PoSttilna pavSalirsna.
Leto IV., štev. 183	V Mub!!an!, torek dne ?. avgusta 1923	Posamezna stev. stene 1-50 Oln
Itlialt ob 4 «|utr»I.
Stan« mesečno 12-60 Din Sft Inozemstvo 26'— % acobvezn«
Oblast po tarlfn.
Uredništvo:
Miklošičev« cest* it 16/1 Telefon it 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto tn politiko
llprsvnlštvo:
Ljubljana, Prešernova ul. aL M. Telet it. 36,
Podružnica:
Maribor, liarvurska uL L TeL »t iii C«l|«, Aleksandrova e.
Račun pri pošta. čekoT, savodu Mt«v. U.&4Z,
Mrtvilo v političnem življenju
MINISTRI IN POSLANCI BEŽE IZ BEOGRADA.
Ljubljana, 6. avgusta.
Nobenega stanu nI med Slovenci, kl bl hodil tako trnjevo pot kot učiteljski. Tlačen iu zaničevan, preganjan In v bedo pognan pa slovenski učitelj ni klonil tilnika pod strahovitim klerikalnim in nemškonacljonalnim režimom. V skrajni sili se je zatekel k geslu samopomoči ter si ustvaril stanovske organizacije, ki so mu dajale poleg neznatne materijaJne predvsem moralno zaslombo.
Slovenci Štejemo malo organizacij, ki bl se rodile in kl bi rastle pod tako neugodnimi razmerami kot učiteljske stanovske organizacije. Mlajša generacija niti razumeti ne more, koliko poguma, a istočasno treznosti, koliko vztrajnosti ln požrtvovalnosti so morali starejSi učiteljski borci doprinesti učiteljski celokupnosti na ljubo, da se *e mogla v Avstriji učiteljska samopomoč iz skromnih početkov razmahniti " mogočno in nepremagljivo trdnjavo.
Morda je bila sreča za sedanjo in bodočo generacijo učiteljev, da so je predhodnikom tako slabo godilo in da to stali pod neprestanim zunanjim pritiskom. Le tako je bilo mogoče, da je stopil slovenski učitelj v svojo narodno driavo konsolidiran. Navzlic razor-nemu povojnemu duhu, navzlic prirod-nim teižkočam mlado širše domovine, učiteljske organizacije niso le ostale tatne sebi zveste ter jake, marveč so bile še sposobne, da so s smotreno ži-lavostjo ter s povečano energijo in pametjo porabile ugoden trenotek v obsežno svojo izpopolnitev. V času, ko ,ie vse razcepljeno, ko vse hira bodisi na marazmu, bodisi na posledicah nezrele mladosti, stoje danes pred nami učiteljske stanovske in gospodarske ustvaritve enotne in polne pomlajenega livljenja, da lahko služijo za vzor vsem drugim. V času, ko bi najraje vsakdo obupaval, ali pa vsaj vidno kazal svoje nezadovoljstvo, stopa slovenski učitelj, kl gotovo ni nič manjši trpin kot nešteto drugih, pred jugoMo-vensko javnostjo prežet neskaljene ljubezni do naroda ln države, samozavesten in neupogljiv.
»Razmere, kl so jim Izvori Izven nas, niso vselej najugodnejše in kulturni napredek pospešujoče. A mi hočemo biti ln tudl smo jačji od njih, ker vemo, da je plemeniti volji in rosnemu stremljenju zagotovljen uspeh vzlio In kljub V8cmul Nam ni Življenje Ben, pena in neznosno breme, temveč nam je poklic in dolžnost, slast in sreča, kl je toliko bolj užitkov polna, kolikor večja in ljutejša je borba za obstanek, ta načela in vzore, ki so bistvo in jedro našega notranjega sveta, ki so kažipot in pogon našemu delul
Naša moč leži v medsebojni zaupnosti, to je v tistem tovarištvu, ki nam je razvedrilo in uteha, bodrilo in srčna potreba.
Naš najhujši sovražnik je brezdelje: brezdelje v službi, brezdelje v organizaciji. Izogibljimo se brezdelju!«
Tako bodri prvoboritelj slovenskih učiteljev Engelbert Gangl tovariše v ivojem pozdravu učiteljskega kongresa. Da bi imel vsak Jugosloven v sebi toliko iskrene vere in toliko spoznanja, bi bila lahko naša domovina že srečnejša in bolj zadovoljna!
Neizprosno jugoslovenski, odločno napredni in prisrčno socijalnl je program našega učitelja. »Učiteljski tovariš« piše:
»Ustvariti moramo nov narodni tip, to je jugoslovensko narodno dušo — in jugoslovensko kulturo, katere še ni. — To je življenjska naloga naše generacije in upajmo, da bo pri tem delu Častno izvršil svojo nalogo s gmotre-nim kulturnim delom v šoli in izven šolo — jugoslovenski učitelj.« . . . «111 smo učitelji naroda, ki spoštujemo njegovo posebnosti in svetinje, ki mu odpiramo oči in kažemo globino zakladov njegove duševnosti, dvigajoč te saklade na beli dan, da se vsak dan sijajneje bleste v žarkih resničnosti in da. narod vedno bolj usposabljajo za uspešno tekmovanje z vsemi kulturnimi narodi vsega sveta!« . . . »Kdor narodu ne privošči kulturnega razmaha, samozavesti, spoznanja, neodvisnosti in ponosa, ta ubija med njim učiteljev ugied.« . . . »Vsa naža pozornost se mora obrniti ravno na temeljito izobrazbo nažega kmečkega prebivalstva in industrijskega delavstva, ki sta najizrazitejša zastopnika najširših plasti našoga, naroda.« »Vsak posameznik v narodu nam Je enako mil in drag, In čim bednejša jo posameznikova ma-teriinlna In moralna eksistenca, tem Mižji in ljubši jo najemu srcu!«
Tem višje cenimo vzpodbudne bese-fe naprednega učitelja, ker vemo, da so v zvezi s temi besedami tudi deja-nia. Naj bi dr oni kongres jusoeloven-
Beografl, S. avgusta, d. V političnem življenju je zavladalo po odhodu ministrskega predsedulka PaSiča popolno mrtvilo. To tem bolj, ker so smatra, da more Pašičev namestnik dr. Velizar Jankovih zastopati odsotnega ministrskega predsednika pač morda v upravnih »ado-vali, nikakor pa ne tudl politično, ker ga uiti radikalci sami ne štejejo med svoje politične voditelje. Dr. Jankovič se je posvetoval danes v resortuih zadevah z ministroma ver ln pošte, nato pa Je sprejel še par Izmed onih redkih poslancev, ki se še nahajajo v Beogradu.
Velika večina poslancev je Beograd zapustila. Srbski poslanci so se podali v svoje domače okraje, da vodijo sedaj že prav živahno borbo za srbijnnske občinske volitve, prečanski poslanci pa so odšli deloma na svoje domove, deloma v razna letovišča tn kopališča. Parlamentarni odseki počivajo vsi, poslaniškl klu-i bi so prazni. Parlament je popolnoma iz- { umrl Vonj zahajajo le ie skupščinski I
London, 8. avgusta, d. V reparaclj-skem vprašanju je nastopil v zadnjih dneh važen preokret. Angleška vlada je začela vidno popuščati Franciji. Časopisje vsak dan znova poudarja možnost in potrebo nadaljnih pogajanj mod Anglijo ln ostalimi zavezniki. Danes je toliko kakor gotovo, da Anglija vsaj za sedaj še ne bo nastopila na lastno pest in ne bo izročila Nemčiji separatnega odgovora.
O motivih tega spremenjenega Btall-šča Baldwi,novoga kabineta se širijo različne verzije. Najbolj verjetna jo ona, kl meni. da so na vlado vplivali gospodarski krogi, ki se boje gospodarskega rul-na Nemčije ln menijo, da je odino srod-
PRAVOSLAVNE ZADEVE.
Beograd, 6. avgusta r. »Pravda, prinaša Intervju z novim ministrom ver dr. Volo Janjlčein. Na vprašanje, kai misli o novem zakonskem projektu za pravoslavno cerkev, ie odgovoril minister ver, da bo novi projekt izvršen popolnoma v sporazumu z arhlierelskim saborom In s škofi pravoslavne cerkve. Tozadevno skupno posvetovanje se bo kmalu pričelo. Olode drugega zakona svečenikov pravoslavnih ver je odgovoril minister, da so bila v tem oziru sklenjena določila na konferenci Iztočnih cerkev v Carigradu, kjer se ie sklenilo, da bo pravoslavna cerkcv eventuelno dovoljevala svečenikom vstop v drug zakon. To je kotnpetcnca cerkve, nc pa ministrstva ver.
UPOKOJITEV BIVŠIH A.-0. OFICIRJEV.
Beograd, 6. avgusta r. Minister vojne In mornarice je podpisal ukaz, s katerim se upokojilo sledeči bivši avstro-ogrskl oficirji: generalni polkovnik Stjepan Sar-kotlč, častni podinaršal Karel Canlč, generalni major Josip Sclnnldbach, polkovniki Anton Markovlč, Vlado Vukovlč, Vuk Hrajanovlč, Ivan Oreškovlč, nadalje 9 podpolkovnikov, 5 majorjev, 6 kapeta-nov, 4 potočnlkl, Inžcnjerskl polkovnik Peter VeljkovIC, artilerijski major Avgust Hrazlner ln še nekateri drugI.
PREGLED INVALIDOV.
Beograd, 0. avgusta, r. Danes Je g. Ni-ko Pcrič kot zastopnik ministra za socialno politiko določil 10 komisij za ponovno pregledovanje invalidov. Komisija prične v kratkem delovatL
uradniki, a ie od teh Je večina na počitnicah.
Minister ta zunanjo zadeve dr. Ninčič je odpotoval nocoj na Bled. odkodor bo bržčas odSol v Pariz. Ni ie gotovo, ali bo potoval skupno i Pašitom, ali pa sam za sebe. Finančni minister dr. Sto-jadinovič se je odpeljal z nooojšnjim br-zovlakom v Zagreb. Čeprav je izjavil, da potuje le po svojo soprogo, se vendar I širijo veBti, da ima njogovo potovanje političen značaj. Prosvotni minister Tri-funovič. ki jo bil prvotno namenjen na učiteljski kongres r Ljubljano, se Je od- ; peljal včoraj na počitnice v Uzice, kjer bo ostal približno en mesec. Za pomočnika prosvetnega ministra je Imenovan dr. Svetislav Popovič.
Mesto socialnega ministra še vedno nI zasedeno. Kot nairosnejši kandidat pri-do slejkoprej v poštev dr. V. Jovanovič. i Odlcčitev bo padla povodom Pašičeve-; ga ln Ninčičevega bivanja na Bledu.
stvo proti njemn popolna enotnost an-tantlnih držav.
•
Berlin, 6. avguBta. h. Zaradi katastrofalnega pomanjkanja masti, Je prišlo v soboto v berlinskih tržnicah do velikih izgrodov, pri katerih so množice napadle in deloma izropale prodajalne. Policija je morala napeti vse silo, da je obnovila red.
Berlin, 6. avgusta, h. V berlinski tiskarni, kjor se tiskajo nemški bankovci, jo izbruhnila stavka. Ze par dni niso mogli natisniti nič več novih bankovcev, kar je Izzvalo veliko pomanjkanje plačilnih sredstev.
ODDAJA PREMOŽENJA NA POLJ-SKEAL
Varšava, 6. avgusta J. Poljski sejm je danes sklenil zakon o oddaji premoženja v znesku ene milijarde frankov v zlatu. Ta davek bodo plačali na polovico veleposestniki, 275 milijonov odpade na trgovino ln Industrijo, 225 milijonov pa na ostale posestnike.
UKINJEN PREKI SOD NA MADŽARSKEM.
Budimpešta, 6. avgusta J. Prekl sod je bil danes v Budimpešti razveljavljen.
DEZERTACIJE V ITALIJANSKI ARMADI.
Trst, 6. avgusta j. Kakor se poroča Iz Rima, se člindalje bolj množijo dezerta-cljc askarov.v garnlzliah Severne Afrike. Posadka v trdnjavi Coia Tazo je pobila častnike ln podčastnike ter se udala sovražniku.
JUGOSLOVANSKA TRGOVSKA ZBORNICA NA DUNAJU.
Beograd, 6. avgusta, r. V ministrstvu trgovine ln Industrije je sestavljena posebna komisija z nalogo, da prouči vprašanje o uslaitovllvl naše trgovske zboi niče na Dunaju, tla se dosežejo čim ožji trgovski stiki med našimi ln avstrijskimi trgovskimi podjetji.
SLADKORNA INDUSTRIJA
Beograd, 6. avgusta, r. Po podatkih ministrstva poljoprlvrede ln vod, znaša letošnji pridelek sladkorne pese 14 tisoč vagonov. Pieleklo leto se Je večina sladkorne pese Izvozila v Češkoslovaško, letos pa ostane doma, ker se Je naša sladkorna Industrija v zadnjem letu tako razvila, da bo lahko porabila vso peso sama.
UradniSki z?Sion pod-pisan
Beograd. 6. avgusta, r. Kakor poročajo z Bleda, je kralj Aleksander včoraj podpisal od narodna skupščine sprejeti uradniški zakon. Cim pride original s kraljevim podpisom v Beograd, bo zakon razglašen v »Službenih Novinah. In bo stopil takoj r veljavo. IZ NEMČIJE.
Nintii psfuie v Pariz
Beograd, 6. avgusta, r. Nocoj ob pol 20. je odpotoval minister zunanjih poslov g. dr. Ninčič na Bled, kjer ostane pai dni, nakar nadaljuje svoje potovanje v Pariz. V informiranih krogih se trdi, da potuje dr. Ninčič v Pariz na povabilo francoske vlade, da retorlra vladam Velike antante o stališču Malo antante v vprašanju reparacij v smislu sklepov ei-najske konlerenco.
Po^aiania s Turčijo
Beograd, 6. avgusta. Minister za zunanje zadeve dr. Ninčič je imel včeraj daljši razgovor t nušim poslanikom v Bernu g. Jovanovlčem, kl mu je referlral o delu naše delegacije na lausannskl konferenci. Ta razgovor Je v zvezi s prestoje-čimi posebnimi pogajanji, ki se bodo vr-illa med Turčijo ln našo državo. Kakor znano, naša delegacija ni podpisala lau-sannske mirovne pogodbe, ker nekatere ekonomske določbe nasprotujejo našim interesom. Pogajanja med Jugoslavijo ln Turčijo se bodo vršila v Carigradu, fci
Ljubljana, 0. avgusta.
Danes ob pol 9. zjutraj je pričela zborovati v Unionski dvorani v Ljubljani tretja glavna skupščina UJU. Učiteljstvo iz vseh krajov države se jc zborovanja udeležilo v tako impozant-nem številu, da je popolnoma napolnilo največjo ljubljansko dvorano t ga, larljo vred.
Otvoritev skupščino.
V otvoritvenem govoru je zaslužni predsednik UJU gosp. Miljutin Stan' k o v 1 č pozdiavi! udeležeuce skupščine. poudarjajoč, da naj bo skupščina v javnem življenju učiteljstva važna stopnja naprej v kulturnem napredku in tako vestnik sijajne bodočnosti našega naroda. Učiteljstvo se bo vedno držalo idej Jelačiča in Trstenjaka ter so nikoli ne oddalji od tradicijo Kosova. Ta misel je dajala moralno silo onim, ki so padli okrvavljenih prsi v borbi, b katero so odločili naše življenje v svobodni domovini. Učiteljstvo bo končalo lo veliko historično delo. Ono predstavlja kulturno vojsko naše države. Vsi faktorji se morajo ozirati na učiteljstvo, ki je dan« v UJU organizirano s skoro 11.000 člani. Naša dolžnost je, da ne pozabimo na brate na Goriškem in Koroškem. Z vsemi silami se moramo potruditi, da jim čim prej pripravimo svobodo.
Po določitvi odbora za sestavo resolucij je bila odposlana kralju na Bled sledeča vdanostna brzojavka: »Ujedlnjeno srpsko, hrvatsko i slovensko učiteljstvo sa glavne skupštine i kongresa u Ljubljani pozdravlja Vaše Veličansfo kao nosioca velike nacionalne Ideje, kojoj ujedlnjeno učiteljstvo služi, i kao vodju iz slavnih dana narodne borbe za slobodu I ujedinje-nje. — Predsednik Miljutin Stankovič.«
Nato je v imenu skupščine pozdravil predsednik med viharnim ploskanjem predstavnika ujedinjenih češkoslovaških učiteljev gosp. Adolfa Obuta.
Poročilo glavnega odbora.
Vzorna je bila pripravljenost, s katero Je pililo učiteljstvo in posebno glavni odbor UJU na skupščino ln kongros. Tiskano poročilo o delu glavnega odbora UJl' v letu 1922./28. obsega poleg člankov in razprav o izenačenju prosvetnih zakonov tudi izčrpno poročilo o delu na uiadiiiškom zakonu B posebnim ozirom na pravične zahteve zapostavljenega učiteljstva. Dalje razpravlja brošura o mateiijalni strani udruženja, o učiteljskem tieku ln drugih aktualnih vprašanjih. Seznamu glavnega odbora in vseh učiteljskih društev v državi sledi pregled denarnega prometa UJU v preteklem Šolskem letu. Dohodki udružonja znašajo 602.202.62 Din, izdatki 408.422.44 Din. IJudiet za prihodnje šolsko leto predviotva prejemkov 564.460.75 Din, izdatkov 522.100 Din. Zelo razveseljiv jo
Nsva 5to iferemta
Male antantet
Praga. 0. avgusta, h. Rumunskl mini« strski predsednik Bratianu Je dospel da'
nos zjutraj v Karlove Vare, kjor oatau« dalj časa. Ker je napovedan v Karlovih Varih za drugo polovico toga meseca tudi obisk Jugoslovanskega ministrskega predsednika PaSiča, »e Urijo v čeSkora ča.sopifju vesti, da sc ho vrSil v Karlovih Varili sestanek ministrskih predsednikov Malo antanto, katerim se bo pridružil morda tudi kak zunanji ministor. Nekateri listi vedo celo povedati, da bodo na tem sestanku razpravljali o stališču. ki ga naj zavzame Mala antanta .< ozirom na korake, katero 1k> storila ma džarska vlada glede sklopov slnajsko konfoienoe.
Inozemske borze
(. avgusta.
CITtlH. Berlin 0.0003, Holandlja 218.7S London 25.41, Paril 82.25, Milan 24.10, Praga 10.35, Budimpešta 0.035, Bukarešta 2.50, Beograd 5.95, Sofija 5.15, Var Sava 0.0028, Dunaj 0.007825.
TRST. Beograd 24.40-24.50, Nc\vyoric 22.25-28.10, Pariz 188.75-134.25, London 105.25-105.50, Zurih 410 418, Praga 67.25- 87.75, Dunaj 0.00820-0.082:» Berlin 0.00175 -0.0022.
NEWY0RK. Beograd 107. London 45tt, Pariz 577, Berlin 0.0040, Milan 438 25, Zurih 1791, Amsterdam 8034, Kopenha-gen 1815, Praga 204, Dunaj 0.1415, Rti-I dimpešta 0.00, Bukarešta 50.25.
statistika učiteljskih društev. V pretek-lora li-tu Jo bilo v petih poverjeništvih včlanjeno 218 druStev z 10208 člani. Pri rastok k lanskemu številu članov znaš« torej 25 odstotkov. Končno sledi poročilo o delu nadzornega odbora UJU in predlog za spremembo pravil In projok» poslovnika nčitelj*ke skupščino.
0 poročilu o delu glavnega odbora sa je razvlia obširna debata. Kljub temu. da so bila mnenja glede nekaterih toč': delovaira glavnega odbora različna, ji bilo vendar slišati Iz ust v««h govorn: kov veliko priznanje za intenzivno in uapeAno delu glavnega odbora. Poročevalec g. Milojevič ja podal kratek histo-rljat udruJoDja. V vBoj državi ni podob nega društva narodnih Intelektualnih de lavcev. Največji dogodek zadnjih štirih lot pa je, da je bilo ustanovljeno enotn« udruženje. Tudi glavno glasilo »Narodna prosveta. deluje uspoSno. Z organizacijo je bila največja težkoča v Hrvatski, kjnr vlada Se danes teika psihoza, ki pa gotovo pride v kratkem do ozdrav ljenja. Obžalovati pa Je, da So do dane* ni ustvarjen Šolski zakon. Bodoči glav nI odbor naj stori vse, da se zakon prej ko mogočo uveljavi. Uradniški zakon j" po zaslugi glcvnega odbora ublažen t korist učiteljev. Kar se tiče materijolne ga inteitsa. udruženje ni moglo dosoč vsega, kar bi trebalo. Krivda loži pred vsem v teZkem materijelnom položaju učiteljstva. Glede razmer na Hrvatsken-je glavni odboi v ministrstvu prosvot' skušal doseči, <*« jih po možnosti ublaži. Skrb bodočega glavnega odbora pa bodi, da se razmere prej ko mogoč« popolno ma sanirajo.
V krasnem govoru je g. Zika Radosavlje-vič predlagal skupščini, naj pozove vs« učltfcljstvoi ki Se nI včlanjeno v udni ženju, ('» se čimprej združi z UJU. kl Jp namenjeno za rso tičitoljo broz razlik" stranka In pokrajine. Govornik obžaluje-da šo do danes nI skupnega prosvetne ga zakona ln da je še sedaj treba živet' in vzgajati po raznih režimskih zakonih in odredbah, izdanih pred 50 in več leti
Mod tem so prispeli v dvorano češko slovaški gnstje senator Babka, učitelja OriSok in Fras tor načelnika naSegamini strstva prosvote gg. Jovo Jovanovič i)t dr. Svetolik Stefanovič. katerim je prire dilo učiteljstvo navdušeno ovacijo.
Nato so Jo nadaljevala debata o poro čilti glavnega odbora, ki Je postajal« večkrat procej burna. Toda skupščin« jitgoslovenskega učiteljstva jo pokazal; tudi v teh težjih slučajih razdvojenega mišljenja, da zna preiti preko takih to? koč brez medsebojno mržnje. Skoraj v*i najboljši nasveti opozicijonalnih govornikov so se priporočili t izvršitev pri-hodniomu glavnemu odboru, ki naj Btori vsa. kar dosedanjemu odboru vkljub naj večjim žrtvam nI bilo mogočo. Posebno odobravanje je žol govor go. Godoc, ki je ostro nastopila proti temu, da bo dra-ginjsko doklade izplačuje io omožoniiu
skega učiteljstva naše vzorne nacijo-nalne delavce v delu še vzpodbudil, malodušneiie drugih stanov ua ojuua-čill
»JUTRA« se tiska dnevno okrog 15.000 Izvodov. — Čita ga vsak dan 60.000 Cu 90.000 Hudi. — Z;ito imajo •Jutrovi« oglasi orvovrsten usoeh.
Obnovitev habsburškega vprašanja v Avstriji
VOLltNA ZVEZA MED MONARHISTI IN KRŠČANSKIMI SOCIJALCI.
Dunaj, 0. avgusta. «Stunde» javlja, da se je ustvarila volilna zveza med avstrijskimi monarhlstl ln med Seiplo-vo stranko, in sicer na prizadevanje vatikanskih krogov. Zveza ima namen, preprečiti zmago protikatoliškega meščanstva ter zgladiti pot Habsburža-nom v donavske dežele.
Velenemškl list »DetschOsterrelchi-sche Abendzeitung« smatra, da Je ta volilni kompromis zelo sumljiv, ker na-
novo načenja habsburško vprašanje, vendar pa Je protikonipanja socijainih demokratov s parolo, da je republika v nevamostn, pretirana. »Arbelterzei-tung» imenuje ta volilni kompromis s svojimi posledicami politično pustolovstvo, ki bl moglo ustvariti velike kom-plote za In proti Avstriji. Sosedne države take izpremembe v državni obliki nikdar ne bl trpele.
Angleško popuščanje Franciii
Učiteljski kongres v Ljubljani
IMPOZANTNA OLAVNA SKUPŠČINA U. J. U.
uSIteJJIcam' Te polovISno. Na Francoskem
ja poroffna učiteljica šo posebno nagrajena. pri nas pa so zapostavlja. Nadalje se je ga. Godec Budila nastopanju no-katerih učiteljev proti »Narodni prosve-ti» ki ima nebroj zaslug za celokupno učitoljstvo, in poživljala vse. naj se naroča na ta list. ki bo potom gotovo aktiven.
Po temeljiti diskusiji o vseh dolih je bilo poročilo glavnega odbora navdušeno sprejeto. Skupščina je sprojola nadalje načrt budžeta in spremembo pravil kakor so jo z malimi izpremombauii predložili za to določeni odboru
Učlteljsfvo za narodne pravice.
V predlogih in resolucijah, ki se predložijo jutrišnjemu kongresu, je posebno važen odstnvek, kl ziihteva kategorično, naj se krivice napram učiteljstvu v Hrvatski in Slavoniji takoj odpravijo. Nemcem v Sloveniji Be absolutno ue smejo dati zahtevane koncesije o otvoritvi njiliovih Sol, kajti grupiranje Nemcev v Sloveniji je popolnoma drugega »načaja, nego ono v Vojvodini.
Z ogorčenjem je sprejela skupščina dalje na znanje poročilo Nlihnjla Stevanovi-6a, do so v krajih, kjer ni niti treh odstotkov Lahov, popolnoma laške šole, kakor na Korčuli, na Hvaru, v Splitu lu Slbeniku. Najnesramnejše pa je, da poučujejo nn teh šolah učitelji Lahi, držav Ijanl kraljevine Italije, Iti so vzgojeni v Rimu, ln da se uporabljajo učbeniki Iz Rima, odobreni samo za imenovane krajo. Naš narod v Italiji pa nima najnavad-uejših pravic v pogledu ljudsltošolske Izobrazbo. Učiteljska skupščina protestira proti otvoritvam laških šol na našem teritoriju pod takimi okolnostmi.
Ga. Godec je nastopila v obrambo učiteljic ročnih del in vrtcev, kl Imajo slabšo plačo od zadnje dekle.
G. Radosavljevič je govoril o pomanjkljivosti uradniškega zakona, ki ga nekateri upravičeno imenujejo <uradnišku obznaao>. Po govorih raznih drugih go vornikov jo skupščina sprejela poročilo odbora za resolucije.
Volitve slavnega odbora.
Na vrsto je prišla najvažnejša točka dnevnega reda: volitev glavnega in nadzornega odbora. Predsednik Stankovič javlja, da je sprejeta od zastopnikov po-verjcništev sledeča kandidatna lista, katero predlaga v odobritev.
Glavni odbor: Milutin Stankovič, Mi-fiajlo Stanojevič, Vlada Petrovič, Jovau Jovanovič, Jelisaveta Radovič, Petai Vuksanovič, Anle Miadenovlč, Zora Mi-lijavič, Zivojin Radosavljevič, Tihomir Kostič, Prota Damjanovlč, Sveta Avra-movič.
Nadzorni odbor: Svetislav Ivkovič, Živko Jovanovič, Miloš Miloševič, Julija-na Gmizovičeva, Matija Lujič.
Namestniki glavnega odbora: Jovau Telebakovič, Pavlo Simič (dosedaj imenovani vsi Iz Beograda), Ivo Antonioli Iz Gruža, Ivan Dimnik iz Ljubljane, Ljude-vit Krajačič iz Zagreba, Radomir Vujic iz Subotice.
CIani iz notranjosti: Novi Snd: Zork« Petrovič, Todor Dlmltrijevič, Milan Smi-
Ijanie; Split: Ivko Radovanovič, FHka Fanteia, Stjepan Jnninovičj Zagreb: Je-llsnveta Varra, Jovo Mllojevič, Blaž Ste-tič; Sarajevo: Nikola Jovanovič, Dane Rupčlč, Nasiv Resulovič; Ljubljana: Pavle Flere, Anton Gnus, Ivan Tomažič.
Predložena kandidatna lista Je bila med burnim ploskanjem soglasno sprejeta.
Novo predsedstvo Je sestavljeno sledeče: Miljutin Stankovič, predsednik; Pero Vuksanovič, I. podpredsednik; Jolisave ta Varra (Zagreb), II. podpredsednik, Jovan Milijovič, tajnik.
Predsednik Stankovič Je podal kratko deklaracijo bodočega dela. Glavni odbor bo veduo iu povsod zastavil vse svoje moči, da se očuva učiteljska svoboda iu da se odstrani vse, kar količkaj ovira edinstvo celokupnega učiteljstva.
Zadovoljni nad izidom volitev In nad resnim zborovanjem skupščine so se ob pol 18. razšli zborovale!, da ob 19. prisostvujejo veliki Javni telovadbi Sokola na Taboru.
Javna telovadba.
Obe ljubljanski župl sta na čast udeležencem kongresa UJU priredili veliko lavno telovadbo na letnem telovadišču Sokola I. na Taboru. 2e pred početkom telovadnega nastopa so se na telovadišču zgrinjale množice k uvodnemu prome-nadnemu koncertu. Prihajali so gostje, osobito naši »lužnlakl«, živo zainteresirani na sokolski prireditvi, pa ožji domačini v narodnih nošah, člani v krojih ter obilica drugega občinstva. Napolnile so se tribune in vsi sedeži In v kvadratnem stojišču se je drenialo toliko publike, kakor le «Tabor» doslel še nI bil valen.
Javna telovadba le, Izpričujoč po burnem odobravanju prisotne gledalske množice, uspela v vsakem oziru. Izvalale so se proste vale moške In ženske dece, nato vaje članic s kiji, proste va|e moškega naraščaja, članstva, petnajstorlce moškega naraščala, orodne vale obeh ljubljanskih žup, proste vale šišenskega članstva z batom ter jubilejne proste vale članov ln članic; prav posebne pohvale pa so bila deležna Izvaianla mo-škesta naraščala koračnice Iz opere »Car-men» ln vaje članic s snežnimi kepami; obojica je med burnim odobravanjem morala repetlratl svoji fascinuločl produkciji. Nič manjše pohvale nI bil deležen moški naraščal Sokola Llubljana, kl je nalbolj bravurozno zaključil nastop z »Napreiem« in z učinkujočo produkcijo z gorečimi kiji.
V splošnem lahko trdimo, da je l|ub-ljansko sokolstvo nudilo dragim gostom uprav presenetljiv program ter jim Izpolnilo drugi kongresni večer s popolnim | prijatelji Sokolstva se vljudno vabijo k estetlčnlm užitkom.	tej prireditvi. Zdravol
Po dovršenem programu se Je na telovadnem prostoru razvila domača zabava. Koncert vojaške godbe pod priznanim vodstvom g. dr. Cerina, nastopi kvartetov In pevskih zborov, živa promenada In vneti obisk plesišča so izpolnjevali slavnostni večer, kl je potekel v največjem ugodju In na zadovoljstvo obilice prisotnih dragih gostov ter — least non least — celotne familije Sokola I.
Sokolstvo
PROSLAVA 20LETN1CE SOKOLA V LJUTOMERU.
V	soboto in nedeljo le slavil murski Sokol v Ljutomeru 20ietnlco svolega obstanka In delovanja. Ze v soboto popoldne je prišlo od vseh strani mnogo Sokolov. Zvečer se le vršila v lepo okrašenem Sršenovem logu akademija. Nastopili so tudi Mariborčlni ln vrsta mednarodnih tekmovalcev iz Ljubljane. Zelo le ugalala devetorica Iz Maribora ln orodna telovadba ljubljanske vrste.
V	nedeljo dopoldne se le vršilo slavnostno zborovanle v gledališki dvorani, nato slavnostna povorka po trgu, katere se le udeležilo 140 članov In 100 članic v kroju, domači moški in ženski naraščal ter ogromna množica ljudstva lz Slovenskih goric iz ptujskega okrožja, Iz Maribora, Varaždlna In drugod. Lludstvo le Sokole pavsod z nepopisnim navdušenjem pozdravljalo. Hiše so bile okrašene z zastavami ln venci. Na glavnem trgu, pred okrajnim glavarstvom, je povorka pozdravil starosta ljutomerskega Sokola br. Joško Rajh, župnl podstarosta br. dr. Stankovič ter ljutomerski župan. Soproga staroste Rajha Je pripela vsem petim sokolsklm zastavam sokolske trakove.
Ob 15. Je pričela lavna telovadba, na kateri so nastopili vsi oddelki domačega društva. 96 telovadcev je Izvajalo župne proste vaje, 72 telovadklnj Iste, 108 članov In članic župne dvojice. Vse telovadne točke so bile dobro Izvajane. Posebno odobravanje pa so želi Ljubljančani, zlasti umetnik na drogu br. StukelJ. Telovadbo Je zaključila jubilejna točka domačega društva, pri kateri so nastopili vsi oddelki. Pri tem je svirala deloma ruska godba in domača trška pod vodstvom t. Zaherla. Po telovadbi se le razvila Izredno animirana veselica.
•
I. okrožni »let ljubljanskega sokolskega okrožja II v St. Vidu nad Ljubljano bo dne 12. avgusta na Cirmanovem ln Jagrovem vrtu. Nastop obvezen za društva Sokol II, Kamnik, Višnja gora, Komenda, Skoručna, St. Vid. Skušnje od 12. naprej, javna telovadba ob 4. Godba Zveze Jugoslovanskih železničarjev. Vse članstvo okrožja, dalje sosednja društva iz Gorenjske In Ljubljanske župe so naj-prisrčnejše vabljena k proslavi 151etnlce šentviškega Sokola.
Sokolsko društvo v Cerknici prlre> di dne 12, v slučaju slabega vremena 15. avgusta javno telovadbo združeno z veliko vrtno veselico. Sodeluje godba iz Ljubljane. Br. sokolska društva In
Politične IibIbžIib
-F Predsednik demokratskega klu-ba g. Ljuba Davidovič se le v nedeljo vrnil v Beograd s potovanja po vzhodnem delu Srbije. G. Davidovič je včeraj posetil notranjega ministra g. Vujičiča In mu poročal o mnogih slučalih nekorektnega in nezakonitega postopanja policijskih organov. Vložil je odločen protest proti vmešavanju policije v občinske volitve in zahteval, da se uvede v tel stvari obširna preiskava.
+ Bclgarija in sinajska konferenca.
Kakor poročajo lz Sofije so bolgarski politiki v splošnem zadovoljni s potekom in rezultati ktnfercnce Male antante v Sinaji, češ da je prevladoval na konferenci duh zmernosti, ki omogoča usta-Ijenje političnega in gospodarskega položaja na Balkanu in v ostali Kvropi. Tudi s sklepi, tičočimi se Bolgarije, so v Sofiji zadovoljni.
«onron». Pot ure prM pewnto vajo val-na seja odbora!
X Skupni sestanek bivših «Bosancev»
se vrši jutri, dne 8. avgusta ob 9. uri zvefior v restavraciji »Zvezda«, na kar opozarjamo vse tovariše, posebno še Ljubljančane, katerim se vabila niso posebej poslala ter prosimo, da se tega se-stanka zanesljivo udoležo.
X Eskurzlja Kluba trgovskih akademikov. Priglasi so sprejmejo še do B. avgusta. Program: Ljubljana-Karlovac-Ca-prag-Nova Kapola-Osijok po Donavi preko Novega Sada in Beograda do Prahova. Nato z železnico preko Nogotlua, Za-ječara v Niš in Skoplje ter nazaj. Ogled najvažnejših industrijskih podjetij ter drugih gospodarskih ustanov. Tričatrtin-ski popust pri vožnji, ki bo stala nekaj nad 150 Din. Priporočamo nekaj' provi-janta ter denarja za 20dnevno oskrbo. Pred odhodom se udeležencem razdolo klubov! znaki. Odidemo v sredo dne 15. avgusta zvečer z južnega kolodvora. Nadaljnje prijave sprejema. Franjo Zalar, Itesljeva costa 25, II. nadstr.
X Planinska slavnost v Bohinju. Slovensko planinsko društvo je prenovilo svoj »Hotel Zlato rog« ob Bohinjskem je-zeru in priredi slovesno o tvorite/ dne 15. avgusta, na dan Vel. Šmarna. S Blav-nostjo zvezana neprisiljena planinska veselica bo gotovo od blizu in daleč privabila zveste prijatelje našega planinstva. Turisti naj si ture v Triglavskem pogorju uiedijo tako, da jim bo na dan slavnosti »Hotel Zlatorog« bodisi Izhodišče, bodisi zatočišče. Za Slane S. P. D. se izposluje polovična vožnja po želez nicL
X Prostovoljno gasilno društvo v Gornjem gradu priredi v proslavo 40' letnice v nedeljo dne 12. avgusta vese-llco z bogatim sporedom.
X Ne Izgovarjajte se, da vsled viso' ke?a tečaja češke krone ne morete do bavljatl blaga iz Češkoslovaške. Kaj pa lira in frank, ali niso ti sorazmerno višji? Zato proč s komodnostjo. Slovan naj kupuje pri Slovanu, osobito ako Isti lahko nudi boljšo robo kakor tujec. Naše nakupovalno tržišče je Praga, kjer se vr. ši v dneh od 2. do 9. septembra običajni vzorčni velesejem, na katerem bodo naši trgovci lahko dobili vse ln to po jako ugodnih cenah, kl so specljalno kalku Hrane za Jugoslavijo. Natančnejša po jasnila daje Aloma Company, d. z o. z.. Ljubljana. Kongresni trg 8.
X Našel sem v nedeljo zjutraj v bližini Karlovškega mostu manjšo vsoto denarja. Doma sem od 1. do 2. pop. Gruberjevo nabrežje 8.
X Opozarjamo na ogla« nanovo otvor-jeno brivnloe g. Fianja Zajca ml.
Šah
Po svetu
—	Izpraznitev Carigrada. Medzavezni-ška komisija v Carigradu je sestavila v sporazumu s turško vlado načrt za izpraznitev Carigrada. Načrt določa, da se mora Carigrad po zavezniških četah izprazniti najkasneje 6 tednov po ratifikaciji mirovne pogodbe s strani turško narodne Bkupščine. Kakor so poroča, se bo turški parlament sestal v soboto in takoj začel z razpravo o ratifikaciji.
—	Zeleznlčarskl štrajk na Madžarskem, kl so ga uprizorili »Prebujajoči so Madžari* v protest proti politiki Bethleno-vo vlade, so je po pardnevnem trajanju popolnoma izjalovil. Vladi se je posrečilo streti odpor fašistovskih železničarjev in v delnem obsegu obnoviti promet. Ko so štrajkujočl uvideli, da ne bodo mogli izvršiti nameravanega pritiska na vlado, so popustili in v nedeljo je imela Madžarska zopet normalen železniški premet.
'Šahovski klub v Šiški opozarja svoje člane, da se vrši prihodnji Igralni večer dne 8. L m. diskusija o »Deljskem šahu», — Tajnik.
Mednarodni šahovski mojster Boris Kostič v Cellu. Celjski šahovski klub se ni ustrašil velikih gmotnih žrtev ter Je povabil priznanega mednarodnega i hista, Borisa Kostiča, da posetl na svoji turneji po Sloveniji tudi Celle. Simultan-ska igra se ]e vršila radi ustavitve železniškega prometa šele v soboto ob pol 21. v mali dvorani hotela Union ter le privabila prav lepo število ljubiteljev šahovskega športa. Igre se Je udeležilo 37 šahistov In je trajala skoro šest ur. Ob četrt na tri zjutraj je matlral kot zadnji Igralec prof. Lud. Vagaja mojstra Kostiča v par sijajnih potezah. Razven tega lepega uspeha so dosegli še remis: ga. dr. Brunčkova. policijski ravnatelj v pok. Logar, dijak Kazimir Modic ln trgovec Florjančič. Simultanska igra le nudila Celjanom krasen užitek, za kar se moramo zahvaliti šahovskemu klubu.
Objave
V Pevski zbor Glasbene Matice. Danes, točno ob 6. uri in pol, kratka pevska vaja za mešani zbor. Vadili bomo le nekaj zborov za koncert, ki se vrši zvečer ob 8. uri v veliki dvorani hotela
Žirovnikova proslava v St. Vidu
2lrovnikov zbor v Št. Vidu nad Ljubljano Je priredil v nedeljo popoldne skromno pa temboll prisrčno proslavo petdesetletnice učlteljevanla ln narodnega dela svolega ustanovitelja, nadučitelja Janka 2i-rovnika. Ze okoli tretje ure popoldne so začele prihajati trume 2lrovnikovih če-stilcev v St. Vid k »Slepeim Janezu«. Ob štirih so bili vsi obširni gostilniški prostori ln vrt popolnoma zasedeni. Proslave so se udeležili v častnem številu pevski zbor »Glasbene matice., pevski društvi »Ljubljanski Zvon. In »Slavec«, številni zastopniki raznih društev, Jubilantov! stanovski tovariši, dalje sorodniki In mnogo šentviškega občinstva, mod katerim je bil polnoštevilno zastopan 2lrovnikov zbor. Nlega predsednik, g. Pipan, )e otvoril proslavo z nagovorom, v katerem le poudarjal zasluge slavllenca, ki si lih je stekel g. 2lrovnik kot učitelj, pevovodja, zadružnik ln sadjar tekom dolgoletnega svojega bivanja v Št. Vidu. V Imenu zbora in nekdanjih učencev in učenk je g. 2lrovniku govornik iskreno čestital k 501etnici In odlikovanju ter mu Izročil častno diplomo, krasno delo akademič-nega slikarja Maksima Gasparija. — Gospod Koman jc v svojem govoru omenjal delo slavljenca za pc/vzdigo kmetijstva v Št. Vidu. V imenu Zveze slovenskih pevskih zborov le čestital ravnatelj g. Matej
riunad, reKoe, oa je g. Zlrovnfk ta prvi, ki le dal lnlcijatlvo za nabiranje narodnih pesmi, Jih le sam nabiral In harmonlzlral ter si s tem zaslužil globoko hvaležnost naroda. V imenu pevskega zbora »Olas-I bene Matice. Je jubilantu nazdravil go.' spod Skalar, v Imenu »Slavca, g. Dražil, v Imenu »LJubllanskega Zvona. g. Dre-novec, za pevski zbor Čitalnice v Kranju g. nadzornik Rus, v imenu ženstva g. Ma-1 nlca Komanova, nakar se le g. 2lrovnik v daljšem govoru toplo zahvalil za čeV stltke vsem navzočnlm. Govore le občinstvo sprejemalo i navdušenim ploskanjem' ln je prirejalo slavljencu viharne ovacije.1 Brez petla eveda tudi ni bilo. 2lrovnlkov zbor |e lepo zapel tri narodne pesmi v 2irovnlkovl harmonlzacljl: »Na planincih luštno bltl>, »Visoka le gora. In »KukavJ co». Pevci vseh navzočih pevskih rborov; so pod vodstvom Zvezlnega pevovodle g. Zorka Prelovca zaorill F. S. Vilharjevo »Slovenec, Srb, Hrvat. In A. Hajdrlhovo »Jadransko mor|e», pevski zbor »Olas-bene Matice, pa je zapel »Na Gorenjskem le fletno. In Adamičevega »Mladega junaka.. Fotograf Dešter le nato fotogra. Ural 2irovnlkov zbor In otale pevske zbore z Jubilantom v sredini. Pod večer so se gostje začeli razhalati v prepričanju, da so doživeli lep narodni praznik, posvečen proslavi za narodno prosveto zasluženega, od sovražnikov ljudske Izobrazbe težko preganjanega moža, kl le vse svole življenje posvetil delu za narod in njegovo pesem.
KTA
Klub trgovskih akademikov v Ljubljani priredi prihodnji teden za svoje član« poučno ekskurzijo v južne dele naše državo.
Tuda ozrimo se nekoliko v preteklost. Pred 20 leti to ustanovili naši trgovci društvo Trgovska akademija, ki je unelo namen pieskrbeti Slovencem prepotrebno slovcnsk ■ trgovsko akademijo. Veudar se jo njih želja izpolnila šele t oevobo-jenjem. Leta 1920. šele se jo namreč ustanovila v Ljubljani Državna trgovska akademija. Toda tak zavod ustanoviti ni kar tako, vBled tega si lahko predstavljamo težkoče. ki so nanje zadeli njeni ustanovitelji. A šlo jel Letos v jeseni bo akademija že celotna, kajti prvi letnik iz leta 1920.—21. je dospel do četrtega letnika in s tem izpopolnil akademijo. Ustanovljeni zavod pa še ne more nuditi vtega. nima svojega lastnega poslopja, nima 6voje knjižnice in drugih učnih pripomočkov.
To inicijativi prof. Franja 81«a so ustanovili v jeseni 1921. leta dijaki tega «a-voda Klub trgovskih akademikom. Namen društva je spopolnjevati znanje, kl si ga ptldobi dijaštvo v šoli. krepiti med člani veselje do strokovnega znanja, jim nudit! v to svrho strokovno knjižnlooi prirojatl razna predavanja ln poučne ekskurzije ter jim potom njih razširjati obzorje. Društvo ima nepolitičen inačaj tor zasleduje tudi cilj, podpirati revnejše svoja člane, ki kažejo veselje do strokovna tigovske naobrazbe.
Knjižnico, ki bo jo člani z marljivim zbiranjem strokovnih knjig ustanovili, je najbrže že sedaj največja te vrste v Slo-veniji. Klub jo misli s časom še bolj razširiti. da bo našim trgovcem mogoče črpati in izpopolnjevati svoje strokovno znanje.
Fomanjkanje strokovnih učnih knjig skuša klul omejiti s tem, da je začel izdajati litografirana skripta svojih profesorjev.
Za svoje člane je priredil klub že precej strokovnih predavanj med njimi dvoje javnih in tri ekskurzije. Prihodnji teden priiedi svojo četrto ekskurzijo, in sicor v južne dele naše države. Ker pa so klulicva gmotna sredstva, k! se stekajo iz članarine premajhna za izpolnitev nalog, ki si jih je nadel, je priredilo društvo nabiralno akcijo, ki jo s tega me sta cenjeni javnosti najtopleje priporočamo.
SokoSsHo slavile
v Dol. Logatcu
(Otvoritev Sokolskega doma).
l'elik, lep slavnostni dan je v nedeljo slavil brlnji Logatec in z njim vred vsa notranjska okolica, ki bdi tostran vsiljenih mejnikov, prisluškuje živemu pulzu svobodnega živi;enja v svobodni do tnovini in mukepolnim utripom našega rodu pod tujčevo nogo onkraj Hru.Mce in Nanosa. Dvojno oplodeno s čuječ-nostjo tik pod obronki obmejnega pogorja raste naše ljudstvo v ponosu, narodni zavesti in delovnem napredku. Evo, kot najdostojnejši in najkliuboval-nejši reprezentant te čvrste volje je na prisojnem griču kakor čuvar nad srenjo Dolnjega Lo;,ato.a in cole razprostrene obmejne pokrajine vzrastel kameniti !o-gnSki Sokolski dom. In nedeljska otvoritvena svečanost je z uprav sijajnim potekom dala pečat njegovemu namenu in pomenu.
V soboto zvečer se je v dvorani novega doma vi 511 slavnostni občni zbor in nato slavnostna akademija. Uprizorila se ie igra »Brat Sokol«, k ostalemu pro 51j.m11 pa sta v najodličnejši meri pripomogla solista ljubljanske opere ga. Hevviczeva in g. Sovvilski. Domače občinstvo ie docela napolnilo dvorano in
v živahnem razpoloženju opravilo primerno prodvečerje slavnosti.
Praznična solnčna vedrina je na slavnost privabila v Dolnji Logatec nepričakovano veliko število občinstva. Z jutranjim vlakom jo prispelo ljubljansko Sokolstvo, zastopstva nekaterih društev ljubljanske okolice in železničarska godba. tekom dopoldanskih ur pa sosedna druftva Planina, Rakek, Vrhnika, 2.1 rl. Cerknica in Gornji Logatec. Ob 11. uri se je pred kolodvorom zvrstila povorka s jietero prapori ln jezdnim odsekom na čelu, Sokolstvo je bilo obsipano s evot-jem in posebno navdušeno pozdravljeno jem In posebno navdušeno pozdravljamo na slavnostnem prostoru, kjor se je pred froDto Sokolskega doma ranžirnlo v dvojnih vrstah. Za njim se je zgoBtila tl-sočglava množica.
V pozdravnem nagovoru je domači načelnik br. Smoli izrekel vsem prisotnim dobrodošlico in nato v kratkih potezah poda! pregled sokolskega dela v Dol. Logatcu od ustanovitve leta 1908. do končnega truda za utaboritev v lastnem domu. Starosta br. Hodnik je poseben poudarek in pozdrav namenil bratom onkraj meje in za njim je kumica ea. 81-chorlova v imenu logaškoga narodnega ženstva pozdravila brate, sestre in goste. V daljšem oficijelnem go>oru je predsednik JSS dr,. Ravnihar i lepimi
besedami izročil logaškomu Sokolu pozdrav in čestitke Saveza, nakar je šo br. dr. Krejči kot zastopnik starešinstva župe Ljubljane I. bodril domačine k premagovanju nadaljnjega truda in k nadaljnjemu delu. Skloni se društveni prapor, kumica ga. Sicherlova pripne nanj lipo? venec s svileno trobojnico. Btaro-Bta br. Hodnik pa izroči gospodarju doma br. de Gleria ključe. Zvoki državne himnt, lijejo skozi široko odprta vrata v dom In se odmevajo bučeče, mogočne-je .. Množica se vsuje v dvorano, ogleduje si prostore in podrobnosti ter so tazhaja s sploSno pohvalo.
Popoldne ae jo na obsežnem slavnostnem pioflon pred domom vršila javna telovadba. Pritok občinstva je bil razveseljiv prav posebno številni so bili Ljubljančani, kl so dospeli s popoldanskim vlakom. Posamezne točke javnega nastopa jt, občinstvo Bpremljalo z zanimanjem In pohvalo ter posebno poedlne te-lovodco na orodju, kl so se odlikovali s presenetljivo brs -uroznostjo. nagrajevalo z hurnim ploskanjem. Po nastopu sn jo takoj razglbnlo veselično vrvenje In živo valovilo v modrih večernih urah okrog bogato založenih paviljonov. Nedvomno je uspeh slavja prav zadovoljivo
Za logaške razmere je novi dom naravnost impo/.antna enonadstropna stav ba. Zgrajen je v umorjeni arhitekturi in Izrabljen zelo praktično. Glavna v glavnem je velika dvorana, dolga 20, široka 10 in visoka, 8 rnetroT s prikupnim odrom (globokim 8 m?- galerijo tor pri padajočimi -aalimi lokali za garderobo in kopel. Poleg sejne sobe bo mala dvorana v gornji etaži prav primerno služila za družabne večer» in prireditve v mai.jf-em obsegu ter rweebno za čitalnico, kl 6poredno s Sokolom že dolga leta deluje in napreduje. V splošnem nudi novi dom širok okvir za vse napredno dtuftveno ln prosvetno gibanje. V podrobnostih znotraj še n! popolnoma do-gete vljrn, vsoga nI zmogel logaški Sokol navzlio potrojenemu prizadevanju v zadnjih tednih. Sokolski dom dolenjolo-gaJkl je zgrajen z odlično samopomočjo Logatfanov. Poleg lokalnih faktorjev jo staio gradbenemu odboru z nasveti, na-črti in z materijelno podporo ob strani «Drušlvo za zgradbo društvenih domov« v Ljubljani ki je pod predsedstvom dr. Žerjava inicijatlvno in pospeševalno sodelovalo v Logatcu že pri 16. domu, otvoijenom zadnja leta v prosvetne namere" Naj bo logaški dom tabor dola,
dvicrll tudi gmotno ravnovesje novega kakor ga znači naš sokolski pozdrav: doma.	' (Zdravo!
To In ono
ZANIMIV RAZGOVOR.
Pariška «L' Opinion« prinaSa intere-s anten dialog med francoskim poslanikom v Vatikanu, Jonnartom, in papeževim tajnikom kardinalom Gasparri-jem. Ko je Jounart bil siguren, da zapusti Vatikan, je šel po slovo k Ga-sparriju in dejal: »Prišel som, da Vaa Se enkrat pozdravim, ker se ne bova videla nikoli vc6!»
»No, no, gospod Jonnart,* odvrne kardinal, «v nebesih se vendar Se vidiva!«
»Ne ne!» vzklikne Jonnart.
»Kako? Kaj si ne želite v nebesa?«
»O, to že, eminenca. Jaz pojdem v nebesa, toda Vi, žalibog ne, ker ste me
preveB — gnjavili!«
•
X Klasična žurnaUstlka. Berlinsko založništvo Kiimmerer Izda kjigo, v ka* terl bodo zbrane mojstrovine davnih novinarjev. Zbirko Je priredil gosp. C. E' Hlrsch. V tel antologiji so zbrana zgodovinska publicistična dela od Lutherla preko Beaumarchalsa, satirika Swlfta, Lessinga, Napoleona, Mazzinlla, Hclne-|a, Nletzschela In Wagner|a do Zola-la. Balzaca ln nedavnih velikih novinskih avtorjev.
X Koliko zasluži tvornlčar Ford? Tvorničar avtomobilov Henrik Ford, ki kandidira za predsednika ameriških Združenih držav, zasluži na dan 300 dnlarlev (30.000 Din). S to Brenovo ntnšnln oa« lahko odloča tudi o usodi »vole oozicli« .* Ameriki,
Pitfoga ^Jutru" M, 199 dne T. avgusta 10X9.
Novinarski kongres
Vtisi s skupSčine
Ljubljana, B. avgusta. Kongres novinarjev traja. PUuna dru-Iba se Je sbrala na njeni: v sejni dvorani univerze sede drug poleg drugega najhujši politični uusprotuiki, govore in
testo pojavljajo med vrstami, ■ katerimi novinar služi svoj kruh. Y naslednjem podrobnejše poročilo.
Potek zborovanja
Kmalu po oamlh zjutraj ae Je ua vse-
odločajo o vprašanjih svojega stanu ln "5i"J{u "f8!'?1 verilikncijaki odbor JNU »o ua tem polju - prijateljsko solldar- j y8aka ,B°kcl 8 udr,uienJ" i«* P")«"3!1 nI. Tu, na stanovskem zborovanju, go- dan, delegirala van po dva Člana. OUbor ln Istem smislu hrvatski Je do devctlh koa{al ,voi° del°- U8ot(>-
vore v enem demokrat in bosanski musliman, slovenski klerikalec lu srbski tnevtraleo; tu so na okupu sarajevski hodža, novosad-tki pop in slovenski duhovnik. Na lem mestu izginjajo razlike med najbolj borbenimi nasprotniki In partizani, kajti vse zedinja en duh: duh poklica, iut stanovske solidarnosti. Vsi se zavedajo dojstva, da je stan vzvišen nad vso ostalo. Kdor bi novinarje videl kako zborujejo tu za stanovske koristi, bi si teiko predstavil, da se čez dva, tri dni zopet vrnejo T bojne tabore, kjer se bodo nanovo križala njihova politična kopja.
Tudi po starosti Je novinaraka družba pestrobojna. Poleg starejšega, a nenavadno sočnega ln prožuega Srba, kl je v tvojem poklicu radi pravičnega pobijanja krivice že večkrat sedel v zaporu, stoji mlad novinar iz Zagreba ter izrablja energijo svoje temperamentne
vil Je, da ie ua kongresu nahaja 86 ila* nov t glasovalno pravico za 27B članov. Glasovi to bili razdeljeni takole: Beograd 01, Zagreb 108, LJubljana 80, Sarajevo 28, Subotlca 20, Novi Sad 14.
Ko je verlllkacljskl odbor še delal, Je otvorll kongret podpredsednik centralne uprave g. Krešimir Kovačič. Naznanil Je, da to dospoll na zborovanje tudi zaatop-niki poljskih novinarjev in delegati češkoslovaške in Jugoslovanske akademike omladine. Zborovale! to Jim priredili prisrčne ovactje. Za oflcielne pozdrave se Je zagrebškemu tovarišu zahvalil Poljak g. Antoni Sudczawlcz. Nato Je v imenu češkoslovaške amludlne govoril g. Iluhrmann iz Pruge, v Imenu napredne akademtke omladine Slovenije g. Adoll Schauer, t Imenu kluba Januilč pa g. Kerševaul. Omladina Je kongresu predala resolucijo, v kateri apelira na novi
' ----rf— »'VIV IVUIUVIUIUVUIUU	, f I 1 II
mladosti v svrho napadalne taktike. Tu	TJ?' n?j celokui">o H>8°»'ovan«ko no-
sede zastopniki tiska naše Ljubljane,	^f™ kar na^01 P°< P1™, "t^mljenja
uredniki <Jutra», «Slovenca>, <Jutranjih	°'nladIne P° VI8ledu Seškoslovaškega ti.
Novostb, tiskovni referenti pokrajinske	a" uprave ln zastopniki mariborskih listov.
Tu to Poljaki in Celil, mili gosti iz Var-•ave ln Prage, kl to prihiteli na Jug
Brzojavni pozdravi.
Predsednik g. Stojan Protlč je poslal kongresu brzojavuo pozdravko, v kateri
med krvne brate, da učvrstijo z njimi obžaluje, da radi bolezni ne more prlso-tudi poklicne vezi. Tu ne manjkajo niti	"
pdročevalcl angleškega tiska, niti Nemci; in vsi, Slovenci, Hrvati, Srbi, Madžari, Nemci, moški in ženske, stari ln mladi, umerjeni In borbeni so v stanovskih zadevah enodušni, soglasni. Tu stavi predloge Večislav Wllder ln jih odobrava Fran Smodej, tu pobija Sarajlijo Kor-kuta, simpatičnega Bosanca, odlični pu-blicist dr. M. Curčln, urednik zagrebške <Nove Evrope*. Zares pisun svet, v ka-terem je zastopan celo beograjski kores-pondent berlinske <Vossische Zeltung*.
Zboruje se seveda vsekozi temperamentno. Samo od časa do Časa zavlada mir, tišina, pozornost. Potem se govorniki zopet pobijajo, krešejo se nove misli, izdelujejo se novo stilizacije, predlagajo se resolucijo ln protesti; a v duhu Ftauu te vsi končno zedinijo za povzdigo poklica, za en sam nesebični sloves domovine. Spontanih momentov ne manjka. Ko n. pr. bere ljubljanski kolega predlog tovariša iz Sarajeva, govornik vsled zamotane pisave obstane. <Ne znaš, da čltašl* ga opomni Sarnjllja. A Ljubljančan, ne bodi len, brž reagira: <Ne znaš ti pisati, brate!* Zbornica prasne v smeh, k! debatante ln poslušalce blagodejno poživi.
Proti večeru se vrSe volitve novega "dbora centralne uprave. Vse se odmota pravilno; le ko novi predsednik organizacije naznani, da je delo kongresa ekronano z uspehom*, se Izkaže, da je °ul, kl je imel največ simpatij na svoji ?l rani in dobil tudi največ glasov, formalno le napol Izvoljen. Njegova kandidatura se zalo vnovič predlaga ter se izglasuje s sploSnim odobravanjem.
Tiskovni zakon, železniške karte, različne konvencije, delo na podlagi odgovornosti — vsega tega so si novinarji svestl. Unlonskl banket, katerega priredi novinarjem ljubljanski velesejm, ta-!.orekoč zaključuje ollcijelnl program v našem mestu. Vse konča iskreno, v harmoniji, slogi Iu miru, ln ko se stanov-rii tovariši začno razhajati radi izleta na Bled, jim je na jeziku samo ena beseda:
vnla! In ko si stiskajo roke s pozdravom cNa svidenje*, je vsem na umu misel, da medsebojni stiki in nova znanja blažiluo vplivajo na ognjevite strasti, ki
atvovati letošnjemu zboru. Zeli, da bi kongres uspešno dovršil tvoje delo v prospeh novinarjev ln za povzdigo tiska. V Imenu čeških novinarjev Je po-zdravil kongret starosta gosp. Holeček. Uredništvo Usta cDilese* na Sušaku Je naprosilo Jugoslovanske novinarje, naj se tudi v bodoče zavzemajo za osvoboditev reškega prebivalstva izpod Italijanskega jarma. Pozdravne brzojave sta poslala tudi bivši pokrajinski namestnik g. Hribar ln Ceh Vavflnek.
Med tem Je verifikacljski odbor dovršil svoje delo ter predložil, da skupščina verifikacijo odobri, kar se Je zgodilo. Takoj noto se Je razvila živahna in dolgotrajna debata o poročilu centralnega sekretarijata. Posebna pozornost se Je posvečala beograjski sekciji, kl je dobila nalogo, da čimprej Izvede svojo reorganizacijo. Ob 12. url dopoldne Je bila debata zaključena. Poročilo centralnega tajnika g. Božidarja Vodeba je bilo sprejeto.
Novinarji pred Prešernovim spomenikom in na grobovih svojih tovarišev.
Dočim so češkoslovaški novinarji že rano dopoldne položili na Prešernov spomenik prekrasen venec b češkoslovaško trobojnico, bo se Jugoslovanski novinarji korporativno podali pred spomenik, kjer so beograjski novinarji položili venec. Posebna deputacija novinarjev je nato odšla na ljubljansko pokopališče ln položila vence na grobove umrlih tovarišev: Vllomlrja Jelenca, Miroslava Malovrha, Emila Vodeba ln Vesellnoviča. Radi prevelike oddaljenosti se je venec na ifrob drja. Tavčarja oddal na magistatu, ki poskrbi za prenos na določeno mesto.
Po skupnem obedu, ki se je vršil v hotelu Štrukelj, se je ob 15. url popoldne zborovanje nadaljevalo. Na predlog lov. Smodcja se Je izvolil poseben odsek, ki je imel nalogo, Ha sestavi resolucijo za Izvedbo češkoslovaško - jugoslovanske novinarske konvencije. Centralni tajnik češkoslovaškega novinarskega udruženja, g. Kari Cvančara, Je po kratkem posvetovanju predložil sledeči tekst:
<Kongres jugoslovanskih novinarjev, zbran 0. avgusta 1923. v Ljubljani, je na podlagi referata gen. tajnika <Sindlkata češkoslovaškega dnevnega tiska*, tovari-
ša v obliki izrastkov, žal, še vedno pre- ] ša Karla Cvančare in korelerenta drugega
tajnika J1TO tovarna Srozovtea ttlenft, da te t današnjim dnem osnuje češkoslovaška jugoslovanska novinarska konven-oija, kl Ima u cilj ln podlago punktaclje, vsebovane v predlogu tov. Cvančare na kongresu v Subotici prošlega leta. Eventualna dopolnila teh punktlclj te morejo uvrstiti v konvencijo z modsebojuim sporazumom obeh upravnih odborov. Dolt-noat centralne uprave JflU Je, da v tvrbo tehnične Izvedbe konvencije nemudoma lmeuuje tvoje pooblaščence na sedežih poedlnlh sekcij, dočim Jamči za Izvedbo konvencije v Češkoslovaški »Sindikat češkoslovaškega dnevnega tiska* lu <Ctl. Obeo novinarska*. Resolucija je bila sprejeta t velikim odobravanjem. Dodatno k resoluciji Je predlagal g. Stanko Vlrant še tledeče dopolnilo: <Jugoslo-venski, češki in poljski novinarji, zbrani na kongresu v Ljubljani, lakreno telijo ln se obvezujejo po tvojih močeh delati na to, da se čimprej ustvari vtetlovan-ska novinarska tederaclja. JNU naroča svoji centralni upravi, da stopi v tej zadevi v allke t obstoječimi organizacijami tlovontklh novinarjev*.
Izprememba pravil.
Nato Je bila po kratki debati sprejeta izprememba pravU čl. 28. v tem smislu, da lahko predseduje Udruženju tudi predsednik Izven ceutrale. Določba, da se volita tajnik ln blagajnik Iz beograjske tekclje, ostane te nadalje v veljavi.
Dobata e načrta tiskovnega takona.
Beograjčan tov. Clrkovlč Je potem ipo-ročU Izjavo ministra za Izenačenje zakonov g. Trlfkovlča, da Je predsloječl projekt o itampl le elaborat pravnikov, da pa bo ministrov predlog izdelala tekom prihodnjega meseca posebna komisija. Prečitane ao bile nekatere važnejše določbe loga zakona, Iz katerih Je bilo Jat-no razvideti, da skuša vlada tiskovno svobodo znatuo omejiti. O projektu te je razvila živahna debata, v katero Je posegel tudi narodni poslanec VVilder iz Zagreba. V tvojem parlamentarno jasnem in stvarnem govoru Je poudarjal, da Je razvoj tiska v tesni zvezi t tocijalnim položajem novinarjev, tn da bi v ilučaju tiskovnih represalij od strani vlade prišla tudi novinarska podjetja v težko krt-zo, kl bi povzročila tudi novinnrjem težke gmotne potledlce. Njegova Izvajanja, ki bo merUa na to, da te Je treba truditi za odpravo reakcljonarnih določb v sedanjem zakonskem načrtu, bo bila sprejeta z odobravanjem. Nazadnjaštvo tega načrta te kaže zlasti v tem, da Be novinarjem zabranjuje napadati oficirje ter odjemlje novinarju v slučaju trikrat-nega kaznovanja tudi pravico do poklica za dobo petih let. Po končani obsežni dobatl Je tov. Korkut lz Sarajeva predložil v zadevi tlBkovnega zakona posebno resolucijo, koje glavne ml|li bo sledeče: <Cenlralna uprava naj zahteva od vlade, da vpokliče za sestavo predloga o tiskovnem zakonu tudi delegate JNU, uprava pa naj da tvojim delegatom konkretne tnstrukclje za delo v tej komisiji. Zastopniki bo morajo zavzemati posebno za to, da ostane svoboda tiska kolikor mogoče neokrnjena. JNU zahteva dalje od vlade, da skrb! za zaščito novinarskega položaja In da posveča tvojo pozornost tudi vzgoji novinarskega naraščaja. Končno se vlada poziva, da žo vendar uzakoni primerne olajšave za novinarje ln da poskrbi za zakon o novinarjih, kl naj zaščiti novinarje posebno za slučaje bolezni
Vprašanje železniških listov.
0 tem vprašanju so v minulem poslovnem letu vse Bekclje obširno razpravljale. Centralna uprava se je trudila, da doseže pri prometnem ministrstvu čim večje ugodnosti za novinarje. Ministrstvo pa ni upoštevalo predlogov in želj novinarskega udruženja, ampak Je imenovalo posebno komisijo, ki je izdelala pravilnik, po katerem dobe posamezna uredništva bloke za četrttnsko vožnjo po državni železnici. Na včerajšnjem zborovanju Je g. dr. CurČin odločno nastopil proti temu pravilnUtu, ki je naravnost škandalozen po vsebini in obliki. O vprašanju sc Je razvila obširna in dolgotrajna debata, v kateri bo govorniki poudarjali, da je povsem upravičena zahteva novi-
narjev po prostih vozntn listkih, kajti fe | ako novinar pozua prilike ln razmere, kl vladajo v njegovi domovini, more uipei- S no izvrševati svoje delo v redakciji. Ugodnosti, ki jih zahtevajo novinarji, ul-80 v prid nJim, ampak v prvi vriti drža-1 vi, kl Je najbolj odvisna od itailšča, ki ga zavzema v raznih državnih problemih 1 dnevno časopisje. Vendar v tem pogle-| du na kongresu nI prišlo do delinltiv-uega tklepa. Centralna uprava Je dobila nalog, da reši to vprašanje po lastnem j prevdarku ln v smislu navodil ln pred-1 logov, kl so bili lznešcnl na glavni skupščini. Jugoslovausko čaioplije pa bo pričelo odločno propagando, da prepriča prometno ministrstvo o upravičenosti zahtev novinarskega itanu.
Volitev nove centralne uprave.
Ko Je bil glavni del dnovnega reda Izčrpan, to bo vršile volitve, z glasovanjem po listkih. Po enournem skrutinlju i Je bil razglašen Izid. V novo upravo 8u bili izvoljeni sledeči gospodje: predsednik: Krešimir Kovačič (Zagreb), L podpredsednik: Gavro l.ukovld (Beograd), II. podpredsednik: Fran Smodej (LJubljana), I. tajnik Ante Brozovič (Za-
greb), n. tajnnt: ttavro ftfflflf (B«**'
grad), blagajnik: BaraJev« (Beograd), v revizijski odbor to bili izvoljeni gg.: Kobaslca, Protlč ln dr. Subotlč. Po rat-glasitvt ie Je novoizvoljeni predsednik zahvalil za Izkazano mu zaupanje ter iz« javil, da bo posvetil vse tvoje tU« tUM predku Udruženja.
Kongresu Je bilo nato predloženih t« več rosoluclj, o katerih pa te bo r»*ora»-Ijalo pozueje.
Banket v Unlonn.
Zvečer te je vtšU v dvorani hotela < Union* slavnostni banket, katerega Ja priredil ua čast novinarjem ljubljausk! volesejm. Banketu je prlioilvovalo mnogo odličnih gostov, med njtml vladni svetnik dr. Androjka kot zastopnik odsotnega velikega župana dr. Lukana, župan dr. PeriS, predsednik Zveze lndu-strljcov g. Drngotin Hribar, predtodnik trgovske in obrtniške zbornice g. Ivau Knez ln drugI. Gosto je v imenu ljubljanskega vzorčnega voloBejma pozdravil g. Jclnčln ml, t odgovorU mu Je predsednik Udruženja g. KreSo Kovačič. V pondeljek so ie novinarji t Jutranjim vlakom odpeljali na Bled.
AT V« fl	St •	fl o	TO
Nasi kraji m ljudje
Vatroslav Jagid f
Komaj par dni Je, odkar smo pisali, da je slavist Vatroslav Jagid težko bolan ln da je malo upanja, da bi okreval. Sedaj prihaja z Dunaja poročilo, da je Jagid v nedeljo zjutraj izdihnil svojo veliko dušo. Učenjak je dosegel starost 85 let.
Z Jagidetn Izginja lz vrste slovanskih jezikoslovcev ena najuarkantnej-ših osebnosti sodobnega časa. Vsakemu Izobražencu ln lajiku pri nas je znan Jagič vsaj po svojem slovitem »Arhivu za slovansko filologijo*.
Rojstno mesto učenjaka Jagida je Varaždin. Tam se je Jagid rodil 6. julija 1838. leta. Prvo študije je dovršil doma, nadaljeval pa jih je v Zagrebu. Ko je končal srednjo šolo, ga je srce vleklo na Dunaj. V tedanjem osrednjem vseučiliškem mestu Avstrije se je Jagid posvetil klasični filologijL Slavist Miklošič, ki je Jagida dobro poznal ter naslutil njogovo izredno nadarjenost, je začel mladega dijaka nagovarjati, naj bi se jel intenzivneje ba-viti s slovansko filologijo. 8eznanll Je mladeniča z Daničičem in Vukom Kara-džidem. Te zveze so na razvoj mladega Jagiča imelo odločilen vpliv.
Leta 1800. je Jagid dovršil svoje univerzitetne študije. Prišel je v Zagreb, kjer je dobil profesorsko mesto na gimnaziji. Eno leto pozneje jo izdal »Paberke po cvetju našega (hrv.) narodnega pesništva*, čez leto dni »De-klinacijo imena samostavnega, kakor se je razvUa v staroeiovenskom srbohrvaškem jeziku*.
Nato so izhajala Jagičeva dela lz področja slavistike vsako leto. Brošura je sledila brošuri, razprava razpravi, knjiga knjigi. Od leta 1864. do 1800. se je Jagid zvezal z drjem. Radkim in Torbarjem ter izdajal znanstveni časopis »Književnik*. V predalih tega časopisa jo izšla cela vrsta razprav o pravopisu, jezikoslovju, stavkoslovju itd. »Književnik* je važen, ker tvori prehod k »Arhivu*.
Lota 1800. se je ustanovila v Zagrebu »Jugoslov. akademija*. Jagid je postal njen steber takoj v začetku. S | tem pa je bil tudi že politično obeležen. Reakcija barona Raucha ga je iz tega razloga spravila ob službo. Bng-vd, kaj bi bilo postalo iz Jagida, da ni prižel vmes ta dogodek! Tako pa je bU po prizadevanju svojih poznavalcev leta 1871. Imenovan za izrednega profosorja primerjevalne slovnice in-doevropskih jezikov na vseučilišču v Odesi. Leto dni pozneje je dosegel redno profesuro.'
Po zaslugi razprave »Das Leben der \Vurzel (16 in den slavisehen Spracheu* je dosegel častni doktorat univerzo v Lipskem. Leta 1874. so Jagida pozvali
v Borlln na stolico za slovansko filologijo. Dve leti nato je ustanovil svoj znameniti »Archlv flir slavi»che Pililo logio*. Prihodnja leta so Jagidu pri nesla imenovanje za člana kr. akademije v Pragi, Krakovu ln Berlinu. Letu 1888. je Jagid pris[>el v Petrograd. kjer je kot redni profesor nlavistike na univerzi delal Sest lot. Ko je leta 1888. Miklošič Sel v pokoj, je priporočil z;i svojega naslednika na Dunaju Vatro-slava Jagida. Jagid je mesto sprejel tor odSel na Dunaj, kjer je takoj ustanovil seminar ijl slovansko filologijo.
Iz Jagideve Sole je izšla cela vrsU naših jezikoslovnih odUčnikov. Jagii sam jim je pokazal pot ln postavil načeli, katerih so mora držati pravi uče njak, kl hoče b svojim delom koristiti narodu.
Jagideva smrt pomen ja eno najtežjih izgub za slavititiko. Po Miklošičevi smrti je bU Jagid ua tem polju najmar-kantnejSa osebnost, ki ji še dolgo bomo iskali para. Bodi možu, kl je v kultur nem svetu pomagal utrditi slavo slovanskemu imenu, v srcu slehernega Slovana ohranjen hvaležen spomin.
Jagidevi telesni ostanki se prepeljejo v rodno mesto Varaždin, kjer se po-lože k večnemu počitku.
Obisk Ivana Meštroviča
Ivan Meštrovlč, kl se je topot odzva' povabilu »Narodne Galerije*, je prispel v soboto dopoldne iz Zagreba. Na glav nem kolodvoru ga je Bprojel odbor Ga lerije i predsodnikom I. Zormanom na čelu, v Imenu ljubljanske občine ga jn pozdravil magistratni ravnatelj dr. MJIJu-tln Zarnik; sprejemu je prisostvoval" več Blovenskih umetnikov in zbirateljev. Popoldne je obiskal mojster ttarega znanca gospoda Josipa Nikolaja Sadni-karja v Kamniku ter si oglodal njegovo zbirko starin in pa kamniško Binodnišni-co. V Kamniku fe jo sestal tudi t pe? nikom O. Župančičem in z literatom 1. Kozakom. Zvečer se je vršila na vrtu v »Zvezdi* večerja v družbi slovenskih umetnikov in znanstvenikov. V nedeljo jo napravil gost v mali družbi izlet n;* Bled, šol pozvonit na Otok, popoldni pa si je ogledal v Bpromstvu dr. L Can kiirja gotiško cerkvico bv. Petra nad Poljčami, ki mu je zaradi krasna lege in starega okrasja zelo ujrajala. Pogledal jo tudi v cerkovnikovo hišico, kjer mu j« cerkovnlca razknzaia veliko poč in mu dala šopek planik z BegunjSčicc. Po ve čerji v restavraciji gospo ftturmove, ki leži v bajnem miru [jod planinami, se jc ugledni gost na Lescah poslovil od svojih znane«v In se odpeljal z večernim hrzovlakom na kratek odmor na Koroško.
Pri don Buliču
Profesor don Franjo Bullč je naslednik carja Dioklecijana ln njegovih umetnin v --plitu. Saj pa tudi nihče ni v njegovi palici tako doma kot ta častitljivi duhovnik in učenjak, čigar ime je med zgodovinarji v Parizu In Londonu prav tako - iiano kakor pri nas.
Obiskali smo don Bullča v nedeljo po-r.oldne v njegovem krasnem novem mu-eju zunaj mesta. Ves navdušen Je bi! za nas, slovenske igralce, In Je prav posebno oozdravl! gospoda Nučlča, ki Je ravno ured desetimi leti v Dljoklecijanovl palači ijral »Smrt Dlloklecilana*, delo, kl bi vsled krasnih, zgodovinsko pristnih kulis zaslužilo, da ga posname Illrn.
Pri tel priliki bodi omenjeno, da se v iJaltnaciJI mnogo tilmule; pred kratkim ie na Sušaku in v Kvarneru illmoval znani berlinski Igralec Lledke. Morda bi se tu dobil zaslužek tudi za domače igralce... Toda don Bullč nam že razklada v muzejski knjižnici slavno franco-ko knjigo C. Hčbrardovo »Dloklecilanova palača v Splitu*. Naj ponavljamo nekoliko zanimivosti po njem:
•Palača ie bila zgrajena okrog let 295. do 305. po Kr. In Je ležala prvotno tik kraj morja, tako da si z ladjo laltko pristal v današnji »Porta Aenea*. Njena vžhodna ln zahodna stena sta merili 191 m, severna 151 m, Južna pa 157 m; bil 'f to utrlenl četverokotnl rimski »ča-
stnim*, kl je Imel na vsakem oglu po en utrjen stolp, od katerih so trije še ohranjeni. Bila Je na prvi pogled bol) utrjena trdnjava kot pa carska palača. Le jučni del, odprt na tnorle, Je imel kakih 9 tn nad valovi se dvigajoče stebričke z 52 stebri. Dve mogočni cesti sta križali poslopje ln ga delili v štiri glavne dele. Tu le bil trg, cesarski mavzolel (današnja stolna cerkev), tempelj (dandanes krstllna kapela) Itd. Proti morju so bili cesarski prostori, sobe za goste, biblioteka, kopališče, nasproti pa kuhinja, gospodarski prostori, ženski oddelek (gynaeceum), namenjen predvsem za cesarjevo ženo Prlsco in hčerko Valerijo, kl pa nista zaradi svoje žalostne usode nikdar videli palače. Severna polovica te ogromne stavbe le bila določena za cesarjevo telesno stražo, za služlnčad, gospodarska poslopja In hleve.
Skoro deset let so zidali palačo, !n sicer Izključno Iz apnenca z otoka Brača. Stebri Iz rdečega granita, mramor)a In sye-nlta, kakor tudi sfinge, so bili pripeljani iz Egipta. Nekatere teh sfing so stale najbrž ob grobu kralja Thotmesa IIL Iz 15. stoletja pred Kr.
C.,spodar te ponosne zgradbe, rimski cesar Dioklecijan, le hI doma Iz Dalmacije, ln sicer v bližini Salone. Po dvajsetletnem vladanju se Je umaknil Iz Javnega življenja, se tu nastanil in umrl leta 313. Po njegovi smrti Je postala palača državno Imetle: severni del se ie IzoremenU v
vojaško oblačllnlco, v kateri so bile zaposlene samo ženske, Južni pa Je še nadalje služil svojemu namenu. Marslkak cesar ali član cesarske hiše le tu prebival prostovoljno ali v pregnanstvu. Med drugimi le zbežal sem pregnani cesar Qly-cerius, poznejši škof Salone. Leta 615. so razdejali to naselbino Avarl, prebivalstvo Je zbežalo na sosednje otoke, ko pa Je videlo, da se dd s Slovani, ki so se medtem priselili, v dobrih odnošajih živeti, se ie vrnilo ln ustanovilo skupno s Slovani sedanji Split.*
To ie mrtva zgodovina, toda če nam jo razlaga don Bullč, Je to tako živa In zanimiva snov, da nam le bliskovito mineval čas ob tem pripovedovanju. »Cesarjevega groba nismo našli še, pa ga bomo gotovo. En sumljiv kamen njegovega sarkofaga že Imam ...»
Medtem Je prinesla kuharica na balkon popoldanski prigrizek: proseka, fig in piškotov. »Te piškote Je napravila mola kuharica, kl )e tudi Slovonka,* pravi zadovoljno don Bullč. Ona ga pa nato vpraša — bilo le v nedello popoldne — če sme oditi. Ko |i |e prolesor dovolil, le odšla; v tem trenutku nisem več dvomil, da Je to slovenska kuharica: sigurno le Sla k lltanllam... Duhovnik don Bulič pa le ostal v tem svojem templju... Ko nam Je z balkona razkazoval Split, se ml le zdel kot Častitljivi suveren, kl razkazuje svoje kraljestvo...
»Potem sem kupil Se to nivo... Po-
tem oni sarkofag, kl je stal obilo, laz pa brez denarja. Grem k sekcljskeuiu šefu, poznejšemu ministru Haerdtlu, po denar. Pa ml pravi: »Ja, warum kauten Sle sovlele Stelne?* »Ker le, gospod sekcllskl šel, na teh kamenih napisana naša zgodovina!*
»So, so. Ja, Ist aber das Im Interesse des Staates?!*
Razložil sem mu, da je vse to velikega pomena za Avstrijo — 1 sam ga pošteno prevarlo.. .1*
Pri tel »pošteni prevari* se častitljivi don Bulič tako zadovoljno nasmeje, kakor da hoče Izrazit! triurni v svolem večnem boju z ministrstvi. V teh bojih le on odločno zmagal: saj bi brez don Bullča danes ne Imeli v Splitu ničesar. Splitski muzej, Dioklecijanova palača ln Solin s svollin amfiteatrom — vse te dragoccne starine nosijo pečat don Bullča.
Po prevratu Je bil pozvan v Pariz na mirovno konferenco. V Split pa Je došla ameriška mlslla (o kateri Je bilo brati po časopisih toliko nepotrebne hvale). Pa naj pripoveduje sam gospod profesor: »Misija vpraša: »Kje bomo stanovali?* Pa II mesto odgovori: »E, pa v muzeju!« In res so se nesrečniki nastanili v muzejul Pomislite: muzelska knjižnica Jim le služIla za menažo In plesišče. Dal sem osnažlti, kar sc |e dalo, pa se še danes pozna. Amerlkancl! Kulturni ljudje! Iz muzejskih zbirk so ml odnesli okrog 60 zlatih zgodovinskih nredmetov noprecenlllve vredno-
stll A jaz, siromak, sem bi! v Parizu In se tepel z Italijani ter dokazoval Evropi našo historične granlcel Seveda sem tožil, proces teče 5e sedaj, toda ameriški zakon pravi: «Ce si ujel tata v trenutku, ko Je kradel, mu moreš dokazati tatvino. ■ — a Jaz siromak, takrat v Parizu...!* Poleg kipov ln različnih rimskih predmetov leže kn|ige v nemškem, francoskem, Italijanskem In angleškem Jeziku, kl nosijo vse ime avtorja: von, par, di, o' prof. Dr. Bulič...
Prihajajo obiskovalci muzela. »Razumete hrvatski?* Jih vpraša. Med njimi so dijaki, pomorski kapetanl, mornarji ht celo nek vladni svetnik. Ko pritrdilo, lili povabi k tej naši procesiji od kipa do kipa. V začetku so nekako v zadregi, ko pa čujejo, kako Jim ta preprosti, toda čnstltlllvl duhovnik razlaga o uporu rimskih legli zdaj v MogunclJI (Malnz), zd.tl v Nauportu (Vrhnika), poslušalo molče, se čudijo In občudujejo. Nedelja popo'-dne, ves Split se zabava na morju, to pa peščica ljudi v najvcčll vročini posluša zgodovinsko predavanje ln nihče si nc upa nltl zakašllatl, samo da ne preslišl ene same besedice tega mojstra prolet^.
Pokaže nam dve zložljivi kovlnasti ploščici, napravljeni tako, da se lahko nosijo krog vrata. »Evo vam napis: Vojak I. L, te In te legije In kohorte, Ima pravico, da se vozi po državnih ladjah ir Dalmacije v Rim. — To Je naš vojašk! pasus. kl ga dobi volak, ki se vraža z
Kulturni pregled
Sto Itevilk »Nove Evrope"
Pred nami ležo Štiri zadnje Številke »Nove Evrope«. Revija je dosegla sodaj VB. knjigo ter > snopičem 8. in 4. toko-Se knjige 100 Številk. Pri naSih razmerah je to res Jubilej, zlasti ako vpošte-vamo dejstvo, da revija izhaja točno in da ni doslej zamudila niti enkrat.
Vsebina 1. do 4. Številke jo raznovrstna. 1. Stev. nove knjige je posvečena prof. Jovanu Cvijiču ter prinaša kot posebno prilogo sliko našega odličnega znanstvenika. O Cvijiču piše v tem z.ez-ku Um. Prof. N. Kostrenčič je obdelal »Cvijičove poglede na nauku i politiku», P. Vujevič Cvijiča kot geografa in profesorja. B. Milojovič je priobčil »Mišljenje stranih naučnika o radovima J. Cvijiča, a izpod Cvijičevega peresa so izšli spomini na življenje: detinstvo ln nižja gimnazija.
Naslednja Številka »N. E.» razpravlja v glavnem dalje o stabilizaciji dinarja. Na uvodnem mestu se nahaja nadaljevanje in konec Cvijičevih spominov na višjo gimnazijo v Beogradu. Obširna in temeljita je razprava «JoS o stabilizaciji dinara«. Napisal jo je naš mladi, a že renomuani narodni gospodar dr. Ito Bo-iin, ki je v ekonomskih vprašanjih nekakšen vodilni teoretičar pri «Novi Evropi«. V političnem pregledu tega zvezka nahajamo sestavka »Dve konccpcije« ter »Ličnosti današnje Nomačke«. V ekonomskem progledu glosira vprašanje agrarne reforme SI. Kirsner, dočim dr. Ivo Belin rocenzira Beloševičevo knjigo o nacijonalni ekonomiji Umetniški pregled ob6ega poučno-informativen članek Anjrleža E. H. R. Collingsa o preureditvi »Tate Gallery» v Londonu.
Zadnja dva zvezka (8—i) »Nove Evrope« obravnavata hrvatsko seljaško gibanje. Vsebina skupno Sto vilko: I. Kol-be: za slobodu naroda u oslobogjenoj domovini; M. Grkovič: Tlrvatski seljač-ki pokret, kritičkj ocenjen; A. Pesarec: Boljševici i kultura; dr. I. Belin: Tehnika stabilizacije dinara; mesto političkog pregleda; ekonomski pregled; knjige i listovi; beleška,
»Novo Evropo« toplo priporočamo. Denar za naročilo je poslati vnaprej na naslov: Zagreb, Preraduvičev trg 9.
ho važno korespondenoo med Janezom Subicem in Vojtehom liynaisom ter poudarja veliki kulturni napredek, ki smo ga uapraviii Slovenci po osvoboditvi
Koncert Josipa RIJavca v Rogaški Slatini dne 4. avgusta. Blesteča dvorana, blesteče občinstvo, blesteči glasovi brez-dvomno prvega tenorista v prostrani državi — našoga drugega »goriškega slav-čka«. In tem bolj smo mu hvaležni za ta užitkapolni večer, ker sloveči pevec to-pot ni pri Sel med nas, da koneertlra, ampak (la se oddahne, tako da je bilo treba precejšnjega prigovarjanja, predon so je odločil, da vpošteva vseobčo željo gledo nastopa. Pa se mu je občinstvo izkazalo tudi res hvaležno: napolnilo jo navzlic vročini veliko dvorano do zadnjega kotička in prirejalo svojemu ljubljencu burne o vnel jo do konca. Da, ta konec je bil celo nekaj čisto posebnega: dasi je povedal spored, da je odpeta zadnja posem, ni prišlo niti enemu poslušalcu na um, da bl vstal, ln hočeš nočeš je moral umetnik dodati Se trojo točk. Na višku je bilo kajpak tudi to. pot spremljanjo g. župana Bizjaka, — Cujemo. da sodeluje g. Rijavec obenem z gosp. Šimencem zopet dne 15. avgusta pii koncertu na korist slatinsko šolsko dece in opozarjamo na to nenavadno prireditev tudi naše okoličane. Naj pa ne zamude niti priložnosti, da čujejo dno 11. avgusta polog gospe Tliieriy-Kavč-nikove prvič našega slovečega basista gosp. Julija Betteta.	—o—
Veber France, Znanost in vera. Vedoslovna študija. »Pota In cilji«, zvezek 15. In 16. Založila Tiskovna zadruga v LJubljani. 1923. Str. 254. Mehko vezana knliga velja 65 Din, po pošti 1 Din 50 p več. — Za kongres jugoslovanskega učiteljstva, kl te dni zboruje v Ljubljani, le izdala Tiskovna zadruga za vsakega izobraženca zanimiv spis: Znanost In vera. V nlem podala avtor psihološko analogijo znanstvenega In verskega mišljenja in gradi na tel analizi glavno zakonito razliko med znanstvom In verstvom. Zato Ima spis tri dele: v prvem razpravlja o znanstvenem, v drugem o verskem mišljenju, v tretjem pa o razmerju med zna-notlo ln vero. Pri tem se pisatell dotakne
tudr vprašani«, kako mesto zavzema napram znanosti, religiji In konfeslji umetnost, kl mu leži nekako na sredi med znanostjo In religijo. — Knjigo prav toplo priporočamo vsem izobražencem, za katero so zgoraj navedena vprašanja zelo InteTesantna. Delo se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
Jesenske književne novosti Tiskov-ne zadruge. Za Jesenski termin Izda Tiskovna zadruga poleg Veberjeve že IzlSle publikacije »Znanost ln vera« Se šest knjig, in sicer: Ccrmell: Materija In energija (Pota In cUii), Hurban-Vajanskl: Leteče sonce. Prevod Iz slovaščlne. (Prevodna knjižnica.) Zbrani spisi Podllmbar-skega, I. zv. (Slovenski pisatelji.). Nova-čan: Samosllnlk. Zbirka novel. Linhart: Zupanova Micka In Veseli dan ali Matiček se ženi. (»Oder.«) Veliki Slenklewlczcv Ilustriran roman »Z ognjem In mečem«, ki Jc Izhajal v snopičih, je dotlskan ln pride na jesen v knjigarne kot enotna knjiga. Za božično književno sctIJo, kl bo prav bogata, so tudi že vse knjige v tisku.
«Domoznanstvo.» V založbi knjigarne Gorlčar & Leskovšck v Cellu je nedavno izšlo »Domoznanstvo za osnovne šole«, zemljepisni podatki in zgodovinske slike o kraljevini Srbov, Hrvatov lil Slovencev. Sestavil jih je Josip Brinar, ravnatell meščanske šole v Celju. Opctovano Je učiteljstvo izrazilo željo, da bi osnovne šole dobile primerne realno knjižice, lz katerih bi mogli učenci tudi doma ponavljati učno snov, ki se ie v šoli obravnavala. Te) želji hoče zadostiti Brinarjevo »Domoznanstvo«, kl prinaša v jedrnati obliki najvažnejše podatke Iz zemljepisa ln zgodovine Jugoslavije. Zgodovinska snov Je obdelana v 44 slikah ter podaja naslednje pregledne skupine: I. Iz najstarejših časov. II. Ustanovitev Jugoslovanskih držav. 111. Srbija na višku moči. IV. Slovenci In Hrvati pod tujo oblastjo. V. Državne ln družabne uredbe v srednjem veku. VI. Doba turške sile. Vil. Probujanje Jugoslovanov v Avstro-Ogrskl. Vili. Osvoboditev Srbije. IX. Ujedlnjenje Jugoslovanov. — Cena vezanemu izvodu 20 dinarjev.
Nov Sem Benelll. Sem BenolU, tudi v našem prevodnem slovstvu znani dramatik, avtor »Ljubezni treh kraljev« je napisal novo delo za oder pod naslovom »Sveta pomlad«. Premiera dramo se je vršila v Turinu in je dosegla popoln uspeh.
Čeh o slovenski umetnosti
Znani umetnostni zgodovinar profesor F. Zakavec, odličen poznavalec novejše upodabljajoče umetnosti, je napisal v praSklh »Narodnih Listih« (29. julija) daljSi članek pod naslovom »limoni Slo vincu«, v katerem roforira o treh pomembnih slovenskih publikacijah. Album »Slovenska moderna umetnost«, ki ga je lani Izdala »Narodna Galerija«, hvali kot skrbno urejeno knjigo, ki tudi Cehom lahko služi kot vzor. Sledeč uvodu iz peresa dr. Izidorja Cankarja in na podlagi avtopsije razbira razvoj slovensko moderne umetnosti ter poudarja njen Ba-mosvoj značaj, ki je premagal tujo vplive na začotku ter gradi iz lastnih zakladov. Druga publikacija, ki naznanja prav posebno razveseljiv napredek, je izdaja »Ognjišča akademikov arhitektov« pod naslovom »Iz ljubljanske šole za arhitekturo«. Prof. Zakavec poudarja krepki vpliv prof. Plečnika, ki se pozna tako blagodejno novejši češki arhitekturi in ki je po Plečnikovem prihodu v domovino rodil v kratkem času tako dober in obilen sad. Naravno je, da je dobil močni umetniški razmah tudi znanstveno interpretacijo, ki poleg toga sega globoko v preteklost ln so ukvarja tudi s problemi svetovne umetnosti. S »Zbornikom za umetnostno zgodovino« v modri redakciji prof. dr. Izidorja Cankarja smo pa referentovem mnenju dobili Slovani pomembno znanstveno revijo, ki bo odslej lajšala študij slovansko umetnosti in dajala priliko za duSevno izmenjavo ter budila interes za dosedaj dosti zanemar-jano polje. Prof. Zakavec omenja za Ce-
Iz življenja in sveta
Gostilna pri „Faj mostna"
orožnih vaj ..! Tu Je vojaški grob. Kaj nam pravi napis? Vojak lz Male Azije. Umrl pri Splitu. — Kako, naravno ali v bitki? Pri tel In tel legiji. Kaka bitka Je mogla biti to? Pod katerim cesarjem? Glelte, gospoda, to ie naše žtvljensko delo...»
»Ja, warum kauien Sle sovlele Stelne?«
Tam koncu Splita pod Mdrjanori Kraj morja Je velika moderna cementna tvornica. Od beline prahu pobeljeni delavci in na pol nagi težaki se znoje o neznosni vročini te kakor zasnežene fabrike. Izdelujejo med drugim kipe, stebre, stebrl-čevje In »umetniške« podstavke.
V Dioklecijanovi palači pa tisočletni mramor, granit In sfinge iz Egipta I Kaj je doživel sivolasi don Bullčl
Ko smo se poslavljali od mojstra, nam Je prijateljsko stiskal roke in v svetem navdušenju govoril:
»Eto, gospoda, vi, glumcl In mi, živeči med temi starinskimi kamni, ki so naša zgodovina, — eto, gospoda, ml smo kultura. In zato pojdite po naši zemlji — In prosim vas, gospodje, povejte povsod, kamor pridete, da smo mi, Slovenci, Hrvatic ln Srbi — en narod.../»
V Ljubljani imamo preko dvesto gostiln, ki se vse. dičijo z več ali manj karakterističnimi označbami. Med drugimi so znane »oštarije« pri »Zeksar-ju», pri »Figabirtu«, pri »Raci« v Šiški, pri »Kolovratu«, pri »Belem volku«, potem pri »Kaplanu«, »Fajmo-štru« in »Škofu«, da se pri naštevanju držim hierarhije. Vsa ta zatočišča so skoraj izključilo posvečena vinskim bratcem. Beznice so z malimi izjemami nastanjene v zakotnih, postranskih ulicah ali pa v hišah, ki jih je zob časa že precej oglodal.
Ce te v mraku zanese pot mimo Prešernovega spomenika, vidiš od vseli strani se bližajoče sence, ki imajo dozdevno vse eno smer, tja okrog ogla veliknmestne hiše v blažone livade ob Ljubljanici. Fosforoscujoče barvne ni-anse na njihovih p. n. nosovih so ti kažipot, in nisi se zmotil, če domnevaš, da so te postave ljubljanski pijančki, zapečnjaki in filistri, škrici in proie-tarci, ki iščejo uteho svojim dušam pri »Fajinoštru«. Morda tisti poševni tlak pred vogalno hišo radi tega tako visi, ker se na r-nti domov gugajo na njem opotekajoče se noge.
Gostilna pri »Fajmoštru« le še na! starem glasu. Posebno v dolgih zimskih večerih je bivanje tam zelo prikladno — duši in telesu. Ima pa tudi na izbero gostilniških prostorčkov. Na levo prideš v proletarski oddelek in skozi tega v sank-tuarli, točilnico, kjer prestoluje marljiva Micika. V tein sanktuariju je mizica NB. z numeriranim! sedeži, kijer posedeva stalna družba vinskih bratcev. V tej intimni sobici za privilegirane goste se žrtvujejo dnevno hekalombe rujnega vin-ca, razlega se ubrano in večkrat tudi ne-ubrano petje, ki je podobno bolj divjemu tuljenju menežarijskih živali, kakor pa človeškim glasovom.
Na desno od veže le soba za ljubljanske škrice, zapečnjake In iiiistre. Tu se politizira od ranega jutra do pozne liočl. Facit: razgrete glave, očitanje, sporckl, strankarstvo, klike itd. Drugega dne so pa kljub temu zopet vsi na svojem me-slu In razprava se začne znova.
Četrta sobica na desni je takozvanl «ekstracimcr». Tu zborujejo prosvetljene duše: literatl, pesniki In kar še spada med ] nje. Včasih se zatekajo sem tudi tihi kvarlalnl pijančki, kjer posedajo blaženo od šeste do enajste ure ponoči. Koliko tihih vzdihov človeške boli je že treino-liralo med temi stenami! Koliko gorja ln upa se je izkristaliziralo v tem ozračju!
Omeniti moram še dvorišče. Sicer to svetišče nI nikakor prikupljivo iti vabljivo, ampak tista miza med dvema stebroma Je dokal raflnlrano pribežališče za intimne pogovore, kl naj lih ne čujejo stene In ušesa
V veži, kl deli vse te prostore, zboruje plebs inlima, reveži, kl ne pripadajo kategorijam v omenjenih sobicah In pa razgreti pijančki. Tu ima svojo postojanko oko postave, plačilna natakarica Micika. ': Pozorno irleda. da kdo hrp.zolačr.o ne od-
nese pet. Micika Je zelo resolutna, ne boji se vraga, vč pa tudi vse, kar kdo spile in sne.
Čudno je, da si p. n. pivci za pribežališče Izbcreia vedno najbolj zakotne in mračne gostilniške prostore. To Je problem, ki se di rešiti zgolj s pslhopato-loglčnega vidika. Pivci, kl jih imam tu v mislih, niso pivci Iz potrebe, marveč Iz pslhopatlčnlh nagonov. Svoji oboleli duši Iščejo leka. Čemerni in mračni pridejo v gostilno, ki Jo po preteku nekaj uric zapuščajo vznešenega lica, žarečlh oči, po-tolažcni In ravnodušni, ln zakaj si Iščejo ravno zakotnih prostorov? Ker so taki prostori nekako, W rekel, adaptirani za njihove razdrapane duše. V tem oziru se posebno odlikule gostilna pri »Fajmoštru«. Zatohli zrak, vinski milje v splošnem, starlkasta oprava In zatišje so znaki, ki prijajo ljudem ljubljanske mentalitetc.
J. Suchy.
Sel «eai pred dnevi po stisnjeni ljubljanski ulici, ki bolj zasluži, da jo imenujem stezo. Nasproti mi pridrvi kar cul« tropa psov. Bil aem v nemali zadregi. Enega tem pobil b palico, drugega osuval a peto, & od tretjega mo je mogel osvoboditi šele policai, po katerega so telefonirali dobri ljudje, ko so videli, da je življenje njihovega žlahtnega someščana v nevarnosti.
Toda stvar ni iztekla tako enostavno. Radi konflikta a psi bi ai bil kmalu nakopal na vrat pasjega gospodarja, ki so je po svojem odvetniku zavzel za svobodo svojih hišnih potepuhov. Imel aem težko stališče in mnogo opravila, preden sem dokazal na policiji, da nisem sovražnik paov, temveč da jili samo zavračam, kadar se mi ponujajo brez utemeljene potrebe. Kazni pa me je oprostilo samo dejstvo, da nisem bil še nikoli kaznovau.
Zdaj imam zopet križ. Hodim namreč še vedno po ulicah domov in z doma. In kadar me zagleda kakšen pes, hop name! Moram se zverini podobri-kati, da me sploh izpusti. In potem grem klavem svojo pot, vdan v tiho resignacijo, da naša pasja zalega vedno bolj pridobiva na moči in da morda celo v kratkem pride na — vlado.
Carigrad je krasno mesto. Njegovi psi so posebnost Stambula, ki bi lirez njih bil vsaj za polovico manj slaven. Ampak z Ljubljano je drugače. Psi niso njena vsebina, temveč komaj njena dekoracija in ornament. Zato ne gre, da bi se še tako naprej podili po ulicah in nadlegovali mirne ljudi. Kdor ima pasjo brigo na grbi, naj gleda, da z njo čimprej tako opravi, da bo vsem prav!	Mentor.
Telesne napake slavnih igralcev
Molltre Je večno pokašljeva! in se tega ni mogel ozdraviti. Napisal je ln Igral zato svojega »Skopuha«, kl vedno pokaš Ijuje, In od tedaj so ga vsi njegovi nasledniki tako Igrali.
Mouvel, kl je Igral ljubimce, Je bl! smešne postave in še preden se je posvetu odru, že brez zob. To mu je povzročalo velike sitnosti s slino in je zato Igral robec pri njegovih kreacijah veliko vlogo. Mouvel nI mogel trpeti umetnih zob, niti se ni mogel udomačiti z masko, katero je baje prvi nosil Rosclus Gallus, rimski Igralec, da bi zakril svojo nelepo zunanjost. Toda tudi Oallu bi publika prav rada oprostila, četudi bl nastopal brez maske, ker je bil velik talent. Istotako pri Mouvelovi Igri, ki je bila velika In umetniška, ni nikomur prišlo na misel, da bi zabavljal na njegovo smešno zunanjost.
Domcniauc je imel sicer povoljno postavo, toda zopern glas papige. Vendar jc s svojo umetnostjo znal spretno prikriti tudi to napako. Zgodilo se je, da Je njegov naslednik Tliomasin, kl je Imel zvonko grlo, moral v svojem glasu posnemati slavnega prednika, če se Je hotel obdržati na površju.
svešttfe, soljudje razločnovMeb demon«
z žarečlm Jezikom, kl Je sam godel s svojimi zakrivljenimi kremplji.
Leta 1840. ga je pa spravila pod zemlja nevrastenlja. Umrl Je v Nld, kjer nI duhovščina niti dovolila pogreba na pokopališče, češ, da Je bil Paganlnl sam vrag. Položili so njegovo krsto v klet bolnice v Nlcl. In ljudstvu se Je zdelo, da se tam spodaj zbirajo demoni ln plešejo fantastične plese. Da bi odvrnili nesrečo, so ga vrgli v neznansko cementno posodo, kamor so metali Izdelovalci olja ožeto olivo. Od tam pa so ga odnesli njegovi prijatelji v viharni noč! na polotok Satnt-Jean, nato v Paganlnljervo vilo Oajono v Parmi ln potem na parmsko pokopališča — zopet ponoči z bakljaml v fantastičnem sprevodu.
Leta 1890. Je hote! njc-gov sin, baron Achiillno, pokazati svojega očeta praške-mu violinistu Ondrlčku ln so grob odprli. Pozneje mu le pa dal sin napraviti novo rakev. Paganlnljevo telo pokriva hrastov les, skozi steklo se pa vidi nepokvarjeni, čudoviti obraz vraga, kl Je postal umetnik na gosli.	J. T,
Rfesto psov
Mesto psov jo v Evropi Carigrad. Tam je pasje zalego in nadlege neki toliko, da ljudje niso varni pred njimi. Svoje brloge iina ta napol zverjad kar sredi ceste ali ulice; človek gre po ulici, pa nehote in nevede stopi v luknjo, iz katere pomoli gobec . . . pes. Žival plane kvišku, zažene se v potnika iu renči nanj. Potem začne nekak dvoboj. Potnik se brani z gorjačo in odganja neprijetnega napadalca. Pts grize, toda sreča mu ni vedno mila; zobje ne ujamejo vselej. Scena traja precej dolgo časa, konča pa vedno tako, da je kuž tepen.
Čemu pišem o psih in Carigradu? Ne zato, ker je Carigrad krasno mesto, dasi z luknjami po sredi cest. Ne. Tudi ne zato, ker sem osebno pričoval takemu prizoru in nekoč tudi sam imel boj s psom. Psi me zanimajo samo zategadelj, ker vidim, da bodo v Ljubljani imeli kmalu več vpliva nego policaji.
Pojdi po katerikoli cesti, skušaj zaviti pot na desno ali levo — evo ti psa. Pa ne navadnega kuža, ki se ti kot pasja neosebnost umakne s poti. Pes je ljut in besen, laja in tudi grizel bi, ako ne bi se bal palice, ki jo nosiš s sabo. Joj ti pa, če nimaš palice pri roki! Potem moraš pripraviti nogo in z okovano peto od čevlja osuvati psa tako, da čuti, kdo je izgubil pravdo.
Za pse, ki bo jiotepajo po ljubljanskih ulicah brez torbe na gobcu, se ne pobriga nihče. Konjederca v Ljubljani očividno nimamo. Ali pa ga imamo in je bolan, če ne spi. Policaji pa so itak prijatelji paov. Videl sem zadnje dni policaja, ki se je s psom, ki je na druge lajal, muckal in naravnost ljubeznivo razgovarjal. Izgleda toroj, da obstoja med psi in organi varnostne službe nekake vrste Borodstvo. Ali pa je to korupcija! Da bi pa že psi podkupo-v°" poštene ljudi, tega vendar še ne norem verjeti. Zato se nadejam, da bQ v nrihodnje prijateljsko razmcie »""d psi in nolicaii prenehalo.
Skrivnostni Paganini
Maurlce Barrčs navaja v svoji knjigi »O krvi, razblodi in smrti« prav zanimive podatke lz življenja slavnega violinista Paganinija, kl le bil čisto poseben človek. Njegovi nasprotniki so trosili o njem kaj čudne zgodbice in so napravljall Iz njega naravnost čarovnika.
Rodil se je Paganini leta 1784. v Genovi. 2e oče je spoznal njegovo izredno nadarjenost. Silil ga le venomer k Igranju, tako da je poleg sina tudi sam dobro živel. Zato mu je pa sin že s petnajstim letom ušel. Imel Je kmalu povsod odprta vrata in vsa Italija se mu ie divila. Ali njegove kompozicije so bile po večini tako nedosegljive, da Jih večina takratnih violinistov ni mogla Izvajati. Nekatere nagajajo violinistom še danes. Njegovi umetnosti se Je pa svet čudil še tolikanj bolj, ker je Paganini prlhalal v dvorane in takoj nastopil, ne da bi bil imel z orkestrom, kl ga je spremljal, kako skušnjo.
Včasih rJ videl Paganlnl svoje violine po cele tedne. Sam se je hvalil, da je našel skrivnost, s pomočjo katere lahko igra tako čudovito In s pomočjo katere bl lahko vsakdo Igral. Dejal je, da jo razodene ob svoji smrti, ali odnesel Jo Je s seboj,
Paganlnl je bil avanturlst, tako stra^tn Igralec, da Je zaigral vse, včasih še celo svojo violino in prišel je mnogokrat 6J"to »suh« v mesto, kjer bl moral nastopiti n* koncertu. Nasprotniki so govorili ti*« " pcl 1
Sramežljivost
Ze desetletja ln dalje rešetajo učeče glave problem: ali se čut sramežljivosti krije z okusom toalete? In našle so, da toaleta, četudi predstavlja zelo važen faktor sramežlllvotl, nI nlen glavni vzrok. Celo pri narodih, kjer oblačila po vzorcu prvih staršev v paradižu niso običajna, naldemo popolno ali skoro popolno na, goto, zvezano s precejšnjo stopnjo de-centnostl, medtem ko na drugi strani nor. malno oblačenje še daleč ne daje nika-kega jamstva za sramežljivost. Par primerov: Med Indijanci plemena Crow so ženske navzlic zelo pomanjkljivi toaleti tako decenlne, da Jim v otroški postelji ne sme nuditi pomoči noben moški, tudi ne zdravnik. Na Palavskih otokih Imaio ženske, četudi nosijo le vsakdanji kratek predpasnik, pravico, ubiti vsakega moškega, ki jih preseneti pri kopaniu.
Pri primitivnih narodih Je sramežljivost vobče zelo občutna In so nasprotne trditve ln prlpovodke v mnogem le Izmišljene. Specialni raziskovalec Jung definira sramežljivost kot čut vsega zdravega v ljubezni, kot primarno pojavo čuvstvenosti, kl z zavestjo nima ničesar skupnega. Zato se sramežljivost v prvotni obliki skoro vedno nanaša na spolno žlvjenje. šele pozneje Je navzela abnormalne oblike (kl jih nekateri znanstveniki Imenujejo »perverznost sramežljivosti«) ln se je začela nanašati na različne dele človeškega telesa. Tako pripoveduje romanopisec in eglptolog Ebers, da Arabklnja često ne skriva nožic, kolen ali grudi, medtem ko smatra razodetje temena kot vrhunec brezstida. V splošnem so baje Azljatl v prošlih časih (sedanlost se je v tem oziru že zelo izpremenila) vse ostalo telo rale žrtvovali nesramežljivostl kakor pa glavo In obličje. 2enske v Assamu zakrivalo samo prsi, sramežljivost Kitajk pa se konocntrlra na nožlcah, ki jih neobute sme videti le soprog.
Polagoma je v očeh kulturnega sveta postajala absolutna nagota manj brez-stkina kakor specljelna In često raflnlrano pikantna lokallzacija golote. Tako so Likurgovi zakoni naravnost predpisovali, da so pri prazničnih svečanostih Izvajalo slavnostne plese nage mlade devojke. V Rimu je bilo slično. Tudi v srednjem veku najdemo pri vhodih vladarjev v razna mesta najlepša dekleta, kl so neoblečena sprejemala vladarja z ritmičnim! gibi. Mnogotere umetnine, osobito renesančne, pričajo o kultu plemenite nagote. V naj. davnejšlh časih pa Je rallnirano delno dckoltlranje zadevalo na najostrejšo kritiko. Popolnoma upravičeno! Treba j« omeniti le nezaslišani kult ženskih grudi v 14. In 15. ter deloma še v 17. stoletju, da se razume umestnost neštetih uradnih toaletnih predpisov, ki so omejevali mod-na pretiravanja. Niso zastonj mrmrali In zabavljali čez modo Jan Hus, satirik Brant ln duhoviti pridigar Abraham a Santa Clara ...
Ako zasledujemo razvoj sramežljivosti tekom poedlnih zgodovinskih epoh, se uverimo, da sedanjost nima mnogo po-voda, da bl se ponašala s kulturno višina Izčlščone sramežljivosti. Čut sramežljivosti se dandanes v glavnem omeluje na ko--venclonalno hlinjenje. In to Je vtIo malo,	P- ^
Paberki
Ako Bog hoče razveseliti srce človeku, mu dž, da Izgubi svojega osla ln ga zo-
njegovih zločinih. Pravili so, da je ' zaprt v hudi ječi. Ostal mu Je bl' samo še famozni guarnerius (po italijanski rodbini Guarneri, ki je izdelovala v Cremonl violine), pa še temu Je Jetničar potrgal tri strune, ker se je bal, da bl se Paganini na njih ne obesil. In todaj je sklenil Paganlnl z vragom dogovor, po katerem je Igral na struno, kl mu je ostala, še veliko lepše kakor na vsj štiri skupaj.
Kjerkoli se je Paganini pojavil, pa naj je bilo v Londonu, na Dunaju, v Dublinu, v Parizu, v Edlnburgu, na Holandskem, v Pragi, v Praždanah, v Varšavi, v kateremkoli Italllanskem mestu, povsod so ga poslušale silne množice ljudstva z največjim navdušenjem.
Ce bl bU živel Paganlnl v srednjem veku, bl ga bili sežgali živega. Saj so še v XIX. stoletju, In to v velikih mestih, Mudje mislili, da je Paganlnl Lucifer v človeški podobi, ki vodi s svollmi kremplji lok po začtranem glasbilu. Ko je Igral nekoč na Dunaju s takim uspehom, da so se ženske od same zanesenotl kar one-
Blaznež vrže Kamen v vodnlaK In sim-deset modrijanov ga ne more privleči na dan.
Kaj mi ie ao tega, če Je svet veW, ako
Je pa moj čevelj ozekl •
Ko so čl tali evangelfl pred volkom, i« ta vzkliknil: »Požurite se, kajti čreda bo odšla mimo!«
Turške relenlce, nabrala Mlss Zabeli (Contemporary Rcview). Ateistov ne bl bilo, če bl bil Bog toliko previden, da bl bil prlvzel nekoliko psevdonimov.
•
Ne govorite nikoli ženski, da ne bi mogli živeti brez nje. Prej ne bl mirovala, nego
bi naredila ta poizkus.
•
Prilika o izgubljenem sinu se končuje v evangeliju prav tedaj, ko Jame postajati zanimiva,
Jacaues Dvssord-
Bol) Ko sl plemenit, vec trpi?.
Edouard Rod.
So svetlljnlkl, kateri nikoli drugemu ne svetilo nego praznemu obzorju, pa jlb Je treba vendarle pustiti prižgane.
Paul Brulat.
V umetnosti Je nespodobno samo to, kar Je slabo pisano, slabo risano, slabo slikano ali slabo orkestrlrano.
Louls de Vauxcelles.
Prvi Človek, ki Je ljubil, Je zelo kriv. Ne, saj nI mogel vedeti. Sele drugI je bedak.
*
Za ženske si zoprnež, Hm se ne daš varati.
Lahkovernost iensk Je brez mej, ker
menijo, da znajo same dobro lagatL •
Kaj le sramežjlvost? — Beseda. — Za tatero se nekaj godi. Jacgues Natanson.
Človek Je grabežljiva ln hotljlva, kosmata In akslomatlčna opica. Drelser.
Vsakdo izmed nas skriva v svoji vreči starega, gladnega, pohotnega mačka, ki ga žro uši.	Masters.
Vsak človek, ki nI skrbno preiskal narečij svoje domovine, pozna svoj jezik samo na pol.	Cliarles Nodier.
Kratkoča angleških besed dela preglavico prelagateljem angleških stihov. Njeno razmerje s slovenščino naj ponazori tale zgled, Naš najdaljši Izraz, ki ga beleži naša literarna zgodovina, obsega 31 črk: konkordalobombardonocigomtgo-vec, Najdaljša Shakespeare-jeva skovanka pa le 27: honorillcabillludlnitatlbus. (Love's Labours lost, V. 1.)
Nabral Z. A. Denlg.
Človek je vselej vreden ljubezni, katero vzbuja, kakor tudi one, katero čuti. Samo tisti, ki se ljubijo, se poznajo, zakaj na dnu sleherne duše so skriti zakladi, katere osvetli edino ljubav.
• •vv
Gospodinja in služkinja
Pri izberi služkinje treba dandanes posebne previdnosti Ko iščeš posla, skrbno poizveduj, kje in kako dolgo je služil in kako so bili v prejšnjih službah zadovoljni z njim. Seveda tudi ta vir ni docela zanesljiv; mnoge gospodinjo grajajo ivoje bivše služkinje prav zato, ker niso več pri njih. Druge jih hvalijo, ker to vesele, da so se jih iznebile. Pred-vsem glej, da je dekle čedno, dobro-voljno, pošteno ter da je voljno in sposobno izobraževati ee v delu, ki ga zahtevamo od nje.
Gospodinja, ki je za svoj poklic sama dovolj izvežbana, si vzemi dekle z dežele, ki jo potem izuči. Seveda treba za to angelskega potrpljenja. Toda tako dekle vsaj še ni pokvarjeno ln domišljavo. Plačo jo troba poslu po zasluženju zviševati, da ne pride v izkušnjavo menjati službo. Na hvaležnost za trud, ki 1 ga Imela t njo, ne smeš računati.
Ako vzameš dekle, ki ni še nikoli služIlo, se moraš popolnoma vmisliti v njen položaj. Zato izpočetka ne zahtevaj preveč od nje. Praktična gospodinja razloži služkinji natančno vsako, tudi najlažjo delo. Tudi najničnejša stvar se ne razume sama po sebi. Pa ne samo razložiti, pokazati treba prvikrat, kako želi gospodinja imeti stvar Izvršeno. Drugič naj jo služkinja naredi sama; ako še ni bilo prav, naj gospodinja prijazno vzpodbuja, a naj takoj ne razgraja. Ce so uči služkinja tudi kuhati, jej vsako jed natančno razloži, potom pa pokaži še knjigo, po kateri naj kuha. Prav dobro je, da si posel popoldne ali na večer vsako 6ku-liano jed napiše. Na ta način so nauči najhitreje. Pomni, da so poleg gospodinje, ki služkinji nikdar ničesar v roko ne da, ni mogoče naučiti kuhati. Nadzoruj, a dela naj služkinjal
Ce se ne maraš ubijati s popolnoma neizvežbano služkinjo, ne jemlji posla od ljudi, ki žive bolje in razkošnojo nego moreš živeti ti. Taki posli so namreč navadno razvajeni, potratni in vedno primerjajo. Ako no živiš v sijajnih razmerah, ne jemlji tako zvano «perfektne» kuharice. Te kuharice so navadno sila domišljave, trmaste, zapravljive, a 90 odstotkov Izmed njih ne zna skuhati navadnega obeda.
Ko pride posel v službo, ga sprejmi prijazno in dobrohotno. Tekom dne mu razgrni ves dnevni red, najprej ustno, potem še pismeno. Seveda moraš iz lastne izkušnje vedeti, koliko smeš od posla zahtevati. Prve dneve bodi skoraj ves čas poleg služkinje, le tako jej moreš pokazati, kako treba storiti to in ono. Seveda je neobhodno potrebno, da si sama o vsem dobro poučena. Pri vsoli navodilih, ki jih daješ, pa bodi prijazna in no pregostobesedna. Vedi pa, da si v par urah ni mogoče vsoga zapomniti. Sploh postopaj s svojimi posli človekoljubno, toda ne preveč zaupno. Rodbinskih tajnosti ne pripoveduj in ne pozabi, 'i si gospodinja. Naveži pa jih z ljubeznivo, materinsko dobrohotnostjo na hišo in služili ti bodo zvesto in z veseljem.
ognjišče
Zavedaj se, da je posel tudi človek, ki ima svoje »dobre> in «Blabe» dni. Sej dobroto in žela boš istol
Kjer imajo vsak meseo drugega posla, tam jo često krivda na gospodinji ali gospodarju. Poznamo obitelji, kjer ni služkinja nikoli svobodna, kjer ji ne dar jejo zvečer luči in kjer posli celo stra-dajo. Smešno jo, ako bo vtika mož v kuhinjske zadeve In reži nad poslom zaradi stvari, za katere jo odgovorna gospodinja. Poznamo gospodinje, ki same ničesar ne znajo, igrajo le «milostivo», s poslom nikdar ne govore prijazne besede, a z vračajo krivdo za vse lastno neznanje in za lastno zapravljivost na služkinjo. Mnogo je lenih, zanikarnih in lahkomiselnih poslov; a menda nič manj ni prav takih gospodinj. So gospodinje, pri katerih se dobro obnaša skoraj vsaka služkinja, kor bo pač gospodinje dobre, o pravom času stroge in prijazne; so pa tudi gospodinje, ki ne izhajajo z nobenim poslom, ker so pač neznosne, nesposobne, skope ali še drugačno.
Preležano blago. Ako niso plesnivi madeži že prejedli tkanino perila, ga opori v lugu in beli na Bolncu. V ta namen ga razprosti po solnčnem kraju in ga večkrat z vodo poškropi. Ali: raztopi v dveh žlicah vodo žlico soli in čaje vo žličico salmijakovega praška. V to tekočino pomoči madeže, obesi perilo na sveži zrak in ga potem lzperi. Madeži gotovo izginejo. — Iz svile spraviš ples-nobo: Zmešaj en del salmijaka in dva dela vode; čo jo svila črna, prideni še malo čine barve ali črnila, S to tekočino izbriši s čopičom ali z gobico madeže ter blago narobe polikaj. Preležano us-njate rokavice deni v škatljo, ki jo napolni z žgano sodo.
Madeži črnega vina. Pomoči perilo za 24 ur v gorko mleko, potem ga izperi v hladnem lugu. Ali: zažgi malo žvepla in dr5i nad dimom z vodo pomočene madeže. Potem operi perilo.
Bell krogi, ki jih puščajo mokre čašo na policah, na pohištvu in na tleh, potresi s pepelom od cigaret in jih drgni z mehko probkovino.
Na tleh razlito mast urno polij z mrzlo vodo, da so strdi. Potem jo z nožem popraskaj s tal. Tako se no vsesa v deske. Tla pomij z vročim lugom.
Petrolej. Da ti pogori kolikor možno malo pretroleja, a je plamen Svetiljke kljub temu lepo svetel, primešaj vBake-rnu litru petroleja širi grame terpentino-vega olja in dva grama kafre. V veliki zmoti je, kdor misli, da pogori manj petroleja, ako svetiljko privije. Steklo postane vse črno; zrak so zasmradi, pogori pa prav ista količina petroleja, kakor če gori b polnim plamenom. — Na razlit petrolej, ki gori, ne vlivaj vode, ker voda plamen le šs bolj poživi. Edina tekočina, ki pogasi goreči petrolej, je mleko. Ako imaš pri rokah pepel, posuj plamen b pepelom, ki ga hitro pogasi. Ako nimaš pepela, pa vrzi na plamen kako plahto, rjuho ali veliko cunjo, da ne moro zrak do ognja in se zato zaduši.
Športni vestnik
Plavalna tekma S. K. Primorje
Ob priliki otvoritve novega ljubljanska-!a kopališča se je vršila v nedeljo ob 11. url dopoldne plavalna tekma, ki jo ie priredil S. K. Primorje. Rezultati, ki so bili doseženi na tej prvi letošnji vodno-sportni prireditvi, niso najboljši, deloma vsled odsotnosti znanih favoritov S. K. Primorja (brata Vrečko, Kern In Koml-ianc) deloma pa zato, ker so morali, tekmovalci plavati vse proge preko 50 m z obrati, torej tudi proti tekoči vodi. Od tekmovalcev le treba v prvi vrsti omeniti mladega Primorjaša Erbežnika, kateri se odllkule s skoraj perfcktnlm :'awl-stllom. Priporoča se klubu, da poleti izvežbanju tega plavača naivečjo nozornost, da se ga usposobi tekmovati lu<H pri naltežjlh tekmah. Tudi njegova sestra spada med nalbolje, s katerimi lazpolaga danes Slovenija na plavalnem sMrtu. Oospod Jakll nam le ugajal z "jegovlm madžarskim cravvlom, povda-Pa moramo, da nI umestno stavili i P'eveilkih zahtev na posamezne tekmo-v»lee. Bočni plavalec g. Obereigner mo-11 nastopiti k startu za prvenstvo Jueo-Havii*
NVaterpoiotekma nas ni mogla zadovoljiti, na eni strani je igralo homogeno moštvo S. K. Primorje, medtem ko je tvorilo nasp-otmka kombinirano moštvo sestavljeno iz najboljših Igralcev Ljubljanskega športnega kluba in S. K. Ilirije. ~earp Piimjrja razpolaga z večjo hi trostjo ln boljo vlgranostjo. Rezultat 3 :1 v prid Primorja, sodnik dober. — Aranžma cele prireditve zadovoljiv.
Pri tekmi so bili doseženi nastopili rezultati:
1.)	400 m moški prosto: 1.) Leskovec Josip (Ilirija) 8 :17, 2.) Pipenbaclier Dušan (II.), Korenini Maks (II.).
2.)	4 X 100 m damska štafeta: 1.) Primorje I (Premelč, Sever, Medved, Erbežnlk) 9 :39, 2.) Ilirija, 3.) Primorje II.
3.)	100 m moški stranslto: 1.) Ober. elgner Miloš (Prim.) 1 :39, 2.) Pl. penbacher D. (II.), Samotrčan M. (Ilirija).
4.)	200 m moški prsno: 1.) Vlrant Janko (II.) 4 :29, 2.) Požene! J. (Pr.;, 3.) Ccšnovar K. (Prim.).
5.)	SO m lunljorll: 1.) Erbežnlk Dras, (Prim.) 0 : 40, 2.) Kramaršič B. (I!.), 3.) Pintar Slavko (II.).
>.) Skoki: Od 80 dosegih tt. točk so
dosegli: L) VodlšeJc (II.) 70, 2.") Potok ar (II.) 69.5, 3.) Poljane (II.) 66.5.
7.)	100 m dame: 1.) Erbežnlk Ema (Pr.) 2 :04, 2.) Prekuh (II.), 3.) Sever S. (Prim.).
8.)	50 m de (ki: 1.) Erbežnlk Dr. (Prim.)
0	: 39, 2.) Sramel (Prim.), 3.) Ooet-zei (Prim.).
9.)	4X50 m moška stateta (prsno, stransko, hrbtno, sprlnt) 1.) Primorje 3:25, (Cešnovar, Obereigner, Sancln, Jakll), 2.) Ilirija.
10.)	100 m moški hrbtno: 1.) Appel (II.)
1	:42, 2.) Sancln (Prim.), 3.) CHavič E. (Prim.).
11.)	300 m dame: 1.) Erbežnlk Ema (Pr.) 7 :04. 2.) Sturz D. (II.), 3.) Zupančič H. (II.).
12.)	100 m moški sprlnt: 1.) Jakll J. (Pr.) 1 :38.5, 2.) Leskovec J. (11.).
Doseženih mest:
Ilirija I. mest 4, II. mest 10, III. mest 5 Prim. I. mest 9, II. mest 3, III. mest 5.
SK Maribor.-SK Drava (Varaidln) 6:2 (3:1). Zaslužena zmaga Maribora, ki je Igral po dolgem času res dobro. Največjo zaslugo za visoko zmago Ima brez-dvomno napadalni kvintet s svojimi lepimi kombinacijami, nizko Igro, hitrostjo In odločnostjo, zlasti pri streljanju na vrata. Izvrstno Je bila disponlrana obramba. Za Maribor so soortall Bratuš 3, Pernat 2
In eii tftsten gol. (JostJe igrajo sistem visoke kombinacije, kateri pa niso nltl v tehničnem, nltl v taktičnem oziru dorasli. Olavna moč moštva leži v res dobri obrambi. Oola za goste padla Iz solo-akclje srednjega napadalca. Orajatl je treba nesportsko vedenje Drave z njenim govorjenjem ln kričanjem proti sodniku kakor tudi med seboj, radi česar so ostali pri mariborski publiki v lako slabem spominu. Sodnik g. franki nepristranski, toda neodločen ln neslguren glede of sldc pozicij. Prodlgra Maribor (rez.) : Svoboda (rez.) 11:0.
Zagreb: V nedeljo se je vršila na Haškovem Igrišču v Makshnlru nogometna tekma, ki bi morala odločiti, kateri klub, ali Hašk ali Concordlja, pride na drugo mesto Z. N. P. Zanimanje za to tekmo je bilo zelo veliko. Pričakovala se le z nekako gotovostjo zmaga Haška, toda tekma je ostala neodločena z 0 :0. Vendar pa bi bila Conoordlja zaslužila zmago, ker le bila skoral ves čas v prani oči. — Oradianskl : Športa 2 :0. *
Hamburg: Semmerlng (Dunaj) ; Bo-russa (Franklurt) 6 :1.
Dunal: Slovan : Red Star 8 : 2.
Berlin: Curih : Berlin l : 3.
Beograd: Jugoslavija (Beograd) : Juda Makabl (Novi Sad) 9 :0. Juda MakaM je prvak Novega Sada.
Gospodarstvo
Poročilo mednarodnega poljedeljskega instituta o letošnji žetvi
Letošnja žetev je bila po poročilih mednarodnega poljedelskega Instituta v Rimu, mnogo povoljnejša nego lansko leto. Doslej |e poljedelski Institut prejd že poročila Iz skoro vseh držav Evrope, razen Rusije, nadalje Iz severne Afrike ln Iz Zedlnjenlh ameriških držav z Kanado.
Pšenica.
Letošnji pridelek pšcnice )e znatno boljši nego Je bil v preteklem letu. Dasi predstavljajo podatki, katere le preld mednarodni Institut le 40% od evropske žetve (brez Rusije), se letošnji pridelek pšenice ceni na okoli 21 milijonov tovorov, to je za 17% več nego v preteklem letu. V vseh povojnih letih pridelek pšenice še nI bil nikoli tako velik. V severni Afriki bo po dosedanjih poročilih letošnja žetev za 50% boljša nego v preteklem letu. V Zedlnjenlh ameriških državah In v Kanadi le žetev sicer nekoliko slabejša nega je bila v preteklem letu, a pridelek se vendar ceni na okoli 18 milijonov tovorov. A kljub malenkostnemu letošnjemu nazadovanju je žetev za 32 milijonov tovorov ali za 10% boljša nego jo bil povprečni pridelek pšenice v letih 1917.—1921. Upoštevajoč tudi podatke Iz Indile ln Japonske, smatra Institut, da bo letošnji pridelek pšenice v vseh državah, ki so poslej poslale poročila, za 32 milijonov tovorov ali za 4% boilšl nego lansko leto. Institut smatra, da bo znašal v 9 evropskih državah, 4 severno-airlških, Zedl-njenih državah z Kanado, v Indiji ln Japonski letošnji pridelek pšenice okoli 612.8 milijonov tovorov. Na prvem mestu se nahajajo Zedinjene države z Kanado (323.1 milijonov tovorov, v preteklem letu 341.8), nato sledi Evropa 142.6 milijonov tovorov (121.6), Indija In Japonska 116.6 milijonov tovorov (91.5) In končno 4 dežele severne Alrlko 30.4 milijonov tovorov (19.5).
Oves ln lečmen.
Kakor pšenica, tako Je tudi oves In Ječmen po celem svetu prav dobro obrodil. Podrobnih podatkov za Evropo Institut sicer še nI prejel, a podatki za ostale svetovne dele so precej natančni. Letošnji pridelek ječmena v milijonih tovorov je sledeči: Evropa (8 držav) 46.4 (v preteklem letu 40.9), Kanada In Zedinjene države 57 (56.2), Japonska 17.7 (19), 4 države severne Afrike 22.2. Celokupni pridelek ječmena v teh deželah znaša torej 143.3 milijonov tovorov, ali za 11.09% več nego v preteklem letu.
Koruza.
V Zedlnjenlh državah bo pridelek koruze prlllčno Isti kakor lansko leto. Ceni se na 731 milijonov tovorov. Podatki iz Evrope manjkajo.
Ustanovni občui zbor Ljubljanske Borze
Včeraj se je vršil v Filharmoniji ustanovni občni zbor ljubljanske borze za blago ln vrednote, katerega je v Imenu osnovateljev sklical g. Dragotln Hribar, predsednik Kranjske hranilnice. O. Hribar Je kot predsednik zbora konstatlral, da so se ustanovnega občnega zbora udeležili vsi osnovatelj! borze, to je oni, ki so svoj čas podpisali tozadevno prošnjo za ustanovitev in ki se Imajo v smislu pravil smatrati kot p m člani borze.
Prisotni ali zastopani so bili med drugimi gg.: Dragotln Hribar, predsednik Kranjske hranilnice, Janko Predovič, ve-letržec v LJubljani, Jcan Pollak, velelndu-strljec In predsednik d. d. «Indus» v LJubljani, Ivan Knez, velctržec in predsednik trgovske zbornice v Ljubljani, Fran Cu-ček, vcletrgovec in industrijalec v Ptuju, Anton Kristan, poslovodja «Impcx>-a v Ljubljani, Fran Vokač, predsednik «Textl-Ile» d. d. v Ljubljani, Viktor Meden, trgovec v Ljubljani, Peter Majdlč. vclein-dustrljec v Celju, Slavonska banka J d. Zagreb, zastopana po podpredsedniku g. Avgustu Praprotnlku. «Slograd», gradbena d. z. o z„ zastopana po g. Filip- Su-pančtču. Anton K-lliei, veloindustrJUlec
v Kočevju, «Vlnea», d. z o. z. v Ljubljani, zastopana po dr. Vekoslavu KIsovcu, Cinkarna d. d. v Cellu, zastopana po g. dr. Fran Cernetu, Trboveljska premogokop-na družba v Ljubljani, zastopana po ravnatelju g. Riliardu Skubecu, Evgen Jarc, lndustrilalec v Teharjlh pri Celju, Ciril Pire v Kranju, Viktor Olaser, velelndu-strljalec v Rušah, Lovro Pctovar, veletrgovec v Ivankovclh, 2ltnl zavod d. z o. z. v Ljubljani, zastopana po Janku Jova-nu, Vinko Majdič, velelndustrljalec v Kranju, Prometni zavod za premog, d. z o. z. v Ljubljani, zastopana po predsedniku Josipu Pogačniku, cHermes. d. z o. z. v Ljubljani, zastopana po Viktorju Vo-kaču, «Textllana» d. d. v Kočevju, zastopana po Antonu Kajfežu, Križevska Industrijska d. d. v LJubljani, zastopana po Antonu Kristanu, «Metra» d. z o. z., zastopana po dr. Franju Lipoldu v Mariboru In Slovenska banka v Ljubljani, zastopana po dr. Antonu Andrejčiču in dr. Vlado so zastopali gg.: dvorni svetnik dr. Rudolf Mam za ministrstvo trgovine In industrije, g. delegat finančnega ministrstva dr. Karel Šavnik In dr. Rupnlk za finančno ministrstvo. Trgovsko zbornico Je zastopal pooblaščenec dr. Viktor Mur-nlk, zbornični tajnik, Zvezo industrijcev pa Inž. Milan Suklje.
O. Dragotln Hribar Je v uvodnem govoru naglašal, da Je potreba In gospodarska korist Slovenije zahtevala ustanovitev borzo. Bližina In dobre zveze z Inozemstvom ter sedež borze v središču gospodarskega življenja v Sloveniji jam čita za uspešno poslovanje. Pripravljalni odbor Jc najel za borzo prostore v Filharmoniji, katere je primerno uredil, tako, da bodo začasno povsem odgovarjali svoji svrhl.
Občni zbor Je soglasno sprejel borzna pravila, ki jih je odobrilo tudi ministrstvo ter nato Izvolil za borzne svetnike gg.: Dragotlna Hribarja, Ivana Kneza, Avgu-sta Praprotnika, Antona Kristana, dr. Fran Ccrncta, Jcan B. Pollaka hi Janka Juvana. Nadalje je Izvolil v razsodišče gg.: Viktor Modena, Fran Stuplco, Josip Pogačnika, Franc Čučeka, Riliard Skubc ca In Anton Kajieža. Na bodočem občnem zboru, ki bo v kratkem sklican, se bo vršila volitev še diuglh razsodnikov. Pravila predvidevajo 16 članov razsodišča. Pozvale so bodo trgovske, Industrijske in druge tvrdke k pristopu.
V seji borznega sveta, ki Je sledila občnemu zboru, je bil izvoljen za predsednika g. Dragotln Hribar, za podpred sednika pa g. Avgust Praprotnik.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (6. t.
m.) Pšenica: baška, 79—80 kg, 2—3%, 2 vagona 362.5; baška, 78—80 Sombor. 2 vagona 365; baški, 78—80 kg, 100% kasa, povpraševanje 355; srbijanska, 79—80 kg, 3%, Beograd, duplikat kasa, ponudba 340. Ri' baška, 72—73 kz, 2— 3%, 3 vagoni 300 Ječmen: baški, 66—67 kg, duplikat kasa, 2 vagona 300; banatski 64—65 kg, 2 vagona 290. Oves: baški, 5 vagonov 297.5—300; baški, reJctani, ponudba 285.5. Turščica: baška, 2 vagona 283. Moka: baška «0». 2 vagona 580— 585; «0», dvogubo sipka. 2 vagona 595; «5», 1 vagon 471. Tendenca popuščajoča.
Beograjska blagovna borza (6. t. m.) Pšenica: 78—79 kg, 2—3%, pariteta vagon Beograd, ponudba 340 ; 78—79 kg, 3—4%. iranko vagon Klenak, ponudba 335. Ječmen: novi, iranko vagon Klenak, ponudba 290, povpraševanje 280. Oves: rešetan, iranko vagon Klenak, ponudba 290, povpraševanje 280. Tendenca čvt-slejša za pšenico. Blaga dovolj. Kupci rezervirani, ker čakajo na daljnje padanje ccn.
Zagrebški žitni trg (6. t. m.) Postavno vojvodinska postala notlralo: pše-liica (78—79 kg) 350—360, turščica žol-ta 280—290, Ječmen za pivovarne 300— 305. za krmo 275—290. oves 290—300, moka t0» 585—610, «2» 560—580, «4» 535—560, 7.a krmo 180—200, otrobi drobni 140—150. Tendenca mirna popušča-loča.
= Vprašanje Izvoznega kredita ta noj
ve novčanice. Na eni zadnjih tej uprav*, nega odbora Narodne banke je finančni
minister dr. Stojadinovič pristal na to« da se v svrho izvozniškoga kredita izd« za 160 milijonov novih novčanlc. Te so bodo izdale na podlagi 6 milijonov zlatih kron, ki jih dobimo kot del kovinsko rezervo bivšo Avstro-ogrsko banke. 10 milijonov švicarskih frankov, ki jih1 dobi uprava fondov od sklenjenega posojila v 8viol in 100 milijonov francoskih frankov od posojila za oborožitev. Kor pa je t« kredit lo začasen se je sklonilo. da so bo pri izdajanju teh sovčanla Btrogo izvrševal zakon o Narodni banki. tako. da Izdan je teh novčanic ne bo moplo vplivati na kurzno stanje dinarja.
= Program novega ministra za trgo* vino In industrijo. Novi minister za trgovino in industrijo dr. Kojič je obraz* lotil te dni novinarjem svoj delavni program. Med drugim je naglašal, da prevzamo ministrstvo baš v trenutku, ko bo nahajamo pred izvozno sezono in množico problemov, ki zahtevajo nujno rešitev, da nam prinese letošnji Izvoz t. trgovinski bilanci čim ugodnejši rezultat. Vprašanjo izvoznega kredita Je p* ključ in težišče za to. da bo problem Izvoza povoljno reši. Poudarjal je, da predvideni 150 milijonski kredit ne zadostuje za naše potrebe. Dr. Kojič je nad al j« izjavil, da jo Btopil v zvozo b prometnim ministrom in ga naprosil, da stavi na razpolago vsa prometna Brodstva. da s« izvoz čim bolj pospeši. V pogledu državnih tvornio jo dr. Kojič nnziranja, da jo privatna Inlcljativa mnogo ugodnejša, da pa je vendar nujno potrebno, da se ohrani prestiž države. Minister je torej za kombinacijo privatno in državno lni-cijatlve. Nato je mlnintor govoril o so-, delovanju tujega kapitala pri naših pod-' Jetjih in izjavil, da nam jo ta danos nujno potreben in da ga Je troba akceptirati, toda na način, da ga lahko odstranimo. ko bo obrazujo domači kapital, Gledo razvoja industrije jo minister naglašal, da bo gledal na to, da Be razvijS nacionalna Industrija. Zaradi tega hočfll v vseli vprašanjih, ki se tičojo našo Industrijo vprašati za nasvete prlvredno kroge, da bo na ta način ugodi njihovim upravičenim težnjam.
—	Finančni minister o nazadovanj«
dinarja. Po nazlranju finančnega ministra dr. Stojadinoviča je nazadovanj^ dinarja v Curihu nastopilo kot posledica naraščanja švicarskega franka. Padanje pa je povzročila zlasti tudi okolnost, da so nekatere Inozemske banke odvzo^ le kredite našim domačim bankam. Z.t tečaj dinarja pa so po mnenju finančnega ministra ni bati, ker se tečaj razvija v povsem normalnih prilikah, in še posebno zaradi tega, kor se Izvoz naših proizvodov veča. a uvoz manjša. Tudi železniški promet se v zadnjem Sastf znatno izboljšuje.
= Revizija Izvozne carine. FlnančnJ
minister jo pristal na nasvet izvozničar-skega udruženja in trgovsko zbornice v, Beogradu, da jo treba še tekom tega meseca proglodati izvozno carinsko tarifo in utrditi definitivno postavke za izvozno sezono. Sklenjeno jo bilo, da naj strokovnjaki tekom teh dni razpravljajo a imenovani tarifi in prodlože Bvojo predlogo finančno-ekonomskemu komiteju, ki bo nato otvoril definitiven sklep. Finančni minister jo naziranja. da no bo troba bistvenih izpromemb. Vsekakor pa se mora nuditi možnost za razvijanjo vseh proizvodnih panog.
= Jugoslovanska trgovska zbornica na Dunaju. V ministrstvu za trgovino in industrijo jo bila Imenovana posebna komisija, ki ima nalogo proučiti vprašanje f;Iedo ustanovitve trgovsko zbornice na Dunaju. Trgovska zbornica bi urejala našo trgovinsko odnošaje z Avstrijo in nudila našim izvozničarjem in uvozničar-jem dobro zaščito. Doslej jo posrodovala v naših zadovah češkoslovaška trgovska zbornica na Dunaju.
—	Tranzitni promet preko Avstrije. Pretovarjanjo in carinski pregled blaga na avstrijskom teritoriju je flllno oviral hitri tranzit blaga med vsemi državami, ki se nahajajo v sosedstvu Avstrije. Jugoslavija, Češkoslovaška in Italija so bilo zaradi tega ielezniško-carinskega režima najbolj prizadeto in tako je prišlo do konferenco delegatov železniških in carinskih uprav našo države, Češkoslovaške in Italijo na oni in Avstrije na clrugi strani. Konferenca jo bila sklicana na predlog češkoslovaškega trgovin-skcrra ministrstva ter so je vršila to dni na Bledu. Rezultat trodnevnega poBveto-vanja je bil ta, da se bo železniška in carinska manipulacija pri tranzitu blaga držav zastopanih na toj konferenci tako omilila, da ne bo nobonih prometnih tftž-koč. Tranzitno blago Bo bo direktno transportiralo proko Avstrije, kateri se bo plačalo polno vo7.arino in pavšalno tranzitno takso. To konvencijo pa morajo odobriti zainteresirane vlado, nakar stopi takoj v veljavo.
Urejevalce pisem
(Briefordner)
TKE HEX Go, Ljubljana
Veliki inkvizitor
Ljubezenski roman Iz najsramotnej-Se dobe človeške zgodovine.
XX.
Bl Sonto.
Sevilja je ddKvela radost, da je do-Bpel vojvoda Mediwa Coelli, imenitni praporščak vere. Od 1. 1520. je uživalu ta odlična obitelj privilegij, da čuva prapor vere in ga nosi v velikih sveoa nostili in autodafojih sveto inkvizicije.
V Sevilji so torej visele z balkonov Jasne svilene tkanine ali dragocene preproge, cigani, berači in fratri pa so imeli bogato žetev, kajti ob takih prilikah je narod zmorom molzna krava. Vojvoda je plačal obilo pijačo poulični sodrgi in priredil tndl plemičem sijajno pojedino. Fratri so prodajali odpujtke, (svetinje, podobice in celo baje čisto pristne koščiee že davno zamrlih svetnikov, cigani so kazali 6voje zdravniške in proroške umetnosti, berači na so lazili siti in pijani od hiše do kise ter predrzno nadlegovali meJčane.
Medtem ko se" je narud veselil po frprih in ulicah, so seveda tudi velika gospoda in Španski grandi imeli svoj del tega praznovanja. Kralj in cesar Karel V. je dosegel zopet nekaj malih zmag, Rim je z uspehom preganjal Lutra in njegove somišljenike, po Nemčiji in Nizozemski so gorele grmade z brezverci in blagajno papeža, cesarja in svete inkvizicije so postajale vsak dan bogatejše. No, tudi sodniki, ovaduhi in priče sv. inkvizicije so se hitro bogatili; zato je vladala ne le v Sevilji, nego po vsi državi radost, in zmagovi-tost po srcih in želodcih neštevilnili pristašev Rima, cesarja in sv. inkvizieije . . .
Zvonovi seviljske katedrale so javljali, da začenja slavnostna maša. Bral jo je seviljski nadškof. Po evangeliju je veliki inkvizitor Peter Arbues lastnoročno podeljeval «santo» ljudem, ki f-o poetali vojščakl Kristusovi Vsakdo •je prejel pergament, na katerem so bili poleg molitve zabeleženi znaki in kret-
nje sodelavcev In sobojevnikov svetega oficija, sodišča sv. inkvizicije. TI znaki, besede, pozdravi ln kretnjo na pergamontu so se imenovali «el santo» (svetost) ali legitimacija vojske Kristusove. Ti vojščaki so tvorili pravo familijo, zato so se zvali tudi fami-liari.
Med njimi Je vladala čudovita, zares vzgledna enakcmt. Preprosteži ln omikane!, izrodkl sodrge in člani plemstva so bili označeni z Istim pečatom, z Isto legitimacijo ter so imeli iete pravice in iste dolžnosti.
Stara, velika katedrala, ki so ji glavno ladjo nosile štiri vrste stebrov, ie žarela v lučih po oltarjih, lestencih ln svodih. Marmor, zlato ln srebro, umetni venci, svileni in brokatni praporji, preproge in vezenine, barvaste Bilke na steklenih oknih . . . vse, vse Je bilo bogato in razkošno.
V koru za velikim oltarjem so sedeli na nekakih prestolih lz rezljane hra-stovine katedralski kanoniki, skoraj sami člani reda sv. Dominika- V oltarju je nad pozlačenim tabemaklom sijala ogromna monstranca lz čistega zlata z biserji in dragimi kameni kakor solnce na nebu. Težki zlati svečniki, zlati kelih in tudi zlata klečoča angela s perotnicami so vzbujali ln popolnje-vali vtisk, da je ves oltar zlat. Velike sohe svetnikov in svetnic, kl so stale po cerkvi, so bile iz srebra, a vsi stranski oltarji in stranske kapele so bile zakladnice zlata, srebra, marmorja, svile ln brokata ter dragocenih čipk.
Bil je čaroben pogled na vse to na-kuplčeno, mrtvo, nikomnr koristno bogastvo, ki je razžigalo domišljijo ljudstva, da je med oblaki dišečega kadila, sredi morja luči, godbe in petja pozabljajo vsaj za kratko dobo svoje suženjstvo in svojo bedo. To ubogo ljudstvo, izmozgavano po cerkvi in vladi, je prišlo zdaj trumoma v katedralo, da se naužije lepote ln bogastva vsaj z očmi. kakor radovedni otroci, ki stoje pred izložbo igrač in koprn6. A to ljudstvo se ni zavedalo, da Je vga ta lepota in vse to bogastvo zvijačno ukradeno njemu, ki mora zato trpeti teles-
no in duSevno Btkoto, hoditi razcapano, da so pogrnjene po katedrali in ne-številnih cerkvah svilene in baršunaste preproge, ki jih zreta prah in molj. To ljudstvo je ponižno in skeaano klečalo, mdlilo in zdihovalo kakor žival, pretepana v jarmu, pokrita t blatnimi krastami pred praznimi jaslimi ln od-vajana v zakolj, kadar se je zahotelo mesa ln krvi gospodarjem . . .
Ta velika maša i vonjivim, glasbenim, lučnim ln opremnim porapom Jo bila ljudstvu brezplačno gledališče, v katerem uživajo oči, ušesa in nosnice, a v katerem se utaplja omamljena duša v nado, da bo onkraj groba večno vsaj tako lepo ali še lepše.
Na desni strani oltarja je imel veliki inkvizitor, oblečen v silen vijoličast ta-lar, z verigo in zlatim križem na prsih, svoj posebni prostor na prestolu iz baršuna in ilata. Nad dvanajsterimi stopnicami, pogrnjenimi s prekrasnimi preprogami, se je dvigal ta prestol, da je bil tako vzvišen nad monstranco, nad oltarjem in nad seviljskim nadškofom z dijakonoma pred tabemaklom. Ob inkvizitorskem prestolu na deBnl Je stal, dve stopnici nižje, prestal nad .Škofovski. Prod oltarjem so poklekali in se klanjali razni kanoniki in redovniki v dragocenih mašniikih opravah in stregli mašniku.
Ne daleč od glavnega oltarja so sedeli na lepih stolih plemiči ln plem-kinje.
Maša je dospela do evangelija. Nadškof ga je pel tiho in polagoma, nato ga je spremstvo odvedlo do prestola ob Inkvizitorju. Dijakoni so se poraz-stavili po stopnicah.
Tedaj se je po sredi množice po cerkvi napravila široka pot ln po nji se je bližal trop mož vseh starosti ln slojev. Ljudstvo je iztezalo vratove, da bi bolje videlo, po raznih kotih cerkve pa se je lušljulo in sikalo.
•Sveta Devica!. se je čudil starec z belo brado. «Marje to res lopov Jua-nito? Niti Gardunija ga ni marala sprejeti medse, tega tepca, lenuha in podleca. Zdaj pa postane vojščak Kristusov?*
»Zares, strte, Jnanfto Je med njtml!»
se je Bmejaia mlada plesalka s kasta-njetami, črna kakor oliva v novembru in vitka kakor srna. «Ta baraba postane tovariš plemičev!»
»Glej, glej!» je dejal nekdo, »tainle prihaja tudi Pedro, ki je bil že deset let v Melilli (mali španski lukl v Afriki, kjer so morali kot prisiljene! delati veliki zločinci). Kakor je videti, se je mož temeljito poboljšal.*
Na posebni tribuni so imeli svoje sedeže vojvoda Medina Coeli, bogati praporšCak sv. vere, njegov zet grof in vojvoda Mondejur, njegova hčerka lea-bella in njen čcstilec don Carlos de Herrera.
Ze se je bližal trop kandidatov stopnicam pod prestolom velikega inkvizi-torja, a don Carlos se ni genil s svojega sedeža.
Tedaj se je okrenli vojvoda Monde-jar in pošepetal mladeniču:
•Kaj je z vami? Ali ne mislite tudi pristopiti . . .?»
«Sennor,» je odgovoril mladenič, «še vedno premišljam, sem li vreden ..»
»Kakšni dvomi! Mar niste plemič najčistejše krvi. Niti kaplja nravske krvi ne teče po vaših žilah,> je vzpodbuja] bodoči tast.
«Ne-vcr-jet-no!> je godrnjal vojvoda Medina Coeli »AmpaJk — kakor hočete!*
»Don Carlos, že zaradi mene —-!» je vzdihnila Isabella.
V mladem plemiču pa se je vse upiralo, da bi se pridružil kandidatom famlllarstva. Sram ga je bilo tako pisano družbe. Saj je bil pred meseci popolnoma odločen, postiti familiar.
Prvič sta to naravnost zahtevala oba vojvodi kot pogoj, da dobi Isabello, drugič je vedel, da je familiarstvo najboljša kvalifikacija za bodočo karije-ro, tretjič je bil familiar resnično varen vsakrSnjega preganjanja, vzvišen nad vsako kritiko ter je lahko živel svobodno in čisto po svojem okusu. Ako si veren familiar, si lahko popoln tepec, znan falot, zločinec, prešeštnik, slepar ali karkoli, vrata bo ti vendarle povsod odprta, avanzlraS in ne skrivi
se n niti las, axo zagreSU š« tako zlo. delo. Kristusovemu bojevniku se iia vsak način godi dobro v Španiji,
Toda zadnje dni jo bil v družbi mla-dega Aragona — Ximenesa In etaregs čudaka Rodrigueza de Valera, ki sta broz strahu b lino drastično in posmeh, ljivo izražala Btud nad familiarstvorn iu njegovim neinačajnlm članstvom
Od tedaj je bil don Carlos v dvomih, kaj naj stori. Vendar je Sel z Isabello v katedralo, neodločen, jezen sam nase, da se je dal pregovoriti in se j« priglasil med kandidate. Zato je dejal sedaj:
»Danes Se ne grem po santo . ., Premislim si . . . Morda prihodnjič.., saj je Se čas!»
Toda vojvodi sta od jeze zardela, zrla kakor razkačena risa ln okrenlla mladeniču hrbet.
»Ah, pojdite, prosim vas,» je Šepnila Isabella. »Saj vidite . . . drugače je med nama vsega konec.*
Lepa, a še bolj bogata je bila Isa-bella, ln dona Carlosa je resnično ljubila. Don Carlos pa je bil uverjen, da bi brez nje ne mogel živeti.
Zato je zdaj prebledel od jeze in ne. volje. Mar nI več svoboden? Ali je rea igrača svojih čustev in Be mora pokoriti ljubezni, dasl se ji upirata pamet in značaj?
»Teror se že začenja! Pajac sem v rokah obeh vojvodov,* je razmišljal ogorčen.
Toda ko se je ozrl v velike črne oči svoje ljubljenke, je vstal ln — se od-plazil skozi množico pred inkvizitorjev prestol.
Peter Arbues je opazil vse, kaj ie godi na tribunL Nalašč se je obotavljal in čakal dona Carlosa. V triumfu se mu je posvetilo oko, ko je mladenič s poveSeno glavo in bled obstal pod stopnicami.
Nato je Arbues pomignil diakono ma, ki sta mu Izročila listine in kovinske pločice s Kristusom, stoječim na glavi in obdanim s žarki solnea. To so bile znamke za inkvizltorske pse.
(Dalje prihodnjih)
»tinrlo a drtrmlm davkom M ln,.r.to vr.d do 90 b.i.dl Din S'—, vaaha aadalMa bos.d. SO par ,»4. — Plada M vadao n.pr.) (lahko tudi v znamkah). Na vpraliala odgovori. uprava la, ako Ja vprat.nj. prtlotana anamka za odgovor tor manlpulaeljaka pristojbina (I Din).
Šivilja
Tzurjena sa perilo ae sprejme sa na dom aa takoj ali cj*zneje. Ponudbe na upravo „ Jutra" pod »Belo perilo'.
7270
Brivskega pomočnika
KiareJSega, dobrega delavca, RjreJme takoj Novak, brivec v Mariboru.	7252
Prodajalka
kurjena ▼ trgovini z meSa-nhu blagom, želi premeniti nrsto. Ore najraje na deželo. Cenj. ponudbe pod ..Vestna lu zanesljiva" na upravo ..Jutra", Maribor. 7236
Za trgovsko učenko
* Ljubljani ali na deželi dom 341etno, snažno, ubogljivo dokllco a 6 razredi osnovno čnlc. Prosta hrana ln stanovanje pogoj. Ponudbe pod ..T enka" na Aloma Compa-ti.". Ljubljana, Kongresni
ti z 8t. 3.	7230
Izurjeno prodajalko
f.; trgovino i meSanlm bla-n na deželi rabim. SpreJ-r.:'iu le boljšo moč. Ponudbe pod ..BolJBa moč" na upravo Jutra".	7195
Instrukcijo
¥ vseh predmetov za realko ti.ijo tehnik iz višjih eeire tirov (zlasti matematiko, ti •/Iko in opisno geometrijo). -V soji po dogovoru. Cenj. ji >nudbe Je poslati na upi. „Tutra" poti ..Matenjfi-kar".	C5$r,
Mesto skladiščnika
t. lrzne ali meSane stroke i j 251etnl trgovec, samec. Iva voljo tudi do potovanju » gre tudi na deželo. N»-jp takoj. Cenj. ponudbe ra »inv. „Jutra" pod ,81ctna praksa'.	7313
Potniki in upokojenci
al zaalgurajo lep postranski zaslužek s raipečavanjem epohalnega konzumnega predmeta, kl ga potrebuje vsnka družina. Priložiti Je 0 Din za prospekte Id vzorce. *Cks-portna trgovina Horsina. Ljubljana.	7389
Konc. zobotehnik
Vrankar, OledaliSka ulica 7, Išče učenca t dobro Šolsko izobrazbo.	7341
Učenca
za krojafiko obrt 13če JoSko Sušnik, iv. Petra cesta 16.
7863

Proda
se skoraj nova frack-obleka
in smoking po nizki cen!. — Ogleda se pri hiSniku Miklošičeva ceEta 16, IV. nadstr.
729s
Seno
sladko In polsladko dobavlja na vagone po Jako nizkih dnevnih cenah Franjo Mastnak, Sv. JuriJ. Juž. žel.
7231
Pozor, krčmarji!
Aparat za ogljikovo kislino, neobhodno potreben za vzdržati dobro pivo, ceno naprodaj. Naslov pove uprava ,,Jutra".	7243
Velika slamoreznica
skoro nov zapravljlvcek, velik mlinček za flrotanje, lep pU salnl pult In lepa vrtna klop ceno naprodaj. Naslov r upr. ..Jutra".	7240
9 V-oken
fino Izdni&nlh, modernih, 190 cm visokih, primernih za vsako stavbo, so proda. Ogledajo ro lahko v .»sta*-raciji g. Lamperja v Sevnici.
7149
Gospodje trgovci!
Tluo sprejme močnega, pr!d-t.- t ln pofitenega star^Se
t... mladeniča kot vajenca? c;.l;h samo na deželo 7311
S!ovensko planinsko društvo
v Mariboru Išče za „MarI-toofako kočo" na Pohorju o:!;ibnlka. Prednost imajo zii/oucl in taki, kl so že biti v sličnih podjetjih. Pismene prijave do 20. avgusta 1923. ji a naslov: Odbor SPD. tvrd-Plnter ln Lenard, Maribor.	7329
t—------------
Zidarski polir
fe prakso ln stavbni risar co •rrcJmcU. Ponudbe na upr. „Jutra" pod ..Tocnost". 7882
Led
dobavi mesnica Jager.
7148
Moško kolo
v dobrem stanju se	poceni
proda. Naslov pri	upravi
,.Jutra".	7338
Dekoracijski divan
lep, se proda. Ogledati Je od 6 ure sveCer. Kje, pov« upr. ,.Jutra".	7335
Seno
sladko ln polsladko, več vagonov, Ima naprodaj po nizki ceni Avgust Klncl. trgovina sena, At. Jurij ob Jut. tel.	7356
Osel ali mula
se kupi. Ponudbe na „8PD", tvrdka Plnter ln Lenard, Maribor.	7828
Krasna omara
tridelna, velika, se ceno proda. Posebno pripravna za kako restavracijo. Ogleda st pri Lotrlču. Tesarska ulica 8.
Pomožni motor
DKW., se ceno proda. Naslov v upr. „Jutra". 7307
Pianino
dobro ohranjen, se proda po ugodni ceni. Naslov pove upr. ..Jutra".	73CC
Krflgener-Delta 9X12
z Goerz - Dagor - 6.8, F-12, centr. zaplralom 1 do 1 stot., 2 stativa, lesen 1 meden, držalo za rumenlco, Kugcl-gelenk, usnjatl futeral, pod-Sit s baržunom, kasete, skodelice 1 Se ves drugI komfort, prodam radi g.notnlh razmer za 1600 Din. Naslov v upr. ,,Jutra".	7364
Več pletenih balonov
od 80 do 70 1 kupim .Ivan Mogovlfl, trgovec, Krka pri Stični.	7225
Vila
moderna stavba za dve družini s komfortom, kopalno sobo, gospodarskim poslopjem, v mirnem delu Maribora, se pod ugodnimi pogoji proda. Gospodarsko poslopje z elektriko se lahko adaptira za manJAo Industrijo. Stanovanje ae kupcu prepusti. Event. se sprejme družabnik v svrho vzpostavitve tovarne. Ponudbe pod ,,25 tlsoft predvojnih kron" na podružnico .,Jutra" v Mariboru. 7255
Zakonski par
bres otrok, IBče stanovanje ali 1 opremljeno sobo za is-kol. Ponudbe na upraolfttvo ,.Jutra" pod „Zakonskl par".
7344
Enonadstropno hišo
prodam poceni sredi Maribora e 6 obrtnimi lokali. Stanovanje In 1 do 2 obrtna lokala takoj prosta. VpraSatl: podr. „Jutra", Maribor. 7171
HiSa
na periferiji z veliko delavnico, pripravna za večjega obrtnika, s velikim sadnim vrtom ln semlJISčem, se proda. Naslov pove upravništvo ,,Jutra".	7338
•OC^^pc*
JOVORWf O jr E B N E RAB&L3 ENE
Absolvent
*rsr,r;«':-3 Šole 18Ce mesto. N,-.- od „Aeolvent" na poti.'. .Jutra", Maribor. 784C
Narff.&telj
11,- t.vnŠUcga, madžarskega
ttr tieluma slovenskega j»zl-kit, ":cll slu ».bo v skoiiomljl proti atanovbnju, kvrj*v' lu »eluij neturaiCJera. Naslov v ..Jntra"'
Vsako množino |
zdravegn, suhega, sladkega I sena ponujam. Vsaka postaja v Sloveniji, po 650 K 100 kg In konjskega po 300 kron. Tudi vsakovrstna nln-ma se dobi. — Naročila oc naj poči J c J o na Franc Ml-helln, Blzeljsko pri Dre-žlcah.	6573
Pletilnl stroj
popolnoma nov, 10/50, se radi pomanjkanja obratnih prostorov proda. Kje, pove upr. .rJutra".	7809
Doberman
eno loto star, selo Blvahen In Inteligenten pes, se radi premestitve takoj proda. Ponudbe pod ..Doberman" pk upr. ,.Jutra".	7216
Dva p!etilru& stroja
v prav dobrem f »i rj'i se dneta. Slfctem Oroeer. 6.'50 lnB/45. Cont rtema strojema akrpno 14.000 Sin. — Pc-nučbe na upr. ,/4*r%" pod .Industrija 72*5"
LJUBLJANA
PALAČA L3.KRED-8-
suho bukovo ogljo vllano ln suba bukova drva vsako množino franko vagon, tudi za Jesensko dobavo. Ponudbe pod ,.Kupčija" na upravo 'Jutra'.	7295
Ivan Bule
gostilničar, mesar, trgovec ln posestnik na Mirni, daje na znanje, da odda dobro-Idočo gostilno In mesnico na račun proti kavciji. Ustmeni pogoji 1. septembra t. 1. — Prednost Imajo seveda spretni in pridni mesarji. 7348
Gostilno
vzamem v najem v Ljubljani aH večjem trgu. Sem strokovnjak v tem obrtu. Ponudbe prosim na upravo ..Jutra" pod .Gostilno'. 7293
Vi
Mč.
Lepa opremljena soba
Be odda 2 gospodoma aH zakonskemu paru. Naslov pove upr. „Jutra".	7288
Kupim
kompletne stroje sa pletenje volnenih Izdelkov. Ponudbe z o*n«ičbo Številke In sistema kakor tudi navedbo cene na upr. ..Jutra" pod .Industrija'. Kupijo se stroji tudi posa-nmno.	7285
Kupim
2 do 800 metrov Industrij-skll; IrAčnlc ter 2 votlčka ss prevažauje krlov, laganlc. — Ponudhe pa Kari Kovač, Stari Rakek.	72f2
Stanovanja se odda
na deželi, boljfia, električna luč, blizu postaje na Do-lenjaken^ Koba mesečno tisoč kron. Proda se: leseni delt mlina za pet kamnov, hrastovo vodno kolo, palčno kolo In železna os z ležišči, gepelj, vltelj, železen, mo^an, S 11 v o v k e, 100 litrov, prl-ma, domače, 1 liter 120 K. Jabolka, čeflplje, vagonske množine, 1 kg 4 ln 5 kron. Seno, večja množina, 1 kg 6.50 K. Bukovo ogljo 4.40 kron franko vagon Dolenjska. Vprašanja na upr. „Jutrn" pod ,Blago'.	7246
Stanovanje
ee odda v novi hlll v sredini mesta, obstoječe la kuhinje, 2 sob, kopalnice ln sobe za služkinjo, s prltlkllnaml In električno razsvetljavo proti nagradi. Ponudbe na upravo „ Jutra" pod ,,Nagrada".
7348
Družabnico
z zneskom od 200.000 K naprej ISče mlad, dobro situ Iran trgovec s lesom. Prednost Imajo one, kl so veSče pisarniških del. Sam razpolagam s 1,000.000 K. Ponudbe pod ..Mogoče tenltev" na upr. ,Jutra'.	7291
Samostojna, izobražena
gospodična
ali vdova, blagega srca. kl Je čisto osamljena ali razočarana In si teli mirnega sakon-skegs Življenja i Istotako osamljenim uradnikom srednje starosti, naj polije resno ponudbo s sliko na upravo ,.Jutra" pod ..Mlrna sreča".
7208
Iščem sporazum
z gospodično ali vdovo. Sem srednjih let, Izobražen, muzl-kallčen ln priden delavec. — Cenj. ponudbe prosim poslati pod ..LJubomlr" na upravo „ Jutra".	7259
Dopisovanja
Selita 18 do 20 let stari gospodični s mladim gospodom, če Je le mogoče s sliko pod „LJublca in Dragica" ua upr. „Jutra".	7817
Resnega znanja
s premožno damo v starosti do 40 let ISče radi takojšnje žen it ve ln ustanovitve brez-konkurenčnega podjetja 83-letnl trgovsko Izobraženi gospod prijetne zunanjosti. Ne-anonlmne ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Miroljubnost".
7090
Dve živahni gospici
na letovišču Selita ibog dolgega časa zabavne korespou-deucs z dvema stičnima dušama. Po Izjavah moSkin sva precej čedne. Ponudbe je poslati, če možno s sliko, pod ..Črnolaska" ter ,,Blon-d Inka" na upr. „Jutra".
7315
Ženitna ponudba
Gluhonema gospa, sodnljsko ločena, brez premoženja, s stanovanjem, ISče znanja v svrho civilne poroke z gospodom simpatične zunanjosti In dobro Btalno službo. Starost od 87 do 42 let. Tajnost zajamčena. Le resne ponudbe s polnim naslovom se prosi pod ftlfro ..Lenčka 40" na upr. .Jutra'.	7862
Za svojo ali v oskrbo
sprejmem takoj 14 do I6let no deklico, kl Ima veselje do poljskega dela ln do živlnu. Prednost Imajo deklice brez staršev, javijo naj se osebno ali pismeno do 22 avgusta. Rakek, gostilna Kelc, Unec St. 105.	7322
Lovro Rozman
Zgornja SlSka 18. Ključavničarstvo, izdeluje ter Ima v zalogi vsakovrstne tehtnice.
7320
Zastavice, zalepke
za srečolov ln šaljivo pošto priporoča M. Tičar, Ljubljana.	155
Kdor posodi 100.000 Din
na varnost t dogovorjenimi obrestmi dobi lepo, čisto stanovanje, opiemljeno dveh velikih sob, kuhinje, električno razsvetljavo, r * nadstropj i sredini meata Maribora Po mit" * na upr. ..Jutra" po«* ,100.000 Din'.	7277
2enitna ponudba
Mlad industrijalec s več milijonskim imetjem, želi tem potom znanja v svrho žonl-tvo z gospodično, kl Je trgovsko naobražena. Samo resnu ponudbe naj se pošilja na upr. „Jutra" pod ,Mirni dom'.	7337
Pekovski obrtnik
4 leta samostojen, bl dal en milijon poljubčkov oni gospodični aH mladi vdovi od 18 do 27 let, ki bl me rešila lz fantovske osamclostl. Star sem 28 let, čedne zunanjosti. Ponudbe samo resne s sliko, kl oe vrno. Tajnost zapičena. Pisati na upr. „Jutra" pod .LJubav, sreča ln mir', i	7827
Kapital
nalollte varno In dobtčka-n^eno pri etarej&l Itonl firmi. tudelovanje na prosto dano. Lepo stanovanje v vili na razpolago. Le pof-tenl, značajnl ponudniki rldcio v poStev. Ponudbe z navedbo kapitala pod ,.L«s Štajersko" na upr. ..Jutra'. 7095
Ugodna prilika
se nudi kapitalistom, " Imajo po raznih zavodih naložen denar. Proti popoln.' si gurnostl Vam n dim — -sak znesek 20 do 15 3dst. stl. Dopisi z nav*^bo -*spo-ložljlve vsoto po' Jankovič, poste restante. Zagreb, glavna poŠta. 7324
Kateri trgovec
v Ljubljani bl pr »'seir*-' redno ln celotno čevlje, mo ške, ženske ln sred-Je, samo flno delo od poštenega čevljarja z dežele. Naslov pove
I upr. „Jutra".	7359
OBON KOUTNY
ipecijulna trgovina z orodjem In tehničnimi potreb&člnami, Ljubljana, Kolodvorska ulica 28
prodaja vsled predstoječe preselitve v lastne, novo-urejene prostore na Aleksandrovo cesto 7 razno orodje ln tehnične predmete	tus
s posebnim popustom.
= ordlnlra =
zopet redno
od 2. do 3. Miklošičeva o. 18/11.
4l2o
\ Niko Spašič | J MaraOlup |
A	mmpnXan•	I
4. zaročena
t { J 8. avgusta 1923 j
INSERIRAJTE
: : V «JUTRU«!
4133
A 865/22—11
Dražbeni oklio.
Zaradi železničarske stavke na 8. avgusta 1923 v Zagorju ob Savi St. 82 (nasproti Sokolskega doma) določena prostovoljna javna dražba
S praznih velihih vinskih sodov
z vsebino od 28 do 44 hektolitrov se ni vršili in se določi nova dražba na
8. avgusta 1923
ob 10. uri istotam. Vinski trgovci se opozarjajo,
Okrajco sodišče v Litiji, odd. I,
dne 4. avgusta 1923.
Knjige za mladino:
Fr. Milčinskl:
Zgodba kraljeviča Marka.
Vei. Din 18-—, po poŠti Din 160 vei. J. Šorlii Čirimuroi. Povest s slikami. Brus. Din 20'—, vez. Din 26-— po poŠti Din 1'60 ve«.
Fr. Miliinski: Tolovaj Mataj. PravlJ-ea g gli-
kami. II. na tla. Ceua broš Diu 18' | , voi. Din 26-—, po poŠti Din 1-60 reč.
3. So ril:
Bob iu Tedi. Dva nea?nanca.
Porest b slikami. BroS. Din 18'—, vez. Din 18 —, po poŠti Din 1'2& t»4.
J. Waschtetova:
Pravljice, z večbarvnimi slikami.
Vez. iJin 22'—, po poŠti Din 1-26 več. Čika J o v a:
Pisani oblaki.
Vez. Diu 14-—, po poŠti Din 126 vc5. čika Jova:
Kalamandarija.
Vez. Din 12-—, po poŠti Din 1- - ve J.
Vse te knjige ae naročajo pri
Tiskovni zadrugi
v Ljubljani, Prešernova ulica iteu. 54.
DomaČe vesti
BISTVO PEREČEGA PROBLEMA.
Jedro hrvatskega problema, o človeku, ne tifti v različni politični preteklosti srbskega in hrvatskega naroda, nego v nečem drugem. Poslušaj me torej:
Vozim se v vlaku po gorenjski progi. Blizu Jesenic se nam pridruži na-iol elegantno oblečen človek srednjih |et; po videzu sodeč je rokodelec, pove, da je iz Zagreba, S sopotniki začne razgovor ln pravi: Hrvatski narod je vse nekaj drugega nego srbski. Pojdite v Beograd, pa se boste o tem prepričali na lastne oči. Videli boste na jrimer, da je v Beogradu nešteto tab-ic r napisom «Pegloraj». In potem še pravijo, da smo Hrvati in Srbi en narod. Ptuj! Mi imamo za »pegleraj« lop lasten izraz «gladiona»l Družba, ki ji zagrebški Hrvat razla-
1;a razlike med srbskim in hrvatskim ezikom se ne muza, nego pritrjuje in ;lma. Verno posluša, kako mož govori o Radiču, njegovem programu ln hrvatski mlrotvomi republiki.
Končno se oglasi moj sosed: A čemu fladič ne gre v Beograd, da bi tam ru-jil vlado in postal nam vsem poglavar države? To mi dokažite in vtemeljite, pa bom prihodnjič tudi sam glasoval tanj!
Hrvat nato: Saj sem že prej razložil. Srbi pravijo cpegleraj», a ml Hrvati imamo za to oznako besedo «gla-dloria».
Pegloraj* je torej bistveno brvat-iko obiležje protisrbske politike in obenem dokaz, da so Srbi in Hrvati dva naroda. Za «pegloraj» d6 morda sam Radič, da je nekaj azijatskega, — «jladiona», ta je brezdvomno evropej-ska. Toda, čemu je neki srbska in hrvatska novejša literatura v »štimungU
(ako enotna?!	Mentor.
•
*	Rttmunska kraljeva dvojica na Bledu. V nedeljo dopoldne ob 10. Rta
pripeljala na postajo Lesce z rumun-skim dvornim vlakom rumunski kralj in kraljica. Na kolodvoru ju je pričakovala naša kraljeva dvojica, kralj Aleksander in kraljica Marija z malim ipremstvom in gardno godbo, llo je privozil vlak na kolodvor, sta izstopi-visoka gosta med sviranjem rumun-ske himne in prisrčno - domače popravila svojo hčerko in svojega zeta. Vsi štirje so se podali nato, obe kraljici naprej, kralja za njima, pred kolodvor, kjer so ob burnih ovaeijah tbranega prebivalstva zasedli pripravljene avtomobile In se odpeljali na Bled. Gradič Suvobor ima sedaj pod svojo streho kar štiri kronane glave hkratu, Blejčani pa so na čast rumun->ki dvojici izobesili tudi rumunske narodne zastave.
*	Kralj Aleksander pokrovitelj In-lustrijsko - obrtne vzorčne Izložbe v Mariboru, Dne 4. avgusta ob 17. je sprejel kralj v posebni avdijenci bivšega narodnega poslanca gosp. Gjuro Džamonjo, sedaj solastnika industrijskega podjetja <Vrt» v Mariboru, ki e kot član glavnega odbora industrij-ko - obrtne vzorčne izložbe v Mariboru zaprosil kralja, da sprejme pokroviteljstvo te razstave. Kralj je vzra-doščen sprejel pokroviteljstvo in pooblastil gosp. Džamonjo, tla to sporoči glavnemu odboru. Radi visokih obiskov kralja in kraljice iz Rumunije >a kralju sedaj žal ne bo mogoče ude-ežiti se svečane otvoritve, vsekakor pa si bo razstavo pozneje osebno ogledal. Kralj se je pri tej avdijenci zanimal za naše gospodarske prilike ter se
osebno pohvalno izrazil o orgamzaci-ln napredku industrije ln obrti v Sloveniji.
Kraljev dar vdovi v Mariboru Umrlega nadstražnika. V sobotni avdijenci pri kralju na Bledu je poročal >sp. Džamonja Njeg. Vel. kralju tudi tragičnem slučaju mariborskega nadstražnika Filipčiča, ki se je u.-ttrelil radi bede Kralj je bil globoko ginjen ®ad usodo in bedo, v kateri je pokoj-likova vdova z deco, ter je takoj na-ittal iz privatne blagajne vdovi 5000 dinarjev.
*	Ministrski predsednik Nikola Pa-iitS je prispel včeraj v spremstvu dveh tajnikov na Bled. Z njim je potovala tudi njegova gospa soproga.
4 Udeležniki novinarskega kongresa Bledu. Včeraj zjutraj se je odpeljalo okrog sto poljskih, čeških in jugoslovanskih udeležencev ljubljanskega novinarskega kongresa na Bled. Ogle-iali so si v vetih skupinah, od katerih e šla ena tudi skozi Vintgar, Bled in ekolico, popoldne pa so bili gosti v 'ostoljubnem gradu «Wilsonia» gosp. koralnega konzula dr. Shvegla. Ne-ateri novinarji so ostali na Bledu, par w jih je odpeljalo v Bohinj, par odšlo v planine, ostali pa so se z večernim 'lakom vrnili v Ljubljano. Danes dopoldne se nadaljuje in zaključi v vso-"filiški dvorani kongres, opoldne pa !e 0t'pelje večina novinarjov v Mari-'"t. kjer jim pripravljajo mariborski '"variš! že na kolodvoru lep sprejem.
*	Novinarski klub v Beogradu, ladi pogostih obiskov inozemskih notarjev, se ustanovi v Beogradu v 'Porazumu 8 presbirojem in JNU novi-Jjfki klub, v katerem bodo gosti (lo-'''vali vse informacije o položaju in "umenitostih naše države in zlasti Pffstolice. Klub bo skrbel tudi za to, 11 bo bivanje tujih novinarjev v naši Mžavi čim udobnejše.
*	NaS novi konzul v Trstu. Za našega konzula v Trstu je imenovan in nastopi v kratkem svoje novo službo-no mesto gospod Rašič, doslej konzul v Celovcu. 2 njim so bili zadovoljni Slovenci, ki so ostali pod Avstrijo, a izrinil ga je s tega službenega mesta Tiča Popovič, poslanik na Dunaju, v čegar kompetenco spada konzulat v Celovcu.
*	Odličen gost Iz Francije. Predsednik francosko - slovanskega udruženja na pariški univerzi gosp. R e n v i e r je odpotoval te dni iz Pariza v Jugoslavijo in bo imel v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sarajevu več predavanj v svrho utrditve odoošajev med Francijo in našo državo.
*	Češkoslovaški dijaki v Beogradu. V nedeljo popoldne je dospelo v Beograd 20 čeških akademikov lz Bratislave. Dijaki ostanejo nekaj dni v naši prestollci, nato pa odpotujejo v notranjost Srbijo, da upoznavajo naše prilike in naš narod. Na kolodvoru so jih sprejeli predstavniki ministrstva prosvete, češke lige in zastopniki dijaških organizacij.
*	Šestdesetletnica Leopolda Pahorja. Danes slavi svojo 601etnico gosp. Loo-pold Pahor, znani naš skladatelj moških zborov in orkestralnih skladb, glasbeni kritik, pevec in dirigent raznih orkestrov. Jubilar, danes višji uradnik južne železnice, je na umetniškem polju delaven že preko 35 let. Razna narodna društva v Sloveniji se zatorej s hvaležnostjo spominjajo gosp. Pahorja, rojaka goriškega, kot svojega glasbenega in pevskega voditelja in sodelavca. Jubilarju, zvestemu na-prednjaku in svobodomislecu že od dijaških let v Gorici, tudi naše čestitke!
*	Načrti za ustanovitev slovanske dijaške vzajemnosti. Te dni so posetili naše mesto zastopniki razuih akademskih organizacij, ki so se udeležili tudi novinarskega kongresa. V centralnem tajništvu jugoslovenske napredno omladine v Ljubljani so se vršila zborovanja, katerih se jo udeležil tudi zastopnik Osrednje zveze češkoslovaškega dijaštva g. Rttlimann Ljudevit iz Prage, ki jo obiska! vse tri prestolice naše države in tudi Sofijo ter konferi-ral z raznimi akademskimi udruženji. Posvetovanja so imela namen, ustvariti podlago za ustvaritev enotno češkoslovaške - jugoslovansko dijaško federacije.
*	Muzejsko društvo v Ptuju je slavilo te dni tridesetletnico svojega obstoja, Storilo je mnogo za raziskovanje stare Petovije in njene okolice. Prvi predsednik je bil znani profesor Ferk. čegar znamenita raziskavanja v Haj-diui so znana v širših krogih. Društvo ima danes 280 članov.
*	Otvoritev novega mestnega kopališča. V nedeljo se je izvršila po programu tudi oficijolna otvoritev novega mestnega kopališča. Popis kopališča smo že prinesli. Kako silno si je želelo ljubljansko prebivalstvo takega kopališča tik mesta, je dokazalo a tem, da uporablja kopališče že skoraj 1-1 dni in da se je udeležilo tudi otvoritve v veliki množini. Točno ob 11. je dospel župan dr. L. Perič v družbi občinskih svetovalcev. Na mostu jo bilo tudi nekaj zastopnikov raznih državnih uradov, zdravnikov in magistratnili uradnikov. Poslopja so biia okrašena z venci in praporčki. Svirala je godba Mladinskega doma pod vodstvom g. Dolinarja. Župan je naglašal, da je dobila Ljubljana končno moderno kopališče. Doslej ga ni imela vzlic temu, da leži ob dveh rekah. Malo in higijen-sko neprimerno kopališče v Koleziji se je moralo zapreti. Ze danes je očividno, da je novo kopališče premajhno iu so bo moralo čim prejo razširiti. Delo se je izvršilo z moderno naglico; bilo je v 35 dneh gotovo. Za kopališče gre zasluga stavbnemu odseku občinskega sveta, na čelu mu dr. Brec-Iju. stvabnemu vodji, magistratu emu nadsvetniku ing. Igu Štembovu in obema tvrdkama, ki sta delo izgotovili urno in sprotno. Hvala jim! Nato je godba zaaviraia himno in se je otvo-rila plavalna tekma. Kopališče je lično in prijazno, zračno in solnčno ter v prelepi krajini. Kabine so praktične in svetle, prostorov za f-olnčenjo je dovolj; na razpolago so klopi in mize, za otroke nrostor z mivko, dva tuša, dober buffct in vse udobnosti. Le prehod preko peska do vode jo za bose noge še težak. A tudi to se še uredi Na pobočju w-d vodo in solnčnimi deskami se zaseje trava ter zasadi drevje, da bo tudi sence dovolj. V hišici z buffetoin in priiami sta dve sobici za event. paznika. Splošna sodba je o kopališču doslej prav ugodna; nedostat-lri, ki se eventualno pojavijo, so takoj sproti odpravijo. Nadzorstvo imajo nut,-gistratni uslužbenci in uslužbenke. Dohod z Ižanske ceste še ni urejen, a magistrat poskrbi tuili v tem oziru, da ne bo pritožb. Obisk kopališča je že teden dni vsak dan velik, včeraj pa je bil naravnost ogromen. Vstopnina je 2 Din in za kabino 2 Din ter za vsako fvlaljno osebo še 1 Din.
*	Vojaško delavnico v Podgoricl. Vojni minister je prejel odobreni kredit v znesku 42 milijonov dinarjev, s katerim se bodo zgradile vojaško delavnice v Podgorlcl: avtomobilska garaža za colo divizijsko oblast, modema vojaška bolnica. artilierHska delavnica in vojašnica,
oddelek vozarskega esttadrona ter velika vojaška bolnica za živino. Vso te zgradbe
bodo moderno urejene.
*	Pred koncem rudarske stavke v Sloveniji? Iz Beograda poročajo, da minister za šume in rude dr. Srskič, ki naj bi po prvotnih naših informacijah prevzel vlogo posredovanja v zadevi stavko, ne pride v Ljubljano. Na mero-dajnem mestu se smatra, da bo stavka kmalu končala, ker Be pojavlja med štrajkujočimi že povsod veliko nezadovoljstvo z vodstvom stavke, ki jo do-lavce nepremišljeno pognalo v stavko. Beograjsko poročilo beleži tudi vest, da so so rudarji v Kočevju že pretekli teden pričeli vračati na delo, ter da njihovo štovilo vsak dan narašča tako, da je premogovnik že v obratu.
*	Rusltl begunci se vračajo v domovino. Kakor javljajo iz Beograda, se je v zadn jem času vrnilo v Rusijo nad 1500 ruskih beguncev, ki so bivali doslej v Jugoslaviji. Potne liste jim je preskrbela Liga narodov. Tudi sicer se Liga narodov trudi, da bi napotila čim več ruskih beguncev, raztresenih po vseh ovropskih državah, v njihovo domovino.
*	Boljševiškl kurir aretiran. V Beogradu je bil v soboto aretiran boljševi-ški kurir Niko Ševčenko. Pri zasliševanju na policiji je priznal, da je že delj časa stalni agent komunistično-boljševiške šjtijonaže v Carigradu. Njemu je bila poverjena naloga, da širi propagando po balkanskih državah.
*	Orient - ekspres skočil s tira. Med vožnjo iz Niša proti Beogradu je Orient - ekspres skočil s tira v trenotku, ko jo zapuščal rajevski tunel, škoda pa ni velika, ker jo vlak vozil precej počasi. CloveSkih žrtev ni bilo. Ko so spravili vozove zopet na tir, je vlak nadaljeval vožnjo proti Beogradu.
*	Rezervni oficirji pri kralju. Kako« poročajo lz Beograda, bo te dni odšla na Bled deputacija udruženja rezervnih oficirjev, da izroči kralju resolucije, katere so rezervni oficirji pred nekaterimi dnevi sprejeli na svojem zborovanju in v katerih protestirajo, da se njihove zahteve niso sprejele v vojni zakon.
*	Smrtna kosa. V Sv. Juriju ob 95av-nicl je umrla v nežni mladosti dveh in pol let Marica Kocmut.
*	llime.n. Na Planini pri Vipavi se je lastnik tamkajšnjega zgodovinsko znanega posestva <Pri Starešiuovth» g. Andrej Trbižau poročil z gospodično Pavlo Fer-jaučičevo iz ugledne narodne rodbine v Budanjah.
*	Umetniška razstava «Vesne» na Bledu. Glede umetniške razstave kluba <Vesna> na Bledu nam šo poročajo, da se razstava ne bo vršila v Zdraviliškem domu, nego v veliki dvorani Kazine. Za razstavo vlada na Bledu veliko zanimanje. Otvori se, kakor smo že poročali b. t. m. z umetniško soarejo, pri kateri so delujejo gdč. Sliligojeva in gg. Križaj in Simone.
*	Pisatelj Moško v Pasteurjovem zavodu v Zagrebu. Na Selah pri Slovenj gradcu Jc umrla dne 80. julija lBletna Mariza Ilovnlk na posledicah stekline. Pred 40 dnevi Jo je ugriznil domači pes v gornjo čeljust. Toda Hovnikova je delala naprej, dokler Je nI dne 27. julija bolezen zopet hudo napadla in je po težkih mukah umrla. Več oseb, ki so prišle z njo v dotiko, mora v Pasteurjov zavod v Zagreb, med njimi tudi pisatelj Meško. ki je rajnko previdel.
*	Mariborski pridobitni krogi za uradništvo. Danes zvečer se bo vršil v Mariboru posvetovalni sestanek pridobitnih krogov, kl nameravajo sklicati v bližnjih dneh protestno zborovanje proti izkoriščanju in zatiranju državuih nastav-ljencev od strani vlade.
*	Mariborski Nemci na Pohorju. Iz Maribora nam poročajo: Pred vojno, ko so so Nemci s tako silo vrgli na germaniza-cijo Pohorja in pri tem zgradili svoj razgledni stolp in Mariborsko kočo, so prirejali v bližini tega stolpa pri Sv. Bol fenku tudi svoje stalne protestantovske maše. Pri tem Bolfenku jo namreč stara opuščena katoliška cerkev z gostilno, last nemškega nacijonalca dr. Reiserja Gostilničar jo šo sedaj rajhovec, ki ue zna besede slovenski; v tej cerkvi s krasnim razgledom na Maribor je poprej vedno pridigal mariborskim Nemcem znani pastor Mnhnert. Običajno so tam na zeleni trati protestantovski verniki prisegali zvestobo nemštvu in ponemče-valnemu delu Pohorja. Po prevratu je to kruto izzivanje Slovencev seve ob se bi prenehalo. V konsternacijo vsega narodnega občinstva pa so mariborski Nemci okorajženi po svojih kupčijah z radikali v Beogradu, sklenili to svoje germanizatorieno delo na Pohorju nadaljevati in se vrši v to svrho že na praznik 15. t. m. zopet taka protestantovska maša pri Bollenku, kjer bo prepeval nemške pesmi mešani zbor. Radikalna vlada zatira nacijonalne organizacije, ie-mu odgovarjajoče so dviga nemštvo in so torej ne bo prav nič Čuditi, čo bodo radikali za kako glasovanje v Beogradu vrnili Nemcem tudi Mariborsko kočo.
*	Prehrana pasivnih krajev. Poročajo nam: Posamezne občino se obračajo na razne oblasti radi pojasnila, kaj jo z dobavo koruze iz prehranjevalne akcije ministrstva za socijalno politiko. Da bodo vso občine o tej akciji na Jasnem, sporočamo, da se nahaja koruza za pasivne občine v skladiščih Žitnega zavoda v Ljubljani, ter jo more dobiti vsaka občina takoj, ko pošlje zavodu izjavo, da so obveže koruzo razdeliti med občane in pobrati protivrednost od njih najkasneje do 15. oktobra t. 1. in sicer po ceni, kakor lo bo določila vlada. Ker namerava
vlada likvidiran prehrnnbeno akcijo, Je v interesu občin, da pošljejo omenjene izjave takoj 2itncmu zavodu ali pa Pokrajinski upravi v Ljubljani. Naročila se bodo Izvršila takoj, dokler nI zalogu izčrpana.
*	Tržne cene in beograjski gostilničarji. Poročajo nam iz Beograda: Zaradi velike poletno vročino jo mnogo občinstva lz <boijših» slojev zapustilo Beograd. 21vež, ki se prlvaža na trg, se sedaj težjo prodaja, vsled česar so ceno v zadnjem času zuatuo padle. Posamezne vrste blaga, od mesa pa do zelenjave, so padle v ceni za 20 do 80 odstotkov. V gostilnah in rcstornnih pn so cene vedno enake. Gostilničarji redno zvišujejo cone, čim poskočijo tržne cene, a če zaradi sezono postaja na trgu blago ceneje, ostanejo v restoranlh in gostilnah vendar stare cene. — Tako tožijo Beograjčani. A v Ljubljani? Ista pesem I
*	Tragična smrt sarajevskega novinarja. V Sarajevu se je v nedeljo popoldne pri kopauju utopil mladi sarajevski novinar g. Mavro Grossingor, urednik jugoslovenskega lista».
*	Nesreča. V soboto je eksplodiralo v poslopju trgovca Ravnikarja v Celju, pri čemer sta bila težko ranjona dva pri novi stavbi znposleua delavca. Najbrž se je vžgal vfiled neprevidnosti benciu. Kakor znano, jo g. Ravnikar spomladi dvakrat pogorel ter si sedaj dozidal dvonadstropno hišo.
*	Krvava ljubavna drama so Je odigrala to dni v selu Korčevae v južni Srbiji. Bivši kozaški častnik Ivanov, ki je bil tamkaj zaposlen kot delavec, se jo bil zaljubil v lepotico Leno, 181etno hčerko Tome Rašiča. Zdelo se je nekaj časn, da mu tudi ona vrača ljubezen. Ko Jo Je nekega dno zuprosil za roko, ga je zanii-Ijlvo zavrnila. Skušal Jo je Se pregovoriti, a ona so ga je izogibala. Ko Jo je te dni še zadnjič vprašal, je-li hoče biti njegova lena, se mu je porogljivo sme-jnla. To ga je tako razdrnžilo, da jo po-snm sebe zabodel z nožem v srce. Zgrudil se je mrtev poleg svojo ljubljeuke. tegnil revolver in jo ustrelil, potem pa
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llubllanl. Lastnik In Izdalatel) Konzorcij .Jutra., Odgovorni urednik Fr. Brozovič.
i premog m drva
Ima stalno v zalogi vsako množino Družba ILIRIJA, Ljubljana,
Kralja Petra trg 8. — Tel. 220.
* Dojentkl ln otroci postanejo močnt po uživanju <ItoIant» hranilne moke, ki
60 dobiva povsod. Glavna zaloga: droge-rija <Adrlja>, Ljubljana, Selenburgov« ulica.	187
Dorasle borze
0. avgusta.
ZAGRUB. V efektih jo zopet nastopila huusso. Na deviznem tržišču jo nastopilo ostro natadovanjo tečajev, ker je dinar un zuuuujih tržiščih čvrst in ker je ponudba pri nas takšna, da Narodui banki splob ni bilo treba dajati blaga uegu prej kupovati, du ne bl bilo padanje deviz prenaglo. Nolirale so devize: Amsterdam 8626-8685, Dunaj 0.181—0.18225, Berlin 0.0065-0.0076, Budimpešta 0.50 du 0.55, Itnllja 407 -408, London 428-480, Newyork kabel 0—94.5, Ne\vyork 8ek 03.25-03.75, Pariz 540 -547.5, Praga 275 do 270, Švica 1082.5—1684; valute: dolar 91.75—02.5, avstrijske krone 0.138 do 0.184, francoski franki 0—545, rumunski lojl 0—44; elukti: Jugoslavenska banka
162.5—167,	Ljubljanska kreditnn banka
282.6-287.5,	Praštedlona 1197.6-1200, Slavonska banka 110—112, Trboveljska premogokopna d. d. 900—1000.
BEOGRAD. Tendenca Je bila n ©odrejena. V početku so bile vso devize popuščajoče, pozneje pa so se nekoliko učvrstilo. Blaga dovolj. Privatne banko so dajale celo cenejše blago uego Narodna banka. Notirale so devize: Dunaj 0.181-0.1315, Berlin 0.0074-0.0075, Bruselj 450-460, Budlmpeštn 0.08-0.65, Bukarešta 47 - 47.25, Italija 406.75 do 406.25, London 427.5-428, Newyork 98.5 do 93.75, Pariz 548.5 -544, Praga 273.b do 274, Sofija 84.5—87, Solun 145-165, Švica 1680-1682.5; valute: madžarsko krone 0.85-0.15, leji 46.5-47, češkoslovaške krone 272 —274.
i z vinom i
sprejme
dobro vpeljanega potnika pod Jsko ugodnimi pogoji takoj. — Ponudbe ns upravo .,Jutri". Reflektlrs se samo na prvovrstno moč. 4126
Zahvala im priporočilo.
Vsem mojim trgovskim sotrudnikom in prijateljem!
Vsled nenadnega odhoda iz Ljubljano mi ni bilo mogočo, posloviti se osebno od vseh mojih trgovksih sotnidnikov in prijateljev, katerim tem potom vljudno naznanjam, da sem izstopil iz tvrdke Einerik Zelcnka v Šiški in da nisem ž njo več v nobenih /.vezah. Za dosedanjo izkazano mi zaupanjo izrekam vsem najlepšo zahvalo ter so jim tudi zanaprej pripo--ročam. V slučaju potrebo naj se cenjeni interesenti blagovolijo obrniti na spodnji naslov, ker jim bora vodno prav rad na
razpolago-	Mavro Fiirst,
adresa: Lang 1 drug:, Osljok I., 4183	Župni trg 1.
Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ul. 54.
H. SiBnkiBwM romani y mm preuodu.
Ko smo pred leti dobili sloveče Sienkiewiczeve romane v slovenskem prevodu, je vladalo zanje povsod veliko navdušenje in še danes sevpo naših javnih knjižnicah živo povprašuje po njih. Žal, da so že vsi razprodam.
Malokateri pisatelj je znal pridobiti široke ljudske mase tako kakor Sienkievvicz. Njegovi historični romani so pravi evangelij nesebičnega patriotizma; tipi njegovih požrtvovalnih junakov so postali ideal poljske mladine, ki so jo navduševali v težkih dneh nesreče. Sienkiewicza kot romanopisca poznajo dandanes vsi kulturni narodi. Naša čitajoča javnost čuti živo potrebo, da dobi zopet SiemkSevviczeva dela v roke.
Tiskovna zadruga se je zato odločila ustreči splošni želji in podati Sienk?.ewiczeve romane v novem prevodu prof. dr. Moleta in z ilustracijami Olive.
Da omogoči v sedanjih tudi za knjigo dragih časih nakup tudi manj premožnim ljubiteljem prvovrstnega štiva, bo izdajala Sienkiewiczeve romane v mesečnih presledkih in po 4 pole, in sicer naročnikom snopič za ceno 8 D5n £9 p in poštnino 50 p. Cena celotnemu romanu bo pozneje v knjigotržtvu višja. Začetek tvori roman „2 ognjem in mečem". Sledil mu bo MPotop", nato „Gospod Volodijovski", „Križarji" in „Quo vadiš".
Vabimo vse ljubitelje zgodovinskih romanov, da se takoj preglase po dopisnici kot naročniki na Sienkiewiczev roman ogljem žit. mečem . Priglasi in naročnina vsaj za 2 snopiča naprej naj se pošiljajo na
Tiskovno zadrego v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
Zahtevajte seznam vseh kgjig Tiskovne zadruge!
V Interesu vseh jugoslovanskih trgovcev le, da posetijo
418«
\ od 2. do 9. septembra 1923. Znižana vožnja na češkoslovaških In jugoslovanskih železnicah.
Pojasnila da)« t Čeiko3lov. konzul, LjubSJana, Breg 8,
\ m ALOMA COMPANY
Anončna In reklamna družba z o. z. LJUBLJANA: Kongreeni trg 3. BEOGRAD: Sremska ul. 9.

Portland cement
,y vsaki množini in po tovarniški ceni vedno v zalogi, j Trgovci dobijo primeren popust.	«*«
Prodajni urad Portland cementi! IPEČESHIK,
Ljubljana. Pisarna in skladišča: Cesto na južna železnico
Posojilo Išče
trrovce in biiui posestnik ; v Ljubljani — Diu 84.C00 ! | proti mosečnomu odplačilu Piu 7000 iu Din 1000 mo sečno za obresti. Posojilo uajBigurnejže, intubulaciju ua hišo v Ljubljani, cenjena nad 700 tisoč dinarjev. Odplačilo posojila na Diustčne terminalno menice 7000 dinarjev plus Din 1000 za obresti. Me niče lahko tudi prezentira j r plačilo kiteratib uli bank . — Preskrbi b« vrhu tega še stauovanjt t Ljubljani. | —- Ponudbe pod .Dobre obresti in če stanovanje* na upravo .Jutra., 4122
Prvovrsten tovorni avtomobil
pettonski »m?
»SAUREH"
genoialuo popravljau, proda
Oto Pete rman
Zagreb, tfiaSka ulica SO.
V jeseni zopet na trgu:
Lekarnar dr. Gabrijel PICCOLI
nasn&aja cenjenemu občinstvu, da se je
preselil t ponedeljek dne 6. avgusta s svojo lekarno v na novo predelane in najmoderneje urejene prostore v lastni hiši
na Dunajski cesti štev. 6.
Ob tej priliki se oenjeno občinstvo naproia, da ohrani podjetja, ki obstoja že 50 let v Ljubljani, tudl v nadalje svojo naklonjenost.	1103
P. r,- obCinstvu, zlasti trgovcem in obrtnikom najvljudneje naznanjam, da sem otvoril oblastveno odobreno
pisarno li prestavljanje spisov 11 tujih jezikav
v slovenščino in obratno. Jamčim za pravilnost prestave. Honorar zmeren,
Vljuduo Be priporočam za ccnjeaa naročilu 4153
Hinko Privšek
LJubljana, Miklošičeva o. 18,
I. nadstr., poleg sodišču.
Bavez nabavljačklh zadrug drSavnih uslužbencev v Beogradu, Karadjordjeva 14, potrebuje
z zaiostno upravno zadružno trgovsko in finančno naobrazbo.
Osebe, ki reflektirajo na to mesto, naj pošljejo ponudbe na gorenji
naslov	do 10. septembra 1.1.
z dokazi o sposobnosti, praksi in referencami, kakor tudi pogoji in rokom, v katerem bi mogle nastopiti to službo.	4057
POZOR!
4136
Kupujem stare obleke,
čevlje, pohištvo i'd. Pridem tudi na dom.
MARTIN DRAME
Ljubljana Sv. Jakoba nabrežje St. 29.

v originalnih zaboj'ih zacarinjen in obdavčen. Visoko koncentrirani
JAMAICA-RUM
za rezanje.
» e « a
Pred nabavo Vaše zimske potrebe zahtevajte ponudbe in vzorce od naših zastopnikov in potnikov ali direktno od
Co«, d* z o. z.
(LONDON E. C.) Sedež za SHS.: X-iJ 1*8*1 jst.ra.si. 7.
Zastopnik za Ljubljano in okolico:
Aleksander Wisiak, Ljubljana, Gosposvetska c. 7.
(Nafoavka helog brašna«)
Na dan 20. augusta ove godine « 1« ča» sova prije podne održace se u kancelariji Intendanture Dravske divizijske oblasti u Ljubljani prva iavna usmena licitacija za nabavku i Isporuku intendantskom slagalištu u Ljubljani 10.000 kilograma čistog, pšeničnog, beiog brašna tipa „0" po uslovima, koji se mogu videti svakog dana u kancelariji pome-nute intendanture.
Kaucija 5 °/0 polaže se na kasi Dravske divizijske oblasti u Ljubljani u gotovom novcu ili vrednostnim papirima po 61. 88. zakona o državnom ra6unovodstvu na dan licitacije.	sssi
Iz lumetariie intendanture Oravsbe divizijske oblasti
E. broj 10.773 dne 11. jula 1923. godine u Ljubljani.
Naznanjam
slav. občinstvu, da sem otvoril v Prožakovi ulici (Miklošičevi ccsti), za sodnijo
-—— brivski saSon
opremljen z najnovejšim komfortom. Priporočam se za blagohoten obisk.
Franjo Zaje ml.
Naročajte, čitajte in razširjajte dnevnik 9]
41«
r"VAS«
V	imenu družine in sorolnikov naznanjam, da je v petek dne 3. t. m. ob
(5. uri zjutraj po dolgi in mučni bolczui v« miruo umrli moja predraga soproga
|j Adrijena Koršič, roj. Wo!f
t 56. letu starosti.
Pugreb bo v nedoljo dno 6. avgusta ob 2'/,- uri popoldne.
V	Slovenjgradcu, dno 3. avgusta 1023. 4134 Inž. J. Koršič.
Itlobobo potrti starSi, bratje ln sestre naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njih iskremo ljubljena hčerka in
sestra, gospodična
Anica Košir
uradnica pošt. čok. urada
danes ob uri zjutraj po dolgi in mučni bolozni, providena e »r. zakramenti v 21. letu svojo starosti mirno t Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnim se vrSi dne 7. avgnsta 1923. ob B. nri popoldne iz hiše žalosti tip. Šiška, Planinska cesta 198. na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 6 avgusta 1923.
4137
Žalniočii rodbina HoSir.
mm
PLAKATIRANJE
IRAN JE

v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu ter vseh ostalih Krajih Jugoslavija In Inozemstvu
OSKRBI
ALOIVIA CO
m
v vseh časopisih, revi. Jah, koledarjih v Jugo. slavili ln Inozemstvu po originalni!« cenah
ANONČNA IN REKLAMNA DRUŽBA Z O. Z.
i CENTRALA LJUBLJANA	BEOGRAD PODRUŽNICA
KONGRESNI TRd3	BREMSKA UL. 9