Koristno s prijetnim
Tudi v rekreaciji povezati koristno s prijetnim — naj bo cilj današnjega kramljanja z vatni, dragi bralci Nase skupnosti.
Izrazita vrsta takšne rekreacije je gobarjenje. Mnogi Ijudje niso me-teorologi, vendar napovedujejo: »Včeraj je bilo sončno, danes dežuje — jutri bodo gobe!« Načrt za nasled-nji dan je izdelan: »Gremo po gobe, sprostimo se v gozdovih!« Nekateri
se res pritožujejo, da je že več gobar-jev kot gob. Vendar to ni nič narobe, saj lahko pri tej aktivnosti naštejemo toliko koristnega, da smo lahko samo veseli tolikšnega obiska gozdov. In-tenzivna hoja po najčistejšem zraku, sklanjanje in vzravnavanje pri nabi-ranju gob pa morda vožnja do gozda s kolesom namesto z avtomobilom, da ne omenimo celo hoje do tja — vse to zdravju koristi več, kot bi cel
teden vsak dan vadili v telovadnici. Res je, da so takšne primerjave ne-koliko občutljive, vendar moramo reči, da so vse aktivnosti na svežem zraku po svoji vrednosti za zdravje daleč pred tistimi v zaprtih prostorih. Zato je tudi po koristnosti visoko ovrednotenovisokogorskoturnosmu-čanje, planinarjenje, kolesarjenje, hoja in tek v naravi in poleg množice drugih tudi gobarjenje. Vsakomur Iahko zavidamo, če lahko zjutraj. ob prebujanju narave, hodi po gozdovih in občuduje dogajanje v njih. Tudi najti gobo je svo jevrsten užitek, pa ne toliko zaradi tega, da bodo lonci polni in kozarci napolnjeni z okusno poslastico. Goba, pa najsibo užitna ali strupena, lepa sredi gozda, je de! narave.
Doma smo sedli v avto. sepo bliinji njivi zapeljali do gozda in se zapodili vanj samo zato, da bo košara polna gob; če pa goba ni primcrna za »naš okras«, jo je treba brcniti ali pa po-polnoma poteptati! Seveda je treba tudi malicati in pustiti vse odpadke kar sredi gozda! Preden pa stopimo znova v avtomobU, je treba v bližnje drevo še vgravirati nekaj imen, da se ve, da je noi dovolj oster. In lik pre-den se vdpravimo domov, moramo še na tujo njivo...
Presodite sami, kaj je prav in kaj narobe! Vsi pa smo najbrž ene misli: »Narava nam daje in ni prav, da ji samo jemljemo, pa čeprav »samo« čistost.«
Čimveč hodimo v naravo, vendar tako, da bomo koristili njej in sebi, kajti le tako nam bo tudi prijetno. Saj se najbrž strinjamo, da se radi vra-čamo tja, kjer nam je prijetno. Za to pa moramo iskati sožitje tudi z na-ravo in ne samo z ljudmi. Želimo si, da bi to sožitje vsakdo našel in se iz narave vedno zadovoljen vrr.il v svoje delovno ali domače okolje. Re-sničnim Ijubitel/em narave pa lahko samo zavidamo.
BREDA FERINCEK