Pottnln* o* «Cm* « «otowln .
^ Liuhliani, dne 25. januarja 1934
Štev v4
Letnik LXXIV. (Šol. leto 1933.134.1
UčiteljsUi tovariš
Stanovsko poliiišlco glasilo J. C/. C/. — sekci/e sa dravsko banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »Prosveta«
UrodnOtvo In mprmvm; Ljmhljmnm, FrmnUlkmnskm milem 6/1. Rokopisov ne vruteuno. Nefrmnkiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrlek. Naročnina letna 60 Din mm inozemstvo SO Din. ¿(«ni keije J. U. V. plačajo Umi * članarino. Oglasi po cenika in dogovora, davek poseke. Poti. ček. rač. 11.197. Telefon 3112
Preorientirajmo svoje javno delo
Od letošnjih počitnic, ko je priredila ljubljanska sekcija JUU tečaj za izvenšolsko delo učiteljstva, se že govori v naših vrstah o preorientaciji učiteljskega javnega dela. Radi jasnosti je pač nujno potrebno spregovoriti nekaj besed in podati nekaj načelnih misli.
Učiteljstvo se je že od prvih početkov razvoja šole in razvoja učiteljskega poklica zavedalo, da mu pripada dvojna naloga, in sicer delo v šoli in delo med narodom. Ze iz davnih časov, pred 50 in še več leti, najdemo poročila o marljivem delovanju posameznih učiteljev med narodom, toda učiteljevo izvenšolsko delo je zavzelo širši obseg in razmah šele v predvojnih letih, prav posebno izrazito pa postaja v povojni dobi.
Ali je bilo to delo organizirano in sistematično? V poedinih primerih da, toda splošno je bilo učiteljevo delo med narodom usmerjeno vedno le po lastnih subjektivnih vidikih in zmožnostih učitelja samega. Samo bežen pogled in tudi temeljito proučava.nje tega učiteljevega dela v bližnji preteklosti pokaže jasno sliko, da to delo ni bilo organizirano, marveč se je vršilo iz povsem lastne iniciative in je bilo zaradi tega odvisno le od zmožnosti učiteljstva. In morda je bilo .ravno to vzrok, da so se ponesrečili nekateri poizkusi organiziranega učiteljskega dela med narodom. Ne more se sicer trditi, da je bilo to delo povsod nesistematično in za narod nekoristno, pač pa so le posamezni primeri dela, ki je povsem ustrezalo potrebam .naroda.
Nikakor pa ni misliti, da je bilo to učiteljsko delo med narodom nepotrebno in brez vsakega haska in uspeha, ker ni bilo enotno organizirano. Ves razvoj prosvetnega in kulturnega dela v našem podeželju je bil v ogromni večini odvisen od učiteljeve delavnosti. V mnogem gre hvala ravno učiteljstvu, da se je naš narod v skrajno težkih razmerah kulturno tako visoko dvignil. Ako prihajamo danes s klicem po preorientiranju našega javnega dela, je to že samo po sebi dokaz, da se je to delo vršilo. Da je bilo uspešno, nam pričajo nešteta priznanja iz preteklosti in tudi apel na vsa naša sodelovanja v vseh organizacijah v sedanjosti. Toda vsaka doba ima svoje posebnosti in prinaša s seboj tudi nove potrebe.
Učiteljevo delo, ki je bilo povsem prostovoljno in zaradi tega nepriznano, je sedaj z zakonom priznano. Šolski zakon iz 1. 1J29. predvideva narodno izobraževanje, ki je poleg šole glavna učiteljeva naloga. Šola in učiteljstvo morata širiti prosveto med narodom neposredno in posredno s sodelovanjem v raznih društvih.
Dolžnosti, ki jih nalaga zakon učiteljstvu, rodijo tudi potrebo sistematičnega in organiziranega dela med narodom. To potrebo občuti predvsem učiteljstvo po deželi in dolžnost organizacije je, da gre v tem pogledu svojemu članstvu na roko. Dejstvo je, da je učiteljstvo mnogo delalo in tudi doseglo mnogo uspehov v posameznih panogah prosvetnega in kulturnega dela že preje, nego je bilo to javno delo uzakonjeno. Zakaj tedaj govoriti o reorganizaciji?
Posamezni učitelji, dobri pevci, so ustanavljali pevska društva, drugi so imeli več smisla za dramatiko, tretji za telovadbo, mnogi za knjižnice in slično. Bilo je tudi nekaj takih, ki so se posvetili, kmetijstvu, sadjarstvu, umnemu vinogradništvu. Toda še dandanes je odstotek učiteljev, gospodarskih delavcev zelo, zelo majhen. In vendar je ravno to delo tako zelo potrebno. Učiteljevo javno delo je zahtevalo že v preteklosti mnogo idealizma in ga bo zahtevalo tudi v bodoče. Toda vprašanje je, katero delo rodi večje in vidnejše uspehe, ali ono, ki izhaja iz učiteljeve notranje potrebe, ali ono, ki izhaja iz potrebe naroda. Eno je gotovo, da so potrebe naroda dostikrat povsem drugačne od učiteljskih subjektivnih vidikov.
Vzemimo (za primer našega kmeta, ki ljubi svojo zemljo in svojo domačijo, pa ga tare danes kriza z vso svojo težo. Vsa njegova pozornost je obrnjena v ono smer, od katere si obeta kakršnekoli pomoči v svoji težki borbi za obstanek. Išče izhoda, poizkuša vse in se bo tudi navezal le na onega, ki mu bo v tej težki borbi stal ob strani, ki mu bo dal pobudo za pametne ukrepe, ki mu bo pomagal. Seveda je v današnjih časih težko pomagati, težko svetovati, a poglobiti se v potrebe naroda ni tako> težko.
Vsak učitelj, ki hoče doseči pri svojem delu med narodom uspehe, mora predvsem pridobiti zaupanje ljudi, ustvariti si teren, na katerem bo deloval. Kako pridobiti maso?
Oni učitelji, ki so se že v pretekli dobi in se še dandanes udejstvujejo na gospodarskem polju, bodo pritrdili, da jim ni bilo treba zbirati ljudi okoli sebe in jih na vse načine vabiti, kajti prišli so sami, ker so čutili potrebo po učiteljevem nasvetu, po njegovi pomoči, saj se je učitelj poglobil v
problem, ki jim je bil najbližji. Če se je dosegel uspeh v posameznih primerih, tedaj bi bil uspeh še mnogo sigurnejši in večji, če bi se to delo organiziralo in sistematično izvedlo.
Gospodarsko delo je torej oni trdni temelj, na katerega bo moral učitelj graditi stavbo ¡narodnega izobraževanja in nacionalne zavesti, ako hoče doseči siguren in trajen uspeh. Toda n,e zadostuje samo zavest, da je treba postaviti vse delo, s katerim hočemo doseči trajnih in vidnih uspehov, na gospodarske temelje, marveč se mora vsak učitelj zavedati, da morajo tvoriti izhodišče tega dela potrebe in interesi naroda. Le kdor upošteva dejanske potrebe naroda, bo pridobil ljudstvo za sodelovanje pri vsakem delu.
Velike so naloge, ki jih nalagata učiteljstvu narod in država. Izvesti bo moralo organizacijo državljanske vzgoje pri vseh panogah narodnih šol izvesti tudi organizacijo tečajev za državljansko vzgojo naroda. Ne smemo si prikrivati dejstva, da je nacionalna zavest med širšimi plastmi niašega naroda le slabo razvita, in ravno to je dalo pobudo naši sekciji, da je priredila učiteljski tečaj za državljansko vzgojo, ki je bil v letošnjih velikih počitnicah. V prepričanju, da bo olajšalo svojemu članstvu nacionalno in kulturno prosvetno delo med narodom, se je sekcija lotila te težke naloge.
Zavedati se moramo, da nam za tako delo ne zadostujejo besede. Tudi posebne retorične zmožnosti ne bodo ustvarile učiteljstvu one opore, ki mu je potrebna, ako hoče izvršiti svojo kulturno, nacionalno in socialno misijo med inarodom. Vsak poedini učitelj pozna prav dobro svoje naloge in zaradi tega je nepotrebno jih tu še posebej naštevati. Potrebno je le razmišljati, kako se bo dalo vse to delo z uspehom dovršiti.
Delo je treba postaviti na prave in solidne temelje, pridobiti zaupanje ljudstva, ustvariti si pravilen delokrog in šele tedaj smemo računati z uspehi.
Učiteljstvo si je v zadnjih letih s svojim delom v kmetskihi in gospodinjskih nadaljevalnih šolah že v veliki meri ustvarilo tak delokrog. In že postajajo vidni uspehi tega dela. Toda to ne zadostuje, delokrog moramo še povečati.
Spoznanje narodnih potreb nas dovede do gospodarskega socialnega in splošno kulturnega dela med narodom. To delo bo zahtevalo od mas mnogo truda, mnogo idealizma, a nam bo obenem ustvarilo najsolidnejšo podlago za vse naše nacionalno in prosvetno delo.
Način taikega dela nas nujno sili, da pre-orientiramo svoje dosedanje delo od dela poedincev, ki je bilo usmerjeno po subjektivnih vidikih, k skupnemu organiziranemu javnemu udejstvovanju učiteljstva. Uspehi, ki so v tem pogledu potrebini celokupnemu narodu, bodo doseženi le, če se vse učiteljstvo loti sistematičnega in programatičnega javnega dela, ki naj služi potrebam naroda in države.
Gospodarsko delo, ki naj bo temelj vsemu ostalemu učiteljevemu delu, se ne sme smatrati kot navajanje kmeta k sebičnosti in materializmu marveč ima namen pomagati in svetovati mu v njegovi borbi za obstanek, kajti le komur se posreči premostiti vsaj deloma to borbo, sme računati z ljudskim zaupanjem. In to zaupanje je učiteljstvu potrebno, zato hoče postaviti torišče svojega javnega udejstvovanja predvsem na gospodarsko kulturno delo, ki pa mora biti v najtesnejši zvezi s potrebami naroda.
Vse nacionalno prosvetno delo učiteljstva. postavljeno na take temelje, bo rodilo povsem sigurne uspehe.	—ž.
Občni zbor Učiteljskega doma v Mariboru
je bil 28. decembra 1933. v Učiteljskem domu ob navzočnosti 31 zadružnika.
Načelnik tov. Hren z zadoščenjem ugotavlja v svojem otvoritvenem govoru, da je to prvi občni zbor, ki se vrši pod lastno streho v lastnem domu, ki je bil cilj neumornega desetletnega dela in žrtvovanja učiteljstva mariborskega okrožja. Z uresničenjem tega svojega cilja je dokumentiralo učiteljstvo vsej javnosti svojo stanovsko zavednost in požrtvovalnost. Dokazalo je, da se morejo s skupnim in vztrajnim delom doseči tudi v razmeroma kratkem času lepi uspehi.
Z uresničenjem cilja pa ni prenehalo delo, ampak se je še prav izdatno pomnožilo. Zakaj dom je bil kupljen, ko se je denarna kriza bližala svojemu višku. Opremljali smo ga v času, ko je vladalo največje pomanjkanje gotovine. In jeseni 1. 1932. je bilo potreba v teku nekaterih kratkih mesecev poravnati račune za 100.000 Din. K vsemu temu se je pa še pridružila ovira, katero smo najmanj pričakovali. Zaradi pozne otvoritve penzionata tik ob pričetku šolskega leta ni bilo priglašenih toliko gojencev, kolikor bi jih bili lahko sprejeli po prostoru in kolikor bi jih bili želeli zaradi lažjega vzdrževanja. Zato je bila takrat pomoč posameznikov in nekaterih korporacij tem več vredna, ker je prišla res v najhujši sili. Kljub vsem tem in še raznim dirugim neprilikam pa je upravni odbor s pomočjo vestnega in racijo-naLnega gospodarstva upravnika doma, kateremu je stal ob strani zelo delaven kuratorij, prebrodil tudi tiste resnično težke čase. Danes pa lahko z zadovoljstvom in ponosom zremo tudi na to dobo, ki je že za nami. Penzionat je imel ob začetku tek. šol. leta toliko reflektantov, da jih je moral zaradi pomanjkanja prostora skoro prav toliko odkloniti, kakor jih je sprejel. Ze po enem letu obstoja si je pridobil vsled dobre oskrbe, primerne uredbe in pravilnega nadzorstva sloves celo v lajiških krogih. Zato gre sigurno lepši bodočnosti nasproti.
Tajniško poročilo poda tov. Blažič. V preteklem letu je imel upravni odbor 4 seje; od teh 3 skupno z nadzorstvom. Zadruga je prejela 129 dopisov, odposlala pa 561. Večina dopisov je bila v zvezi z našo založbo. Vsi važnejši dopisi so se obravnavali na sejah. Ob koncu poslovnega leta je štela zadruga 82 člana s 118 deleži. Med zadružniki je 14 sreskih učiteljskih društev. Na dan občnega zbora smo sicer že prekoračili prvo stotico zadružnikov, a tudi to število je še zdaleka prenizko za tako ustanovo. Zadruga Učiteljski dom bi morala imeti vsaj 1000 članov. Saj delež 100 Din ostane last zadružnika in se lahko vplača v obrokih.
Tov. Kožuh poda obširno in podrobno blagajniško poročilo, katero je na podlagi bilance še tolmačil tov. Vomer. Denarni promet je dosegel zlasti vsled inakupa in opreme doma 1,918.942 Din. Ze iz te vsote je razvidno, kako je delo naraslo zlasti še, če se
upožteva, da ima zadruga tako različne panoge udejstvovanja kakor so penzionat in založba. Zadrugo zlasti obremenjuje vknjižen dolg. ki smo ga prevzeli ob nakupu hiše in pa terjatve dveh tiskarn za tisk slik in zemljevidov. Sicer so ta bremena v veliki meri krita z zalogo blaga, ki se kljub gospodarski krizi še vedno v zadovoljivem pbsegu razpe-čava, vendar dolg je dolg, ki ga je potreba odplačevati in obrestovati. Čisto premoženje zadruge je znašalo ob koncu poslovnega leta po odpisu 2% nepremičnim in 15% premičnin 595.536 Din.
O blagajniškem poročilu se razvije daljša debata. Tovarišica Anka Mešičkova poudarja kot predsednica kuiratorija, ki se je vsak mesec sestajal k sejam, da je penzionat zaključil prvo poslovno leto kljub silno neugodnim razmeram s prebitkom blizu 4000 Din. Tak zaključek pa je bilo možno doseči s skrajno racionalnim gospodinjstvom in pa deloma s prenočninami. Zakaj dijakov je imel v prvem letu penzionat najvišje število 16, najnižje pa 12. Prenočila pa je v penzionatu vsega 241 oseba, ki so imele skupno 931 prenočni-no. Med temi je bilo 6 družin z 21 člani, ki so bivali dalj časa o počitnicah v penzionatu in imele tudi vso oskrbo. Penzionat je nudil streho tudi 6 društvom s 83 člani. Letos pričakovati še povoljnejšega rezultata, ker je penzionat polno zaseden. Žal pa, da letos ni
več mogoče dajati prenočnin — razen o počitnicah in daljših odmorih — ker ni prostora.
Dalje se je poudarjalo, kako velikega moralnega kakor tudi gmotnega pomena so priložnostna darila za UD. Ob raznih jubilejih in svečanostih, ob veselih in žalostnih dogodkih se spominjajm o vsaj v lastnih vrstah Učiteljskega doma.
Ob tej priliki poda tov. Hren kot upravnik založbe poročilo o stanju in razpečavanju zaloge. V tem poslovnem letu t. j. od 1. julija 1932. do 30. junija 1933. se je razprodalo: Prekmurskih pravljic 41. Šola v nebesih 66, drž. grbov 90, šol. slik Bled, Žetev, Čas in jesen 514 teir 20.109 raznih ročnih zemljevidov. Vsekakor bi lahko šole segle bolj tudi po drugih založenih predmetih in ne samo po ročnih zemljevidih. Stenske šolske slike so tako primerne in tako prvovrstno izdelane, da so pri pouku neobhodno potrebne. Razen tega imajo tako nizko ceno, da si jo lahko nabavi tudi v sedanjih razmerah vsaka šola, ker nudi UD razne ugodnosti p*ri poravnavi računov. — Razne v založbo ponudene predmete pa je morala zadruga odkloniti, ker v sedanjem položaju ne more preveč investirati v blago.
Po izčrpani debati poda tov. Klemenčič poročilo nadzorstva. Nadzorstvo je v dneh 27., 28. in 30. novembra podrobno pregledalo vse poslovanje zadruge. Uverilo se je, da so bili posli zadruge v tem letu res izredno obilni in mno<*ostranski. Našlo pa je vse v najlepšem redu. Zato predlaga tov. blagajniku kakor tudi celokupnemu upravnemu odboru razrešnico, ki je bila sprejeta soglasno.
Na dnevnem redu obč. zbora je bila tudi točka o izpremembi pravil. Po daljšem raz-motrivanju pa je prišel občni zbor do soglasnega zaključka, da izprememba pravil ni potrebna, ker so tozadevne točke v pravilih dovolj jasne in prožne.
Pri slučajnostih se je sprožila misel o penzionatu za učiteljske hčerke, ki študirajo v Mariboru. Ugotovilo se je, da je tak penzionat nujino potreben. V sedanjem domu pa je koedukacija iz raznih razlogov, izključena. Na to bi se moglo misliti še le pri prizi-davi, ali pa z nakupom kakega sosednega poslopja. Toda v sedanjem času moramo žal to misel opustiti. Ako pa najde UD med uči-teljstvom dovolj razumevanja ter moralne in gmotne opore, pa se more tudi ta zamisel uresničiti mOTda že v nekaj letih.
Nadalje se je sprožila misel, da bi se ustanovila v Mariboru Učiteljska kreditna zadruga po vzorcu kreditnih zadrug drž. uslužbencev. Vsekakor bi bila v Mariboru taka zadruga potrebna. Sklene se stopiti v stik z vsemi sreskimi učit. društvi v območju Maribora, da se zve njihovo mnenje v tej zadevi.
Razpravljale so se še nekatere zadeve glede založbe in penzionata, ter se je doseglo v vseh vprašanjih popolno soglasje.
H koncu poudarja tov. Vauda, da je uči-stvo na podeležlju vse premalo poučeno o veliki važnosti in delu UD za napredek in koiristi šole in učit. stanu. On sam si niti ni mislil, da je to delo tako veliko, vsestransko in tako dobro vodeno. Zato je potrebno najti pota in sredstev, da bo učiteljstvo o tem delu informirano, pa se bo še z večjo vnemo posvetilo delu za naš dom.
Tov. .načelnik obljubi, da se bo tudi to po možnosti zgodilo, zlasti še, ko bo sekcija priredila po vseh sreskih učiteljskih društvih stanovsko gospodarski dan.
Nato zaključi lepo uspeli občni zbor.
JOS. GOSAK, Teharje:
Kmetsko nadaljevalnim šolam
Na širši odborovi seji se je razpravljalo o vprašanju, kako izvesti neko notranjo duhovno vez kmetsko nadaljevalnih šol v zaokroženih gospodarskih notah, da bi se medsebojno popolnjevale in podpirale.
Voditelji kmet. nad. šol bi se o svojih opazovanjih, potrebah, težavah itd. obračali na praktičnega tovariša v bližini, bodisi ustno, bodisi pismeno ali celo po krožkih ter bi tako skušali skupno reševati pereče probleme. Marsikatera navidezna težava bi se razjasnila, prišlo bi do poglobljenega dela, širše zasnove in do vedno večjega ter plodnejšega razmaha kmet. nad.' šolstva.
Problem tega šolstva ni samo didaktiško šolski, ne sloni le na teoretičnih ugotovitvah, marveč črpa iz živega, plodnega življenja, iz katerega jemlje in kateremu daje.
Didaktiški formalizem v kmet. nad. šoli je ena največjih napak; tak postopek vodi k mrtvilu in zatira v kali vse načelne tendence.
Zato so skupni razgovori, sestanki ali vsaj pismene pobude večjega pomena, kot se vidi na prvi pogled. Potrebna pa je ta vez tudi v organskem oziru, da ohranja naš medsebojni duhovni kontakt in prinaša nove oplodilne misli k čim čvrstejši konsolidaciji kmet. nad. šole.
Vsi moramo biti prežeti pravilnih prinr cipov o vzgoji in pouku doraščajoče kmetske
mladine, s katerimi stoji in pade vrednost te velevažne institucije med kmetskim narodom.
Obračamo se zato na vse ob koncu navedene tovariše poverjenike, da storijo svojo moralno dolžnost ter sami iščejo stikov s kmetsko-nad. šolami svojega okrožja, dajejo potrebne pobude ter se v zadevah, ki jih ne morejo sami rešiti, obračajo za odpomoč na odbor.
Začasno je odbor določil naslednja okrožja s poverjeniki:
1.	Prekmurje: tov. Jos. Titan v Puconcih.
2.	Slov gorice — ljutom. srez: tov. M. Wenigerholz v Središču.
3.	Maribor, sreza desni in levi breg: tov. Fr. Kramer v Št. Petru.
4.	Dravograd, Slo ven j gradeč: tov. K. Do-beršek v Prevaljah.
5.	Celje, Konjice, Laško: tov. Gosak, Teharje.
6.	Šmarje, Brežice: tov. M. Verk. Sv. Križ pri Rog. Slatini.
7.	Litija, Novo mesto, Krško: tov. L. Ko-lenc v Zagorju.
8.	Metlika, Črnomelj: tov. I. Čekada, Sinji vrh.
9.	Logatec, Ljubljana okolica: tov. I. Dolgan v Planini.
Potok razprav za izredno skupščino in sporazum v JUU
POSLOVNIK ZA SKUPšTiNE j ZBOR0>VE JUU,
Predlog za varirecfnu skupštinu i. Hi. i$34 u Beogradu. Saglasno primljen na sednici sviju pretsedffika banovinskih sekcija JUU.
Na osnovi čl. 33 pravila JUU predlaže se Glavnoj skupštini ovaj poslovnik za sk-upšti-ne i zborove JUU na odobrenje.
Sastanak delegata i verifikacija njihovih punomočja.
§ 1. Ona j dan u ko ji je skupštiria sazvana svi su delegati diižni biti u zakazano vreme na zakazanom mestu skupštine, a na skupštini moraju Ostati sve dok pretsednik skupštine ne zaključi.
§ 2. Skupštinu okvara pretsednik nadležne organizacijske jedinice. Sekretarske poslo-Ve vode delegati. Spisak skupštinskih sekre-tara predlažu pretsednici sekcija odftosnO sTeskih društava. Skupština izabire sekretare M svaku skupštinu napose na predlog pretsednika skupštine.
§ 3. Več rta početku skupštirte moraju svi delegati predati pretsedniikti svoja purto-močstva, ko j a sadržaju ime korporacije koju delegati zastupaju, datum izbora, žig i dtfugO potrebno. To mora da je vidljivo iz poziva što ga donosi svaki delegat sa sobom.
§ 4. Društva i sekcije dužne su pretsedni-kom predložiti odmah na početku skupščine spisak izabranih delegata i punopravnih, pu-nomočnih članova.
§ 5. Skupština izabire posle toga verifika-cioni odbor, koji se sastoji od 10 članova za glavnu i tri člana za banovinsku skupštinu. Ako se podnosi jedino jedna lista, izbor se vrši aklamacijom, u protivnom tajnim glasa-njem po proporcijonalnom sistemu.
Rezultat izbora utvrduje pretsednik.
§ 6. Verifikacioni odbor bita sebi pretsednika, sekretara i jednog ili više izvestilaca.
Verifikacionom odboru upučuje pretsednik punomočstva, spiskoVe punopravnih članova skupštine i sve eventualne žalbe protiv izbora delegata, i te žalbe moraju da budu pisane. Verifikacioni odbor mora odmah početi sa radom i prvi podneti skupštini izveštaj.
§ 7. Dok je Verifikacijski odbor podneo svoj* izveštaj, pristupa skuipština pretresu toga izveštaj a.
Svaki delegat, dok mu izbor nije eventualno poništen ili mandat osporen, ima pravo prisustvovati i rešavati u skupštini. osim o svome mandatu.
§ 8. Pošto se izveštaj pročita, stavi ja se na ptetres prvo predlog o mandatima koji rtisu osporeni. Debata O njima može da traje najviše po sata a delegati mogu da govore najviše po pet minuta. Posle toga se glasa po tim mandatima u celini. Zatim se vrši pretres o iZVešftaju Verifikacioriog odbora Za poništene i osporene mandate, t. j. ako ima takvih slu-čajeva. Ta rasprava može trajati najviše jedan sat a delegati, čiji Su mandati u pitanju, mogu gbvdriti najviše deset minuta, i ostali pet rrtinrtta. O osporenim mafvdatirtia glasa Se ža sVaki slučaj napose.
Delegati eije mandate skupština nije verificirala moraju napustiti posle glasanja delegatska mesta.
§ 9. Glavni odbor može po potrebi tražiti da delegati dadu pre početka skupštine rtaro-čitu izjavu, da če čuvati ugled i interes sta-leža i organizacije, pošto vati pravila i poslovnik te da če se pokoravati odredbama pret-sedništva te skupštinskog disciplinskog odbora.
§ 10. Slučajevi, u kojima učitelj fie može da bude član iti delegat, vide se iz 15 i 25 člarta pravila JUU.
PreisedništV« skupštine.
§ ll/ Pretse^fliŠtvo sk-fcpštine sačinjavaju: pfeissdnik <k>ti£#e organizacijske >edi#iu€, potpretsednici, sekretar jedinice i na glavnoj skupštini pretsednici sekcija.
§ 12. SkUpSfinske poslove vode posie š-vr-šene verifikacije i potpretsednici, odnosno na glavnoj skuipsfini i pretsednici sekcija po redu kako odredi upravni odbor.
§ 1& Sfiisfetar jedirtice diižart je lrt'ifrti<i seda su skupštinski sekretari na svom mestu, da imaju potreban materijal, da dobiju svu potrebnu prepisku, da vode i blagovremeno predaju zapisnike sa potpisima. Po sporazumu s pretsedništvom on daje i novinarima potreban materijal za izveštaje.
§ 14. Ako ¡koji član skupštinskog časni-štva dade ostavku na svoj položaj smatraee se rešenim onda, kada skupština primi k znanju ovu ostavku1.
§ 15. Dužnost je pretsednika da objektivno i nepristrano vodi sedniee i održava red,, da se stara o urednoin odpravljanju poslova skupštiiiskog sekretarijata, kao i dostojanstvo i bezbednost u skupštini i odborima.-Stara se i za toy da rad u odborima ne zastaje i da se rte prekida
Onaj koji pretSedaVa, ne sme da debatira i glasa.
§ 16. Dužnost sk-iipštinskih sekretafa je, da beleže tok debate, predloge, rešen ja i ishod glasanja, te sastavljaju zapisnike. Zapisnik moraju svršiti do svake rtaredne sedrtice, a potpisuju ga svi.
Skupštinski odborL
§ 17. Za proučavanje predloga i drugih predmeta skupštinskog rada, bira skupština pojedine odbore. Ti su odbori stalni, ili pri-vremeni za proučavanje pojedinih pitanja. Stalni odbori su: 1) verifikacioni; 2) finan-Sijski; 3) odbor za proučavanje izveštaja upra-Ve; 4) skupštinski disciplinski odbor i t. d.
Privremeni odbori se biraju za proučavanje predloga koje predlaže skupštini uprava* odnosno društva i sekcije, kao li za proučavanje ostalih predmeta, za koje skupština smatra, da je potrebno upUtiti ih u naročiti odbor.
§ 18. Svi se odbori biraju po kandidacijo-nim listama, koje moraju biti potpisane po propisima predvidenim za proporciju na osnovi čl. 22 pravila.
Ako bi se podnela samo jedna lista, izbor se vrši aklamacijom. Ako je više lista izttor se takoder vrši aklamacijom, ako fiije ptfše-ban pismeni zahtev za tajno glasanje. Ovaj zahtev fhora da hude' potpisan od onolikoga broja punopravnih članova koliko se traži i za podnošenje liste.
Izabrani se kandidati dele po proporcijonalnom sistemu.
§ 19. Skupštinski odbori imaju po 12 Članova za glavnu skupštinu, a od 3 ao 9 Člana za banovinske skupštine
U pojedinim stručnim pitanjima može uprava Udruženia da odredi posebne eksperte kao izvestioce skupštini.
§ 20. Svaki če odbor izabrati (večinom glasova) sebi pretsednika i sekretara, a o svom radu vodi kratak zapisnik.
Mesto i vreme odborskih sednica objav-Ijuje skupštinsko pretsedništvo posle izbora pojedinih odbora.
Pretsedništvo skupštine dostavlja rtajsta-rijem članu svakoga odbora saV potrebni materijal i prepisku.
Do konstituiranja odbora pretseda u odboru najstariji član.
U zapisnik se urtose imena sviju prisutnih i otsutnlh odborskih članova, pismeno predani predloži, zaključci i ishod glasanja. Skupština može odrediti i rok do koga treba odbor
rešenja, kao i način glasanja te broj glasova za i profiv kod poimeničnoga glasanja i 3) predmeti za koje skimština još posebno reši da se uvede ti zapisnik. U zapisnik se ufrisuju imena g®vo»Hika za i pfotiv, a govoii se ne £išu S Zapisnik, ako ih govornici napisane ne predfože sekretarima odW*afi posle sečnice. Sekretari ih u <om Shičajiti prilož« zapis-iiiku.
§ 30. Zapisnici se po pročitanju overovaju na idučoj sednici. Na predlog delegata mogu se vršiti U Zapisniku }<sptavke, o iefiiii fe'š»Va skupština na osncfvu § 45 ovog poslovnika
§ 31. Pfč što se prede fia drfeVni red pretsednik može da daje skupštini saopštenja K6ja su u veži Sa sfcupšfinskim radom.
§ 32. Pravo govora na skupštinama pro-izlazi iz pravila JUU. Članovima upravnih i niidzotiiih odbora fe stružnim eksperfifriai (nože pfeisednik dopustiti, ti slučaj« poffebe da daju objaišnjenja za- skupštinti u predmetima fcoji se raspfavljafjitf,
§ 33. Niko ne može govoriti na skupštini pre nego što traži i dobije reč od pretsednika.
§ 34. Pretsednik daje reč po redu prhava, izuzimajuči slučajeve kada je ovim poslovnikom drukČije odredeno. Pretsednik može tražiti da še govornici prijavi ju ju i lističima. Prijave za reč beleže se po redu na listama govornika 1 za, 2 protiv i 3 u načelu, i te se sve tri liste prijavljenih govornika objave skupštini pre pričetka same debate.
Članovima Uprave daje se reč uvek, kada je traže u cilju objašnjenja stvari o kojoj se debatira.
O tortie odluČuje pretsednik.
Delegatu koji bi hteo da govori o povredi poslovnika, pravila ili dnevnoga reda, ako ju je primetiO, sa strane pretsedništva ili u ras-praVi daje se reč dok je Zatraži. Njegov govor rnože trajati najviše 5 minuta, a o tomu istom slučaju ne može govoriti više ni jedan drugI delegat.
Ako i posle pretsednikova objašnjenja govornik ostaje pri svom gledištu, da su po-vredena pravrila, poslovnik ili dneVni red, pretsednik odmah predlaže skupštini da bez ras-prave reši to pitanje.
U slučaju da pretsednik pfimeti da se ta pitanja o povredama učestano ponavljaju u cilju smetanja ili odugoVlačenja skupštinskog rada, može on predložiti skupštini, da se takva pitanja više ne pokreču u toku te sedniee. ■Skupština o tome rešava bez rasprave.
Interpelantu, komu je skupština dva puta odbila interpelaciju o povredi pravila poslovnika ili dnevnog reda kao neosnovanu, ne do-puštaju se dalji upiti u tomu pravcu.
§ 35. Delegati se prijavljaju za reč dok ptetsednik oglasi ras^ravu o ovom predmetu.
Kod izveštaja pojedinih odbora prijavljuje se za reč dok se odborski izveštaj najavi skupštini, Prijavljuje se lično, usmeno ili pismeno ili posretstvom drugoga delegata. Svaki prijavljeni delegat dužan je ujedno izjaviti, da li če govoriti za ili protiv predmeta, kao i to, da li če govoriti u ime svoga društva, u ime neke grupe delegata i kolike (ako pretsednik traži, mora predložiti i. pismemo njihova imena), ili u ime svoje lično.
Svaki prijavljeni govornik može svoju reč da ustupi drugom prijavljenom govorniku, ali posle toga nema više prava da traži reč u istom predmetu.
§ 36. Osim članova uprave i izvestilaca u jednom predmetu ne može niko više da govori nego jedamput, osim ako mu to skupŠtftna naročito dopusti na predlog pretsednika.
Pretres u načelu i pretres u pojedinostima smatraju se kao posebni predmeti.
§ 37. Kad rasprava počne, pretsednik če dati reč prvom prijavljenom govorniku za, a potom jednom prijavljenom govorniku protiv, t, j. koliko ih ima. Pretsednik če paziti, da posle jednog govornika protiv dade redovno reč jednom govorniku za, odnosno koji govori u načelu. Izvestilac imade prava na za-ključnu reč u svakoj debati.
Smučarski tečaj
(Nadaljevanje.)
Gotovo je, da tak tečaj zahteva predvsem reda in discipline, vsaj v času, ki je namenjen izključno vežbanju. In poudariti je treba, da so vsi pokazali za red in disciplino kar največ razumevanja. Učiteljeva beseda in ukaz sta zalegla, čim sta bila izgovorjena. Ob sedmih budnica, ob osmih na vežbališču! Ta ukaz je menda zahteval največ samopre-maaovanja. Pa je le šlo. Jutranja gimnastika je dala vsem novih sil in razpoloženje za izdatno dnevno vežbanje na smučeh. Vežbanje se je pričelo pri ¡najprimitivnejših začetnih smuških gibih, to so padanje in vstajanje, preko korakov, vzponov, smuka, pluga, pluže-ve zavore, kristianij, da, plrav nič pretirano, do telemarka. V osmih dneh si vse to prisvojiti ni malenkost. Da pa ne bo kdo mislil, da smo ž deli vsak dan od zore do mraka na enem in istem kraju, naj še omenim, da smo v tem času napravili nekaj krasnih izletov, izmed katerih bosta ostala udeležencem dva v trajnem spominu, im sicer na Mrzli Studenec in Galetovec. Za prvega smo porabili skoraj ves dan. Ni bilo sonca, snežilo je. Toda kdo bi pomišljal? Zasneženi in premočeni, pa tudi utrujeni smo po triurnem dričanju prispeli do kantine, ki je bila dobesedno pod snegom. Najbolj so trpeli oni, ki so vkljub prepovedi postrgali drsni na smučeh, zaradi Česar se jim je sneg obupno kopitil. S posušenimi in na sveže premazanimi smučmi smo se vrnili v poldrugi uri nazaj ha Gorjuše. Strmine in ride v Globači niso prizanašale. Ena smuč se je polomila. Pa kaj zato? Drugo jutro je že z diplomo znova zadričala po
srtegu. In kako ponosna je bila na to! Izlet je zahteval napora, toda nikogar ni bilo, ki bi zamudil večerno predavanje in jutranjo gimnastiko. Izlet na Galetovec nam je pa pokazal vse pokluške lepote gozda, rtapor pa je bil nagrajen s krasnim razgledom. Panorama z Galetovca se ne da opisati. Na nasprotni strani vse Karavanke od Peča do kamrtlških planin, proti vzhodu Mežaklja, Ra-titovee, Blegaš vse do Krima, pfoti jugu dolga vrsta Črne prsti, na zahodu pa je stal ve-hec triglavskega pogorja nekoliko závit v meglo. Smuknili smo po senožetih in v mraku smo bili doma — na Gorjušah. Nedeljska karavana tridesetih smučarjev je bila kaj im-pozantná. Mnogo jih je bilo, ki so se vozili prvič na smučeh k maši. Na koru smo pomagali vnetim gorjuškim pevcem s tenorji, soprani in basi, zaradi česar je bila vsa pozornost cerkve obrnjena na kor. Edinstveno silvestrovanje, ki je bilo tudi v tečajnem programu, bo ostalo váem nepozabno. Torkarje-va domačija je žarela od veselja in razpolo-ženosti. Kd je velik kravji zvonec oznanil polnoč in prihod novega leta, je izšel zvezek glasila gorjuških smučarjev. Te »cajtunge« nosijo do malega vso zgodovino učiteljskega smuškega tečaja. List je bil bogato ilustriran, pa tudi pesmi, posvečenih raznim genialnim tečajnim smučarjem, ni primanjkovalo. Malokdo se je spomnil na jutranjo gimnastiko, in kdor Se je, se je vdal v božjo voljo.
Poseben del tečajnega programa so tvorila večerna predavatija. ki so imela po svoji snovni plati predvsem ta namen, da so pokazala in odprla pot do Vseh tistih spoznanj in vrlin, ki so nujno potrebna vsakemu pravemu smučarju. Preko zgodovine smučanja na splošno in še prav posebej zgodovine smu-
da podriese izveštaj. Ako se odbor ne drži
«o^at roka, ifi ffema kvortim, ifi tuje za md
sposoban, može skupština izabrati nov odbor.
Odihor može da radi,- ako je piisutno 2/> odbotfsfcih članova.
Zaključci Su ptfftopravlri aktf giasa z« ftj ifi rtatpotovična večina pristftnih Članova; ako' je jledifiafci feroji glasova Za i protiv, smatra se da je predlog primljeir.
Na mesta odborskih Članova, koja se uprazne odrekom, dolaze na listu, odnosno p*"6tsedrrik inienuje nove,- Otkionjerije iz'Wa smatra se opravdanim samo onda, ako se is-kaže odmah posle izbora.
§ 21. Kada odbor završi svoj rad, izabere je^ffitfga ffi više izvestilaca, koji ce u skupšfini citati izveštaj i predlog odbora.
U slučaju, kad se odbor podeli «a večinu i matajinu, obe strane imaju svoga izvestioca.
Odvojena mišljenja bilo u načelu ili kod pojedinih pitanja o kojima se u odboru re-šava< a koja se predlože i obrazloži, izneče' se zajedno sa izveštajem večine pred skupštinu, gde to može da braiii. član odbora koji se tako odvojio u mišljenju.
Odbor je dužan predati svoj izveštaj skupštinskom pretsedništvu najkasnije pola sata po završenom pretresu* U odborskim za-pisnicima se m<3ra uvesti početak i svršetak odborskih sednica.
§ 23. Odbori mogu u pojedinim pitanjima putem svojih pretsedinika saslušati uprava ako to traži jedan! član odbora.
§ 24. Za sedniee treba Spremiti naročite prostorije, da ne budu smetani u radu.
Na Jokafirtia gde zasedaju odbori mora biti Označeno ime odbora i imena izabranih članova OVOg odbora.
§ 25. Sedniee odbora vrše se kada plenum ne radi, a u vreme kada radi plenum onda ako to skupština odobri.
Sedniee skupštine.
§ 26. Sedniee skupštine otvara i vodi pretsednik. mogu ih voditi i potpretsednici, ili na glavnim skupštinama pretsednici sekcija po odredbi pretsednika.
Pretsedavajuči vodi brigu, da skupština radi tačno po pravilima i poslovniku i da se stalno očuVa potpuni red.
§ 27. Sedniee su za članove JUU javne, kako odreduju nadležna pravila JUU. Ali se one mogu pretvoriti i u tajne, kada to u op-čem interesu zahteva pretsednik skupštine ili uprava, zatim na banovinskim skupštinama hi a na glavnim Yt delegata, i ako to skupština zaključi. O oVom predlogu glasa se bez debate. Predmeti o kojima se bude sa-vetovalo u tajnoj sednici pretresače se, ako bude potrebfio, i u odborima tajno, pa to i ostale tajrtOfh za sve. osim za punopravne članove skupštine. Ako še komu delegatu dokaže, da nije očtivao tajnu. može ga skupštinski disciplinski odbor izključiti od daljnih tajnih sednica, ili ga predati Staleškom sudu da postupa protiv njega.
Izjave, predloži i izveštaji uprave na tajnim sednicama mogu se predati staleškoj i ostaloj javnosti jedino dopuštenjem uprave.
§ 28. Dnevni red skupština sastavljaju nadležni odbori u smislu odredaba pravila JUU. Dnevni red može promeniti jedino skupština posebnim zaključkom. Predmeti po dnevnom redu, koji se nisU mogli rešiti na jednoj sednici postavljaju se rta prvo mesto u dnevni red naredile sedniee. Ako se dnevni red nije mogao proVesti zbog ttemanja kvo-ruma može pretsednik zaključiti skupštinu i pre svršetka dnevnog reda. No delegati imaju pravo tražiti od pretsedništva da se pre toga ustanovi kvorum.
§ 29. Zapisnik skupštine vodiče izabrarti sekretari redom koji odredi pretsednik. Za-pisflici se čitaju početkom svake naredne skup-štinske sedniee, ukoliko § 45 ovog pravilnika ne dopušta drugačije. U zapisnik se beleže: 1) saopštenje pretsedništva i uprave, 2) predmeti o kojima je skupština rešavala i njezina
čanja pri nas smo slišali zanimive stvari o smuški opremi, pri čemer se je gledalo predvsem na to, da se uporablja pristna domača smuška terminologija o vrstah snega, iflažah irt. mazanju smuči, pdtem o alpskem smučanju, nevarnostih v gorah, ki preže dan na dan in katerih žrtev lahko postane vsak, ki hodi po kraljestvu belih žena nepoučen in z zaprtimi očmi, po čemer smo prišli do prve pomoči, kateri je bil namenjen ett večer za teorijo, drugi za prakso. Skoraj romantično razpoloženje je bilo vsak večer v Gorjuški šoli, ko so posedli šolske klopi — sami učitelji in učiteljice irt so ob svitu petrolejke pazljivo poslušali. Še to naj bo omenjeno, da so se vahilu odzvali tudi domačini, kateie je predvsem zanimala prva pomoč.
Predzadnji dan smo imeli priprave za lov na lisico. Senzacija dneva. Izbrali smo najboljši par, ga opremili z repi, za kar so služile navadne rute in ga pognali skozi špalir zasledovalcev, ki ini štedil s kepami. Pol ure za tem so bili Spuščeni zasledovalci. Solnce je prijetno sijalo in omogočalo razgled in zasledovanje. Med tem, ko so lovili lisico in lisjaka, so pripravljali pri Torkarju past. V sneg so skopali meter in pol globoko, tri metre dolgo irt/ en meter široko jamo, jo pokrili z vejami in nanje nasuli snega, da se ni nič ločila od okolice. Na obeh straneh jame je bil meter visok sneženi zid. Past je bila pripravljena. Sledilo je mrzlično ugibanje, kako se bo odločila usoda lisice in lisjaka; Po dveurni gonji pridejo prva poročila: Lisica ujeta. Kmalu za tem: Lisjak se je ujel. Svečan sprejem je bil pripravljen. Morala sta skozi snežna vrata, pri čemer jima je seveda zmanjkalo tal in oba sta ostala v pasti. Takrat je pričelo deževati snega od strani irt vzviška
kakor na sodnji dam. Zmagovalca prav za prav — zmagovalki, sta prejeli nagrado, vsaka po eno ^ klobaso.
Zadnji dan! Slovo. Težko je bilo. Gorju-šanom, s katerimi smo živeli v naravnost bratskih odnošajih, je bilo morda še težje kot nam. Tako dobrih ljudi ni mnogo na svetu. Vsak je nesel s seboj kakšert spominček z Gorjuš. Ali cedro ali jurčka, aH tabakiro, če pa tega ne, pa coklce. Same gorjuške speciali-tete. Naše vrle kuharice pa so maredile še vsakemu pristni gorjuški pušelc. Za odhodni-co smo zapeli našo gorjuško himno:
Moj fantič je v Gorjuše vandrov ...
naš Torkaf je njegov patron ...
Moj fantič je v Gorjuše vandrov...
moj fantič se je smučat šel...
Zastonj sem ga doma čakala ...
v Gorjušah si je drugo zbral...
Preko Ogorelka in Mrzlega Studenca smo se vrnili na Bled, kjer nas je čakal že naš dobri Peter z vso prtljago. Zapeli smo tisto: »Oj zdaj gremo... nazaj še pridemo.« Peter si je obrisal solzo, krepko stisnil vsakemu roko in šel počasi, pred volom stopajoč, nazaj — v Gorjuše.
Blejski zvon želja se je oglasil. Prisluhnili smo mu. Naše želje so bile: Prihodnji božič spet ina Gorjuše. Takrat pa. če Bog da, bo stal v tem prelepem pokluškem raju — učiteljski smučarski dom.
Šef -f mah.
§ 38. Ako delegat fraži reč radi ispravke svoga navoda, koliko je ta j dao povoda kak-vom nesporazumu, ili izazvao potrebu lične odbrane, onda če mu se dati reč odmah^ po svršetku govora prethodnika. U tom slučaju govornik ne može govoriti duže od 5 minuta, i može pored lične odbrane ispravljati samo pogrešeno navedene činjenice iz svoga govora.
Koliko pretsednik smatra da dotični delegat nije izazvan drugim govornikom, on mu neče dati traženu reč. Ako delegat nije zado-voljan pretsednikovim rešenjem, o stvari od-lučuje skupština bez rasprave.
Ako je više govornika izazvatno na lično odbtanu ili ovakva objašnjenjd, pretsednik če ifn davati reč po redu prijave.
Ovim se paragrafom ne mogu koristiti delegati koji su prekidanjem i upadicama iza-zvali govornika da o njima govori, odnosno da na njihov izazov reagira. Svaki govornik u pravilu mora govoriti s mesta odredenoga za izvestioce, osim kada govori o poslovniku ili u ličnoj stvari, odnosno «ko daje kratka objašnjenja i pitanja tada, može da govori i sa svoga mesta.
§ 39. U nacefnoj raspravi govori delegata koji govore u dme grupe mogu trajati najduže 20 minuta, govori ostalih delegata mogu trajati najduže 5 do 10 minuta. U posebnoj raspravi mogu govori delegata koji govore u ime grupe trajati najduže 10 minuta, a govori ostalih delegata 5 minuta.
U ime jedne te iste grupe mogu govoriti u istoj stvari najviše dva delegata.
Pod grupom se razume najmanje 10 delegata, čija imena predlaže govornik zajedno s prijavom za reč, i to pismeno i sa potpisima onih u čije ime govori.
§ 40. U načelnoj debati može skupština zaključiti u slučaju potrebe, koliko če vremena trajati specijalna debata. Ovo se odlučuje bez diskusije. Na predlog iU delegata glavne skupštine, 30 delegata banovinske skupštine i 15 članova sreške skupštine može skupština večinom glasova rešiti da se rasprava zaključi. Pre toga imaju pravo govoriti još po jedan delegat za i protriv, te izvestilac i pretstavnik uprave.
§ 41. Govornik može govoriti samo o pitanju, koje je na dnevnom redu. U govorima se ne mogu dirati stvari privatnoga života i ličnih prilika, kao ni medusobnih zvaMčndh odnosa.
U debati je zabranjeno doslovno čitanje govora ili referata. Isto tako je zabranjeno iznošenje dokumenata koji nemaju veze s predmetom. Pretsednik poziva govornika da se drži predmeta, ako se od njega udalji. Posle drugoga poziva a prilikom trečega slučaja oduzima pretsednik govorniku reč.
Osim pretsednika niko drugi ne može pre-kidati govornika niti ga opominjati na red.
Zabranjeno je svako 6metanje slobode govora.
Ko smeta slobodu govora, pretsednik ga poziva na red, i to se beleži u zapisnik. Ako to čini koja grupa, označuje se u zapisnik i ta grupa.
§ 42. Sednice skupštine zaključuje pretsednik uz njezin pristanak, objavivši dnevni red, dan i sat naredne sednice.
Red poslova u sednici.
§ 43. Sreske i banovinske skupštine po-činju čitanjem zapisnika prethodne sednice, ako zapisnik nije overovljen po skupštinskim overovačima kojih ie u tom slučaju 3—5. Svaki punopravni član skupštine ima pravo pregledati zapisnik prethodne sednice. Na pitanje pretsednika, da H ko šta ima da prlmetl na zapisnik, ako nlko nista ne primetl, pretsednik objavljuje pre prelaza na dnevni red da je zapisnik primljen. Na glavnoj se skupŠtini u pravilu čitaju zapisnici,
Ako ko dade primedbu zapisniku, onda se postupa po §§ 29 i 30 ovog poslovnika. Debata o zapisniku može da traja najviše lA sata.
Drobii iz učiteljske torbe
(Nabral —nč—)
Naše časopisje je povsem spregledalo dogodek, ki so ga pa zabeležili vsi zagrebški listi; z rešenjem vrhovnega sodišča je bil končan spor okrog imovine, ki je bila last bivšega Saveza hrvatskih učiteljskih društev. Kasacijsko sodišče je odločilo, 'da je po likvidaciji SHUD njegov pravni naslednik zagrebška sekcija JUU. Ta je sedaj že nastopila pravice do »Hrvatskega učiteljskega doma« na trgu kralja Aleksandra in »Hrvatskega učiteljskega konvikta« v Klaičevi ulici. Bratski zagrebški sekciji JUU pa je bila izročena db tej priliki tudi ostala imovina, ki jo je bivši likvidacijski odbor SHUD izročil za čuvanje okrožnemu sodišču (hranilne knjižice, blagajniške knjige, gotovino i. dr.) Sekcija JUU je pričela te dni že s popravljanjem Hrvatskega učiteljskega doma. koder so nai-poprej uredili učiteljsko čitalnico. Na pomlad
pa bodo temeljito preuredili obe svoji stavbi. •
Slovaška Matica je največja prosvetna ustanova naših severnih bratov Slovakov. Praznovali so nedavno 70 letnico njenega obstanka. Zanimivo je, da je M. S. 1. 1875. madžarska vlada razpustila, njeno imovino v znesku več stotisoč goldinarjev pa zaplenila in osnovala iz te vsote v Budimpešti društvo za pomadžarcnje Slovakov. Nad tem se je zgražal ves kulturni svet. Madžarski teror pa ni uničil pomembne narodne institucije, ki si je postavila za cilj širjenje prosvete. proučevanje Jezika In zbiranje narodne folklore. Danes šteje Slovaška Matica sedem centralnih
§ 44. Pre prelaza na dnevni' red, uprava i pretsedništvo odgovaraju na interpelacije predane po pravilniku. Rasprava na kratka pitanja može da traje najduže % sata, a o saop-štenjima se ne vodi debata.
Uprava može davati svoja saopštenja na sednici u svako vreme-
Podnošertje predloga za skupštinu.
§ 45. Predloge skupštini mogu podnositi društva i sekcije kao zaključke upravnih odbora 1 zborova, te izvršni, upravni i glavni odbor.
Svaki predlog mora da bude podnesen pismeno sa obrazioženjem i na vodom zaključka sreske ili banovinske ili glavne skupštine, i kao i s ishodom glas-anja o tomu predlogu.
Delegati mogu podnositi svoje posebne predloge samo pismeno, isto ako ih sopotpiše na glavnoj skupštini 50, a na banovinskoj i
in 137 krajevnih odborov.'Vsega članstva pa je preko 20.000. Ima 3.000 krajevnih knjižnic in v njih 150.000 knjig. Zlasti uspešno delo je razvila MS po ustanovitvi ČSR. Po prevratu so imeli nad 10.000 predavanj ter 1000 akademij in raznih svečanosti. Gledališka centrala Slovaške Matice beleži, da prirejajo v njej včlanjeni diletantski odri letno Čriez 4.000 predstav.
Lepe številke kažejo sijajen kulturni razmah, od kar se je Slovaška rešila budim-peštanskega tiranstva in ji je v ČSR omogočeno svobodno kulturno življenje. Odveč bi bilo poudarjati, da je Slovaško učiteljstvo med najbolj agilnimi delavci in funkcionarji v M. S.
Pred dmevi so priobčili prestolniški dnevniki osmrtnice za trgovcem Vasom Dukovi-čem; ki jih je podpisal: »Zadužbinski odsek ministrstva prosvete«. Za naše prilike vsekakor neobičajen pojav. Globlja stran te zadeve pa je taka-le:
V vzhodnem delu naše države imajo šole in ostale kulturnoprosvetne ustanove mnogo, mnogo naklonjenih podpornikov. Domala vsaka šola ima po enega ali več »dobrotvo-rov«, ki so s svojimi volili podprli razmah prosvete.
Svojih domačih krajev pa dobrotvori ne pozabljajo niti takrat, če jih je življenjska pot zanesla daleč od doma, čez veliko lužo, kjer jim je zasijala srečna zvezda. Tipičen primer prosvetnega podpornika nam nudi Vaša Dukovič iz Risan,v Boki Kotorski, ki je pred tedni umrl v Denveru v državi Koloradu (Združene države Severne Amerike). Kot sin majhne trgovske družine je obiskoval najprej osnovno šolo v domačem kraju.
sreskoj */» punopravnih članova; po potrebi pretsednik ima prava da ustanovi taj broj glasanjem.
Predlogi upravnih odbora, društava i sekcija moraju biti predani najmanje 10 dana pre skupštine; izuzimaju se odluke banovinskih skupština, ako se ne drže barem deset dana pred glavnu skupštinu.
§ 46. Svaki predlog upučuje pretsedništvo nadležnom skupštinskom odboru.
Za opširnije predloge mogu se izabrati naročiti odbori po odredbama ovog poslovnika, ¡jkiipitina rešava za svaki »lučaj na pose.
Kad predlog i izveštaj dode na dnevni red, o njemu se prvo otvara načelna debata. Po tom se glasa, da li sc predmet u načelu prima ili ne prima.
Ako se predlog u načelu pnrima, skupština raspravlja njegove pojedine odeljke (glave), o po tomu se ponovno glasa o predlogu u celini.
Za tem ga je stric poslal v svet, da izpopolni nauke v trgovski stroki. Sreča mu je fc^la mila. Ustanovil se je v Denveru, glavnem mestu države Kolorado, koder je začel uspešno trgovati. Poštenemu in vrlemu Jugoslovanu pa so sčasoma ponudili tudi vodilna mesta v raznih denarnih, trgovskih in industrijskih zavodih. Med svetovno vojno je pomagal Ju-goslovenskemu odboru in je bil med največjimi dobrotniki, ki so pomagali graditi Jugoslavijo. Po vojni je bogato podprl svojo ožjo domačijo. Občini Risan je dal na razpolago mnogo denarja, da je lahko zadostila svojim potrebam. Večen spomenik pa mu je zgradba »Narodni dom«, koder imajo svoje prostore vse domače risanske nacionalne ustanove. Preveč bi bilo naštevanja, če bi hoteli navesti vse podpore cerkvam in samostanom, zabeležimo pa naj, da je ustanovil Dukovič »zadužbino«, ki jo Opravlja naše prosvetno ministrstvo ter znaša 5 milijonov dinarjev. Iz tega zneska se šola letos 50 gojencev, ki posečajo najrazličnejše učne zavode. S svojimi velikodušnimi štipendijami, ki omogočajo mladini iz Zetske banovine nadaljnje šolanje, si je postavil večkratni dolarski milijonar najlepši spomenik. Prav zato mu je naročil zadužbinski odsek našega prosvetnega ministrstva časopisne osmrtnice, da proslavi s tem spomin našega velikega narodnega dobrotnika.
*
Na zbliževanju z bratsko Bolgarijo delujejo vse maše prosvetne ustanove. V SSS je bilo sprejeto že tudi bolgarsko telovadno društvo »Junak«. Zadnjič so posetile Beograd bolgarske intelektualke, katerim so priredili prisrčno pozdravno manifestacijo na Kolarčevi univerzi. Kakor doznavamo, so se
tehnična konferenca za vpeljavo esperanta v šole. Ta konferenca je vzbudila veliko pozornost vseh javnih krogov. Naslednje leto se je vršila slična konferenca v Benetkah. L. 1925. je Mednarodno Esperantsko Udruženje (Universala Esperanto Asooio) organiziralo dve slični konferenci v Parizu. Prva se je ba-vila s vprašanjem »Esperanto in znanost«, druga pa, pod predsedstvom Trgovske Zbornice v Parizu, je sklicala trgovske kroge, da obravnavajo o tem vprašanju. 400 trgovskih zbornic je poslalo svoje zastopnike, navzoči so bili delegati raznih gospodarskih udruženj, zastopani so bili velesejmi in II držav je poslalo na to konferenco svoje vladne zastopnike. Na to konferenc® so vabljeni vsi: trgovske zbornice, predsedniki velesejmov, gospodarska udruženja vseh vrst, trgovske šole, strokovne organizacije, tujskoprometne organizacije, paroplovne in zrakoplovne družbe, radio-družbe, hotelirji, potem šole vseh vrst od najnižjih do najvišjih, filmska podjetja, učiteljska in profesorska udruženja, prosvetna društva itd. Ta konferenca naj pokaže vedno večje zanimanje za esperanto in u gladi pot v šole. Dunajska radio-postaja bo vsako sredo zvečer (21—22) objavljala važne novice glede te mednarodne konference.
Osebne zadeve
—i Napredovali so učitelji(-ce): v IX. skupino: Kutin Elizabeta iz Boh. Bistrice; Žnidarčič Anzelma iz St. Vida; Kramer Franc iz Blance; Bizjak Mirko iz Gor. Radgone; Novak Matilda iz Prevorja; Kraje Justina od Sv. Antona; Keržin Štefan iz Krvave peči; Slokar Rastislav iz Bogojine; Kosovič Suzana iz Beltincev; Rihar Rozalija od Sv. Miklavža; Korban Anton iz Fokovcev; Dolžan Egidija iz Vač; Mrše Rozalija iz Tržišča; Podboj Stanislava iz Zibike; v VIII. skupino: Vardjan Vida iz Podzemlja; Kodrič Leopoldina od Sv. Marjete ob Pesnici; Gaber Ana iz Št. Vida pri_Planini; Horvat Albina iz Dol. Lendave; Roje Anzelma iz Hotize; Šinko Justina iz Križevcev; Kus Marija iz Loma; Ornik Cecilija iz Sv. Vida; Potočnik Sonja iz Petrove; Štiglic Jožefa iz Rečice ob Savinji; Žen Vladimira iz Toplic; Drobnič Angela iz Loškega potoka.
Učiteljski pravnik
•
—§ Kazni zaradi neopravičenih šolskih zamud. V zadevi postopka pri odmeri in izvršitvi kazni za neopravičene šolske zamude je odločilo ministrstvo prosvete z odločbo z dne 1. januarja 1934 O. N. br. 82.114 za primere, da Ostane rubežen brezuspešna, ker kaznovana stranka nima nobenega premoženja in stranka tudi ne pristane na izpremem-bo-denarne kazni v delo na šolskih ali občinskih poslih nastopno:
»Točko 8 razpisa ministrstva prosvete O. N. br. 12.087 z dne 23. feb. 1933 (IV No 4011/1) je tolmačiti sledeče:
Siromašni roditelji in skrbniki, kateri nočejo ali absolutno ne morejo plačati kazni v denarju, morajo denarno kazen odslužiti na občinskih ali šolskih poslih, računajoč višino dnine, kakor je to določeno v zadnjem odstavku točke 8 razpisa ministrstva prosvete O. N. br. 12.087 1933.«
Iz navedemo odločbe ministrstva prosvete sledi z ozirom na zadevna določila § 61. zakona o narodnih šolah, da je pristopiti k izvršitvi kazni z delom na šolskih ali občinskih poslih ne glede na to ali ubožni starši pristanejo na izpremenitev denarne kazni v delo na občinskih ali šolskih poslih.
—§ Ali dobi šola za čas od 1. I. 1933. do 31. III. 1934. dvanajstine? A. A. v B.
Odgovor: Ker znaša Vaš šolski proračun za 1. 1933. Din 9500'—, je upravna občina
že tudi podvzeli koraki za zbližanje med našim JUU in BUS Jugoslovenskim učiteljskim udruženj em in Bolgarskim učiteljskim Sva-zom. Tega koraka bo vesela vsekakor vsa naša in bolgarska nacionalna javnost.
•
Nekaj številk iz prosvetnega življenja v sosednji Bolgariji. V letih 1879. do 1888. je bilo le 1936 osnovnih šol, danes pa imajo: 2 univerzi, (ena je državna in ima nad 5.000 slušateljev. Univerza ima vse fakultete, razen tehnične). V Sofiji imajo tudi Umetniško in pa Muzičko šolo, Višjo zadružno šolo in dve Visoki učiteljski šoli (odgovarjata našim Višjim pedagoškim šolam). Ostalih prosvetnih zavodov je v državi (kakor kažejo zadnje številke): 98 gimnazij z 31.389 dijaki, 170 gospodarskih, šol — 20.000 gojencev, 36 strokovnih šol s 5.300 dijaki, 1258 progimna-zij s 134.342 učencev, 5700 osnovnih šol s 477.000 učencev. Za primerjavo maj služi ta ugotovitev: Leta 1880. je bilo pismenih prebivalcev 2'1%, leta 1932. pa je poraslo število na 57*86%. (Statistika z dne 1. jan. 1932 izkazuje v kraljevini 6 milijonov prebivalcev, 85% od tega je Bolgarov, 350.000 je Turkov, ki so se pa že naturalizirali.)
Izmed važnejših kulturno-prosvetnih ustanov navajam: Bolgarsko kraljevsko akademijo, Bolgarski arheološki institut. Bolgarski narodni arheološki muzej. Bolgarski etnografski muzej. Kraljevski prirodoslovmi muzej, 23 bolgarskih mest pa ima lastne muzeje, koder hranijo starine iz najdavnejših časov bolgarske zgodovine ali pa iz zgodovine drugih narodov, ki so živeli na ozemlju današnje Bolgarske.
SploSne vesti
—	Sklep I. polletja na narodnih šolah in proslava Sv. Save. Po odredbi kraljevske ban-ske uprave je zaključek prvega polletja zadnjo soboto v januarju z razdelitvijo dijaških knjižic po rednem pouku ob 11. uri pri dopoldanskem. odnosno ob 15. uri pri popoldanskem pouku. Ker pade letos zadnja sobota v januarju na 27. januarja, katerega dne se ima vršiti ob pouka prostem dnevu tudi proslave Sv, Save, je odrejeno, maj vsa šolska vodstva združijo zaključek L polletja s proslavo Sv. Save. Po službi božji naj se vrši primerna proslava skupno za vso šolo in občinstvo, po proslavi pa je razdeliti mladini dijaške knjižice.
-— Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani bo izdala v začetku leta 1934. »Stalež šolstva in učiteljstva ter prosvetnih ustanov v dravski banovini po stanju 1. januarja 1934. Stalež bo obsegal vse šole, tečaje in prosvetne ustanove v banovini s podrobnimi podatki krajev, šol, tečajev in učiteljstva s statistiko vseh kulturnih ustanov v kraju, srezu in banovini.
—	Šolski časopis. Odbor za sestavo poiz-kusne številke šolskega Časopisa pri sekciji JUU za dravsko banovino prosi vse tovariše in tovarišice, ki žele sodelovati v tej številki, ki bo izšla v prvi polovici letošnjega marca, naj dostavijo rokopise na naslov tov. Jožeta Župančiča, učitelja na osnovni šoli v Litiji. Rok do 1. februarja t. 1.
—	Strelske družine so dobile svojo koračnico. Pred kratkim je izšla nova slovenska skladba »Strelska koračnica« Za moški zbor, katero je skomponirala na besedilo g. A. Mohorja, tajnika strelske družine v Mariboru, profesorica drž. učiteljske. šole Ervina Popas v Mariboru, in jo tudi sama založila. Skladba je bojevita, melodiozna in lahko izvedljiva, da jo zamorejo proizvajati tudi podeželske strelske čete. Z ozirom na dejstvo, da je to-rai skladba namenjena strelcem in je nosi-teljica jugoslovanske macionalne ideje, jo vsem strelskim družinam toplo priporočamo. Da je nabava v večji množini tem lažje mogoča, je Cena izvodu le 5 Din. Dobiva se v samozaložbi skladateljice v Mariboru, Maistrova 3.
—	Narodne pesmi z napevi. Nabral in uredil za štiri enake glasove Janko Žirovnik. Druga preurejena izdaja v dveh zvezkih. — I, zvezek. — Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1933. Pred več nego 50 leti je takrat mladi, za vse lepo in dobro navdušeni, vsestransko delavni učitelj Janko Žirovnik na pobudo glasbenega učitelja skladatelja Antona Nedveda zbiral narodne pesmi, ki so v kratkih presledkih izšle v 4 zvezkih žepne oblike. Znani Žirovnikov pevski zbor v Št. Vidu nad Ljubljano je pridno in vztraj-
no gojil narodno pesem in z njo žel velike uspehe. Žirovnikove zbirke narodnih pesmi že nekaj let ni več dobiti na knjižnem trgu. Na pogosto povpraševanje po njej je Učiteljska tiskarna v Ljubljani založila drugo, pomnoženo m preurejeno izdajo v dveh zvezkih male osmerke. Prvi zvezek je ravnokar te dni izšel. V njem je 123 narodnih napevov na 183 straneh. Vse pesmi so sestavljene za štiri moške glasove v prosti, enostavni harmoniza-ciji brez vseh modernih primesi in izumetni-čenj tako, kakor jih poje naš preprosti narod, kakor jih pojo naši fantje v poletnih večerih na vasi, pri ženitovanjih, gostijah ali k naboru grede. Cena kartoniranemu I. zvezku je 50 Din, v polplatno vezanemu 56 Din.
— Blagajniške knjige za krajevne šolske odbore. Upravitelji, poslovodje in blagajniki krajevnih šolskih odborov sprašujejo po novih blagajniških knjigah, ki bi bile v skladu s predpisanimi tiskovinami za sestavljanje proračunov in obračunov. Dobili smo pojasnilo, da so bile do sedaj predpisane le nove tiskovine za proračune in obračune. Za poslovne knjige pri krajevnih šolskih odborih ni bila podana še nobena odredba. Kakor smo se informirali, je zadeva v proučevanju in bodo prejela šolska upraviteljstva in krajevni šolski odbori svoječasno potrebna navodila.
—	Šolskim vodstvom oddaja »Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani« za čtivo pri pouku iz sadjarstva in vrtnarstva posamezne številke »Sadjarja in vrtnarja« po znižani ceni 100 številk za 10 Din. Naročite čim prej in naznanite, po koliko želite enakih številk. Sezite hitro po ugodni priliki, dokler je še kaj zaloge in izbire. Večjim naročnikom se bo dodalo nekaj jubilejnih številk za pridne in revne učence.
—	Stalež vsega šolstva in učiteljstva ter
kulturnih ustanov v dravski banovini se pripravlja in ga izda ter založi Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani v začetku marca t. 1. Ker bo vseboval »Stalež« osebne podatke in kulturni pregled vasi, sre-za in banovine, ne dvomimo, da si ga naroči sleherna šola, pa tudi mnogi posamezniki.
—	Esperanto v šole in prakso. Že v več
državah je esperanto vpeljan v šole kot neobvezen predmet. Ko bi se pa esperanto vpeljal v vse šole kot obvezen predmet, bi se koristi niti preceniti ne dale. Pomislimo samo. koliko jezikov mora znati vsak, ki ,se peča s trgovino, industrijo. Zato se je že večkrat sprožila misel, vpeljati kak mednarodni jezik kot obvezen jezik v vse šole v vseh državah. Že pred Društvom inarodov se je to vprašanje načelo (L. 1922.), pa stvar je bila črtana z dnevnega reda. Ni pa seveda s tem zadeva bila odpravljena s sveta. L. 1922. se je na pobudo dr. Privat-a sklicala naučno-
dolžna prispevati za proračunsko dobo, t. j. od 1. I. 1933. do 31. III. 1934. znesek 9500 Din in tri dvanajstine t. j. Din 2373'—, skupaj Din 11.873"—.
—§ F. M. v S. Banovinski dokladi na uslužbenski davek niso podvrženi prejemki za stanarino, kurivo in nagrade, po členu 97. zakona o uradnikih, ki se glasi: Prejemki drž. nameščencev in upokojencev so oproščeni vseh samoupravnih doklad.
niški smuški svet, bo to razumel. Popoldne smo se dobre volje kot še nikoli poslavljali od tov. upravitelja in gospe soproge ter njunega sladkega medu, s katerim smo bili pogoščeni. V Ljubljani pa smo se na glas smejali vsem tistim, ki so se zbali dežja in ostali doma.
Vsled nestalnega vremena bomo vsakokrat javili nedeljski izlet v dnevnem časopisju.
Mladinska matica Šolski radio
-mm S. 7. seje M. M. dne 18. t. m.
1.	»Udruženju za dječju književnost« se
pošlje po 1 izvod »Našega roda« in po en izvod lanskih rednih publikacij za mladinsko knjižnico in čitalnico, ki se je ustanovila v Zagrebu.
2.	Odgovorilo se je na spis sreskega društva Maribor mesto, kjer se odbor toži, da prinaša »Naš rod« preveč snovi o morju.
3.	Obravnavale so se vse točke iz zapisnika seje odbora za sestavo poizkusne številke šolskega časopisa.
4.	V zadnjih 3 mesecih se je razprodalo iz zaloge 3088 knjig. Da se pospeši inadaljnja razprodaja, se je sklenilo natisniti nov reklamni list, ki se razpošlje vsem šolam in vsem knjižnicam. Poskrbi se tudi za reklamo v »Narodni prosveti« in »Tovarišu«. Isto tako se pošlje tudi na vsa hrvaška sreska društva dopis z reklamnim listom. Večjim naročilom se bodo dodale brezplačne knjige za revne učence.
5 Seja literarnega odseka za razpisane nagrade za izredno publikacijo se bo vršila v teku enega tedna.
6. V kratkem se objavi razpis nagrad za redne publikacije.
—mm Ribičičeva knjiga »Mihec in Jakec«
izide v kratkem v hrvaškem jeziku v Zagrebu. To je drugo delo M. M., ki se prevaja.
Od 27 knjig in 4 letnikov »Našega roda«, ki jih je izdala doslej M. M., je popolnoma pošlo že 12 knjig in 1 letnik »Našega roda«. Od nekaterih knjig imamo le še nekaj izvodov.
V zalogi so še broširane po Din 2'50, vez. po Din 5'— tele knjige:
Kresnice IV., Pipan: Kako smo delali radio, Bevk: Lukec in njegov škorec, Skulj: Vrtnaričice in Ribičič: Miškolin.
Broširane po Din 3'50, vez. po Din 6'—:
Kresnice II., Kresin,ice V., Kresnice VI., Magajna: Brkonja Čeljustnik, Deržaj-Černe-jeva: Za vesele in žalostne čase (v štiribarv-nem tisku), Kmetova: Lovci na mikrobe.
Od izrednih publikacij so še v zalogi Lovrenčičevo t»Tiho življenje« z Jakčevimi ilustracijami, kart. po 6 Din, polpl. 9 Din, vez. v platno po 12 Din.
Čermelj: »Nikola Tesla«, kart. po 20 Din, vez. v polpl. po 24 Din, v platno 28 Din.
Ribičič: »Miklavževa noč« z Bambičevimi 4 barvnimi ilustracijami, kart. po 12 Din, vez. po Din 16'50.
Prav tako so še na razpolago I., II. in IV. letnik »Našega roda«, vezani v polplatno po 21 Din.
Ako naroči vsaka šola za mladinsko knjižnico le po 5 do 6 knjig — bo zaloga razprodana! Sezite po lepih in dobrih knjigah.
Ekskurziiski odsek
DRUGI SMUČARSKI IZLET EO.
Smejali so se nam, ko smo se v soboto zvečer zbirali na kolodvoru. Dež ni hotel prenehati. Skoro smo oklevali, da-li bi šli ali ne. Pa smo se vendarle odločili. Gorjuškim smučarjem tudi dež ne vzame dobre volje. V Pre-serju smo izstopili. Dež. Desetorica je v zmernem tempu sopihala v breg. Dež, veter, sneg in noč niso ukrotili dobre volje! S ko-rajžo naprej. Dober smučar mora preizkusiti tudi slabo vreme, če noče biti kdaj iznena-den. Po treh urah smo prispeli na Rakitno. Utrujeni? Še dolgo ne. Ko smo se preoblekli in najedli, smo — zaplesali. Ponoči sta mraz in veter temeljito spremenila vreme. Na veliko začudenje smo zjutraj zadričali po pršiču. Še megle, ki ima običajno Rakitno v najemu in trdo stoji dneve in dneve, ni bilo. Nedelja je bila dan imenitnega smuka. Kdor pozna Rakit-
—r XVI. teden. V torek dne 30. januarja bo predavala ga. dr. Šimec Amalija o temi: »Dober tek in še kaj.« V soboto dne 3. februarja bo ob 9. uri oddajala I. dekliška meščanska šola v Ljubljani »St<rossmayerjevo proslavo« po sledečem programu:
1.	Jenko: Bože pravde.
2.	Slavnostni govor nastavnice mešč. šole Pavle Potočnikove.
3.	Gregorčič: Josipu-Juraju Strossmayerju (deklamacija uč. III. razreda).
4.	Petje: a) Pregelj: Solnce mi rajža.
(Narodna.) b) Pregelj: Ej vigred je to.
(Koroška narodna.)
5.	Grošljeva: Josipu-Juraju Strossmayerju (dekl. uč. I. razreda).
6.	Petje: a) Češljaj me češljaj majčice.
(Srbska narodna.) b) Čergo čergice. (Srbska nar.)
7.	Gangl: Vladika Josip Juraj Strossma-yer (deklamira učenka III. b razreda).
8.	Biskupu Strossmayerju (deklamira uč. IV. razreda).
9.	Petje: a) B. Ipavec: Zvečer.
b) Sarafan. (Ruska narodna.)
10.	Najlepši izreki vladike Strossmayerja (recitira učenka IV. razireda).
11.	Himna: Lepa naša domovina.
—r Kmetijska radio predavanja. V nedeljo dne 28. januarja ob 7. uri 45 minut: O zidavi jam za kisanje krme; gosp. ing. Sadar Vinko. Ob 16. uri: Smernice za ureditev in vodstvo naših kmetij; gosp. ing. Petkovšek Valentin.
Iz sekcife
i
—s Seznam članstva: Ponovno naprošamo ona s. u. društva, ki še niso dostavila po tri izvode seznama članstva, da to nemudo ma store.
Iz druitov:
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŠKOFJI LOKI bo zborovalo v deški osnovni šoli v Škofji Loki, v soboto dne 3. febr. t. I. ob 8. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila društvenih funkcionarjev. 2. Izvenšolsko delo Učiteljevo (ref. tov. preds. sekcije Ivan Dimnik). 3. Samostojni predlogi. 4. Slučajnosti. Pridite polnoštevilno! ODBOR.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG bo zborovalo dne 10. feb. 1934 ob 5410. uri v Narodnem domu po sledečem dnevnem redu: 1. Lavtarjeva metoda in njegove računice — predava gospa dr. Pirkmajerjeve. 2. Iz šolske prakse: Petrovič. 3. Podrobni učni načrti: Kotnik. 4. Poročilo o predsedniškem zboru 14. jan. 1934. 5. Došli dopisi. 6. Slučajnosti.	ODBOR.
Porodila:
-f JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠMARJU PRI JELŠAH je zborovalo dne 9. dec. ob 10. uri v Rog. Slatini ob navzočnosti 27 članov, t. j. 34'6%.
Predsednik tov. Verk prisrčno pozdravi tov. Sotoška, ki je že dolgoleten član našeg'a društva; nadalje je pozdravil tov. Glinška in Šumra, borca starih časov.
Tov. Glinšku, ki je bil dolga leta predsednik našega društvu ter si stekel nevenljive zasluge za procvit Rog. Slatine, je društvo podelilo diplomo častnega članstva.
Tov. Šumer je v svojem poslovilnem govoru podal pregled o napredku šolstva v našem srezu, orisal težavno delo, ki ga je imel ob času, ko je bil še šolski nadžornik.
Tov. Sotošek je predaval »O krizi pri učilih in nazorilih. Predavatelj je podal navodila, kako se lahko izdelajo praktična in cenena učila iz kartona. Izvajanju je članstvo sledilo z največjo pozornostjo.
Verk Miloš, preds.	Rataj Oskar, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOZJEM je zborovalo dne 2. decembra 1933 ob 10. uri v šoli v Kozjem. Zborovanja se je udeležilo 36 tov.(ic), to je 76'6%. Opravičilo se je 5 tov.(-ic).
Predsednik otvori zborovanje, pozdravi vse navzoče, osobito tov. Kobala, zastopnika sekcije iz Ljubljane, novi tov. Moserjevo in Hosnarjevo ter tov. Grudna iz Planine z željo, da bi se prav dobro počutili med nami ter prihodnjič pripeljali še ostale tov.
Ad. 1. Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri.
Ad. 2. Obravnavajo se važnejši dopisi. — Za pobiranje ""isnevkov za spomenik V. Čubriloviča se je sklenilo, da se pobirajo prostovoljni prispevki.
Ad. 3. Nato je podal svoje poročilo tov. Kobal, kot zastopnik sekcije. Izročajoč pozdrave predsednika sekcije tov. Dimnika, ga je obenem tudi opravičil, ker se sam ni mogel udeležiti zborovanja. Poročal je o poteku glavne skupščine v Ljubljani in o tekočih zadevah sekcije. Iz poročila smo posneli, da se sekcija zelo trudi, da bi dosegla čim največ članstvu v korist. Govoril je obširno o sporu v JUU in o delu na sporazumu. Slednjič so ga še posamezni člani prosili raznih informa-cj. Tov. predsednik se mu prav lepo zahvali za izvirno poročilo in mu želi preživeti še par veselih uric med nami »Urwaldarji«.
Ad. 4. Tov. Podjavoršek predava »Ova-duštvo — problem šole in ljudske vzgoje.« Očrtal je, kaj je ovaduštvo, da se začenja že pri otrocih, kako ga spoznamo itd. Marsikomu je vzbudil lepe misli, da bo' že pri vzgoji mladine pazil na to in res vzgajal otroke v prave poštene ljudi.
Ad. 5. Tov. blagajnik apelira na redno plačevanje članarine.
Ker drugih slučajnosti ni, zaključi lepo uspelo zborovanje. Prihodnje bo meseca februarja v Kozjem.
Čok Albert, preds.	Marica Prislan, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG je sprejelo na svojem društvenem zborovanju dne 11. nov. 1933 naslednji sklep:
Na državnih učiteljskih šolah je predpisano toliko število učnih ur na dan, da nimajo dijaki časa za učenje in spisovanje nalog, ker jim vzame pouk v šoli ves čas in prihajajo domov šele zvečer duševno ubiti in trudni. Ker se bojimo, da bo prišel ta naraščaj duševno strt v učiteljski stan, prosimo za skrčenje števila učnih ur na učiteljiščih na psihološko utemeljeno mero. Praksa nas uči, da postanejo najboljši učitelji tisti, ki so si ohranili duševno prožnost in svežost. Na drž. učit. šolah se naj opusti snovni princip in obdela manj snovi, a isto v globino in ne v širino; v glavnem se naj polaga težišče pri vzgoji učiteljskega naraščaja na stremljenje vzgojiti naraščaj, ki bo sposoben za samostojno duševno delo iin, bo prinesel v šolo solnce svežega mladostnega duha.
Petrovič Šimen, t. č. preds.
i
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO SLO-VENJGRADEC je zborovalo v soboto dne 13. jan. 1934.
Od 42 članov(-ic) je bilo navzočih 28 to je 66%. Predsednik tovariš Kopač Leopold je pozdravil navzoče predvsem pa predavatelja tovariša Hernausa.
Situacijsko poročilo.
Uvodoma se je spomnil 601etnice rojstva vzornega tovariša Engelberta Gangla, ki mu je v imenu društva k jubileju pismeno čestital ter podal izčrpno poročilo o situaciji v organizaciji.
Tajnik tovariš Iglar Rajko je poročal o došlih dopisih in se je z ozirom na te soglasno sklenilo:
1. poslati »Učiteljskemu odboru za spomenik pokojnemu Veljku čubriloviču« znesek 50 Din kot prispevek iz društvene blagajne;
2.	da naj posojajo aktivni tovariši na območju svojih okolišev stanujočim brezposelnim tovarišem stanovske liste.
3.	Glede centralizacije narodno-obramb-nega dela se vse učiteljstvo strinja s predlogom sres. učit. društva Maribor 1. breg.
Tovariš Josip Hernaus je v prav lepem in temeljitem referatu podal izkušnje svoje dolgoletne prakse glede pravilnega in nepravilnega ravnanja z imenovanimi števili v računstvu. Za jako dobro, metodično predavanje se mu je tovariš predsednik v imenu društva zahvalil.
Predlogi: 1. Opuste naj se prevodnice, ker so nepraktične in ne ustrezajo svojemu namenu ter naj se zopet vpeljejo matični listi, ki naj se v smislu novih odredb popravijo in spopolnijo. Iz istega razloga, kakor tudi radi štednje naj se opuste nove knjižice ter uvedejo zopet izkazi o šolskem napredku.
2.	Sekcija naj deluje z vsemi močmi za odpravo kuluka, ki se nam zopet obeta.
3.	Izdelava načrtov šolskih okolišev naj se preloži do definitivne ureditve komasira-nih občimi.
4.	Sekcijski odbor naj zahteva od izvršnega in nadzornega odbora JUU, da skliče v svrho sanacije razmer v JUU izredno glavno skupščino.
5.	Sekcija naj skuša doseči spremembo Zakona o nar. šolah glede njegovih določb o obravnavanju neopravičenih šol. zamud.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo 17. feb. v Slovenjgradcu.
Kovač Leopold, preds. Iglar Rajko, taj.
Inozemsko šolstvo in učiteljstvo
NOVOSTI IZ BOLGARIJE
V tekočem šolskem letu bodo izvedene obsežne redukcije v bolgarskem šolstvu, baje tako velike, da bodo prištedile kar 69 milijonov levov. Reduciranih bo 1400 učiteljev in profesorjev, in sicer: Na osnovnih šolah 584. v progimnazijah (meščanskih šolah) 309 in v gimnazijah 500. V resnici bo n. pr. v progimnazijah daleko več reduciranih učiteljev, ker bodo reducirane vse progimnazije, ki nimajo 75 učencev. Novi razredi na tej vrsti šolstva bodo dovoljeni le tedaj, ako se bo za posamezen razred oglasilo saj 50 učencev. Zaprtih bo kar 388 progimnazij, dočim bo na ostalih teh šolah zvišano delo in pouk v šoli učiteljstva. Pa tudi izmed 1274 gimnazij jih bo 431 reduciranih. Bolgarsko časopisje ostro napada tako štednjo ter utemeljuje svoje izjave z dejstvom, da je v bolgarskem narodu še zelo veliko število analfabetov tako, da bi moralo biti število šol zvišano, a ne znižano. Bolgarsko učiteljstvo je imelo doslej 75% popust na železnicah. Z nekim novim odlokom pa jim je bila ta ugodnost prikrajšana tako, da se danes vozijo le za polovično ceno, kakor je to uvedeno nri nas in ostalih državah v Evropi. Jasno je. da je to noviteto učiteljstvo sprejelo z velikim nezadovoljstvom, posebno, ker pravijo bolgarski tovariši, da so izmed vseh učiteljev v Evropi najslabše plačani.	K.
MALI OGLASI
■aH Of lasi, U služijo t posredovalna la social»« >• občinstva, vsaka beseda SO par. NaJmaaJB nesek Din 5*—
FR. P. ZAJEC
izprašan optik Ljubljana, Stati trg9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
DVE SPALNICI,
kavkaški oreh, vezani (šperani), proda Kurnik Ignacij, mizarstvo, Vižmarje 36, pred tovarno Hribernik.
Šofske knjige
za vse kategorije šol in po najnovejših izdajah
_Šolske zvezke
vsakovrstne, za šolske in domače vaje
šolske potrebSžine
za vse mogoče šolske zahteve Vam nudi vedno
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44
KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
• GM TKUOVli«
F. Konig
c
E L J E
n
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.
UGODNOST!
D mske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110

ANTON KRISPER, ljubijo®
MESTNI TRG 26 ♦ STRITARJEVA ULICA 3