Edini slovenski dnevnik t Zedinjenih državah Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50 Q GLAS NARODA V The only Slovenian Daily in the United States. :• List slovenskih delavcev v Ameriki. 0 Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays* :— -: 50.000 Readers. :- TELETOM FISABNE: 4687 OORTLANDT. Enteral m Second-Class Hatter, September 21,1901; at the Pott Offioe at New York, H. Y., under the Act of Congress of March S, 1S7B. TELEFON PI8ABNE: «87 OOETLAlfDT, NO. 185. — ŠTEV. 185. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 8, 1916. — TOREK, 8. AVGUSTA, 1916. VOLUME XXIV. « LETNIC XXIV, Angleži so morali odbiti pet hudih nem. napadov. ANGLEŠKO POROČILO SE GLASI, DA SO NEMCI VPRIZORILI PET HUDIH NAPADOV NA NOVE AN GLESKE POSTOJANKE SEVERNO IN SE VERO VZ HODNO OD POZIERESA. — PRAVIJO, DA SO IZGU BE VELIKE. — FRANCOZI SO NEKOLIKO NAPRE DOVAU PRI MONACU. — VJELI SO 120 NEMŠKIH VOJAKOV IN ZAPLENILI NEKAJ STROJNIH PUŠK FRANCOZI NAPREDUJEJO PRI VERDUNU. London, Anglija, 7. avgusta. — Nemci so danes vpri zorili pet hudih napadov na nase postojanke, toda niso uspeli; njih napadi so bili koncentrirani na nove pozicije severno in severovzhodno od Pozieresa. V prvih dveh napadih so Nemci sicer nekoliko napredovali, toda le začasno, kajti angleške čete so jih kmalo prepodile iz svojih zakopov. Nemci tudi potem niso odnehali, temveč so še trikrat poskusili kaj doseči, toda vrnili so se v svoje zakope z velikimi izgubami. Angleško uradno poročilo, ki je bilo izdano nocoj, se glasi: Danes zjutraj med četrto in peto uro je sovražnik vprizoril na naše postojanke severno in severovzhodno od Pozieresa dva huda napada. Po hudem in dolgotrajnem bombardiranju je sovražnik toliko uspel, da je prišel v naše zakope, toda zapodili smo ga kmalo ven. Nemci so imeli velikanske izgube; vjeli smo tudi nekaj neranjenih in nekaj ranjenih vojakov. Dva napada so še potem vprizorili okoli poi devete ure zjutraj, toda uspeh so imeli isti. Ob štirih popoldne so še enkrat navalili na naše pozicije; tudi ob tej priliki smo jih zavrnili in zajeli več sovražnih vojakov. Na fronti pri Souehesu je eksplodirala neka sovražna mina, nakar so nasprotne čete vdrle v naše zakope, toda v par minutah so bile zopet zunaj. Tudi pri Zwartelenu je eksplodirala bomba, toda to ni imelo nobenih posledic. Sovražna artilerija je bila aktivna blizu Bethune, La Basse prekopa in Loosa. Skoda, ki jo je povzročilo to obstreljevanje, ni velika in brez vsakega efekta. Naši topovi so sovražniku dobro odgovarjali. — Angleško popoldansko poročilo se glasi: — Položaj je neizpremenjen. Sovražna artilerija si-eer nadaljuje s svojim obstreljevanjem med Ancre in Somme, toda to nima nikakih posledic na splošen položaj Sovražnik je vprizoiii neznaten protinapad pri Po-zieresu. Obdržali smo vse ozemlje, ki smo ga bili poprej zavzeli. Jugovzhodno od Bios Greuier je nek večji sovražni oddelek poskušal vprizoriti napad,'toda smo ga že prej uspešno odgnali z velikimi izgubami Paril, Francija, 7. avgusta. — Nocojšnje uradno poročilo javlja o nekih uspehih pri Monaeu. Glasi se: — Na severnem koncu doline Somme so naše čete v hudem napadu zavzele sovražni zakop med Hem gozdom in Monaeu. Vjele so 120 nemških vojakov in zaplenile devet strojnih pušk. Na južnem delu doline je bila naša artilerija zelo aktivna. Naši streli so na sovražnih pozicijah povzročili velike poškodbe. — Popoldansko poročilo se pa glasi: — V severnem delu doline Somme in okraja Chaul-nes je bilo hudo bombardiranje. Poroča se, da so naše protizračne baterije in naši zrakoplovei spravili na tla tri sovražne zrakoplove. Trije so bili pa tako poškodovani, da so bili primorani spustiti se na zemljo; pristali so za svojimi postojankami. Berlin, Nemčija, 7. avgusta. (Preko Londona.) — Nemške čete so osvojile del izgubljenih postojank pri Pozieresu, tako pravi današnje uradno poročilo nemškega vojnega urada. Celo poročilo se glasi: — Blizu Pozieresa smo osvojili postojanke, ki so bile zadnji čas v angleških rokah. Boji se vrše skoro neprenehoma med Thiepvalom iu Bazentin-le-Petitom. Pri Monaeu smo danes zjutraj odbili nek neznaten francoski napad, ravnotako smo tudi danes popoldne enega. Francoske čete imajo velikanske izgube. Pariz, Francija, 7. avgusta. — Francoske čete pod generalom Nivelle pred Verdunom vedno polagano napredujejo na levem bregu reke Meuse. Izgleda, da Nemci še niso izgubili vsega upanja, da bodo zavzeli trdnjavo Thiaumont, katero zdaj — kot pravi zadnje uradno poročilo francoskega vojnega urada — francoske čete uspešno vzdržujejo, kljub temu^ da so nemški napadi na to postojanko pogosti. Nemci so preteklo noč — poroča vojni urad — vprizorili bud napad pri omenjeni trdnjavi, toda so se morali takoj vrniti nazaj, nakar 90 potem Francozi vprizorili protinapad in Nemce pregnali za en zakop nazaj. ■Hi fin Borba ob Soči. Spopadi na Sabottau in pri sv. Mihaelu. — Bogat vojni plen. — Italijansko poročalo. Rim, Italija, 7. avgusta. — Vr hovno poveljstvo italijanske armade razglaša: Na v«ej fronti med reko Adižo in ob gorenjem teku reke Soče se vrše izvanredno vroči boji. — Sovražnik je bil vprizoril par protinapadov, toda v sled neprestanega obstreljevanja naše artilerije ni mggel veliko napredovati. Včeraj smo vjeli 3400 mož in 100 častnikov. Med ujetimi častniki se nahajata tudi nek polkovni poveljnik in nek major generalnega štaba. — Naši zrakoplovei so skoraj neprestano v akciji. Dunaj, Avstrija, 7. avgusta. — Italjanske čete so ob soški fronti zopet stopile v ofenzivo in nas začele na eeli črti napadati. Sovražnik je dobil zadnje dni velika oja-čenja in si na vse načine prizadeva ob Soči nekoliko napredovati ter s tem doseči, da bi odpoklieali Avstrijci nekaj svojega vojaštva s tirolske fronte. Uradno poročilo se glasi: Italjanska artilerija neprestano bombardira Gorico. Na Sabotinu in ob gori sv. Mihaela trajajo že par dni in par noči vroči boji, ki še ne bodo tako kmalo končani. Včeraj se nam je posrečilo vjeti 32 italijanskih častnikov in nad 1200 mož. — Zaplenili smo tudi veliko množino vojnega materijala. Na paroiku "Letimbro" ni bilo Amerikancev. Rim, Italija, 7. avgusta. — Iz zanesljivih virov se je dognalo, da na pariiiku "Letimbro", ki ga je potopil nek podmorski čoln centralnih držav, najbrže avstrijski, ni bilo -nieriških državljanov. Velik gozdni požar v Italiji. Pariz, »ancija, 7. avgusta. — Iz Italije poročajo, da je v bližini Sabone, Italija, v nekem gozdu izbruhnil požar, ki se je grozovito hitro širil. Gasilo je dva tisoč vojakov, ki so ga kon/^^ omejili. — Kaj je povzročilo^^^^r, ni znano. Italij London, Lloydova poroča, da parnik <4Eu Čilo potop, Norveški London, Lloyd poro veški pa: del na po< je rešilo potopljen. a, 7. avgusta. — evalna agencija potopil italijanski Kaj je povzro-ilo ne omenja. se je potopil. ja, 7. avgusta. — se je potopil nor-randa', ko je za-o mino. Moštvo se O ODPOŠLJE OVINO TUDI PO BRZOJAVU. KJen^j^^^H^ je ista kot pri na-vadnillH^^Bfvah; le za naslov se računa^^Vitov za vsuko besedo. Najboljše da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da se nam še dopošlje. Zdaj je mogoče poslati le okrogle »vote, kot naprimer: K 100, 200, 300 itd. do K 10,000. Brezžične posiljatve gredo ~ !•» v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedeli, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoč« dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. Zgodi se pa kaj lahko, da pošiljatev traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more izgubiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako se urine kje kaka napaka. Kdor želi poslati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: polije naj se po brezžičnem brzojant. 18 Oortlandt, Bt, Hew York, M. Y, ijSŽHJM® - .. '<. v/asi«- . Iz delavskega sveta. Najbrže bo moralo okoli 400,000 delavcev z&stavkati. — Newyorska stavka je končana. Predsedniki iu uradniki štirih velikih železniških unij imajo zdaj vse glasove skupaj. Brez dvoma je, da so delavci glasovali za stavko, ako jim magnati velikih ameriških železniških družb takoj ne ugode, namreč, da upeljejo osem-urno delo. Delavski voditelji dozdaj še niso naznanili kako so volitve izpadle. Danejs se bo v New Yorku vršila še ena konferenca med železniškimi mogotci in delavskimi zastopniki. Ako bodo magnati delavske zahteve zavrnili in ako se ne bo kaj nepričakovanega zgodilo, bo zastavkalo okoli 400,000 železničarjev. V takem slučaju bo stavka izbruhnila v prihodnjih tridesetih dneh. To bo ena največjih stavk, kar so jih kdaj Združene države videle, kajti ne bo samo velika vsled števila stavkarjev, temveč tudi radi tega, ker bo imela na deželo take posledice, zastavljen bo namreč cel promet, oziroma vsaj zelo oviran, kajti skoro vsak je prepričan, da bo velik del železnic vseeno tekel, to pa s pomočjo ske-bov in milice. Washington, D. C., 7. avgusta. V vseh vladnih krogih vlada veliko zanimanje, zlasti predsednik Wilson hoče imati vedno vsako tozadevno informacijo Vlada Združenih držav bo posredovala šele potem, ko bo gotovo, da bo stavka izbruhnila. Potop angleškega p&mika. London, Anglija, 7. avgusta. — Nek nemški podmorski čoln je potopil angleški parnik "Spiral", ko tporoča Lloydova agentura. Nemčija je ustavila uvoz tobaka. Amsterdam, Nizozemska, 7. avgusta. — Nemčija je prepovedala vo ztobaka, ker ga je zdaj v deželi zelo veliko. Predsedniški kandidat za U. M. W. Chicago, 111., 7. avgusta. — John H. Walker, predsednik Illinois State Federation of Labor, je danes naznanil, da bo kandidiral za predsedniško mesto pri United Mine Workers of America. Bremen je tu? Pri Cross otoku sta se pojavila dva submarina. — Domneva se, da je eden teh dveh "Bremen". ■ rt-j* ■■ • itf-2 Portland, Me., 7. avgusta. — O-koli osme ure danes zjutraj so o-pazili pet milj od Cross otoka, ob obrežju Maine, dva podmorska čolna, ki sta plula j)roti zahodni strani. Lowell W. Dunn, paznik na otoku, je odločno izjavil, da je prepričan, da sta bila submarina, pravi, da je s svojim močnim daljnogledom videl natančno kako sta rezala vodo. Oba sta bila zelo velika, vendar eden je bil večji kot drugi; plula sta okoli deset do dvanajst milj na uro. Videlo se jih ni dolga, ker sta izginila v nedogledno daljavo. Kar je pripovedoval paznik Dunn je potrdil kapitan Small, ki jei stotako videl. Pravi, da se je en čoln takoj potopil, ko je nameril nanj daljnogled. Splošno mnenje je, da je bil eden izmed teh dveh submarinov nemški "Bremen", katerega se že tako dolgo pričakuje. Nekateri pravijo, da je mogoče se "Deuteh-land\ ki se ne domov. Mogo če je tudi, da je "Deutchland" srečal "Bremen" ali kaj sliČnega. Stvar je zdaj še nerešena. V do tičnem vodovju ni nobenih ameri ških podmorskih čolniv, vsled česar je splošno mnenje, da sta oba nemška. Skrivnost je postala še večja, ko je prišel danes v to pristnišče nek vlačilni čoln, katerega dozdaj Se Turki in Angleži. Trki zelo slabo postopajo z jetniki, ki so jih vjeli v Kut-el-Amari. — Neznosna vročina. London, Anglija, 7. avgusta. — Iz zanesljivega vira se je doznalo, da Turki zelo slabo postopajo z o-nimi angleškimi vojaki, katere so vjeli pri zavzetju Kut-el-Amare. Lord Robert Cecil je sporočil danes v poslanski zbornici, da je že ponovno poskušal potom ameriškega poslaništva dognati, kako je z jetniki, in kje se pravzaprav nahajajo, toda Visoka Porta ni dala dozdaj še nobenega odgovora. —-Razni časnikarski poročevalci pravijo, da se nahajajo jetniki v puščavi, kjer trpe grozno vročino, lakoto in žejo. Generalni major F. B. Maurice, vojaški ravnatelj angleškega velikega generalnega štaba, je rekel zastopniku "Časnikarske Zveze", da je napadla angleške postojanke pri Romani v bližini Sueškega prekopa, skoraj tretjina turškega vojaštva. Turki so se morali med-potoma boriti z velikimi težkoča-mi. Najhujše je bilo, ker jim je začelo primanjkovati pitne vode. London, Anglija, 7. avgusta. — Bolniški parnik "Dongola" je dospel iz Basrena v Bombay. Med potovanjem je zadela 130 oseb solnčariea. London, Anglija, 7. avgusta. — V bitki pri Romani so vjeli Angleži 3400 neranjenili Turkov. 1600 jetnikov so že odpeljali v Kairo. Paraliza. Število novih slučajev, ki so se pojavili včeraj, je sicer manjše ko predvčerajšnje, toda število smrtnih slučajev se je pa za enajst povečalo. Avstrijci so odvzeli Rusom v Karpatih dve postojanki. RUSI SO MORALI ZAPUSTITI DVE POSTOJANKI PRI CERESMOŠČU. — HINDENBURG POVELJUJE VSEM ČETAM OD BALTIŠKEGA MORJA DO TAR-NOPOLA. — AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK KAROL FRANC JOŽEF. — SPOPADI MED RUSI IN TURKI V PERZIJI. — PRODIRANJE RUSKIH ČET PRI ČIFTLIKU. — PRI MOŠEKU SO SE MORALE RUSKE ČETE UMAKNITI. Predvčerajšnjem se je pojavilo 33 novih, včeraj pa 44. To pripisu- meilie ZeitUlig" poroča: jejo neznosni vročini, ki vlada v New Yorku. Petrograd, Rusija, 7. avgusta. — Ruski generalni štab poroča: — Nad našo fronto vzhodno od reke Stohod se je pojavilo več sovražnih zrakoplovcev, ki so metali bombe na naše pozicije. Povzročena škoda ni posebna. Ko smo jih začeli obstreljevati, so se zrakoplovei umaknili. Na par mestih ob reki Stohod se je posrečilo sovražniku stopiti v ofenzivo, toda mi smo z lahkoto odbili vse sovražnike napade. Ob reki Seret prav dobro prodiramo in smo zavzeli veliko nemških pozicij pri Kostinjeeu. V gozdovih je prišlo do vročih bajonetnih spopadov, v katerih smo bili mi zmagovalci. Ob Koripiecu je vprizoril sovražnik več vročih napadov. Ker smo bili mi v precejšnji premoči, se je moral z velikimi izgubami umakniti. Ob reki Cerni južno od Vorolite se je posrečilo sovražniku pognati nek naš kavalerijski oddelek v beg. Proti večeru je bilo izdano sledeče uradno poročilo: — Ob reki Stohod so vprizorile naše čete vroče napade ter pregnale sovražnika iz nekaterih strelnih jarkov. Vjele so 12 častnikov ter nad dvesto mož in zaplenile nekaj strojnih pušk. V nedeljo smo v istem ozemlju vjeli 3,000 vojakov. Bitka je bila izvanredno vroča. Berlin, Nemčija, 7. avgusta. — "Norddeutsche Allge- Newyorska stavka je končana. — Zmaga, delavcev. Organizirano delavstvo je dobilo včeraj eno največjih zmag v zgodovini newyorskega delavstva. Ravnatelji newyorskih železniških družb so se uklonili. Ugodili so vse, kar so delavci zahtevali. Pri-| stojailki V Karpatih. — General Hindenburg poveljuje vsem nemškim in avstrijskim četam, ki se nahajajo na fronti med Baltiškim morjem in med Tarnopolom. Desno krilo te armado tvorijo čete generala Ermollvja. Četam, ki se nahajajo južno od Tarnopola, poveljuje avstrijski prestolonaslednik Karol Franc »Jožef. Berlin, Nemčija, 7. avgusta. — Današnje poročilo naznanja, da so avstriske čete odvzele Rusom dve važni po- poznali bodo unijo in priboljšali plače. Pozor pošiljatelji denarja! Poročilo se glasi:- Armadna skupina generala Hindenburga: Na sever-j nem delu fronte se ni pripetilo ničesar posebnega. Ob reki Stohod smo odbili vse sovražne protinapade. Na zapad-nem bregu reke Seret, južno od Žalošča, se je vnela vroča Viled negotovega dostavljanja'bitka, ki še ne bo tako kmalo končana, pošt«, ki je namenjena iz Amerike XT i i • , . ,. .. v . , , . v Avstrijo in Nemčijo ter narobe,I „ Na,81. zrakoplovei so obstreljevali sovražni tabor ob ■prejemamo denarne pošiljatve do'železniški progi Kovel-Sarnv. Povzročena škoda je pre-> preklica le pod pogojem, DA SE' cejšnja. VSLED VOJNE IZPLAČAJO, Armadna skupina avstrijskega prestolonaslednika ^ Karola Franca Jožefa: V Karpatih so odvzele naše čete HE BO V NOBENEM SLUČAJU .-> ___ i • , a »~ O » ,. . Kusom dve visim ob Ceremoscu. Sovražnik se je v divjem IZGUBLJEN, ampak nastati za-morejo le zamude. Mi jamčimo sa vsako denarno pošiljatev toliko časa, da le izplača na določeni na. slov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denaria. Cene : K i K S 5.... .90 120.... 16.80 10.... ' 1.60 130____ 18.20 15,... 2.30 140.... 19.60 20.... 8.00 100.... 21.00 25.... 8.70 i 160.... 22.40 30.... 4.40 170.... 23.80 35.... 5.10 180.... 25.20 40.... 5.80 190.... 26.60 45.... 0.00 200.... 28.00 50.... 7.20 250.... 35.00 55---- 7.85 i i 300.... 42.00 60.... 8.55 350____ 49.00 65.... 9.25 400____ 56.00 70____ 9.95 450.... 63.00 75.... 10.65 500____ 70.00 80____ 11.35 600____ 84.00 85.... 12.05 700____ 98.00 90.... 12.75 800.... 112.00 100.... 14.00 900.... 126.00 110.... 15.40 1000.... 139.00 Hew T«k, V. T. ni bilo mogoče identificirati. begu umaknil. Petrograd, Rusija, 7. avgusta. — Vrhovno poveljstvo ruske armade v Kavkazu razglaša: — Pri Čiftliku so naše čete zopet za par vrst napredovale. Severno od reke Muarčaja so vprizorili Turki več vročih napadov, katere smo pa vse z lahkoto odbili. V okolici Bitlisa pomagajo Turkom Kurdi. V tem delu se vrše večinoma le boji med prednjimi stražami. Vojaki se ponavadi poslužujejo bajonetov in ročnih granat. Carigrad, Turčija, 7. avgusta. — Vrhovno poveljstvo ~~; turške armade naznanja: 23.801 — Severno od Bukana v Perziji smo odbili s težkimi izgubami sovražniški napad. Sovražnik se je začel umika-28*00, ti proti severu, kjer bo baje začel z reorganizacijo svoje 35.00. armade. 49 oo vojaki so navalili na goro Kozomo pri Mošeku. Bfi'oo Vnela se je strahovito vroča bitka, v kateri smo bili mi ?o oo zmagovalci. Kljub temu, da nam je sovražnik nudil pri go-84.oo ri Kolak odločen odpor, smo prodrli fronto ter vjeli več kot 11200 dvesto ruskih vojakov. Zaplenili smo tudi precej vojnega l26'JjJ materiala. i3».ooi Berlin, Nemčija, 7. avgusta. — Iz Carigrada poroča- ££ BmLuriborm Turki večlep,h uspehov pri Mo5eku računati po najnovejših cenah in. j bomo tudi nakazovali po njih. —1 Kot vse kaze' so zaceli Turki s splošno ofenzivo ob Včasih se bo zgodilo, da dobi na- kavkaški in perzijski fronti. Ker je sovražnik zelo oslab-•lovnik kaj več, včasih pa tudi kaj ljen in ker potrebuje večino svojih čet na vzhodnem boji-manj. List dospe na sapad pona- šču, je-upati, da bodo Turki zmagali. ^M^^^r1"^^^ }Tr\e Serije so pregnale nekaj ruskih transport- pri nas cene morda ie večkrat nih Iadl-1' kl so se Pnblizale maloazijski obali in hotele iz-Jpremea*. krcati nekaj vojakov. TVBDKA FBAKK 1A KITKE, | Turški zrakoplovei so neprestano v akciji in prizade-0 Qmtbmit Mm Www T«i W. T. vajo sovražniku precejšnjo škodo. GLAS IŠfAiROPA, 8. AVG. 1915. "GLAS NARODA" l fB!oT«d« Daily.) DvM sad by m VLOVXHIO FUBLIsam® oo. I (c šarporatloa.) f WMAMK BAKSEK. PreM** I^OmS BEKEDTK. Tm»nm. Plaea of BaalneM of tb« corporation and addremea of above officers: Bi Cortland i Street, Boroogb of Mas-fcatta*. New York City. W. T. Be eelo leto vel)« llot m Ameriko la Caoado $8.00 m Vol leta_______1.(50 a pelo i*to aa mmui New York.. COO ■ fcol Ibta aa meeto New York^t 2.00 ■ Bvroijo M vn leto — M _ 4.60 a . a pol l*ta ~___.. 2.56 « » « MM every day except Bandar* Ued Holidays, ftobsrlptlon yearly fS.Ofl._ Advrrtlwn«ai ma n,rws»ni. UafeU! bree podplat Is oeebooatl sfl m prtcbPnJeJo. DIM W m blagovoli poBDJaU N Money Order. #rl spreaaembl kraja narotolker pretimo, da ee nam ttidl prejtnjv M-' blvellMe nsianl. da bltreje aaj-demo naslovnika._ Popise« In poHljetvam naredita tn nasior: "HLAS NAKOUr B ♦Vrtundt Bt.,_New Yort Olty. merjati s suznostjo, v kateri se nahajajo Poljaki na Nemškem. Zakaj ne vidite Nemcev? Malo je manjkalo, pa bi začeli pobirati za Jude v Rusiji, in mar-sikak sold, ki ste ga dali avstrijski vladi, je bil poslan proti Cari- je nesreča hotela, da je utonil, pili, saj imajo vendar vse naše al. Angleži in Škoti si žele, da bi Pokopali smo ga 23. julija. Po- slov. organizacije centralizacijo! se iznebili Ircev iz svojega par-kojnik je bil star 43 let, doma je Mislim, da je brezmiselno to tr- lamenta, kajti potem bi imeli bolj bil iz Tribue pri Črnomlju. V A- diti, da bi pristopili člani k orga- proste roke, potem jim ne bi bilo meriki zapušča dve sestri, eno v nizacijam, ki imajo isto podlago, treba vedno irske poslance dobi- Ghicagu, eno pa v Waukeganu, Moje mnenje je, da ccntraliza- vati na svojo stran. ..... tukaj v Ely s/aka. v starem kra- cija mora še naprej ostati. | Irski nacionalisti niso tekom službi, prostovoVjno"odstopijo"'do- ne mogoče zato, ker so bili do tega vsled kakršnihkoli okoliščin prim orani, temveč zato. ker je pri zadnjem zasedanju otoška po-stavodaja sklenila, da ako uradniki, ki so že dalj časa v državni gradu; niti Armencem ne, pač paiju pa ženo in dvoje otrok. Sorod- Zniža naj se pa asesment, nam- sedajne vojne delali angieški via-Turkom, njihovim zatiralcem. Jnikom izrekamo naše iskreno so- reč odpravi naj se ono naklado di nikakih zaprek v vojnih zade- Telefon 4687 Cortlmndt. A0Ž&1R Suhi listi. Na tem mestu smo že nešteto krat povdarjali, kaj smo bili, kaj urno tn kaj moramo biti, če se hočemo vzdržati na površju. Dve poti nam preostajata: — v *mrt ali v življenje! Ako se zavedamo svoje naloge in če smo ponosni na to, kar smo, lx>mo ubrali pot v življenje. Nekaterim našim 1 j ud jem so se zmedli pojmi. Slovenec in Avstrijec jim je vseeno, med Avstrijo in Slovensko ne poznajo razločka. V svoji veliki nespametnosti presojajo celo zadevo z vojaškega stališ« a (zelo so neumni in omejeni, toda presojajo jo vseeno) in zatrjujejo, da se bori Slovenec ob strani Madžara, Nemca in Turka za pravice Slovencev. Teh pravic nismo nikoli imeli in bomo brez njih toliko časa, dokler nam bo klečeplastvo ljubše od ponosa in Bužnjost ljubša od svobode. Mi nimamo nobenega dobička od Anglije, Frane i je, Rusije, Srbije in Belgije. Nobenega dobička, nobene škode. Zakaj tor»-j sovražimo te narode? — M i nimamo nobenega dobička ne od Avstrije, ne od Nemčije, ne od Turčije. Zakaj torej te države ljubimo, Zakaj jih zagovarjamo f Z Nemčijo nismo bili v posred Iii /vezi iu zato je ne poznamo. Toda Nemčija, nemški narod je l«il v zvezi z nami. N»-iuei so podobni klopu. Kot klop s«* zajedajo v naše kraje. Ne inee pravi, tla je prvi za Bogom, Nemec se smatra za orodje Boga. tixia njegovo delo ni božje, pač pa pek lensKO. Pravijo, da moramo Avstrijo ljubiti, ker so nas naše matere rodile v njej. Torej jo ljubimo samo Zategadelj T Ali je kje zapisano, da mora biti >• naših očeh Avstrija pravična in nezmotljiva, samo zato, ker nas je mati rodila v Sloveniji, v oni tuž-ni Sloveniji, ki pozna pravice samo na papirju, ki jih ni še nikdar v resnici okusila T Ljudje božji, poglejte nekoliko po soseščini in premisliti, če sploh znate misliti! Zakaj sdnpatinrate z Irci, ki kr vave pod angleško vlado? Zakaj ste povzdignili v deveto nebo Casementa, d očim ste pritisnili vsem n&šim najboljšim ljudem, ki niso hoteli preliti za Avstrijo svoje krvi, na celo sramotni pečat veleizdajalstva? Casement, ki je napel vse sile, da bi rešil Irsko, je v naših očeh mučemk. Mistrik in oela vrsta drugih, kateri si prizadevajo, vstvariti Slovanom v Avstriji boljšo bodočnost, so pa velcudajald Xalj ne? O Rusih pravite, da zatirajo Po Ijafce. Bes jih zatirajo, toda sui nost, v kateri žive Poljaki na Ru- Ali morda niso Slovenci ravno na istem stališču kot so Irci, Poljaki in drugi narodi, katere so vlade obsodile v smrt in no bodo prej prenehale, dokler ne bo ta smrtna obsodba izvršena? Ali imate pravico reči, da ste Slovenci, ko v vsaki misli in v vsaki izpregovorjeni besedi pljujete slovenskemu narodu v obraz s tem da obožujete Avstrijo in odobravate njeno preteklo, sedanje in bodoče delovanje ? Nesreča je hotela, da smo se rodili v Avstriji, v eni najbolj brezpravnih držav na svetu Slovenskemu narodu je zadajala Avstrija udarec za udarcem, in le njegovi žilavosti je pripisati, da sploh še obstoji. Ko se je to dogajalo, ste molčali in se izgovarjali na bridko usodo. — To je bilo tedaj, ko smo še smeli živeti. Zdaj, ko mora naš narod po sili umirati, ne za svoje pač pa za interese Avstrije, plešete in pojjete na slovenskih grobeh. In pravite, da ste Slovenci, zatrjujete, da ste napredni* Pravite, da ste Slovenci, ko v svoji kratki pameti ne razlikujete niti pojmov Avstrijec in Slovenec ! Vaša naprednost je tako napredovala, da blagoslavljate in poljubljate roko, ki je z bičem prignala slovenski narod na rob prepada ! Vi ste prvi suhi listi na usiha-jočem drevesu. — Ne s pomilovanjem; pač pa z zaničevanjem zremo na vas. —k. Dopisi Indianapolis, Ind. — Delavske razmere so povoljne; zaslužek ni preslab, zlasti za one ne, ki znajo delati v livarni modlersko delo.— Vaj omenim žalostno vest. da je prišel naš rojak Frank Kiber ** slovensko gostilno in poklical pijačo, toda pijače ni spil, kajti prej je bil potegnil samokres in si pognal krogi j o v glavo, tako da je bil v par minutah mrtev. Nikdo zagotovo ne ve, kaj je povzročilo, da je storil samomor. Zdravniki, ki so ga preiskali, pravijo, da je to storil, ker je vsled vročine za hip zblaznel, kajti takrat je bila res taka vročina, da je bilo težko prestajati. Pokojni Kiber je bil doma iz Lepe njive pri Mozirju na Spod. »Štajerskem. V Ameriki je bival štiri leta, star je bil '23 let. V domovini zapušča stariše; v vojni sta mu bila ubita pa dva brata ali sta pa kje v vojnem vjetništvu, kajti nihče ne \e zanja. Bil je član društva sv. Barbare post. štev. 68 v Indiana-polisu. Omenjeno društvo mu je priredilo lep pogreb, ki se je vr-sil 31. julija. P»odi mu lahka žemljica! — li. H., član dr. sv. Barbare št. 68. _ be penzijo celoletne plače. Na mesto Harrv-ja T. Edwards a bo z-U.; pr - .1 Adriano Hernandez, eden najbolj progresivnih Fili-pincev, ki je bil dnzdaj pomožni direktor poljedelskega urada. žalje. Ranjki ni pripadal k nobe- 25^, upravni stroški naj se zniža- vab, John Redmont je storil vse. nemu društvu. On je večinoma jo, ali vsaj zvišati jih ni treba, kar je bilo v njegovi moči, da ni bival v Montani, in v Coloradu, K sedajnim razredom naj se še prišel angleški kabinet v kako za-vsled česar prosim ondotne roja- pridene razred za $1 bolniške drego, katera bi bila mogoče poke, ako kateri ve, če je pokojni podpore in $150 posmrtnine, v sledica kakega irskega vmešava-' Svoj« časno' je bil on »»overnei kam spadal, da nam sporoči, naj- katerega naj bi pristopali člani nja. Redmont se pri tem ni oziralj Tloiio province kjer so velike boljše je, da na dolnji naslov. — od 45. do 50. leta. na irsko vprašanje, temveč je ne- sjaakoi*ne zaloge- znan je tudi John Šegina, Box 361. I V glavni odbor naj se volijo glede nanj delal v dobrobit an-hcot 7„1o praktičen kmetovalec Gilbert, Minn. — Kot znano, trije nadzorniki, namesto pet. gleške vlade. Najboljši dokaz da ni namen je v severni Minnesoti štrajk, to- Kar se tiče glasila, naj se vsak Zdaj pa pravijo Angleži IrcemZdruženih držav filipinsko vlado raj niso posebno dobri časi. Delo delegat dobro informira pri svo- "Mi bomo pozabili vstajo, ki ste' anierikamizirati je to da je bil POZOR. ROJAKI! $10.00 dobi nagrade, ki javi o-nega uzmoviča. ki mi je dne 4. avgusta v društveni dvorani v Yukon, Pa., godbeni instrument vreden $65.00. Pri gumbih je odtis No. 1S3:J6 King Comet H. N. White. Cleveland. Ohio. John Kosec. Box 209. Yukon, Pa. (8-9—8) bi se sicer lahko dobilo, toda po- jem društvu: ako se društvo iz- jo vprizorili pred par meseci J i j , . i - i . . (imenovan za governerja ene nap šten delavee ga ne vzame; jaz mi- reee ugodno za. sedajno glasilo, Pravite, da vstaja ni bila vaše de- 1>0|j „oratf. province na Filipinih slim pri tem namreč skebarsko naj on voli zanj. ako se pa za last- lo. niti ni biila delo večine vašega1 p; ' " * , . , , i *i • iii i m s i * lici liti Jct JO ^ P !)(11 )0:: 1 (f! 11 ki delo. Pošten delavec noče, da bi no glasilo, naj pa za lastno glasu- naroda. Toraj dobro. Vam bomo km. ', , • T . - ....________ ______________ , , . , . . ■ . v. .... ,. .. .... , 'jiinjt, »judi [lin ne ij'tnj. t\i postal skeb da bi moral potem Naj se da članstvu priliko zaupali I peljali bomo začasno je najl|olj ynet nasprotnik a lieriJ 7H«j p JU« lift klin'ltP f^rmft n pred svojim so- premisliti in predebatirati, ako bi samovlado. Dokler bo pa tako, tilin'n>ke vhde I 'ud *-UaJ JC bUdjUfl nlipilC 101 IIIU m. Jaz sem rajše bilo pripravljeno pokriti stroške, morate biti vi Irci zadovoljni s ^ -jV(. y t provinci so'še' Z l.nl.M a 1-1 IM r» nOTO I l >7 n n in f» I rs C* l I Air»1 t a vse to IJU lahke in ^olgotraj-šanju si moramo ta dejstva za-'^ke roke. »e odplačila. Pridite in poglejte pomniti, da moremo razumeti, za-', REŠIMO SLOVENSKI NAROD farn^e sv°j,h rojakov , ki so se na- selili tu pred več leti, porazgovo-rite se z njimi, pa bodete zagotovo vsak delavec zgražati nad fanti, ki nimajo za drugega skrbeti kot sami zase. Res sramota! Oni delavci, ki se pa drže svoje organizacije, pa čakajo doma, ali so si pa poiskali dela drugje, kjer ni stavke. Cast jim! Ko se bo kaj Član društva sv. Barbare št. 4, Federal. Pa. Irska samovlada. kaj je velika nevarnost, da bo nastala v Angliji velika kabinetna položaj izpremenil, bom že poro- Anglija jo potrebuje ravnetako kriza, ko bo prišla na vrsto voli poročal. Rojake v ostalih delih kot Irska, toda vprašanje je nad- T kmahl pr0nehali, in to zadevah odločevali. Kar liaeu- i v napredek Jednote in posamez- ravno zdaj, ko armade v Franciji krat bi Mehikanci zahtevali sa-| nih društev. I nazbolj potrebujejo podpore iz movlado; Amerikanci bi jim jo] Ker naše društvo nima petdeset domovine ter dobrih novic o no- bili sicer pripravljeni začasno članov, toraj tudi ne more poslati trajnih političnih oduošajih. j dati, toda i>od tem pogojem, da svojega delegata, prosimo vse za-' Toda irsko vprašanje je tako, število mehiških glasov v zbor-1 stopnike na konvenciji, da so za kakoršno so si in si še predstav- niči zmanjša, kajti ne bilo bi u-j centralizacijo; to prosimo radi- Ijajo Nemci; namreč, vse težkoče mestno, da bi Mehikanci še potem j tega, ker čitamo v nekaterih član- tiče v narodnostnih 11 asp rot st vili. odločevali v ameriški politiki, ko kili, da se naj ta sistem odpravi.' Za vsakega je težko, da bi po- bi imeli že svojo lastno vlado.j Dopisniki in člankarji, pomislite, skušal razjasniti kaj o irskem Amerikanci bi Mehikancem sta- (8-10—8) da nam ni kriva centralizacija, v-prašanju, kajti v deželi je tako vili popolnoma pravilen pogoj;' [T iZVedel za n islov TFR da ni tako kot bi si želeli, temveč strastno strankarstvo, da noče ne ali ne? Potem bi Mehikanci rekli, ^XFNJ VK X Pred dvema leto- previsoka podpora. Vse podpore ena ne druga stranka kaj slišati Ja s tem »pogojem niso zadovolj-j * ~ ' U ( 1 so višje kot so bile poprej. Jo drugi oziroma prvi. Poleg tega "i, temveč, da hočejo samovlado( Vrjemite nam, dragi bratje de- pa ni tudi v angleškem parla- obenem tudi obdržati v zbor-j legatje, da, ako bo centralizacija mentu nikakih resnih kontraverz. "mi vse glasove in odločevati V| odpadla, bo tudi več driLŠtev od- Nationalistični člani v parla- vseh zadevah. Amerikanci bi se padlo od Jednote. Zakaj pa ne bi mentu, ki jih vodi John Redmont, gotovo ne mogli z Mehikanci spo-j bili: vsi za enega, eden za vse! so odločno izjavili, da ne sprej- razumeti, temveč bi jim rekli: -%aj še nekaj omenimo glede mejo nobenega začasnega sporaz- "Nikakor ne; vi boste imeli zopet delegatov. Zdaj je pravilo, da uma, kateri bi jih zazdaj oropal lahko vse glasove, kadar se bomo društvo, ki nima 50 članov, ne njihove moči v angleškem parla- za trajno sporazumeli. Mislimo,1 more poslat delegata, toda dru- mentu. Večini Amerikancev se zdi da ne bi bilo pravilno, da bi odlo-; štvo. kijih ima pa nad 100, lahko stališče nacionalistov pravilno, in čevali v naših zadevah, mi pa ne n»vc na lahka odplačila, kakor tudi pošlje dva. I mnogi uredniki in časnikarski bi imeli v vaših nobene besede. ^"* J^f®1" v- . . .. , ® , . , . , , ... , , ,, . Zavarovanje proti ognja. Nase mnenje je, da to nikakor porocevalci so že obdolžili angle- Ali naj skupna zbornica odlocu- JOHN ZULICH ni prav, da pošljejo ena društva ški kabinet, da je trdovraten, je v obeh deželah, ali naj se pa JU » dva delegata, in oba eno govori- slep in bogve kakšen še vse, ker, vsaka samazase vlada, dokler ne 1165 Norwood Bd., Cleveland, Ohio ta, medtem so pa društva, ki ni- noče razumeti oziroma poslušati,'pride zopet mir." (Pri teni se mo-j Wtamil^ai^mmmmmmmmKmmmm majo druge pravice kot plačevat, kar niji natolcujejo nacionalistič- ra namreč predstavljati, da bi Naše društvo je tudi za to, da ni poslanci. [bile Združene države v vojni.) kje je moj prija -kupili farmo tukaj. Pišite po po telj in sosed JOHN ZLOSEL. jasnila. Naslovite: Pred dvema letoma sva bila j Homemaker Land Company skupaj na fteitz, Pa. Nadalje bi Dept. 3. Tioga, Wis. rad zvedel za JOHNA ZLO---------- SFL, doma iz Male Bukovce št. 6 pri Ilirski Bistrici. Prosim da se mi oglasita, ali če koji cenjenih rojakov ve za nju naslov, da mi blagovoli naznaniti. Joseph Potepan. Box 400, Sheffield, Pa. (8-9—8)' Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. Janž na Dolenjskem. Nahaja se nekje v Fayette Co., Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi, za kar mu bom zelo hvaležen. — Frank Medvešek. H. F. D. Box 11-1, New Alexandria, Pa. ma je živel na U57 Hill St., Chicago, 111., a zdaj seiu čul, da se nahaja v Detroitu, Micli. Kdor mi pošlje njegov naslov, mu bom zelo hvaležen. — Frank Jurjovec, 1801 W. 22. St.. Chicago, 111. (7-8—8) "hiše na prodaj Lahko sa pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, ka Rad bi izvedel, kje se nahaja moj j ^ti se nahajajo v ujetništvu v bratranec JOHN KRAMŽAR. j Rusiji ali Italiji. Potrebno je, ka-Doma je iz Vodic, pošta Sent ^ se nam denar pošlje, da m priloži tudi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči nravi in o sestaviti naslov. Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja. TVRDKA FRANK SAKSE*, 83 Corilandt St„ New York, N. Y. Stari zdravnik Mullin špecijalist moških bolezni zadnjih let. Ni upr:M.»nje kaj vam manjka — zdravljenje potrvbujete. Povejte staremu zdravniku iTojo Ijolezan. ' Ni uprašanje kaj je, on v«s bu ozdravil ako ozdravljivo. Nizke cene nijboljša [k,moč caicntovljena po moji dol«i sku&nji. < Vabim vam za brezplačno ur^Mkavo. •109 Fourth Ave., Pittsburgh, I'a. , nasproti poire Filipini in Amerikanci, bi se uvedlo tretji razred, to je, Resnica je, da irsko vprašanje! da bi lahko člani prostopili od 45 ni malenkostno za Anglijo in' Sheboygan, Wis. — Dela se pri"do 50 let, ki bi se pa ne mogli za- Škotsko. Angleži so pripravljeni' nas s polno paro, samo plača je'varovat za več kot za $250. J sporazumeti se z Irci, ako Irci od-' malo premajhna. Ne se pa, kako Naše društvo je zadovoljno, da stopijo svojo pravico za glasova-' dolgo bo to ostalo, kajti časi se bi se slovenske organizacije zdru- nje v angleškem parlamentu, ko, spreminjajo. — Tukaj je velika žile, toda le, ako se druge k naši se bu glasovalo za uresničenje ir-! Sedaj na demokratična adrnini-vTočina, česar posledica je tudi pridružijo, nikakor pa nismo za ske samovlade. Irci se boje Carso-' »tracija v Washingtonu je napra- to. da bi naša organizacija izgu- na in Ulst-erja, boje se tudi, da bi vila veliko izprememb na Filipin- velika suša. V nedeljo 30. julija vročina dosegla 104 stopinje. Zahtevala je tudi nekaj žrtc-v, med njimi tudi našega rojaka Josipa Sviglja. V nekaj minutah je bil živ, zdrav in mrtev. Ranjki zapušča v starem kraju ženo in tri otroke. Kolikor je ineni znano., ni bil pri nobenem domačem društvu. To je zopet dober vzgled vsem onim. ki se branijo in obotavljajo pristopiti k društvu. — Ker sem ravno pri društvih, naj bila svoje ime. To so naši nasveti. Društvo sv. Roka štev. 55, Uniontown,*Pa. Predsednik: Martin Prah. Tajnik: Jožef Krumar. Blagajnik: Urban Rupar. zbornica napravila, ako oni ne bi škili otokih. Pred par meseci je bilo v zbornici v Washingtonu veliko debatiranje glede predloge, da bi imeli praviee glasovati, kakih iz prememb v irskem aktu. Ne samo Irska, ki potrebuje ir sko homerule ali samovlado, tem-! Združene države dale Filipinom več jo Angli'^ še veliko bolj po- neodvisnost. Predloga ni uspela, trebuje. j toda kljub temu ni nastala na o- Irski narod ima danes, z ozirom tokih nikaka nezadovoljnost, tem-j Bratje in sestre J. S. K. J., čas na njegovo velikost, zelo veliko'več ravmo nasprotno. Domačini se bliža, ko se bodo naši bratje poslancev v angleškem parlamen- so zadovoljni, da so pad Združe-| delegatje sestali pri glavnem tu. Zadnja leta je bilo strankar-1 nimi državami, kajti vedo, kaj zborovanju naše d'Čne organiza- stvo v Angliji zelo veliko in irski jim preti, ako ne bi imeli nad se- redilo tukajšnje društvo sv. Ja neza Krstnika štev. 82 J. S. K. J. piknik v prostorih Old Maver parka, 1801 N. 10. St. Tempotom so vsa društva v Shebovganu in rkolici vljudno vabljena, da se veselice vdeleže. Vstopnina je za možke 50^, za ženske ni vstopnine ; pivo je prosto. Dalie tudi naznanjam, da se bo društvena seja vršila dne 20. avgusta ob 1. uri popoldne. Poživljam člane, da se seje polnost evil no vdelože>. — M. U. T. SIy, Minn. — Naznanjam žalostno vest, da je umrl naš priljubljeni rojak Marija Vrebec. Dne 20. julija se je šel v tukaj- še omenim, da bo 13. avgusta pri-Jeije, ki bo brez dvoma najvainej- nacionalisti so v pravem pomenu boj mogočnih Združenih držav, še in najpomembnejše v njeni besede kontrolirali cel parla- vedo, da bi njih neodvisnost ne zgodovini. j ment, kajti nobena angleška'obstajala dolgo; za to bi brez Toraj, sočlani, na dan z dobri- stranka ni mogla uspeti, ako ni dvoma preskrbeli Japonci, mi nasveti in dobrimi idejami,'dobila na svojo stran Ircev. Nji-1 Kot je v prvih vrstah rečeno, dokler je čas; povejte vsak svoje hova zasluga je, da je prišla libe- je sedajna administracija naipra-mnenje v našem društvenem gla- ralna stranka na krmilo vlade, vila na otočju velike izpremembe, silu. da se ne bo konvencija pre- Irci so odločevali s svojimi gla- namreč, da so prišla vladna me-več zavlekla. j sovi v domačih aferah, v zunajni sta v roke Filipincev. Veliko Čital sem že nekaj dopisov, v politiki, glede armade, mornari-' vladnih višjih in nižjih uradnl-kateriti so se bratje dopisniki iz- ce, gledo angleške in škotskelo- kov, rojenih Amerikancev, je od-' razili proti centralizaciji in zago- kalne vlade itd. Večkrat so s svo- 'stopilo, veliko je bilo upokojenih,' varjajo prejšnji sistem, ki je v jimi glasovi veliko koristili Irski, in na njihova mesta so prišli zdaj protislovju z vsako bratsko orga- kajti mnogokrat so preprečili da tacnošnji domačini, ki imajo do-nizacijo. Marsikateri očita centra- ni prišla v veljavo kaka angleška volj izobrazbe. | lizaciji, če«, ona je kriva, da ni- predloga, ki ne bi bila v korist Poljedelski direktor Harry T. smo napredovali, da je toliko in Ireke. j Edwards, ki je skoro petnajst let toliko članov odstopilo in pristo- Angleži se radi tega seveda ne zavzemal to važno mesto pri fili- pilo drugam. Vprašam tiste, h ka- morejo zgraiati nad njimi, toda pkiski vladi, je odstopil. On, kot tkem, »t ne da niti ix dalje pri-' an je Robinson jezero kopat, kjer teri Jednoti ali Zveži so pa pristo* homerule je za Anglijo velik ide- fudi veliko drugih je odstopilo,-; /ISi \EllTii . J1TL. i, MODERNO UREJENA TISKARNA KLAS NAHODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. DELO OKUSNO. i*. m IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. I*. A UNUSKO ORGANIZIRANA. — is. >1 POSEBNOST SO: DRUŠTVENA P R A VIL A, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. sis GLAS NARODA. 8.: AVG. 1916. Nemški socialisti in delavski nemiri. Poročali smo o razglasu, ki ga je izdal nemški osrednji socialistični odbor, ki zastopa veliko večino nemških socialistov. Ta odbor sva H delavstvo, da se ne post op i pričeti s kako splošno stavko, katero oče j o vprizoriti neki anonimni hujskači, ki bo Liebknechtovi privrženci. V koliki meri se more danes govoriti o nemškem socializmu, je te/ko povedati, kajti nemški socialist se danes bije v zakopu skupno z največjim zagovornikom militarizma. Kar s«- tire onega razglasa, je treba pripomniti, da jc umesten iu pameten. Iz razglasa je jasno razvidno, da odbor ne bi bil zoper stavko, ako bi bili drugi časi, toda pravi da ne bi bilo posebno pametno, kajti zdaj je vojna; in v takem času odločuje v kakih notrajuo-državnih izgredih le krogija. Nespametno bi bilo toraj s kako tako stvarjo pričeti iu se tako postavljati v nesrečo, katera preti od strani lastne vlade. Boljše je počakati konca vojne iu pozne j obračunati. Nemški socialistični odbor je dal s lein vsem vzgled, da se ne sme / glavo skozi zid, ši!jali nadnje strele." ".lax o tem nič ne vem. To se je mogoč** prej zgodilo, jaz sein bil namreč oktetu dni v boju." j Nato je pot 'gnil izpod srajce pločinasto škatljo iti jo dalj časa' gledal, pokazal jo je tudi meni in' pripomnil, da .je to njegova žena.i V isti škatlji je imel pa tudi kos1 belega papirja, na katerem je bili* nekaj zapisano. Ime in naslov sta bila gori napisana. "To je mož", je pripomnil glede tifftega listka, "ki mi je obvezal rano na boji&euu Po končani vojni mu bom pisal in se mu zali vam." ' | Po daljšem molku je pričel zopet govoriti. Poalufcai sem ga le napol. Pravil mi je o svojih doživljajih in drugem. Takrat so s«1 odprla vrata in v sobo je stopil tovariš ter naznanil: "Belgijec v nemški uniformi!'' Začudeno sem pogledal moža. Možak je izgledal kot da je zabit. Po daljšem prigovarjanju mi je povedal, da jo je dobil v neki bolnici. Novi vjetniki so dospeli. Francozi, »Škoti in Kanadčani so. Mnogi, zlasti Francozi so thudo ka-šljali. Ko smo jih vprašali, odkod imajo to, so odgovorili, da so ka-šljali celo zimo. Med njimi je bil tudi nek častnik. Pomignil mi je in nato zaupno povedal, da je la čeu. Rekei sem mu, da naj nekoliko počaka, češ. da bo kmalu kava in kruli tuk&j. "Kruli? t rn kruh?" jc pričel vihati nos. "Ali ni mogoče, da bi dobil nekoliko peciva?" "Le poskusite nekoliko naš črni kruh", je bil moj odgovor. "Kruh je ravnotak, s kakršnim se moramo mi zadovoljiti. Veste, mi boljše postopamo z vjetniki kot se domneva v Franciji." "Da, to je res", se je strinjal z menoj. "Pripovedovali so nam, da se v Nemčiji z vjetniki zelo slabo in nečloveško jvostopa. No, zdaj vidim, da temu ni tako. Toda, jaz vem, da vam pripovedujejo iste stvari o postopanju z vjetniki v Franciji. Toda, tudi vašim vojakom se ne godi slabo v francoskem vojnem vjetništvu. Ravno nasprotno. Jaz sem jih sam videl v Brittanv-ju. Vsak dan dobe četrtinko mošta. Dalje je bilo letos v Franciji zelo veliko jabolk. In v Franciji je dovolj hrane. Poleg vsega tega jim je pa t ml i dovoljeno, - r mann« COPTRltMT UNDERWOOD A UNDERWOOD. N K EKSPLOZIJI NA BLACK TOM ISLAND, N. J. (EKSPLOZIJA JE POVZROČILA 50,000,000 DOLARJEV ŠKODE). Alaska. ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedmi: FOREST CITY, PA. I^orfriw Am* XI, juuija 1M2 v dHtavl PMUMTUUW GLAVNI URADNIKI; Predsednik: JOŽEF PKTERNEL, Box 00 WUlock, Pa. 1 podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 647, Forest City, Pa. XI. podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 835, Bock gprlnga, Wjft. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. O. tsjnlfc: JOHN OSOI.IN. Box 4»2, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MCHIČ, Box 537, Forest City, Pa. PoohlaKenec: JOSIP £ALAK, 1004 North Cbleago 8L, Jollet, ill. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. MARTIN IVRC. 900 Chicago St, Jollet, 111. NADZORNI ODBOR! Predsednik: IGNAC PODVASNIK, (i.llio Station Sr. K. K.. Pittsburgh, Pa. L nadzornik: JOHN TORNlC, Box «fc>2, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVClČ, Box 705, Oouemaugh, Pa. HL nadzornik: ANDREJ SI. A K, 77X3 Issler Ave.. Cleveland, Ohio, POROTNI ODBORI Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kana. I- porotnik: MARTIN STEFANClČ, Box 78, Franklin, Kana II. porotnik: MIHAEL KLOPClC, 628 Davsou Ave., R. F. I). 1, Greta-field, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR. R. F. D. No. 2 Box 11%, Mrldgeport, a L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Brougbton, Pa U. upravnik: PAVEL, OBREGAR. Box 402, Witt, 111. Dopisi na] se pošiljajo I. tajnika Ivin Telbtn, P. O. Box 71W. rorut Cltv, Petina. Društveno glasi to: "O LAt) NARODA". Želodčni problem v Turčiji. Turška vlada je vzela pod svoje nadzorstvo oziroma vodstvo vse mline in pekarije v vseh svojih zemljah ; dalje se je pa tudi vpeljalo postavo za maksimalno ceno /.a vso hrano. Določilo se jo tudi že kazni za one, ki ne bi delali tako, kot določajo postave tikajoče se razdeljevanja hrane. Te postave bodo v veljavi le tako dolgo, dokler se ne "bo situacija, ki je nastala vsled vojne, obrnila na boljše. * Tukaj je par točk, ;ki jih vsebujejo te postave: "Oni, ki skrivajo hrano ali druge stvari, ki jih prebivalstvo neobhodno potrebuje, oziroma, oni. ki zapirajo svoje trgovine z namenom, da ne bodo prodajali blaga, bodo poleg zapora tudi s tem kaznovani, da se jim bo vse blago zaplenilo in prodalo na javni dražbi. To laihko stori vsaka Aržavma ali občinska obla«!. Sku-[>iček, ki se ga bo prejelo na dražbi, se bo potem izročilo lastniku zaplenjenega blaga. 1 imeli !" Ko je po nedeljah, pušeč ciga-re-tko. polagoma koraikul v cerkev ter se n.'kam oblastno oziral "KOPP'S BABY'S FRIEND", ki (/krog sebe, so pogledovali ljudje •)»' e obvaroval življenja več miljo- "Smešno! Kje pa ima denar za študije?" "Pravijo, da dobi nekje veliko podporo." "Ne verujte, nikar ne verujte! Iz tega ne ho gotovo nič." I11 u'gabali so vse mogoče. Oče in mati sta težko pričakovala, da si* sin odloči. 'Student je hodil zamišljen po gozdovih ter je gledal zleno vejevje in slušal petje ptic. Po cele dneve je izostajal. Ko pa so je na večer vračal domov. ga je mati včasih proseče nagovorila : "Pa bi vendar šel k gospodu župniku, da bi naredila prošnjo za bogoslo vnieo.'' "Kh. saj se »še ne mudi", je na kraiHko odgovoril sin ter šel svojim potom. Mati pa je na skrivnem brisala solze. * * * (Konec prihodnjič.)_ DEJSTVA PREHLADA^ GLEDE D0JENCEV. Matere naj pomnijo, tla skoro vse nevarne otroške bolezni začno ponavadi s "prehlajenjem". V tem času morajo biti jako previdne. Hladne noči. katerim sledi vroč dan so največji sovražnik otroškemu sestavu, najmanjši prehlad, katerega skoro ne upoštevan o se je izkazal v mnogih slučajih smrt 110 nevarnim. V teh negotovih dneh, drže previdne matere vedno eno steklenico j nov otrok in ki se je že pokazal j kot najboljše in večkrat najsigur-neje zdravilo proti prehladu, kaš- za njim ter si mislili: "Prav gospod je že!" Ce pa je Lojze srečal ravno Ka- , tero znanko, je na lahno privzdig- »J«««"' krt"'°»» v trebuhu, nil okrogli klobuček, Ikaterega je »tmjenpsti, nemirnemu spa nekoliko po strani nosil na črnih "J" 1,1 nadležnostih pri rast« zob. kodrih, se malce nasmehnil ter po-1 KuP' se lahkt> P(> 25 ah 50t'-zdravil z zvenečim .glasom: (Steklenica v vsaki lekarni ter tu- "Dobro jutro, Minica!" |di «delovatelj jih posije za koli Iu vsa. dekleta so bila tega .rane- kor steklenic mu pošljete denar, nja, da Kolarjev študent ni napa-! Kopp'S Baby's Friend Co. čen človek in da bo 'gospod. ka-jYork, Penna. k or mora biti'. Ko sta ga dama oče ali mati po-praševaln, ali misli iti v leinenat, se je le na lahno nasmehnil in odgovarjal, da je do tega še dovolj i časa, da si do tedaj še lahko vse kateri so pooblaščeni pobirati naroč-premisli, kako in .kaj. I nIno "G,as Naroda" ln knjige, ka- Edino pravi s tem podpisom. NAŠI ZASTOPNIKI, Starišem pa ti odgovori niso bili baš posebno všeč. kor tudi za vse druge v nado stroko spadajoče posle. Jenny Lind, Ark. In okolica: Mihael kazati, da je duihovski staai srečnejši ka»kor vsi drirgi stanovi. Lojze pa je molčal. # * • Kolarjev študent je dovršil gimnaizijo. Bil je na razpotju. In težko je, voliti si na tem razpotju "Saj veš, Lojze, česa midva že- cirar, liva", sta mu govorila o takih pri-' San Francisco, CaL: Jakob Lovfiln. lik ah roditelja ter mu skušala do-! P®0!®1;'. ^V Fraok »Arabec. • , ,_____, • . - I LeadvlUe, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, Frank Janesh In Jobn Germ. Salida, Colo. In okoUca: Louis Ca stello. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Woodward, la. In okolica: Lukas pot — novo in vendar pravo pot.5 Aurora, I1L: Jernej B. Verblfi. Modje so ugibali, kam I Jollet, HL: Frank Laurlch, John Zs-<4Ne bo baje 'gospod', ndkam letel In Frank Bamblch. drugam misld potegniti", trdili so La Salle, IIL: Mat. Komp. enj Nokomls, IIL in okolica: Math. Gal- "Eh, čenče, kaj drugega pa ho- 111 če -biti", dejali so drugi. "Profeaor baje bo." So. Chicago, HL: Frank Cerne Springfield. HL: Matija BarborlC. ChmukMt. Kana.: Frank Reilsnik. Ofjlesby, 111.: Alntt. Hrlbernlk. Waukegan, lil. in okolica: Fr. Pet-kovfiek in Math. Ogrln. Columbus. Kan s.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Froutenac, Kan s. in okolica: Frank Kernc in Itok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Sebneller. Mineral, Kans.: John Stale. Rifigo. Kans.: .Mike PenelL Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodoplvec. Calumet, Mir h. in okolica: Pavel Shaltz, M. F. KoIms ln Martin Rade. Manistique, Mich, in okolica: Frank Kotzian. So. Range, Mich, ln okolica: M U Llkovicb. Chisholm, Minn.: K. Zgonc ln Jakob Petrlch. Duluth, Minn.: Joseph Sharahon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Uoufe, Jos. J. Pesliel In Louis M. PeruSek. Eveletb, Minn.: Jurij Kutze. Cilbert, Minn, in okolira: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan 1'ouSe. Kitzville, Mi tin. Lu okolica: Joe Aria-mich. Nashwauk, Minn.: Geo. Maurln. New Duluth. Minn.: John Jerium. Virginia. Minn.: Frauk Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, Mont.: (Jregor Zobec-. Great Falls. Mont.: Muth. Urlch. Red Lodge, Mont.: Joseph Jcraj. Roundup, Mont.: Tomaž l'aulin. Gouanda. N. V.: Kart Sterntža. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Barbertun, O. In okolica:*Math Kramar. Bridgeport. O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Stapnlk. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. MarinClč, Chas. Karlinger, Jakob Res-nik, John Prostor in Frank Meh. Lorain, O. in okolica: J. KumSe ln Louis Balaut. Niles, Ohio: Frank KogovBek. Youngstown, O.: Aut. Klkelj. Oregon City. Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa,: M. Klarlch. Ambridge. Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleterfiek. Burdine, Fa. iu okoUca: John Dem-6a r. Canonsburg, Pa.: John Koktlch. Cecil, Pa. in okolica: Mike Kotevar. Couemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Broughton, Pa. in okolica: A Demšar. Darragh, Pa.: Dragutln blavlC. Uunlo. Pa. in okolica: Joseph Suhor. Export, Pa.: Frank Trebetz. Forest City, Pa.: K. Zalar ln Frank Leben iu Math. Kamin. Farell, Pa.: Anton VatentlnClC. Greeusburg, Pa. In okolica: Frank Novak. Irvin, Pa. in okolica: Fr. Demfiar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja In John Polanc. Luzerne, Pa. ln okolica: Anton O-solnik. Meadow Lands, Pa.: Georg Schultx. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okoUca: Z. Jakshe, I. Podvasnik, I. MagiKter ln U. R. Ja-koblch. South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko- prlvSek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity'Sta., Pa.: Joseph Škerlj. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Hillock, Pa.: Fr. Seme ln J. Peter-nel. Tooele. Utah: Anton Palčič. WIntel-quarters, Utah: L. Biaflch. Black Diamond. Wash.: G. J. Po renta. Davis, W. Va. In okolica: J. Broslch. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocljan ln A. Korencban. Kenosha, Wis.: Aleksander Pesdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik In Aug. Collander. Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin In Martin Kos ln John StampfeL West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin, VaL Stalich In Valentin Mardna. "Dioižinski očetje, alt sploh] glavni člani družine, ki naznanijo: oblastim večjo število članov v] dru/ini kot je res, ter osebe, kil dajo oblastim nevedoma kake na-1 pačne jiodatke na stavljena vprašanja in .jili tekom treh dni ne po-j pravijo, so podvržene gotovi | kazni. "One osebe, ki se ne bodo pokorile naredbam »-aznili državnili in mestnih uradnikov, ki imajo pooblastila upeljavati določbe, se lm kaznovalo z zaporom od štiriindvajsetih ur d<> enej^a tedna. 11 Letii ISfiT so Združene .^a\*r kupile od Kusije Alasko z;i $7.3(K).0(>U. Teh sedem miljonov 'i je stric Sam jnenda najboljše in-J vestiral. Iz te dežele dobivajo sedaj Združene države povprečnn n 'K)() odstotkov letnih dividend, in so še vedno višje. Amerikanci so tekom zadnjega e fiskalnega leta, ki se je končalo '* z zadnjim junijem t. 1., iz te naj-e večje izvenkontinentalne posesti dobili za .$2«.500,(XX) bakra. za - !^lfi?*ngilL produktov s«t Združene tlržave kupile z Ala-'» sko tudi velikanske zaklade pre-11 moga, ki vsebujejo za več biljo- 0 nov dolarjev premoga. Dalje vse- - buje Alaska veliko množino petroleja itd. 0--- "Poletel bi.,.poletel bi,.." - Silhueta. — Spisal Fran Meško. 1 _ (Nadaljevanje). Tedaj pa se je starec čudovito . oživil. i "Anica!"' je klical z nekako prerojenim glasom. 4'Anica, ne res. sedaj odpada drevju listje in ptice se selijo na jug?" In dekle je odgovarjalo s svojim nežnim, viso>kim, nekoliko pe-1 vajočim glasom: i "Da, ujček. ptice se selijo in . listje odpada, jesen je!" ^ ".lesen... jesen!" Starec je vidno oživel, j V otrplih udih je zopet čutil ■) pluti toplo kri. stari udje so se mu » gibali živeje in čvrste je, oči so mu zrle jasneje. Razločno je videl jate selečih se ptic. Spoznaval jih je. — Videl je j rumeno listje dreves, videl, 'kako odpada, kako se ikopiči pod suhot-, nim drevjem, to-le pa štrli z golimi vejami v nebo. Sedaj se je spominjal starec cele pesmi. j In ,|>evai je s svojim tihim, tu-j robnim, z nt eglim glasom: ' "tez doline, čez doline In čez gore strme. Poletel bi, ipoletel 'bi K vam na krilih breih___" i Tn ko je odpeval te vrstiee, je i sklonil glavo ter se zamislil. In jasno se je spominjal vsega. Polklical je Anico. "Anica — še-li veš, kako je bilo — «aj wem ti pravii." ] '" Vem . . . vem ..." "Veš torej. . . tedaj pa se lahko | nekoliko porazgovoniva o njem." "Da!" 1 A starec še ni začel. Nekaj mu j je še težilo srce. ''Predino začneva, moram te še i opomniti, da ne pozabiš venca za j naše grobove." "Ne pozabim." "Ne. ne. gotovo ne sineva pozabiti!" Potem pa. sta začela govoriti o nekdanjih dneh... * * * Da, da — tako je bilo. Toda to j-e bilo že- davno, davno. . . Tedaj je bil Vid še mlajši, mož v najboljših letih. Vid Kolar ^^^"el svojo posest koncem vasi.|^^B^>.i>-at ni bil ravno čez mero.^^Kio je vendar imel, da je htli^^^^p sebe in ženo Katro. In pri I^^^Est.a lahko položila nekaj n^^^H — za stare dni ni za deco.^^^V A z deco st^Bia Kolarjeva nesrečo. ^^^K Prvo dete je^^^f takoj po porodu, drugo le nekoliko čez leto dni. Potem pa ni enega več. To pa ju je nn^Hkalostilo. hi molila sta ^^A^ila dan za dnevom, naj bla^^^ft Bog njun zakon ter jima po^^LrtoiiK';i, ri zšbelki ter ga motrila in občudovala ka'kor nekak čudež. "Kako pametno gleda — glej ga no, oče !"' "Ha, rjave oči bo imel, ta pa-glavček mali!" je radosten govoril oče Vid. '"Da, in kako se mu svetijo!" '' Saj res!'' "ln (kako je debel, kar sama mast ga je!" "Da bi bil le zdrav... He, Katra, s tega še bo mikaj, to se mu vidi že sedaj." "Bog daj, Bog daj!" * * * Lajze pa je rastel hitro in krepko. Roditelja sta ga obsipala z ljubeznijo. A kaj naj bo fan-t. to jima je delalo skrbi. "Jaz ne bi rada. ko bi se moral taiko t rap iti in mučiti, kakor se midva!" je če sto govorila mati Ktra. "Tudi jaz bi .mu rad preskrbel boljši kruhek." "Kaj, ko .bi ga dala v mestno šolo?" "Edinec je!" * 'Moj Bog — ta zaplata posestva, kaj pa hočeva s tem?" "No — no... A veš, to stane denar!" "No, toliko -bova že še zmogla." "Neka-ko bi morda .že šlo." "In ko se Lojze iz šola, nama na stare dni tudi lahko kaj pomaga." "No, to že — to že!" "In kaka čast za hišo. če imamo 'gospoda'! Ce pa gre v šolo, mora postati 'gospod'." "Da, če gre v šolo, mora biti vseikakor 'gospod'." Tako sta cesto modrovala in sklepala Kolarjeva oče in mati. Ko pa je Lojze spolnil deseto leto in se je kazalo, da ima dobro glavico, je 'bila povserct določena' stvar, da pojde v mesto. J I Pod jesen je tilo. Listje dreves 'je rumenelo in ptiee so se selile na j j11 g. J Tedaj pa je nekega meglenega jutra napregel sosedov Tinče naj-j lepšega ikonja ter naložil na lični voziček Vida, sina mu Lojzeta in ■ nekoliko prtljage. Odpravljali so se v mesto. Mati se je joka je postavljala od sina. " Priden bodi ", je klicala za vo zoni, "ter Boga ne pozaibi!" l^ojze pa si na skrivnem brisal solze ter se često ozrl nazaj na roj-st veno kočieo. i V mestu mu je oče priskrbel stanovanje in h rano, stisnil mu v j roiko nekaj drobiža, podal mu še precej lepih naukov ter se odpeljal s Tiiičetom domov. ln Lojze je začel 'študirati'. Na Kol ar je vem domu pa je bilo sedaj neka,ko pusto. Na Kola rje vem domu pa je bilo sedaj nekako pusto. Listje krog hiše je bolj in bolj odpadalo z drevja, lastovke so se selile izpod kapa ter odletele v' svoje p režim išče; Lojze ni več skakal in kričal okrog oglov. Vid in Katra sta često govorila o njem. Vsak mesec«pa sta šla enkrat v mesto pogledat k njemu m nut nesla p:> cele jerbase jubolk in kruiha. '.ker v mestu malo kuhajo, otrok .pa rad je'. In 'tjtko je pot tika L čas. Meseca malega st-pana vsakega leta pa je prihajal sin domov na počitnice. Ko pa je zopet zaruimenelo listje ter so se selile laStavke, pa je sosed zopet zapregel ter ga popeljal v mesto. . .- Vsako leto je prihajal Lojze večji, bolj učen in :bolj gosposki. Ko je postopal okrog doma a tesno suknjico in s širokimi hlačami, čitajoč v lični iknjižici z zlato obrezo, so se ga stariši neizmerno veselili tei si z zadovoljstvom mislili : "Gospoda pa bomo vendar-le sveta Barbare Slovens ko Katoliško GLAS NARODA, 8. AVO. 1916. - " Jugoslovanska St. -■-■■■ =: Katil. Jfldneta rrB Lufcorporirmna dne 24. januarja 1901 v tlrzavi MinaHOtk Sedei v £LY, MINNESOTA, O LAVNI tT&ADHDU: Ff^aednik: J. A. GK&M, 607 Cii*rrj Way ot Fox 17. Urad dock. Pa. Fodpred»«dnik: ALOIS BALA NT, Box 106. Pearl Avc.t Lopata, Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZ1CH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Bor 105, Ely, Minn. JEaupuik: LOU1H COSTELLO. Box 583, Balida. Oola. VRHOVNI ZDRAVNIK: D*. MARTIN lVfiO, WU N Chicago St., JoUet, ill. NADZORNIKI: MIKI ZUNICU, 421 — 7th St., Calumet, Miek. PKTEM SPEHAR, 422 N. 4tb St., Kanaaa City, Kani. JOHN AUHEC, 5427 Homer Ave., N. K. Cleveland, O. JOHN KKŽlfiNIK, fiouU 2, Barley, Idah«, POROTNIKI: FRAN JTJHTIN. 1708 E. 28th St. Lorain O. JCtfKPH PISHLAR, 308 -Cth St., Roek Spring« Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Bluek Diamond, Wa*a, POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva av. Ciril* in Metoda itev. I. Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od druitva iv. Srca Jeiuaa, itev. 2, Ely, Minn. jOHN ORAHEK, at., od druitva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn. Val dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarn« »olii jutve, uaj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri toibr pa ua predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali neuradna pisma od stran) članov fu M kad« tfbllo. Društveno glaiilo:"OLAS NAKODj" morda rad. da dobi . lovaciša, ki ^ dal. da je Svalk umoril v njem do- proda za pijačo vse in pije, dokler brega človeka in ga preustrojil za ne zapije — sebe----Morebiti mi- žganjarja, za berača. sli, da bo Tine s časom priplul tja.| Za nekaj krajcarjev špirita kjer plove sedaj Mihec, med tolpo vec imel pri njem, on, ki je za nje- ; pijancev, ljudi brez moči in volje, govo mizo zapil vse____ Kaj je mogel zato, da mu je bila duša tisti večer postala mehka, da jo je obiskalo grenko kesanje, da bi bil plakal in klel sebe in svoje zape- sas= katerih prva in zadnja stvar je pi-pijača. ... Danes ga še pije ž njimi, ker je tako naneslo; kupčija je kupčija; če hočeš kaj zaslužiti, h moraš ti iti za ljudmi in ne ljudje Ijivce----Zato so ga postavili na j za teboj.... Alenka mu gotovo [piano, ker je govoril resnico, in odpusti; če ji pokaže denar, bo resnice ne slišijo sleparski ljudje mir 7a šlvoib-rtvn mivn no na'poili Q n... __________T T - 1 - mir.... Za Svaikovo mizo pa nejradi.... Spat gre. bo več popival, cele dneve napajal,zarije, morda.... V svisli se žejnega Mihca in redil Svalka.... f Premeten si, Svalk, pa je Tine še modrejši, da bi zlezel v tvoj kur-nik. ... Se za en liter dam, potem !— srečno pot, domov k svoji Alenki. k otročičem.... "Tega bi Svalk tako daleč pripravil, kakor Petričkovega Milna in Zabodarja. O to je kanalija, ki zna ljudi izmozgovati", je napol glasno pripovedoval neki kmet svojemu sosedu. "Ob ves denar ga bo pripravil, in Tine bo smreke pustil pri Svalku." "Skoda za Tineta, da bo pija nec! Tako pridno žensko ima. da • bi moral biti Bogu hvaležen. Nekateri ljudje nočejo, da bi se jim j dobro godilo. Tako dolgo silijo v nesrečo, da jo zavozijo, potem se pa praskajo za ušesi in kolnejo. "Jutri ho treba zgodaj na delo; iti moram", je rekel Tine in se dvi-'gnil. Imel je trdno voljo, da gre. "Le stoj, sedaj dan jaz za en j liter, da ne boš lvkel, da si samo ti plačal likof!" je hotel Svalk. "Naj ga pije Mihec namesto mene; jaz moram!" In odrival je Mihca, ki mu je zastavljal pot. "Tine, zameril se mi boš, če ga [ne piješ z nama, in povem ti, da sem zadnjič kupčeval s teboj." Potisnila sta ga na sedež, in Ti- Pijanec, K. S o j a n o v. dal češ, da bota ženska in denar v ntova volja ie.»K"bil« - dobrih, gospodarskih rokah. V-iv«-l j«-, kakor živi posten kmet. m delal je kakor najemnik in var-čeval je za svojo deco in ni ostajal cele dneve v Svalkovi krčmi. K.iko ljubeznivo ga je takrat pro- ii.ij ne ho« 1 i k Svalku, k onemu s|t> parju. katerega kolnejo zapeljani ljudje, ki nimajo več svoje doma-'•ije in družine. Takrat se j«- Tine zastudil sa-menni sebi. in klel je Svalka in sklenil iti kakor tujec mimo nje-ltove bezniee. to ti trdno obetam; boš videla, la ne prestopim praga Svalkove liiše". zatrjeval Ovsen. Potolažena je bila Alenka in vi-lela je v Tinetu poboljšanega ino-:r. ki Kmalu prihaja domov trezen, iu ima denar.. . . Delal je kakor ivina. pa je vendar prišla izkuš-ijava in spomini na one za Sval-kovo miza so vlekli nazaj v Iružbo. na pot k poginu. Samo četrtinko bi ya izpil, vstal, »lačal, šel. . . . Svalk bi gledal Ov-■iena. da se je tako odvadil vina... rine, on. Ovsen, pa bi se mu malce »orogal, da mu je prestri«*el satan- ^ Konec.) "Malce potrpi. Tine, da dobiš kaj jfi>rke«ra /.a želodec, kar tako ne boš tolkel gori po tistih jarkih je svetoval drugo jutro S\alk Tiuetu. Pa je bilo soluce že zelo visoko in žf»ulo j«- tisti »lan. .»• je š»- njetrovo. prav njegovo.... On v ni priženil tiiNem. IljcffoVa last je po!je, gozd. Vse je njegovo lil veliko je |Mi|ja in troz-da iu . . . B-ttrat j«-. j,-Ifflt, •"-'-prax nima tistih »tu goldinarjev Več----Svalk. Mihec. s|e pmrjm nju. | izgubljal Mihe. dobival icj To ; vi,,« ^ branim, in Svalk tudi---- Nedelja, ponede--pU iHlin ,i„ki,.r ^ |K> Ijek. t4.rek----tri dni________»Hi»*\ Svalk je držal kala pretresljiyo jokala a za onih sto goldinarjev, k, jih Tine „. ve- ime, kesanja In ^ ie zaigral, bolje, — ki so mu jih ukradli. . . . "Tine, ti imaš neki mnogo lepih mirek. Jaz bi jih kupil, če ne boš i.ike cene nastavil, kakor da pro-iajaš samo zlato", je ogovoril na pragu stoječi Svalk Tineta. ki je šel v nedeljo k deseti maši. "Po maši se oglasi, pa narediva". Petričkov Mihec je bil mešetar in cvilil jc s svojim ženskim gladim tako visoko, tla je prevpil vse druge pivce. "Tine, kaj se boš tako držal ! -laz ti pa to-le rečem: če iih sedaj ne prodaš, jih ne boš nik-lar za tako lepo ceno. Pomisli no. So je že lep denar." 1'oiie jc prodal in pili so na srečno kupčij««. "To s^ sfMnlohi. da jo zamoči- IHO ! * * "M I lie.-, trlw Ml >rotovo pri rojstvu vkopali v vinu. da bi ga pil. Okradli ffa pri karta j kakor zemlja dei". ^ je šalil nek-Ijufali m* »a. zato jc tak«* ,J0. _ se mu iskrile Vodene (ri iy Še bplej. kako jaz prijetno živim. Žena se je šla po» dosti pijače je razlagal pijani Žagar. Ti- je imel. ga je udušil, pogasil ga je z novo pijačo. "Mama, kje so ata?" je vprašal mali Štefanek. "Moli za nje". "Mama. ali so umrli?" "O. ne, vendar moli!" In obrisala je Alenka svoje oči, ki so plavale v vročih solzah. Nič več ga ni dirnilo.... Dan dan prej pijačo in strmel je vanjo z izbuljenimi, krvavimi očmi. Divji je bil takrat. Včasih se mu je zahotela, da bi šel domov, se pokazal gospodarja in ubijal okoli sebe vse in potem bi dalje pil in poslušal Mihca, ki ga je tolažil: "Naj ti prodado domačijo; pusti no in bodi pameten. S kmetijo dandanes ni nič. Jaz te naučim žagati. pa boš tako živel, da se boš -uiejal in hvaležen mi boš.'* Nekaj je zagodel predse in izpraznil steklenico, ko so mu ue-k^ea dne |»ovedalt. da mu doma umira žena----Otopel je za vse na svetu in bližal se je svojemu liopolnemu propadu. — — — — "Ali imaš denar?" "Ti bom že dal, ne bodi siten!" In človek slabe, pouošene obleke, kateremu so štrlele iz las bili slame. je vdnšek izpraznil steklenico špiritovega žganja. "Pa da boš plačal. Tine; ti rad pozabiš"; je klical za njim Svalk. Oni pa se je opotekel čez prag ter zavil po vasi. Takrat so ca potisnili v mrzlo Pod njegovimi stopinjami so hreščali sneženi, zvezdnati kristali. On pa se je opotekal proti svojemu novemu domu, proti — hlevu. Kako visoke so nocoj te stop-njice.... Pa so res visoke, še v skedenj ne pride____ Glej no. še dvakrat je poiskusil. pa ne more prestaviti noge. tako daleč nara*-zen so stopnjice, da ne more... Malce se odpočije, potem____Tukaj spodaj pa tudi lahko počiva... Gorko mu je po udih, kakor da sedi pri Svalku____ O ne____ doma je. na svojem domu.... Vrnil se je iz daljne dežele, utrujen, sedaj pa počiva na mehki postelji. P—h 11............... Alenka pa se mu smeje, da je tako zaspan, da bi le spal, sladko spal.... "Tine, oj, Tine, glej ga 110, kam si je postlal!" je klical hlapec zjutraj Tineta. ki je ležal v snegu pred hlevom. Tine pa je bil zmrzel — mrtev Kmetje pa so še hodili k Svalku pit in plesat in kadit. Angleški urednik o "Črni listi", l'i ednik "Manchester Gnardi-an-a" je napisal dolg članek pod naslovom "Amerika in črna lista", v katerem pravi, da morajo Angleži razumeti, na kakem stališču se nahaja ameriška vlada, ko je prostestirala »lede bojkotira- nja ameriških tvrdk. Člankar pojasnuje, da "je a-meriško tozadevno nasprotovanje dvojno. Prvič, ker napravi to veliko škodo ameriški trgovini, drugič pa zr. to. ker je s tem Anglija utelesila v mednarodnem pravu čisto neko novo doktrino". Dalje pojasnuje. da je bila a-meriška vlada primorana tozadevno protestirati, sicer bi se ji moralo očitati, »la ji niso mar lastni interesi. "Manchester Guardian" tinli pravi, »la ameriška vlada nima namena samo sebe in svoje interes«' varovati in protežirati, temveč. da se ona tudi vedno z največjo vnemo bori za mednarodne pravice. Pravi, čeravno je "lista" postavna v teoriji, nikakor ni pametna, kajti vsaka država se lahko tozadevno revanžira. Z Balkana. London, Anglija, 4. avgusta. — Ob reki Vardar se vrše neprestano vroči spopadi med srbskimi in bolgarskimi četami. Dozdaj so bili Srbi skoraj še vedno zmagovalci. Do odločilne bitke najbrže ne bo še tako kmalo prišlo. GOTOVA ZNAMENJA BOLEZNI. ALI STE SLABI IN UTRUJENI9 J II. H. von Schlick, slavuoznan naravni zdravnik in tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja. kateri je s stoinstotisoč bolnimi v stalni zvezi in dobiva od onih. katerim je Bolgarski Krvni ("aj vrnil zdravje, cele kupe zahvalnih pi-sem Vam svetuje, da zamorete do biti svojo moč najboljše in najhitreje. ako uživate Bolgarski Krv ni ("aj. Naš rojak Imbro Nemeth. Box Milville. New Brunswick. N. J. piše tako o te in čudodelnem naravnem zdravilu : "Tako seiu bil slab. da nisem mogel celih 11 iut-v^v opravljati nobenega dela. Veliko zdravil sem porabil, toda vse zastonj. Odkar pijem Vaš Bolgarski Krvni <*'aj. se čutim močnega in zdravega, iu nočem, tla bi bila moja hiša brez njega."* Eno veliko škatuljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za pet mesecev, pošljemo za en dolar kamorkoli : MAH VEL PRODUCTS CO. 9 Mami Bid*. PITTSBURGH, PA. Pripomba: Ako hočete pošilja* Zemlja,kmetjeindom y priznaniJprvi-poljedelski državi Amerike 7 v v državi Missouri. Imam U nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zadnja nomidba, da morete dobiti te zdolej navedene kose zemlje za posebno nizko ceno. Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in pelROf potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE. ' M Nm*el bol tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetu lepi«* g«; lrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli dižave v Ameriki, Našel boš vsakovrstno Bad jej ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem. Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detel je ter tudi vsako\rstno soeivje, kar si ga sploh kdaj jedel. .Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga paS hočeš saditi. Fižol je Bajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali £,000 galunov kosinulje (goosberry). Naše! bos tudi polne pajue najfinejšega medu iii Mo polilo kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ. Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter šole, tiffio do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo bol katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tukaj tako dobri kot kjerkoli drugje. Videl boš. da ni zemlje v Ameriki, kjer so toliko različnih rastlin z vspehom prideluje, kakor y tukajšnjih krajih. PronaŠel boS, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar Videli niso, povedati o suši in bolezni, prebivalci teh kra-< jev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da Imamo izvrstno pitno vodo. Našel boš solidno slovensko naselbino, ki so razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega tie dobiš nikjer. PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO" FRANK GRAM, NAYLOR, MO. POSEBNE PONUDBE SO: 7 ~ ~ 40 akrov ravnine, iasekan goad, en aker izčiščen, aker $25.00. ^ 60 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $28. 120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čiat, aker po $23.00. 200 akrov ravnine, gozd taekan, aker po $24.00. * ' 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 9 akrov diatih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00. iVso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam j na* Jato ter plačam po $5.00 od akra. Imam valovite kmetije, deloma čist svet s hišam! o« #0.00 do $30.00 aker. Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam itaet let časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garaucij«, ta svet čisti JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in žetezHie. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sad ja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni julija polovico medu kot popolno plačo. FRANK GRAM, Navlor, Mo. i i hI netu s^j* zastudil U človek, ki bi januarjev« noč zato, ker je pove- tev osigurati, po jite 10c. več. (litAS NABOPA. 8. AVG. 1916. Na prodaj, Spisal Pran S. FlnJgar. v < - i (Nadaljevanje). 3. (io«ta megla je krila mesto. Po predmestju »v. Pavla >*> drdrali t divjim ropotom me*tarski vozovi. Xsjtrudn>j4e oči »o se predramile ob tem hrošču po trdni ee *ti .« Vanda ;•» je podpirala glavo. 'J ako trika in trudna ji ni bila nikoli. Skozi okno je zagledala leno tu g*'Mto meglo, ki je ležala nepremično po uliei, kot bi se za vedri«' utaborila v me«£tu. Hitri pešci delavci in delavke — so' 1 . , hodih mimo oken, vsi nekam za-, viti v mračno meglo, da »o be sko j li steklo videle pravzaprav le »jiho« ml | 1 a k«, tfiiuto j«- bilo v Vitudi-' »em spominu. Razne osebe so se dvifrale v njeni domišljiji; eula je glas eiter, preeej neubrano in' glasu« -,ni»-li, predrzno o- pa/ke. Naslonila je glavo na belo blazino in s trudnimi očmi gleda-1 la v strop, kje,- je plesalo nekaj omotičnih muh Začutila je po vsem teh mi neprijetno utrujenost tako izmučena s«' ni še nikoli prebudila. Večkrat je že šla kasno »pat, večkrat se je u^ila in izdelovala naloge v pozno noč, pa je v»elej drugo jutro vstala čila in pokrepčana ter šla vesela in kamo/avestna v šolo. | A danes? Sama nase je bila zlo-voljna; spati ni mogla, vstati se ji ne ljubilo. Najrajši bi tako že-dala tja\endan iu mirno brez misli gledala v strop, kjer plešejo muhe, kot nji vrše po glavi čudni spomini. i Hipoma pa jo je prebudila iz omotične nirvaue mama. Oči si ji bile zaspane, rdeče, lasje ne urejeni, obraz čemeren. "Boa do kosila lenarila Le hitro se po beri!"......| Trd m krieeč je bil njen glas. je/uo je loputala z vratmi iu iz. kuhinje je bilo čuti, kako ošteva staro služkinjo. Vanda j1' bila \ trenotk i pre-dramljeua; vse podobe so izginile in zaživela je pikro sedanjost, ob trdni materi. Ko s«' je oblekla, je šla v svojo nekdanjo sobico. , Tu je stala sredi nje. Postalo ji je neizmerno bridko. Objel jo je neprijeten vonj, da bi bila naj rajše pobegnila. Po tleh so bile napol usahle lužice, ki so izhlape vale duh po vinu; prt na mizi je bii zmeekau in polit, umazan od tobakovega pepela, in polno drob tin in koscev kruha je bilo raz-trosenih po njem; odpadki cigaret iu konci napol pokajenih sinod k so se valjali po kotih. Vanda je hitela k oknu, odgrnila zastor, odprla okno in obstala pri njem,' da se nadiha jutranjega zraka. Obslonela je pri oknu iu gledala v gosto meglo, ki esnik bo tudi prišel, pa ji bo napisal v spominsko knjižico lepih verzov, katere potem pokaže ponosna prijateljici ter jih shrani kot zaklad. In morda bo kak pesnik eelo o nji zložil pesmico in jo dal tiskat. Kolika čast! Kako bodo druge za vidne ir. kako bo ona ponosna... Vse to je sanjala tedaj, ko je prenašala svoje malenkosti iz sobe ter pripravljala prostor za goste v "ekstra-sobi". Ta snočjia "otvoritev" je bila grozna toča na njene zelene trate v puščavi. V njej se j«- pojavil grozen odpor. Ni se sramovala' dela, a to delo se ji je gabilo. Nt-f kdar ni bila odporna napram materi: danes bi pa najrajši sla k nji in je/.no povedala, da gre raj-1 ši od hiše, strani, — čeprav za pastirieo na kmete, — samo da ne pride več v tako družbo. Trdo je sunila stol od mize, da doseže pometajoč dosti daleč. J Vse. kar je bilo na tleh. se ji je zdelo kot grde lise, kot ostudni j madeži, kakor bi se tiste besede,! ki -o se snoči govorile, raztresle po tleh in oskrunile \sak kotiček njenega deviško svežega doma. I pod mize se je prikazala med smetmi pohojena roža. Roža, da tista lepa roža, katero ji je dal Žaiie in jo je ona pripela za pas, pa je padla pod mizo in se uma-znla ter umrla med smetmi. Zasmilila se ji je in segla je ponjo II ied smeti ter jo rahlo prijela z dvema prstoma za recelj. Pogle-dala jo je — in hitro izpustila na tla. Neka čudna misel ji je vstala v glavi. Roža, snoči tako lepa in tako dehteča — danes ostudna in umazana «>d smeti, kjer je ležala. Tniazana roža — čudna misel... Skoro prestrašila se je te misli in ni vedela, zakaj. Zato je urno delala. da bi se raztresla, in spomin se ji je zbudil na Zajieta. Žane. . . Najlepši od vseh. Ka-1 ko ima lepe lase, skodrane. Ni 'tako neokusno počesan kakor j drugi. Kar genialni so njegovi 'lasje. Govoril je manj kot drugi, tako sirovo se ni smejal. Ko so drugi govorili umazane besede, se je Žane nagnil parkrat do nje in j ji začel šepetaje pripovedovati ■ druge stvari. Tako pesniški je govoril, o cvetlicah, citiral ji verze in par izvrstnih dovtipov ji je ' povedal, da se mu je morala sme-'jati. Kadar ji je govoril, je upi-'ra! vanjo oči. Ona ga ni gledala; ' le včasih je dvignila pogled vanj, ' pa ga je morala hitro povesiti. Oči ima tako čudne, tako goreče, 'da se je kar bala. Kljub temu je 'Vanda čutila, da ji ni neugodno, če misli na Žaneta. Sicer jo je že ' prej ogovarjal, ko je šla mimo njega v šolo; večkrat ji je dal feladčic, ko je prihajala v trgovino. Toda ona je hitro vse pozabila in nikdar ni mislila o njem. ' Danes pa misli, in to ji ugaja. 'Edino on je imel nekak nimbus Iv družbi, in Vanda je srečala v srcu boječo željo, da bi Žane še ' mnogokrat prišel in še govoril 2 ' njo šepetaje, kakor parkrat ' snoči. Ob taki tajni želji je Vandu pospravila. Hladna megla jc po užila zlokobni vzduh, zopet se je lahko dihalo v sobi. Mizo je po ZAKOPI AMERIŠKIH VOJAKOV V MEHIKI. rrnita z neiim prtom, stole je po- « razvrstila ob nji. sobica je bila > topet prijazna, kakor bi zli du-!; iovi, ki so v jutru nevidno plesali svoje orgije, izbežali in uto-lili v valovih meglenega jutra. Vanda je šla na vrt. Od gredi-•e do gredice je hodila s pečaš-1 < lim korakom. Cvetje se ji je pri-j j klanjalo, prepojeno s težko -p.o. ruintam se ,je stresel cvet. z nje-j 1 /a je padlo, jiot bi se osuli biser-1 j ji na tla. in dvignil je glavo ter : brilj&ntno kapljico, ki se je še : ivetila v njegovem kelihu. pogle- • lal Vando. Ona je pa segla z irobnimi prsti po cvet Ln ga utr-j ">."tla ter ga povezala v šopek. t. "Dobro jutro, gospodična!" Vanda se je hitro sklonila; ro-'j ka ji je rahlo zadrgetala. da ji je! »koro padla utrgana cvetka na ] la. "Dobro jutro, gospod Žane!" "Kaka ste spali, Vanda?" I, "Tako, za silo! In vi?" Ii "Ah. koma i par ur! Zvlekli so , -i ' ne še v kavarno. Tem ljudem ne , more človek uiti. — Komu trgate ] iopek, gospodična?" . Žanetovo lice je bilo izmučeno. 1'ruditi se je moral, da je govoril rahlo in ljubeznivo. , "Komu 1 Sebi." *"Ali daste meni eno kadilu, vitka postava. Trikrat -so jo zadeli sol n en i žarki skozi i barvana okna 'n vselej je pospe- i šila korake, kakor bi se bala. da ; je ne izdajo motni žarki, da ne prodero skozi njene nemirne prsi > i in odkrijejo ta.m silni vihar, ki ' 1 divja in jo muči na smrt. i i Vanda je hitela v kapelico za > oltarjem. Mesec dni je poteklo, r 'odkar je bila zadnjič tukaj. Te-daj je prihajala skoro vsak dan. t ne za dolgo, samo za časek, za ; ' nekaj minut. Prihajala je kakor I otrok v materino sobo, kakor o- i trok. ki nikdar ne .praša. ali I smem, ki nikoli ne potrka, ki upa k materi, naj euje ali spi. Takrat ; je bila ona tu doma, čutila je. da 1 ima neko pravico do lihe kapeli- i ce. čutila v sebi tudi dolžnost, da i ne sme miniti dan. da ne bi pri- i šla v vas semkaj. I Mesec dni je ni bilo —- in šele 1 na pragu tihe hišice se je zavedla. kako grozno se je v kratkem mesecu izpremenila. Nič več ni bila otrok, tisti dobri in naivni otrok, ki gre k materi samozavestno. poln trdnega upa, ki ga vsak krik na ulici, vsaka nezgoda, vsa- Ika trda beseda prižene k materi. Na pragik je obstala. Iz pod stropom visečih treh srebrnih src so se dvignili visoko čez steklo trije rdeči zublji. Radovedno so se dvignili in pogledali njo, ka ( jtero so ožarjali še pred kratkim vsak dan, a so jo sedaj že pogrešali tako dolgo. Vandi je zastal korak, srce se ji j^1 vzburilo, počasi, počasi je ' stopila skozi vrata, varno, po pr-5 stili; njene velike oči so se vprle *,v Maidono in plaho prašale: Ali smem ? I Klecnilo ji je koleno in zdrsni-j la je na pisani tlak pred podobo tiste, kateri je nekdaj toliko zaupala. kateri je toliko potožila in katera ji je napajala vselej dušo z nedolžnim blaženstvom. Iz nje-' ne roke je prejemalo njeno srce 'jkelih, iz katerega je pilo čisto, % svetu nikdar umevano roso, ki . poji iu krepča samo limbarje. Objel jo jc mističen duh skrivnostnega svetišča, razblinil se je . hrupni svet, odpadel je od nje | umazani prati i ulice, duša se je ^ razstala s telesom, roke so se skle-. nile in se kakor nedolžna molitev j dvignile proti Madoni. V trenot-'(ku ji je bilo vse jasno. Zunaj v šumu je bilo gluho njeno sree za tiste tajne glasove, ki kakor rahli timbani pozvanjajo v človeku in ga vodijo ob mračnih prepadih; njeno oko je oslepelo, vse ji je bila ravna pot, nič ledu, nič skliz-Z kih stranpotic. In zdaj ji je bilo o( vse jamo. Zatrepetal« je, začu- ila strašni nemir, zaumela praz-lino v duši in tisto grozno žejo,' jo trpi človeška boljša narava! edaj. ko je izpila strast zadnjo osno kapljo iz keliha čistega lim-»arja. Iztreznila se je od tiste o-notice, s katero so jo opijanile »ne oči, katerih se je izprva tako »ala : da, te oči. ti pogledi so pro-Irli skozi nedolžni sneg njenih jrudi v svetišče njenega srca in am so pa lili in žgali to, kar ji je loslej bilo svetega. Spomnila se e rože med smetmi, strah ji je iretresel mozg in tiha tolažba jo o je objela, ko je z mirnim sr-eni lahko govorila, da ni še po-iojena roža, da se je je samo o-»rijel cestni prah, v katerem je ivela in izgubljala vonjavo zad-ije dni. . . | Obmolknili so glasovi na kom,' topinje menihov so Vando pre-j lramile. Še enkrat je uprla pro-eče rosne oči v oltar, še enkrat o se dvignile višje njene bele J nke, v duši je začutila tihi mir,' osa je padala na oprašeno rožo n z varno stopinjo je. Vanda šla z svetišča. Pod stopnjicami jo je srečal 'aue. Odzdravila mu je komaj .idno. Pola je zamišljena in na ljenem licu je trepetalo nekaj ivetega, česar ne upa oskruniti mjbolj frivolna roka. Za ne je postal in gledal začu-len za njo. Toliko žensk je po-mal. nudile so se mu. za njim so lodile. samo roke je iztezal po ijih, pa jih je zopet prhal od se->e, kakor mu je bilo pri volji, randa — Vanda ni ženska! Me-►ec dni je žrtvoval ure in večere ;amo nji. opuščal je zabave zaradi ije, v kavarno ni zahajal, ker je »na prosila, — in vendar je Van-la tako neizmerno visoko nad ljim, da~jo gleda vedno še samo >d daleč, kakor zvezdo, kakor lekaj komaj dosegljivega... 1* jezil se je in šel v gostilno. Pil je divje. V trenotku se je v ljem zganilo nekaj dobrega, blagega; on je pa to zatrl, strast je zmagovala. "Angel — liaha, ati-arel. . . Videli bomo!" V pozni noči se je Zane vračal iomov in govoril sam s seboj. (Dalje prihodnjič). Gospodarska borba za rodno zemljo Poljskem. Pruska vlada je izdala celo vrsto izjemnih zakonov proti Poljakom, da zatre njihovo narodnost v pruskem kraljestvu. Milijone je država žrtvovala, da se pokupijo poljska posestva in nasele s Prusi. Pokupili so v resnici 22,fM)0 ha poljske zemlje. A tudi Poljaki so razvili živahno delovanje v svojo rešitev. Doslej je že ena tretjina te pokupljene zemlje zopet v rokah poljskih podjetnikov. Poseb no Poljaki iz varšavskega kraljestva z mnogimi denarnimi žrtvami pomagajo svojim rojakom na Pruskem. Dioklecianova palača v Spletu je gotovo najzanimivejši zgodovinski spomenik v Avstripi. Mo-vinski spomenik v Avstriji. Mo-likansko palačo, in poznejši rodovi so v njene zidove in razvaline zidali eelo mesto. V zgodovinski dobi je bila ta palača vedno ali last države ali pa spletskega mesta. — Leta 1887 je pa c. kr. finančno odvetništvo hotelo palačo razdeliti in prodati posamezne dele zasebnikom. Jasno je, da bi ti takoj razdrli staro zidovje ter porabili kamenje za zgradbo novih poslopij. V nekaj letih bi častitljivi spo- jmenik starorimskega stavbarstva I izginil s površja. Zato je pa mest-jno županstvo ugovarjalo proti te-;mu, in njemu sta se pridružila 'Avstrijski arheološki zavod na Dnina ju' in "Centralna komisija za | ohranitev zgodovinskih spomeni-ikov"'. Ni še odločeno, ali še ostane Dioklecianova palača, ali bo pa padla v prah in pozabljenost. VABILO na ir veselico, ^mm ki jo priredi društvo sv. Barbare štev. 48 v Cuddv, Pa., v seboto dne 2. septembra i v prostorih g. Jakoba Farlic-a. ' Začetek ob C. uri zvečer. Vstopnina za moške ."il)^. žene in dekleta so vstopnine proste. ! Tempotom vljudno vabimo vsa sosednja društva ter posamezne rojake in rojakinje, da se te naše veselice pohioštevilno vdeleže. Za dobro in sveže pivo ter fini prigrizek bo skrbel odbor. Članom omenjenega društva se pa naznanja, da bo moral vsak plačati i)Of v društveno blagajno, če se veselice vdeleži ali ne; izvzeti so le bolniki. Zaeno pa ob-j veščam tudi vse člane, tla se vsi |vdeleže prihodnje društvene seje, ! ki se vrši zadnjo nedeljo v me-.seeu, ker imamo več važnih točk na dnevnem redu. Na svidenje septembra! r 7-8—8 j Odbor. Rojaki! Columbia gramtrfoni la tj gS | slovenske plofiče Je dobit* vedno pri: ^^ IVAN PAJK, UMT Chestnut St., Cnnfnih. Pa. Plut« do eenllr w Dr. KOLER, 638 Penn Ave., Pittsburgh4 Pa. SLOVENSKI ZDRAVNIK starejši slovenski / zdravnik, Apecija- L mH llfit v Pittsburghu. V^^B^S Ona lZletno prah / JFbo v zdravljenju tajuiti mo&klh bo- Sifilis all xastru-/\rjŠBfipljfiije krvi zdravi ^liFBPZ^MZ 9 Klasovi ti m 606. ki {Icm/^tS pr f3V. i^uroel dr. mate mozolje al« ■&1WSY mehurčke po tele- su, . #<•- neliuje moška zmožnost, ne čakajte, temveč pridite ln Jaz vam Jo botu zopet povrnil. Fufi<:nje cevi. ki vodi lz mehurja ozdravim v krutkein (•asu, HyJrocelo all- kilo ozdravita v 30 urah la sicer brez operacije. Koleznl mehurja, ki poviroPIJo bole- iJlne v križu in hrbtu ln včasih tudi pri spuščanju vode, ozdravim b gotovostjo. Reumatlzam, trganje. boleClne, otekline, srbečicT), škrofle In druge kotne bolezni, ki nastanejo vsled neC-iste krvi ozdravim v kratkem čaau ln ni potreb no ležati. Uradne ure: V ponedeljkih. eredaL ln petkih od 8. zjutraj do 6. popoldne V torkih, četvrtkih iti uobotah od 8 ure zjutraj do 8. ure zvečer. _ Ol nedeljah pa do dveh popoldne. S poŠto ne delam. — Pridite osebno — Ne pozabite Ime in fctevilko! i«ob!U "GLAS NARODA" «koH ftlrl metec« dnevno, lsvscmšl nedelj in postavnih praznikov. "GLAB NARODAM Uhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani t fttirlh mesecih. "GLAS NARODA" tfocaia dnevno poročila s boji&a in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo IS,0001 — Ta itevilka Jasno govori, da je list selo razširjen. V»a osobje lista je organizirano in spada v strokovne tmlje. HELLO CENTRALI GIVE ME HILAND 111! Hello Ignatz! Prosim pošlji mi takoj zopet nekoliko galo-nov one izvrstne tropovice, priloži ob enem tudi nekaj galon-čkov slivovic&, ter par galonov rdefte whiske. Čul sem, da imaš v zalogi tudi fina ameriška in importiraria vina, ter likere, toda glede tega pridem v kratkem osebno k tebi. Da, tako je! Kdor izmed rojakov želi biti toeno n fino po-etrežen, naj se zaupno obrne na: Ignatz Podvasnik, WHOLESALE LIQUOR DEALER 6325 27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA. Nasproti East Liberty postaje. m » M'rn'I'llllllttTillfcm^lllluiii ^ Frank Petkovšek Javni notar (Notary Public) IOM718.720 MARKET STREET WAUKEUAN, ILL. PRODAJA fina vina, izvrstne siuotke. ^[Hni^^Hp^ patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke vseh prekomor-PHONE 246 skill crt. • POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in Zastopnik pošteno. "GLAS NARODA' upravLJA vse v notarski posel spada-ffiCortJandt Street. joC.a dela. New York, N. Y. iiOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA prodaja JOSIP SVETE 1780-82 E. 28th St., Lorain, Ohio. CONKORD RDEČE VINO | DELAWARE BELO VINO $25.00 barrel | $35.00 barrel Pri maujih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jameim. Naročilu je pridejali denar ali Money Order. Pozor! PozorI V »aJogi imamo iz starega kraja importiranf SRPE. Cena 60 centov s poštnino. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, Hew York, H. T. Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče dobiti iz starega kraja. Srpi so ostali fte od prejšnjih zalog. G-LAS NARODA. 8. AVfl. 1916. Bert a pi. Suttneri OTROCI MARTE (Nadaljevanje romana "Doli .2 orožjem!") (Za "Glas Naroda" priredil T.) št + m * m m m m a * a a pv a — Nekji lastna-slutnja mi je razodela----Če bi jo danes videl malo pred poroko, ko mi je padla okoli vratu---- — Seveda, hudo ji je bilo pri slovesu.... Ne, ni se bala zakona, bala se je bodočnosti. — Motiš se, Ru- Forest City in okolici naš zastopnik Grešil« sem in zato mi ne preostaja drugega kot kes. POZOR ROJAKI V CITY, PA.! Vkratkem bo obiskal rojake v LtOlf. je. 7 (Nadaljevanje). VIII. Kapela «rrdd Brunnhof j«* bila vsa ovenčana s cvetjem in zelenem. Svc-V, ki so stale v zlatih svečnikih, so bile ovite s svilnatimi trakovi, v katere so bile vpletene rože in kamelije. Vse zadnja klopi so bile polne vaškega prebivalstva. — V četrt ure bi iuifla priti gos|>oda. V zakristiji je čakal prelat v popolnem ornatu ter pater Protus. Na koru so bili duajski pevei in godci. V veliki grajski dvorani so se zbrali gostje. — Samo matere in neveste še ni bilo. Povabljeni so bili vsi sosednji posestniki, razen teh pa tudi veliko sorodnikov z lluuaja, — vsega skupaj kakih šestdeset ali osemdeset oseb. V sosednji dvorani so bili sami poročni darovi. Gospodje so se pogovarjali o lovu. — Naenkrat so vsi vtihnili: Vstopila je Silvija v beli obleki iz atlasa in tančic. — Po obleki je imela našite uiirtine evetove. — Dva mlada dečka, oblečena kot paža, sta ji nos>la vlečko. Žnjo vred je |»rišla tudi baronica Tilling. — Topot je bila izjemoma oblečena v svetlo sivo obleko. Obe sta jokali, mati in hči. — Ne morda za stran ločitve, pač pa /a-trau neke s-len bolesti, ki je obema napolnila dušo iu srce. Dospeli >o v eerkev. — Vse je dišalo po kadilu.... Silvi ji se je /roka. — Streslo jo je, ko je rekla "da", ko je začutila poročni prstan ua svojem prstu in ko je pomislila sama pri fcebi: — Zdaj s«m Silvija Delnitzkv. Odšli so. Silvija in njen mlad mož sta bila prva. Doma rii bilo pijače, govorov in uazdravljenja ne konea ne kraja. — Nevesta je bila zamišljena. Naj ve" je premišljevala o pismu, katerega je dobila pred par dnevi od Hugona Br*«sserja. — O pismu, katerega je stokrat in stokrat prebrala ♦«t ga pred lirami vrgla v peč. Dve uri p-> večerji je stopal mladi par v kočijo, ki ju je odvedla na postajo. Vso /."iiiljo je bila pokrila gosta novemberska megla, toda mladi par je bil nar*»enjei! v deželo solnea--Riviero. . V IX. Ko sta se «Kl)»eijala, je odšla baronica Tilling v svojo sobo. — '/. ljudmi s« ni mogla zabavati, molče pa tudi ni hotela sedeti pri mizi. — Služabnika je poslala po Hudolfa, ki je kmalo zatem prišel. Marta se je bila medtem že preoblekla in j«' sedela na zofi. — Po sobi je dišalo po rožah, s katerimi se je bila prišla Silvija poslovit od matere. Tukaj sem — je rekel Rudolf. — Kaj hočeš, mati? Rada bi bila v tvoji družini, moj ljubi otrok.... Tako težko mi je bilo pri steu. — Sedi.... Ali si morda imel kak drug opra-\ek? — Mo**d«< m igral karte z gosti? — Ne boj se. ne bom te predolgo zadrežvala. — Vrjemi mati. da me posebno ne veseli v salonu. — Župnik igra mesto men«. Veliko uslugo si mi napravila, ker si me poklicala. Ali so to vse brzojavke? Rudolf je pokazal ua mizo, kjer je bilo vse polno brzojavk. Ravnokar sem vs«* prebrala. - Preko dvesto jih je... . Skoraj povsod iste besede, iste fraze. — Vsi žele Silviji srečo.... Ali veš, Rudolf, česa se boji>nT Zdi se mi. da ona ne bo srečna. — Mati?____ —Ne, ne Rudolf. — Danes sem spoznala in izprevidela. da ne bo prečna. — In to sem jaz zakrivila, edino jaz. Glas se ji j« tresel. Rudolf ji je položil roko na ramo. Nikar si ne očitaj, mati. — Zdaj niso več časi, ko odločajo stariši o usodi otrok. — Silvija si je sama izbrala moža. — Anton pa tudi ni nič slabši kot so drugi. — Naša Silvija.... Silvija mojega Friderika, pa ni zaslužila takega moža. - Zdi se mi. kot da bi ne izpolnjevala dolžnosti, katero mi je naložil n «»j pokojni. — Zdaj. ko je to delo končano, bi morali začeti delati, znova delati, brez prestanka. Rudolf je planil kvišku ter šel parkrat gorindol po sobi. — Zatem je obstal pred materjo rekoč: — .laz niče*ar ne delam. — In to teži tebi iu meni svet. — Vedno odlašam, veduo odlašam.... Vedno delam imčrte in nobenega ne izvršim. t aki. j, ko boš v poslanski zbornici____ Da. to se mi Žili še najboljši načrt, kar sem jih napravil. — Toda, kaj se hoče, vedno se kaj izjalovi. — Zdaj se je naprinier izjalovil !ir» se-jev časopis. — To bi bil moj časopis. — Ono, o čemur bi govoril v parlamentu, t j i v njem na široko razpredal. — Toda, ma ti. pomisli! — Meni se zdi, tla ne bom izvoljen. — Imam nasprotni ka. ki ima prezno glavo in dober jezik. — Ljudem obljubuje nebesa in ljudje mi! vrjamejo. — Moj Bog kako krasno si govoril ob krstu svojega sina. — Da. tedaj sem govoril iz srca. — Vem, mati. da mi očitaš, ker zdaj več tako ne govorim. — Prav imaš, da mi očitaš. — Ali sem /e kaj storil, kar ini je naročil Friderik Tilling? — Danes me je obšel neizmeren kes, vest me je začela peči. — Da, otrok tudi meni se zdi, da ne sfopam po začrtani poti.... — Kako, mati? * — Ne ravno zastran Friderika, pač pa zasiran mene. — Saj si bral zgodbo mojega življenja, kaj ne? — Gotovo si našel v njej stvari, ki je na svetu tako redka: — popolno zakonsko srečo____ — Da. o tem sem bral y tvoji knjigi. — Se kot otrok sem videl, da sta bila ne 1/. mero srečna ter da sta se rada imela. — V teh časih sem pa priča, da ga še vedno ljubiš, kljub temu, da je mrtev. — Zakaj se torej kesa«? — Kesam sc, ker nisem Silvije tako vzgojila, da bi bila ravno-tako srečna, kot sem bila jaz. — Jaz nisem storila svoje dolžnosti, Rudolf. Zakrila si je obraz z rokama in bridko zajokala. Rudolf se je sklonil k njej in zasepetal: — Ne, ne, mati— . malo preveč se razburjaš____To so živci.. .v Jaz te pool ti o m c. razumem.... Ločila si se od Silvije____Toda Anton ni slab človek. — Kdo ti je rekel, da ne bosta srečna? Marta vi je obrisala solre. ■■ .......;............. ■____A_________ Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati Uredništvo. — Kaj se hoče. mati, nič se ne da izrpemeniti. — Kar je V sobo priplavali zvoki godbe. — Naj plešejo — je rekla Marta. — Mladi so in srečni. — Toda eakaj, zakaj ni prišel mladi Bresser? — Slučajno sem izvedel. — Zakaj! — K'*r je ljubil Silvijo---- — Kaj govoriš? — je zajeeala Marta. — Nikar se preveč ne prestraši. — Moja lepa sestra je marsikomu zmešala pamet. — Hngcn je pameten fant in se ni preveč vda- tozadevna potrdila _ Upati je jal upanju. — Zdaj jc odpotoval. da mil bodo rojaki v vseh ozi! — Morda bi bila žnjim srečnejše? — je rekla Marta. — Kot člo- rjjj na roko vek stoji na veliko višjem stališču kakor Delnitzky. — Silvija ga je ljubila. — Prepričan sera, da ga tudi zdaj ljubi. — Kaj pa — je ugovarjala Marta — če je tudi ona občutila do Bresserja drugačno ljubezen kot do Delnitzkvja. — Z Delnitzkvjem se je samo zategadelj poročila, ker je bil strašno zaljubljen v njo. — Upajv •tih tadalb krasa! gosti In dolgi Uaj« kakor tudi ■Miklm krasni brki la brada la »bodo odpadali in osiveli. Kevmatizem. kosti bol «11 trganje v rokah, nogah lo t križn, v osmih dnah popolnoma otdra-▼im. rue. opekline, bole. tore, krasta in grinte. potne noge kurje očesa, oseblins t par dneh po- ' polnoma odstranila. Kdor bi moje mdravila brez uspeha rsbil mu jamčim za $5 00. Pišite takoj po cenik, ki ks takoj pošljem zastnnnj. JACOB WAHOlO, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. STATE DEPARTMENT OF LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jiin pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila, kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Ncwyorški urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. Dr. LORENZ, Specialist moških bolezni Jaz sem edini hrvaško govoreči Specialist moških bolezni v Pittsburgh u, Pa. DR. LORENZ. 641 Penn Av. II. nadst. na ulico. Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9. dopolne do 2. popoldne. Nedeljo od 10. dop. do 2. popol. ii 82 CORTLANDT ST NEW YORK, 1« liiaiaiaiaiaieiiu^ POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški —.25 Alinov nemškoangleški tolmač, vezan -—.50 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Hitri računar —-.40 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-angleški in angl.- slov. slovar —.50 Slov.-angl. in augl.-slov. slovar 1.50 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja -—.50 Umni kmetovalec .50 Veliki alovensko-angleški tolmač $2.00 ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE: Doli z orožjem 1 —.50 Božični darovi ■—J.5 Hubad, pripovedke, X. in 2. zvezek po .20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Leban, 100 beril »—.20 Mesija, 1. in 2. zvezek <—.80 Na različnih potih •—.20 O jetiki " «—.15 Odvetniška tarifa «—.30 Pregovori, prilike, reki :—.25 Titanik —.80 Trojka, povest —.50 Vojna na Balkana, 13. zves. $1.85 Zgodovina c. in k. pešpolka št. 17 s slikami —-50 Zgodba o povišanja i—.80 Zgodovina slov. naroda 5. zvezek (—.40 Zlate jagode, ves. . «—.30 Življenja trnjeva pot —.50 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75 8PILMAN0VE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 RAZGLEDNICE: Ne wy o rake a - cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po dueat po Z slikami mesta New Yorka po Album mesta New Yorka ■ krasnimi slikami, mali ZEMLJEVIDI: Združenih držav w»lj veliki Astrijsko-Italijanska vojna mapa Balkanskih držav Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, if on tana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav p« Avstro-Ogrske mali veliki vesan Celi svet Velika stenska napa U. E. na drugi attani pa eeU ■vat —.03 —.25 —.25 —.35 —.10 —.25 —.15 —.15 :-.15 —.50 $1.50 —.25 —.25 —00 ^-.50 t—J25 $1.50 OPOMBA: NaroiOom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poitni nakasniei, ali pdttnft mih> Poštnina je pri vseh M** __ _____ .. _ ______-____________ Dr. Biehterjev PAIN-EXPELLER ta NVMlilM Wleti aa, akarataat in aegft-žaast ddapav in ai- iia. Pristal prihaja v zavoju, kot i« naslikan toka). Odklonit« th zavoj«, ki niso zapečateni s Anchor varstveno znamko. — 36 in 60 centov v lekarnah ali aa ravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-SS WaaUagi*a £t NavTark. M. T. OGLAS. rojakom priporoiam Cenjenim svoja NABAVNA VINA. la najboljšega groadja. Najboljše staro belo vino Blea-| ling 10 gaL $6.50, 27 do 28 gaL; $15.50, 50 gaL $27.50. Staro rdeče' rino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo1 vino 27 do 28 galon $14, 60 galon! $25, rdeče vino 27 do 28 galon' $12.50, 60 galon $22.50. — 100. proof močan tropinjevee 4% gaL $12,10 gaL pa $25. Pri omenjenih1 cenah je vitet tudi vojni davek! sa vino. — Potovalni agent je ro-1 jak M. ŽugeL j 8 spoštovanjem 8. JAGEBB, Velika vojna mapa ?ojslrajocib se evropskih drža?, VelikoAk ]• Jb\ prt 38 p«lclh Cena 15 cento?. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.60. Veliko stensko mapo, na eni strani" Zjedi-njene države in na dragi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije s mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih drži? in k-ilino stih posestev vseh yelesiJ,* Obsega 11 rasnih zemljevidov.' Cena samo 25 centov Naročila in denar poiljite na: Slovenk Publishing Company, 83 COBTLANDT STREET, NEW YORK, N. T. Kaj pravijo pisatelji, učenjaki in državniki o knjigi Berta »I« Bnttner. "Doli z orodjem!" Lev Nikolajevi* Tolstoj je pisal: Knjigo sem ■ velikim oUft, kom prebral ln v njej nafiel veliko koristnega. Ta knjiga ssU vpliva na človeka ln obsega nebroj leplb misli. Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madame Stasl al bilo na sveto tako slavne pisateljice kot je Snttaerjeva. Prof. dr. A. Dodel: 'Doli s orožjem' je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da •e bližajo človeštvu boljSl časi. Kratkomalo: selo dobra knjiga. Dr. Lod. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajfie poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral. Štajerski pisatelj Peter Besegger piše: Sedaj mm v nekem gozda pri Grleglach ln sem bral kn^go • naslovom "Doli s oroS-jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko Bern jo prebral sem zaželel, da bi ae prestavilo knjigo v vsa kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v Bolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki rasftirjajo Sveto pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki bi razfilrjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar aaa Jih kdaj bral-- C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so Jih spft* •ali ljudje, ki se borijo za svetovni mir. Hans Land (na shodu, katerega Je imel leta 1880 v Berlina)! Ne bom slavil knjige, samo Imenoval Jo bom. Vsakemu jo bom posodil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apoatolje, ki bi BU SnJ« križema vet ln učili vse narode. finančni minister Dunajewald Je rekel ▼ nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berji pL Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. ia is aa bo nlkdo vaš navduševal aa vojno, fla bo prebral to krji«e« GINA M CENTOV. le prti Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, . Hew York Oity, V. Y, EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) ▼ GREATER-NEW YCTiKU ANTON BURGAR 4 9 i r" r C2 COKTLARDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PBE8K2BUJB Vsakovrstna pooblastila, vojaške proinje In daje potrebne nasvete v vseh vojaških sadevah. Rojakom, ki iele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datoma kkreanja ali imena parniko. Obrnite ae aanpno na njega, kjer boste točno in solidno po-