roke ter .namesto ogrskih vin bomo pili poglej •davno modravsko vino pod' (njegovim pravim naslovom s slo-! vaško etiketo. J Kako mešano je bilo po narod-jnosti in veri prebivalstvo slova-' Jškega mesta, kažejo nam eerkve.j j V Al i h I r i j.- katoliška cerkev, slo-! ,vaška evangeljska cerkev, nemška' (evanyeljska cerkev in tam /ame-stoui stoji tudi židovska sinagoga. ,Nemška in slovaška evaugeljska i cerkev stojita druga poleg druge, j V mestu Milo še videli staro hišo z okrašenim stropom. ki j.- bila) nekdaj evangel jsko svetišče. Po' (Slovaškim živijo katoliki iu cvan-.gcliki pomešani med seboj. Pogosto je ena vas katoliška, druga .evaugeljska. Vsaka ima svojo eer-|kev in svojega duhovnika. Dru-,žine ostajajo zveste veri svojih ; prednikov, razume pa se, da se I narod oln-h veroizpovedanj z vso!, I vnemo oklepa svoje cerkve. Scdajl je zašlo v to versko vprašanje ne-jj 'J kaj politike, ker so katoliki za j .avtonomijo (illinkovci i, evange-'liki pa za skupno državo. Med!, cvangeliki se je sploh bolj ohra-1 nila staroslovanska i:i češka tra->(dicija. Saj so potomci onih pred-1 nikov, ki so trjwli po Beli Gori r veliko preganjanje zaradi svoje j -jvere. S seboj so prinesli tudi če- J -^ško bf>gi{>'lužje. kakor ga je ustva- i •jrila "češka bratovska enota". Za- <• to vporabljajo v eerkvi jezik, v < i katerem jc prevedena takozvana 1 "Kralieka biblija"*, to je prevod j sv. pisma, ki je iz-U-1 na Morav- , skem nekako v istem času, kakor | naša Dalmatinova biblija. Prevod ^ so izvršili češki bratje, med njimi i Jan Blahoslav, ki je pisal najlep- i ši narodni jezik te dobe (I. 15JH>). s iTa tiadieija druži cvangelj.-ke j Slovake s Celii: iz teh krogov so < i i/-šli v začetku 10. veka tudi ve- , i!iki buditelji Slovanstva (Jan j ,K}«je. Tak« je izdal l mk&K^ mladino, da se združi v obrambo narodnega jezika. Začel je izdajati liste, 4,Narodnie Novinv" in "Orel Tatranskv". Vsled tega je' is^ubil službo na liceju. Pisal je pesmi in prebujal narod. L 184W. je bil na slovanskem kongresu v Pragi. Po svojem delil nas spominja Stanka Vraza. 1 Slovaki su imeli takrat isto vprašanje kot mi Slovenci. Kultura v narodnem jejiku jih je edina nio-J gla rešiti od potujčevanja. Nekateri Cehi so Štvyu zamerili, da je Slovake odtrgal od če-I ške kulture, toda misel njegova; i je bila prava; pomislimo, kolikoj jbi b li izgubili Slovenci, ko bi bili ! pisali narodu po ilirsko ali hrvatsko! L. 1848. je slovaški narod drago plačal svoje slovansko pre-' pričanje. Sila madžarizacije je( navalila na uboge Slovake, bili so! odtrgani od Cehov in domača j knjiga je bila njih edini zaklad. Štur je bil i/trnan iz Požuna, pri-j šel je v Modro in je ondi umrl. j Stal m*m ob njegovem grobu in premišljal to veliko tragedijo, ki se je vršila na tej zemlji. Zdaj jc vse drugače: kar je bilo prej ločeno. se 1m> zdaj združilo; slovaška literatura se je razvila in o-krcpila sama v sebi ter sedaj se bo razvijala v »poredno s češko. Stu-rovo ime bo v nji ohranilo spomin na č is najtežjih bojev, kar jih je p. t: 1 slovaški narod. C >ek. .n tudi ravnateljico (cvanrcl. ženske šole. ki so jo Mat*-...-! . lepo sezidali, da soj j v nji p .. . c vali žensko mladino, j I Ravnateljica je bila svoj čas na. j štajerskem v Rimskih Toplicah I in je : po/nala naše kf;»je. Služila je i»rcj nekje južno od Budimre-j šte. Po prevratu s«' je vrnila do-i mov, da postavi žensko vzgojo na, nan dno podlago. Po sobi vise slike čeških mož,' v sredi njih je Jan Arnos Komen-1 sky, veliki narodni pedagog ter, zadnji hiskup preganjanih evan-j Jgelikov, ki so [>o izgubljeui bitki; ua Beli tiori na Češkem (v lačct-| ku 17. veka ) bežali v slovaške kra je. Pogovor je nanesel na naše in >b»vaške razmere: s solzami v očeh mi je pgavila ta vneta Slovakinja o onih, ki bujskajo meol-j* ne galerije. Da. ta narod ima bo-jj dočnost. On je rojen umetnik: vj^ njem živi slikar in pevec. V njem . prevladuje čustvo: on živi po sr- • cu, iu ker je to srce tako polno 1 dobrega in lepega, bo izpolnil svoj veliki poklic, ki ga ima tu ' pod Tatrami v središču zapadne- ; ga slovanstva. ' Bilo je ie pozno zvečer, ko smo ' sedali na avtomobile, da se <»dpe- ' Ijenio na kribnlvor. Poleg mene je ] sedela ona slovaška kmetica, ki j smo se zjutraj ž njo seznanili na kolodvoru. Noč je bila temna, ko smo drčali po široki cesti. Žena ini jc pripovedovala o vojni in o Srbih. 44Me žene", je rekla, "srno dobro vedele" za kaj gre: prigovarjale smo možem, naj gredo k Rusom. Možje so se izgovarjali na prisego. Tako je padel tudi moj mož. In potem, vidite, kako Bogi vse čudno uredi! Nikoli nisem prej slišala o onem srbskem profesorju. Nisem niti vedela, ali bom mogla priti do njega. Pa pridem v Bratislavo in najdem hišo in ko sem stopala po stopnicah, se nam je zdelo, kakor da se že • davno poznamo. Takoj smo se se-. znanili in smo si vse povedali: ^ bilo je. kakor da so me prieako-1 vali. Jaz sem bila vesela, da sem p mogla kaj storiti zanje. Kaj mi-i slite, naš župnik je bil madžaron ' in bila sem v vedni nevarnosti! » Kaj bi bilo. ko bi me bili zaprli? - Dvoje otrok in po*e*tvo. kdo bi - skrbel zanje! Pa je me dobro iz-^ rakel notrr GLiAS NARODA, 12. JI N. 1920 Elihu Root, znani ameriški juridični izvedene, je odpotoval v Evropo, kjer bo zastopal Ameriko na mednarodnem svetu._ Infekcijske ali nalezljive bolezni. _i— Podnebji* in letni čas nista r Lljub velikemu uplivu, katerega j i j imata na postanek številnih bo- i ilezni. neposredni vzrok za razšir-; 'j en je takih bolezni. Ustvarjata le,; ugodne predpogoje za razširjenje; 1 bolezni s tem. da pospešujeta živ- >• »liensko zmožnost ter razmnoževa- Jpje bolezenskih kali ali pa zmanj-! 'š&ta odporno silo človeškega le- l. sa proti tc:a kalem bolezni. Bi- s:\eni vzrok teh bolezni je iskati i . .... ■ jv majhnih živih bitjih, ki prodre- ■,j.» v naše tel j ter ga okužijo. Vse ■{bolezni, ki nastanejo vsled takih i j prenosnih glivic ali bakterij, o--jznačujemo s skupnim izrazom na- ) ■ lezljive ali infekcijske bolezni. i Infekcijske bolezni se lahko ■ prenese na ljudi neposrea-j Uile ter nadalje tudi v mišicah. ^ jsluzi in odpadkih. Te kali pa so | jmanjkalc pri zdravih ljudeh ali, i enih, ki so bolehali na kaki dru-[ Igi bolezni. Posrečilo se je tudi j [razmnožiti številne vrste takih ^ jkali na umetno pripravljenem po-j> j I ju, obstoječem iz strjene goveje jI juhe. Te bacile so zdravniki nato; 1 prenesli ua zdrava bitja ter po-j t vzročili v njih simptome dotičnej1 bolezni. Napredek, katerega ima 1 . zaznamovati znanost na tem po-J' lju, izvira šele iz zadnjih deset le- ^ i tij ter ga je pripisovati v prvi vr-j' ■ st: nemškemu učenjaku Robertu j1 1 Kochu. Izkazalo s^' je, kako neiz- I i mernc važnosti je poznavanje teb,1 1--:- ► nji glas, da je tako prav: nič se.1 ' nisem bala. Naši listi so strašno j1 » lagali in nekateri so jim verjeli: meni pa je vedno srce reklo, da bo - drugače. To je bila taka živa vera.'i - lil Srbi so tudi verovali, Srbi ni- j - so nikoli obupali. Bili so zelo i srečni, da so imeli vsaj eno dobro' j hišo. kamor so prihajali. Vsako j nedeljo jih je bilo polno. In zdaj i je res vse tako. Veste, ni vse lepo - pri nas. So tudi še stari ljudje, a i jaz si mislim: bo že boljše, potr- - peti moramo." o Niti ne vem. kako smo prišli na i, kolodvor, tako prijeten in zani-t mi v je bil razgovor s to pošten«« f- slovaško ženo. Na kolodvoru se je : poslovila od nas in se je zahva-lila. da smo jo vzeli s seboj. Mi n pa skoraj nismo imeli besed za-t- hvale za vse, kar je storila dobre- ii ga našim !ljudem. Bilo nam je, kakor da smo imeli sestro s seboj. ? 1'tmjeni od lepote tega dneva »i smo polegli po svojih lrupejih in !- vlak je z nami odpibal r noč. h Pr, Ivan Lah. 'mikroorganizmov za razumevanje | I infekcijskih bolezni ter za boj' . .. 1 proti njim. Večina matih bitij, katera o-značujetno kot povzročitelje bolezni. je rastlinskega izvora ter spada v vrsto takozvanih eepilnih gljivic. Ker imajo te gljivice o-|b!iko majhnih palie, jih imenujemo z grškim imenom bakterije. Množitev bakterij se vrši s pomočjo cepljenja. Tako nastale nove gljivice dorastejo do velikosti i prvotne ter se nato zopet razkole-|j« ali cepijo. Ta proces sc vrši s tako naglico, da lahko naraste iz j malega števila bakterij v par u-t;,h na milijarde takih bitij. Le malo vrst takih mikro-orga-rizmov je najti, ki bi bile škodljive človeškemu zdravju. Človeško ' telo vsebuje nešteto število takih 'malih bitij, ki so deloma neškod- 1 jI ji vi zajedavei, deloma pa celo . Ipoinagači človeka pri prebavi. ■jNadaljui organizmi odmrejo, ka-ikorhitro pridejo v telo s hrano ali J na kak drug način. Števiftii mi-ijkroorganizmi niso v pravem po-jmenu besede povzročitelji bolez .jni a lahko postanejo, če nastopi-_ I jo v velikih množinah. V to vrsto izpadajo glivice, ki'povzročajo j| gnojenje ter druge bakterije, ka-jj . tere je najt; tudi v zdravem čre- • ] i vesn. Iš Pri širjenju nalezljivih bolezni jr velikega pomena osebna dispo-Jj tzicija ljudi. Pri epidemijah je j 'vedno opaziti, da zbpli le en del ^ ljudi, ki so izpostavljeni istemu i-'c kužen ju in v tej ali oni družini'-j je najti večje razpoloženje na- J i pram tej ali oni nalezljivi bolezni j ! kot pa v drugi. Razpoložen je do številnih bolezni se podeduje od 'starišev na otroke in uuuke. Če-j ! prav igra zavarovanje pred bo- j iU-znijo veliko ulogo, je vendar u-Igotovijeno dejstvo, da so n^kate-!ri ljudje popolnoma neobčutljivi napram gotovini bakterijam, do-jčim so zopet drugi naravnost bo-; lest no občutljivi ali predisponi-'n.ni. Neobčutljivost je lahko pri-Irojena, vendar pa se dostikrat ]»ripeti, da dotični to neobčutljivost izgubi vsled štrapacov ali j siabe prehrane. Znaeio je nada-k lie, da številni ljudje ne obole več ,|i.a dotični infekcijski bolezni, če : jo enkrat prestali. ► Zelo velikega pomena je upo-. raba seruma pri raznih infekcijskih boleznih. Serum se dobiva iz >,krvi živali, katere se je inficiralo >!z dotično kaljo in ki so bolezen '! prestale, j__=- B0JAK3, NAftOČAJTE 8E HA 1 "GLAS HAKODA", NAJVEČJI " SLOVnm DUVMI T SDK. j n»um_ Odabi'-wt ««M pr*(«žk«f> deta, izd*luoat, ok Tjli sklepi in miftiee, slaboten hrbet, (retegajeaje is izpahneaje, teran js lehko hitro od pomoči s ukoj&n jo uporabo PAIN-EZPEILERJA "Prijatelja t potrebi" I Dreiin«, ki so enkrat spoznal« njegovo zdrm\ ilno moč, ne bodo reč Vw iijegfc. I 8—o on fnia-fapeller jo, ia v vsie varstvo jo opremljen » na*o tvorniizo mamko i SIDROM I Ca nima zavojček t« tvorniike msmke, ni pristen In zavrnit«, ti in TO r eratoT r twfa lekarnah ali pa pri P. AD. RICH TER A CO.. J26-AZO Broadway. New Y*k ** » Sedaj ali nikoli! Brez dvoma je to vaša najboljši in zadnja prilika da napravite denar s svojimi možgani, namesto s svojimi rokami. Ali bi naložili deset dolarjev za deset zaporednih tednov, če bi se vam nudila prilika pomnožiti svoj kapital? Mi vam nudimo dobro pot za delati denar in za štediti denar v bodočnosti. Prej ali slej se boste odrekli svojemu ročnemu delu in tedaj se morate poslužiti svojih prihrankov za mirno življenje. Hi vam damo priliko, da se udeležite trgovine, ki se v sedanjosti najbolj izplaSa. He vstavljajte se! Hitite! Pošljite nam takoj samo deset dolarjev in mi vam bomo poslali vse podrobnosti. Če ne soglašate z našim predlogom, vam bomo poslali vaš denar nazaj. Pošljite svoj denar še danes in pišite na: Dr. A. S. Condos, Trustee 706 Central Saving* Bank Bldg. Denver, Colo. rOZD^AVI IZ HEW TORKA. Pri hodh«Hlu v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno pa družino Louis Svigelj v Fairport," Ohio, in družino Vincent Malja-J vee v Cairnbrook, Pa. Najiskre-L nejše se zahvaljujem vsem, ki so! me pri odhodu spremili na posta-: jo. Vsem, ki se nameravajo podati jv staro domovino, priporočam,! j naj se obrnejo na tvrdko Frank j Sakser, kjer so potniki najbolj! zanesljivo in točno postreženi.J Želim vam skorajšnjo vrnitev za' nami. Na veselo svidenje v stari domovini! Potujem s francoskim parnikoiu **La Touruiue". — J. Z. Otavec. • ♦ * Prcduo &e podam ua ocean s parnikom La Lorraine, pozdravljam vse znanec iu prijatelje, j>o-sebno pa Jakoba Švelca in njegove prijatelje, ki so me spremili na kolodvor. Na veselo svidenje v Jugoslaviji! Kdor želi potovati v staro domovino, naj se zaupno obrne na tvrdko Frank Sakscr. kjer bo najboljše postrežen. — Frank Golob. Pieil odhodom v staro domovino pozdravljam Mr. Antona Tro-ha v Kutaw. Ala., in Mr. Jakoba Cimprič v West Greene. Ala., ka-? kor tudi vse rojake in rojakinje ''po Ameriki. — Anton Iteljac iu Matija Poljak. » Rada bi izvedela za naslov svojega brata JOIINA LAM ITA.' doma iz Velikega Nerajea št. o pti Draga t ušu na Dolenjskem. Njegovo prejšnje bivališče je bilo: 417 Osceola St.. Lauriuni, Mich. Pismo na ta naslov mi je bilo vrnjeno in zdaj ne vem. kje sc nahaja. Ce ko izmed ro- | jakov ve za njegov sedanji na- • slov. prosim, naj mi «ja blago- ] voli naznaniti, ali pa če sam be- i I re ta "glas, naj sc oglasi svoji , | sestri: Mrs. Anna Lakucr (roj. ' Lamut), liox 5G, Keewatin Minn. (12-14—ti) VABILO NA VELIKI PIKNIK,' katerega priredi okrožna organi-J zaeija št. 1 JRZ. v pondeljek dne 5. julija 1920 v slovenski nasel bini Sygan, Pa. Začetek točno ob '2. uri popoldne, in sicer prosta zabava v gozdu do 7. ure zvečer in od 7. do 12. pa ples v dvorani društva "Bratstvo" št. C SNPjJ Vljudno vabimo rojake in rojaki-] nje iz vseh slovenskih naselbin v, okolici, da se te veselice več kot • mogoče vdeleže, ker čisti dobiček: I je namenjen sirotalm v stari do-jmovini, da se tako nekoliko obri-j Jšejo solze ubogim sirotam.. Za vse ' potrebno bo preskrbel za to pri-.pravni odbor. Torej, rojaki in ro-' jakinjc. na svidenje dne 5. julija jv napredni slovenski naselbini i Svgan, Pa.! Odbor. I ; -—---- t • NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam ztian-i ceni in prijateljem, da mi je nemila smrt pobrala ljubljeno mailer MARIJO SUPANČIČ ► dne 1. maja t"Ra leta, doma iz - Gorenjiii Sušie pri Toplicah na i Dolenjskem. V starem kraju je - zapustila dva brata, tukaj pa me-ne sina. 15odi ji lahka domača j gruda! Nadalje naznanim, da pred 2. »! mesecema ji je umrl sin 1 JOHN SUPANČIČ 1 in moj edini brat. Samo dva bra- • ta sva bila in še ta me je zapustil. Sedaj nimam ne staršev? ne brata in ne sester, ?-am s«-ni ostal na ten* s svetu razen svoje družine. Kanjki brat je bolehal malo Časa v svojem d<«niu na ltishop. Pa. '* Lepo sc j»> jinc^krbel za bodoč-1 ii"»st: napravil si je dve hiši in jc e bil vedno marljiv delavec ter skr-1 beu oče svojih otrolt in žene. Ka-" kor s«» mi pravili, je vedno govoril ua smrtni postelji, da jih ne bo zapusti!; ali smrt ne vpraša za to, .ako bi eden še rad živel in se ra-doval svoje družine. Prel.«:.s!j'vo j«- bilo gledati njegovo družino, ki> so ga odnesli i/, hiše žalosti, 1 posebno njegovo ženo, ker sta se močno ljubila. Nisem videl suhe-'' <:a očesa. l( Prav lepo se zahvaljujem drti- ' št ven ikoni treh društev, katerih član je bil ranjki John. ki so ga v tako polnem številu s-prcinili k i 1 ■ večnemu počitku z zastavo, kate-1 ra je prvega svojega člana spremila na mirodvor. Prav lepo se ' zahvaljujem tudi za krasne vence • društvom, ki so jih darovala ranj-J komu. Nadalje se srčno zahvaljujem /.a krasne vene«' družini Ren- - kotovi in družini IHurglovi. ker ■ so bili zares krasni venci. Zazde- - h» se mi je. ko sem ^a videl, da - leži v rožnatem vrtu. ves j«- bil v i cvetju. Takega mrtvaškega odra - še nisem videl v svojem življenju. Srčna hvala vsem skupaj v > imenu njegove ž«-n»' in osmero - j otrok, <><1 katerih najmlajši, je star 6 mesecev, najstarejša pa 18 .let, sedaj »uiiožena Vrček. ' Tebi, ljubljeni in neporabljeni brat, mož in oče, 'naj bo lahka svobodna ameriška zemlja, v miru počivaj! i Louis Supančič, žalujoči brat. P. O. P.nx 411. Delmont. Pa. | (11-12—__ i——— Začimbe, ielišča ln najraznorrzt. nejia j domača zdravila k • . * katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno r zalogi. V Pilite po brezplačni cenik, t ij MATH. PEZDIR j P. O. Box 772, City Hall Station 3 NCW YORK CITY. GLAS NARODA. 12. JVS. 1920 _... _ ANŽE PITOV AUI ZAVZEiTJE3 BASTILB 74 (Nadaljevanje.) — Treh« je izvedeti. — Mislim, da g* poznam. — je rekla Marija Antonijeta. — Mi-•Jim, da ni prvn\ ko m-it slišala grofieo izgovoriti to ime. Prav kot da je ogrožena od trga spomina kraljice, kot da jo je ta nevarnost vrbud ia. je odprla Andree v onem trenutku oči, iztegnila roki proti nebu ter se vzravnala. Njen pivi pogled m si«-er razumen pogled, je padel na gospoda de Ckanijr, katerega je takoj spoznala. Nato pa je Andree obrnila svoje oči v drugo stran ter zapazila kraljic«. Takoj se je priklonila. — Moj Bog, kaj pa imate, madama ! — p« rekel gospod de Char-ny. — Prestrašili ste me s tvojo nezavestjo, ko ste vendar vedno t^,-ko pogumna. Ctospkr to 1 jubosiimost. O. madama. - je rekel. — trdno sem prepričan, da se grofica bolj boji za kralji«*«' kot pa za mene. (»rofira. zakaj in kako smio vas našli nezavestno v tem kabinetu.* — je vprašal« kralju-«. O. neMiMg<»'-r '»i mi bil« povedati to. Ja' sama ne vem tega. Pri tem življenju nevarnost , strahov mi razburjenja, ki ;*a vodimo zadnje tri s,, mi zdi, da je nezavest nekaj povsem naravnega pri ženski, — To je res. je mrmrala kraljiea. ki je zapazila, da se An dres ne pusti izpraše\ato. * Andree. ki je z.>pt ; postala odločna ter jc b la v polni posesti svojih duševnih sil. p;* je rekla: — Vaše veličanstvi ima popolnoma mokre oči. V tem trenutku je grof domneval, da vidi v besedah svoje žene ironičen izraz katerega j** zapazil malo poprej v besedah kraljice. — Madama. — j- it kel proti Andree nekoliko strogo. čeprav je bilo videti, da ni vajen takega načina. — ni se treba čuditi, da ima kraljiea solze v «č"h. Kraljica ljubi svoj naiod in kri naroda je Koroake novice Ijauio vest v svet, da tukaj med nami čaka svojega plačila iu vstajenja narednik Antun liabnik, ki je bit 21». aprila 11)19 zavratno u-ni or jen od divjih nemčurjev. Cosultch črta Direktno potovanj« ▼ Dn-bromik (Grama) in Trst ARGENTINA 1§. junij« KKI1EDKRK ...... 13. jnfcja j PRES. WILSON .... 37. julija i Potom listkov, Itdanlh sa *m kra-|s v Jugoslaviji In 8rM|l i Raihnin* urndnmtl prr«g>. dru-PO In tretj*tB rasreda Potniki trstIses rurttfa dobivalo brnplaCno vino. j PHELPS BROTHERS & CO. Pssssnasr Dsosrtmsnt 11 4 W«t Street New Talk OGLAS. l! Pipeton, Pa. I Opozarjam člane vseh štirih • tukajšnjih društev, da se vtleleže ' ;;rje Slovensko-llrvatskcga Doma. l( katera se prične toeuo ob 1. uri "•p poldne v nedeljo 20. junija* na "jPipetonu. lniaiiio rešili več važ-"jii:li iu zao.stalih stvari ter volitev 'jnovega predsednika. Torej vas še enkrat opozarjani, da se gotovo ' vsi vdeležite te seje. ' Frank (.ierčman. predsednik. (12-14—6) SANTAL capsules MIDY Ozdravi katar mehurja in od strani vse v 24 urah. Vmks pilsta QuiCTI DOCTOR LORENZ edini slovensko govoreči zdravnik ftPECIJAUST MOŠKIH BOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moj« stroka je zdravljenje akutnih in kronični« bolezni. Jaz sani ie zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ke< znam slovensko, zato vas motoin popolnoma razumeti in spozna ti raso belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moškit bolezni. Zato is« morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak priditt čimpreje. Jss ozdravim zsstr upi leno krt. mssulls In liso oo tslssu. bolsznl v orlu, Is-psdsnjs las. bolsčlns v kosteh, stara rans, žlvtn* bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, lodcah, Istrah In tslodcu. rmenlco. rovmstllssm. katar, zlato tile. na«uha itd. Ursdno uro so: V oondsllsk. sredah In petkih od s. ure slutral Oo s. popoldne. V torkih, četrtkih In sobotsh od I. ure <|utral do ure svecer. Ob nedellah pa do S. ure pipoidne. w posti ne ZDRAVIM. pridete OSEBNO. NE POZABITI ims in ** V NASLOV. Dr. LORENZ «< p«« a«. pittsburgh. pa. i druol zdravniki rabilo tolmač*. da vas^rszumsjo. •o Is stareaa kraja, sate vas Istjo zdravim, ker vs , da V bil v kak« tri oziru nepopustljiv napram rjej. Ali ste vi izgovorili neko ime. — je nadaljeval prof de Cbar-py ustrajno — Neko ime? — Da, ko ste zop. t prišli k sebi. Andree se je o/ria v kraljico, kot da hoče slednjo poklicati k se. bi Kraljiea pa je odvrnila, kot da je ne razume ali je noče razumeti : — Ha, izgovorili ste ime fJiUiert. Cilbert! .la/ sei i izgovorila ime dilbert? — je vzkliktrla Andrei- r. i/razom. tako polnim strahu. «la je bil prof od tepa bolj pre strašen kot je bi lpr«j- od nezavesti. — Pa. — je rek« I, — vi ste izgovorili to ime. — Ali r«-s — je odvrnil« Arnlre. — To je čudno. Polagoma pa je postalo li«-e mlade ženske zopet čisto in jasno, prsv kot postane čisto nebo po močnem viharju. — (filbert. — j.' ponovila. — jaz ne poznzbi tepa imena — Da, Gilbert, — je rekla kraljiea. — I«e iščite v svojem spominu. — Ah, ma«lama. — je rekel pr«»f proti kraljiei. — kaj pa. če je bilo Vse le slin-aj ter j«* to ime profiei popolnoma tuje? — \*e. — je odvrnila An«lree. — T«» ime mi ni popolnoma tuje. To je ime ickejra učen epa moža. odličtiepa zdravnika, ki je dospel, kot rti jeni. iz Amerike, kjer je bil v zvezi z gospodom Lafavettom. — No? — je vpnčal prof. — No, — je odvi**ila grofica neustrašeno. — jaz g« ne poznam osebno, a je baje vse ccsti vreden človek. — In zakaj to rrzburjenje, drapa gnifica? — je vprašala kraljica. — To Tubiirjfajr' Ali sem bila razburjena? — Da. zdelo se mi je, kot da ooe-utite pri imenovanju tega imena reko bolest. — To je Mog«č# ter č«jle. kaj se je zpodilo. V kabinetu kralja sem se sestala z nek'in erno oble«'-enim človekom, človekom strogega obraza, ki je govoril r ntrašnih stvareh. Pripovedoval je z veliko natančnostjo o umoru gospoda de Launay in gosj">da de Flesselles. Tega sem se u»tra*iU ler padla v nezavest, ko ste videli. Potem sem mogo«"e govorila ter imenovala imr tega G lberta. — To je mogo«V. - je ponovil gospod de Chamv. ki je bil oči-vidno pripravljen tirr;i pogovor še dalje. — Sedaj ste zopet pomirjena kaj nrf ( — Popolnoma. — Potem vas h«,.V m prositi za nekaj gospod grof — je rekla kraljica. — Po:ieite gospode Bezenral. Rroglie rn Lambesq ter Jim reeite, da naj puste »Ve v njih sedanjih taboriščih. Kralj se b«'jutri posvetoval ter videl, Laj je treba storiti. (D«lje prihodnjič.) . . . ____ a Suho Grozdje tmportirano iz starega kraja 22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00 Posebna cen« na veliko. - BALKAN IMPORTING CO (153 6b«iy Stmt New York, H. T. Z naročilom poš!jite $3. ▼ naprej NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom naznanjamo, da potu je po državi Ohio naš rojak .V V i b v f ^ r i > ' ■ \ t * < Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero zastavo, re-palije, kape, prt koramnice, znake srbrne pozlačene ali čisto zlate, lalje slovenske trobojnice, uniforme, in sploh vse v to spa«lajoč«» stioko, ne kupite prej «la tu«li mene za cene vprašate. Moje k In aaoNte po tilw. 5 t grlo. tke ris Izpadaj« laaja, Zk SCO Ml w lunch, pridi to I« 5 tflstll *M boaa krt. Nikakor m S toiajte. kajti ta Šota« M Ht> Zk •eoe d ■ prej Zk Vso islo«erasJ» la kmaala an ^ Ispi'V-snJo sodo sdrastaa po naj- A «ovej.«1 metndl la v kolikor ns ^ t«fc kratkoi (m. Kadar op«- ^ sns to. i —J« j Is ootale bolečin« te rrate adrarte ■ aajre^jo potovoatj«. ^ Mm h sli—I ki aaatanojo sate« aw Mat s krrt. Mdravtn v liilli ^ kn, da al treh« Ida ti. R Dmbr in: V ponedeljek. mM Is petek od A sfstraj *o S p« # wwm v torek, tocrfeok In sofroto oŠ a «an«j «o a min. v na««- j vte S. popoldiso. F P» (Mfltl m dels jim Pridite mini He paaMti kn la R«rlSe r Dr. KOLER 638 PENN AVE, ™*£ZS* \ EOJAKL NAKOCAJTE SE NA "O L A B NAROD A", HAJV0n SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DE&AVA& Sladki, . . .... .. J Pismo is bel jaške okolice. I Slovenec iz beljaške okolice v Nemške Avstrije piše: Kako dol-gi»" bonio še čakali na odrešenje? Naše ljudstvo trpi v vsakem ožini. Vzeli so mu ie v prejšnjem režimu dosti narodnosti, a sedaj mu bodo ta čut čisto zatrli. Sedaj se še za začetnike ne dobi več abecednika. Kakšen narod mora potemtakem priti? Tudi gospodarsko nam prede zelo slaba. Nič drugega kot rekvizicije, ki se posebno pri takozvanih 4'Srbih" rade vršijo. Ravno se zopet popisuje vsa živina. Medtem ko so hlevi nemčurskih veleposestnikov, n iprimer pod Vetrovom, še polni lepe živine, se pri nas kar z žan-darnn^ijo rekvirira govedina ]>o eno leto stara! Zadnji čas so prišli vohat tudi po naših hramih, j In ako se bo odpeljala <»ddaja premoženja, Im» naš kmet slečen d i nafre^ra. Zraven «ra pa še mestni sloji vedno zmerjajo za skopu-h i i»d. Kar kmet proda, mora vse p i predpisanih eenah oddati, kar p.t kupi, pa .|m» judovsko visokih cenah plačati. I*a vselej mora imeli še malo. ako hoče najpotreh-n jše nakupiti. Nc razumom, kako se pri vas (v Jugoslaviji) naj-<1 jo ljudje, ki silij-i sem v deželo 1; ;ote, -brezpravno«!i iu **sv«»bo-d Seveda je ta zadnja le za go-l ve ljudi. Naj bi poskusili vaši k i.let je le nekaj časa v Nemški A.striji. polnil bi šele znali celi: i sv«ij'» Jugoslavijo. Črna lisu. j Neme i pišejo črno list«, v ka-te *i smo zapisani vsi Slovencu Te li :c se pa živa duša ne boji. Tudi m. imamo dve listi, ena jc bela. e:*a pa črna. Na l»eli so zapisani v i zavedni Slovenci iu pošteni N-inci. na črni pa zagrizeni hujskači. Judeži Iškarjotj iu n«*mšku-' j ta rji. Posebno dcltelo so zapisani pa ti-Je možje: Ivlantsehnig Jožef. vodja nemške propagande, p; i katerem se zglašajo vsi nemili zaupniki. Tudi pliln-rški dr. Iierl»st rcmia včasih tja, da zdravi obolelega lilantschuiga. ki že saui suaguje nad Nemško Avstrijo. Jo-ijf (ilantschnig ima š** več p4»d-repnikov in priganjačev. Messner Liivrene hujska v Dobu in na Hla-tu. To je plačan nemški agitator. V Velikovcu hujokata Wemig Jože r' in Pawlig Frane. V Vovbrah in Encelni vasi je revir Leberja Andreja. V Dobrlivasi in Skoci-janu ima plačani Poltnig Aleksander svoje lovišče. Čez Dravo proti Metlo vi hujska Homer Jožef. V T n Al ja h in Malem St. Vidu poskuša loviti slovenske duše za i nemški pekel (iabriel Frolieh. Na I jekšah jih lovi Durehschlag Stefan. V St. Jakobu in Št. Petru p d kupuje in lovi glasove Kriegl . J žef. v Smarjeti in okolici lovi g ntpelne na nemške limanice Pir-ker. v Pliberku pa ulx»ga para PaulitM-h. Kakor imajo jagri na 1 vii svoje gonjače, tako letajo 'tudi ti gonjači in priganjajo A-c na rje. katere h«1če p< »si relit i »»'•»erjagfr f>lants<-hiiig. Ze|iej ima tudi geueralštab. (jeneralštablcrji »si pa F. Fein i g pri Sv. Neži za 'jsr. Peter. Čilile za Velikovec. Ra-j bi seli za Velikovec iu Kurath za J l> »brlovas. Vidite, vsi ti možakar--ji na naši črni li^ti. Srrememba Celovčanke v coni A. 1/ okolice Velikovea se |Miif»ea: - Prišla je nemška gospa iz Celovca I na obisk k sv«iji matr-ri in sestri . v iikoli«-o Velik«»v<-a. Prx'i dan u»<* jf. kakor vsakega Slovenca in Jugoslovana, eni o in po strani gledala, kar z očmi bi vsakega p žrla. s«j so ji vendar v Celovcu j pravili iM trobili noč in dan na .oš«-sa. kakšni morilci in razbojniški smo mi Ji»g< »slo van i. Drugi J dan je nastopila pri celovški dami ■jkriza. Videla je. da pri nas le ni tako hudo. kakor to pridigajo lažnivci sorte Angerer-Šumv. iu da - «ii'» mi Slovenci in Jugoslovani b dj olikani ter pošteni ljudje kot i tisri celovški frakarji. ki xo med i ^ojno ljudstvo zapeljali, zraven pa zase "kaeft"' delali. Tretji dan mi gospa že prijazno odzdra-, vi in w ljubko smehlja kot pomladansko ooloce. četrti dan je bil« nedelj«. Gospa iz Celovca sedi izvrstno razpoložena v sloven- I .ki družbi ter se celo upa v par valčkih zavrteti s fletnim Ju^o-*lnv*iHMn. Peti dan. Pred hiša , njene matere stoji kočija. Njena se*tra nosi iz veie zabojeke polne jugoslovanskih kUbss. mesa. spe ha, moke in jsje na vo*. Celov-e«nk« p« pfMlavlia od - dwnsrih Tudi k meni pristopi ter pravi:" "Schade, dass ich so kurz hier, ncin konnte bei Euch in Jugosla-j vien, Euer Staat imponiert mir sehr — bei uns in Deutsch'»ster-' reich scliaut es wohl armselig aus. Jetzt werde ich aucli fiir Jugo-slavien Ktimmen." (Škoda, da sem mogla hiti samo tako kratek čas tukaj pri vas v Jugoslaviji, vaša država se mi jako dopade — pri nas v Nemški Avstriji to izgleda bolj siromašno. Zdaj bom tudi jaz j glasovala za Jugoslavijo.) Nič sel ji nc ljubi vrnitev v Celovec, na »•brazu se ji vidi. kako rada bi ostala v Jugoslaviji. Za slovo ji rečem: "Milostljiva. povejte Celofanom, da bo cona A skoro enoglasno glasovala za Jugoslavijo in če imajo kaj pameti ter nočejo! poginiti, naj tudi Celovčanl gla-snjejo za Jugoslavijo. — če pa nimajo toliko soli v glavi, zaslužijo nemško-avstrijski pekel, ki ga imata Angerer in Schumv za < e-j lovčanc pripravljenega." Kočijaž '.avihti / bičem po konjih, voz od-' drdra. m: ostanemo na dvorišču iu gledani'* za njim. Tam pri o-J vinku zamahne spokorjena in ske-j sana Celovčanka še enkrat z belim rolM'em. kakor bi nam hotela za!< lira t i: Na svidenje v jugoslo-j vanv.kem Celovcu! — potem pa izgine. Iklšel sem v hišo in mislil r.em si: Vsak je svoje sreče kovač. Tinli Celovec bo ua dan glas-»va-nj^i stal na razpotju, da izbere, jugoslovansko srečo ali pa g'»spo-! darsko smrt. • Obletnica padlih junakov. Iz Bistrice v Rožu. Dne 2. maja miki obhajali obletnico za padlim jugoslovanskim junakom Štefanom t Mipieem. doma v Podgorjah. I finsko leto dne 2JK aprila je stal ta £t!etni mladenič na straži lia kolodvoru, ko je prišla podivjana nemška tolpa. Padel je na prvi strel. Toda. ko je bil že mrtev, mu je podivjani folksverove s puškinim kopitom razbil glavo. Dne 2. maja popoldne smo se zbrali na pokopališču, na njegovem grobu, kjer sta domara duhovnika ob o-bilno zbrani množici opravila posili rt nice. Navzoča je bila tudi njegova mati. Pevski zbor v Svečah mu je zapel žalostinko. Nad-učitelj Rupert Smolnik se je v ganljivem govoru poslovil od njega. Nato so pevci zapeli "Lepa naša domovina". | Iz Kotmare vasi. Anton Bab-uik. junak jugoslovanski. Neznan si nam po r«»dovitii in obličju, še ,tvojega imena dolgo nismo znali, da ga zapišemo na križ. in vendar si naš brat. ki si prelil svojo kri /a toliko zaničevane in teptane brate. Oni. ki jim ni sveta materina beseda, ki ne poznajo ljubezni do brata, niso poznali Indi ljubezni do ranjenca. Nikdar ne bomo pozabili, da so te. prosečega (»omoči, ustrelili v usta in hrbet, da so ti mrtvemu štrli roke in noge in da so te vlačili kot mrho po obrazu. Ifofstatterji. Jaritzi. Žili-poljski. večna vam sramota! Meti metodije «ra pokopljite. je rekel Mišov. Da. res počivaš zdaj med brati, a časten je tvoj grob. posut je z venci in cvetlicami. Anton Uabnik. ti si dal življenje, iz tvojega groba pa vstaja novo življenje koroškemu ljudstvu, življenje i>vobixle in prostosti. Tvoji rmli-telji. morebiti tndi nevesta tvoja išče neznan tvoj jrr»»b. Hvaležni občani iz Kotmare vasi vam p<»ši-