ERISKft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN . IN_LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER T0. 116 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 18, 1939 LETO XLII. — VOL. 3ČLI1. travniki proučujejo slučaj pet let stare Mice v republiki Perur ki je porodila otroka Lima, Peru, 17. maja. Zdrahe avtoritete se silno zanima-j slučaj neke pet let stare in-Jaiske deklice, ki je te dni v %i porodišnici postala mati avega in dobro razvitega oka. je pri rojstvu tehtal 6 r°v in je videti popolnoma s kalen, dasi je bila pri porodu fe^na operacija. Zdravniki lj0> da sta oba, mati in otrok, Mnoma zdrava. Medina, kot je ime pet let kateri, živi v malem obre-ttiestu Pisco. Pretekli meto je oče peljal k zdravniku, .^ tožila, da jo nekaj znotraj Oče je napram zdravniku da je otroka obsedel ■1 duh." Mlada mati, stara komaj pet let, nima niti vseh svojih zob. Pred rojstvom je tehtala 66 funtov in pol ter je visoka tri čevlje in pol. Dr. Hipolito Larrabure, načelnik porodišnice, se je izjavil: "Lina in otrok sta zdrava. Operacijo je mlada mati dobro prestala. Dekle, da bi se skladišče lahko i za $37,000. Poroka 20. maja se poročita L zjutraj v cerkvi sv. Jjpri-* William Kranz, sin Mr. I^ja Kranza, 19006 Mohawk lu"1 Miss Julia Hočevar, hčer-|it1'- in Mrs. F. Hočevar, 19110 Ave. Prijatelji in so-jj , i so prijazno vabljeni, da fi^žijo poročne sv. maše. \|1S^rene čestitke mlademu Mavrični zvoki V soboto večer 20. maja priredijo članice častne straže S. D. Z. v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave., zanimivo plesno veselico, katero imenujejo tako-zvano "Mavrični zvoki." Vam je dobro poznano, da dekleta od častne straže SDZ imajo vedno nekaj novega pri svojih prireditvah, in tako novo prireditev so pripravile tudi za soboto. Mogoče ste že kdaj slišali pripovedko, da se najde na koncu mavrice vrč cekinov? Toda kdo izmed vas ga je do danes še našel. Toda če pridete v soboto v SND, in če vam bo sreča mila, se reče, če ste brihtni in uganete koliko cekinov je v vrču, ki bo ob koncu mavrice, dobite nagrado, in sicer je ena nagrada za moškega, ena pa za žensko. Prijazno je vabljeno vse članstvo SDZ od blizu in daleč k tej prireditvi, da se nekoliko razveseli. Obenem je to zadnja veselica v S. N. D. na St. Clair Ave. za to sezono. Pridite torej in pomagajte šteti cekine. Morda boste srečni ravno vi, kaj se ve! Na svidenje v soboto večer, pravijo dekleta od častne Straže SDZ. 5-letna mati Lima, Peru, 17. maja. Lina Medina, indijansko dekletce, ki je rodilo te dni otroka, se za slednjega prav nič ne zmeni. Otrok leži v bolnišnici v njeni bližini, toda "mati,'" ki ni stara še šest let, se bolj zanima za "dolike" kot za svojega otroka in sploh ne ve, da je porodila. Kot poroča ameriški zdravnik dr. MacCormaclc, ki se sedaj nahaja v Lima, Peru, je mlada mati precej bolna in zna pomeniti porod za njo življensko nevarnost. Na obisku Iz Kansas City, Kans., je prišla na obisk Matejka Ožbolt, doma iz vasi Kraj, fara Gerovo, Bela Krajina. Stanuje pri svojih sorodnikih, pri družini Matija Ožbolt, 10001 Park Heights Ave., Garfield Heights. Dobrodošla v naši naselbini. Nižje cene? Mestna zbornica se je začela pečati s predlogom, da se znižajo cene vodi v Clevelandu, ki so absolutno previsoke. Skoro gotovo je, da bo zbornica sprejela to zadevni predlog, zlasti ker so letos councilmanske volitve. Računi za vodo bi se glasom predloga znižali za nekako 40 odstotkov. \ V počast štefaniku Slovaki v Clevelandu so te dni priredili večjo slavnost v počast slovaškemu narodnemu junaku pokojnemu generalu Štefaniku, katerega kip se nahaja v slovaškem kulturnem vrtu v Wade parku. Papež Pij še vedno v mirovnem prizadevanju Vatikan, 17. maja. Papež Pij XII. je imel danes daljši pogovor z nadškofom Francesco Duca, ki je papežev nuncij na laškem dvoru. Papež Pij še vedno deluje, da ohrani mii- V EVi*opi in v mnogih državah so prepričani, da bi vojna že izbruhnila, da ni papež Pij plemenito nastopil za mir. Papežev nuncij pri laškem dvoru je zelo vplival na Mussolinija, da je slednji zadnje čase postal mnogo bolj zmeren v svojem nastopu. Ely je zopet županski kandidat v Euclidu Euclid, O., 17. maja. Charles Ely, bivši župan v Euclidu, ki je bil pred dvema letoma poražen po Kenneth Simsu, je te dni izjavil, da bo letos zopet županski kandidat. Svoječasno je bil Mr. Ely podpredsednik r e p u b 1 i kanske stranke v Cuyahoga county, toda letos je načelstvo stranke izjavilo, da ne bo dalo nobene podpore Elyu v njegovi kampanji. Trdi se celo, da bo načelnik republikanske stranke kongresman George Bender, pomagal. Kenneth u Simsu, da bi bil slednji ponovno izvoljen v Euclidu. Da namerava Ely ponovno kandidirati za župana se je v Euclidu že dolgo govorilo. In da ima Ely še vedno precej pristašev se je videlo pri prireditvi zadnji teden, ;ko je prireditev obiskalo kakih 1,200 ljudi. Malo smrtnih slučajev Izmed vseh večjih mest v Zedi njenih držav je letos Cleveland prvo mesto, kjer se je pripetilo najmanj nesreč in smrtnih slučajev. Smrtnih nesreč je bilo tekom prvih treh mesecev v Clevelandu le 33 izmed vsakih 100,000 prebivalcev, dočim jih je bilo na primer v St. Louisu 49 in v New Yorku celo 55. 'Torej smo v Clevelandu še nekako precej previdni. Mestna farma V bližini mesta Hudson, Ohio, lastuje mesto Cleveland kakih 12 manjših poslopij, kamor mladinska sodnija pošilja dečke, ki so izvršili ta ali oni zločin. Dognalo se je sedaj, da so ta poslopja prava past za slučaj požar j a. Večina poslopij je od 40' do 60 let starih, stopnice so j ako ozke in rešilne priprave nezadostne, tako da 6e nastane požar bo sledila večja katastrofa. Listnica uredništva Mrs. Josephine Sušteršič. — Glede smrti vašega očeta nam prvotno niste sporočili njegovega imena. Da pa vam ustrežemo priobčujemo danes ime vašega blagopokojnega očeta, ki se je glasilo Jože Krže. Lep pozdrav! Rdeči križ Slavnostna seja organizacije Rdeči križ se vrši v Clevelandu dne 25. maja ob 3. uri popoldne ob priliki 75-letnice, ko je bila v Geneva, Švica, podpisana pogodba, glasom katere je bila organizacija Rdečega križa uradno in mednarodno priznana. židje na štrajku židje v Palestini odidejo danes na generalni štrajk, ker je angleška vlada, ki ima protekto-rat nad Palestino, odobrila vse arabske zahteve, dočim je zavrnila židovske. Filmske slike Nocoj večer bo Mr. A. Grdina v šolski dvorani sv. Lovrenca kazal prav lepe filmske slike. Slike bedo enako ugodne za mladino in za odrasle.. Med drugimi boste videli sledeče: Sliko Mark Twai-na, ko je njegova hči položila venec na grob očetovega spomenika v Kulturnem vrtu.- Sprejem škofa dr. Rožmana, slike narejene ob priliki zlatih porok Blatnik in Maver, pogreb Kužnikove matere, kronanje sv. očeta v Rimu, pogreb škofa Jegliča v Ljubljani in še druge slike, zlasti iz Brezja. Ako bo kaj časa preosta-jalo se bodo kazale tudi slike Ev-harističnega kongresa iz Loraina in Akrona. Slike se kažejo po večerni pobežnosti v cerkvi sv. Lovrenca. Pridite! Kralj dospel Quebec, Kanada, 17. maja. Angleški kralj in kraljica sta v sredo zjutraj dospela v to najstarejše kanadsko mesto. Kralj George VI. je prvi angleški monarh, ki je sploh kdaj prišel v Ameriko. Dobil je ogromen in veličasten sprejem. Dvanajst ur so trajale svečanosti sprejema, ko so se vršile vojaške parade, javni sprejemi, ko so grmeli topovi in prirejali banketi. Kralj je bil proti večeru v sredo tako utrujen, da je prosil, da se ga; oprosti in se umakne k počitku. Kralj in kraljica sta pripeljala s seboj 152 potnih kovčkov, ki tehtajo iskupno 50 ton. Mesto Quebec je poznano po svojih francoskih prebivalcih, in kjerkoli se je kralj s kraljico pokazal, je moral govoriti francosko. V Quebecu ostane dva dni in pol, nakar se odpelje v druga večja kanadska mesta, kjer ga čaka enak prisrčen sprejem. Svoje potovanje bo zaključil, ko pride v Zedinjene države in bo gost predsednika Roosevelta. John Lewis zahteva 3,000,000 WPA del. Zahteva natialjne milijone za brezposelne Washington, 17. maja. John Lewis, načelnik C. I. O. gibanja, je v posebnem pismu na kongres zahteval, da kongres preskrbi, da dobi v prihodnjem fiskalnem letu 3,000,000 ljudi WPA delo namesto dveh milijonov kot misli predsednik Roosevelt. Tudi je Lewis mnenja, da svo-ta $1,750,000,000, ki je namenjena v prihodnjem fiskalnem letu za WPA projekte in za podporo brezposelnim, ne bo zadostovala in da bo moral kongres dovoliti r.adalnje milijone. Lewis je v svojem pismu na kongresmana Taylorja, ki je na- čelnik kongresnega odseka za dovolitve, omenil pet točk, katere bi po njegovem mnenju kongres moral sprejeti, da se zadovolji brezposelne. 1. WPA delo za vse brezposelne, ki so zmožni in pri volji delati. 2. Priznanje pravice organiziranja vsem WPA delavcem. 3. WPA dela naj se razdelijo tako, da dobi sleherni tako delo, ki mu najbolj prija. 4. Vsi projekti naj bodo socialno koristni in produktivni. 5. Plače naj bodo tako visoke, da bodo WPA delavci lahko živeli po ameriškem standardu življenja. Predsednik se ne more ozirati na premogarski položaj v državi Kentucky radi narodne garde Židovska armada za Palestino proti Arabcem Varšava, 17. maja. Vladimir Jabotinski, židovski zastopnik na Poljskem, je izjavil, da bo nabiral mlade židovske moške, katere bodo izvežbali in poslali v Palestino, da se borijo z arabskimi vstaši. Judje baje nimajo nobenih pravic v Palestini, ki je pod angleškim protektoratom. židje smatrajo, da je Palestina njih rojstna domovina, katero morajo z orožjem braniti. Frigidaire teden Ta teden so cene Frigidaire ledenic posebno znižane. Zlasti na modelih 1937 in 1938. Oglejte si tudi modele 1938 pri Norwood Appliance & Furniture Co. 6104 St. Clair Ave. ali na 819 E. 185th St. Zahvala John Jurkas, 821 E. 222nd St., se zahvaljuje prijateljem, ki so ga prišli obiskat v bolnišnici in na domu. Zvišane plače Vlada bližnjega mesta Parma je te dni zvišala vsem policistom in ognjegascem njih plače za 12 odstotkov. Preprečen napad na predsednika Roosevelta Washington, 17. maja. Policija v Beli hiši je danes aretirala nekega mladega mč>škega, ki je nameraval preplezati plot, ki obdaja Belo hišo, kjer prebiva predsednik Roosevelt. Aretirani je pozneje izjavil na policiji, da se piše Joseph Twers in da je doma iz Philadelphije in da je nameraval umoriti predsednika Roosevelta "ker se je izneveril sirot-nim ljudem." Policija ga je poslala v bolnišnico, kjer bodo opazovali njegovo duševno stanje. Pri aretiranem so dobili težak kamen in oster nož. Povedal je, da se je pripeljal iz Philadelphije z busom. Povedal je tudi, da je nemškega rodu in da mora Amerika dobiti diktatorja. -o- Burton in WPA župan Burton, ki se je pravkar vrnil iz New Yorka, kjer je pristoval na konferenci ameriških županov iz večjih mest, je predložil županom zahtevo, da se potrudijo, da dobijo dalj časa v Ameriki stanujoči tujezemci WPA dela, ako je njih življenje čisto. Ta predlog je Mr. Burton dobil od slovenskega councilma-na Novaka iz 23. varde in ga kot svojega ponesel v New York. Hudi psi Tajnik družbe za protekcijo živali naznanja, da so psi tekom enega tedna ogrizli 22 oseb v Clevelandu. Mesto tpzadevno ničesar ne stori, dočim imajo okrajne oblasti premalo sredstev na razpolago, da bi pobirale pse, ki napadajo ljudi. Odpuščeni uradniki Republikanski stroj v Colum-busu je odredil, da je bilo te dni nadaljnih 20 uradnikov urada za brezposelno zavarovalnino odpuščenih od dela. V enem tednu so republikanci samo iz tega urada pregnali 52 demokratov, dasi,so vsi imeli državne skušnje. Odpu ščeni uradniki bodo tožili. Cullitan operiran V Lakeside bolnišnici je bil včeraj operiran državni proseku-tor v Clevelandu Mr. Frank Cullitan. Po operaciji se še precej dobro počuti. V bolnišnici V Huron Rd. bolnišnico se je podala Angela Trdan, 1545 E. 65th St., kjer je srečno prestala operacijo. Prijatelji in prijateljice jo lahko obiščejo v sobi št. 426. Harlan, Ky., 17. maja. Unijski voditelji v tem okraju, kjer se vrši velik spor med premogarji in lastniki premogovnikov že dolga leta, so poslali predsedniku Rooseveltu protest, ker se rabi narodna garda v sporu med operatorji in premogarji. Tekom časnikarske konference se je včeraj predsednik Roosevelt izjavil, da nikakor ni njegova dolžnost, da bi posredoval v štrajku in glede rabe narodne garde, ker ni dobil tozadevnega uradnega obvestila. Predsednik; je sicer vrhovni poveljnik vsake narodne garde v vsaki državi, toda to le v slučaju, kadar je narodna garda v službi Zedinjenih držav. Ako posamezna država pokliče narodno gardo v službo, predsednik ne more zapovedovati. Governer države Kentucky, Chandler, je poslal v Harlan okraj kakih 800 miličnikov, in unijski voditelji so ga obdolžili, da so bili miličniki poslani tja v namenu, da se zlomi štrajk unij-skih premogarjev. Nekatere ikompanije so sicer podpisale pogodbo z unijo, toda druge kompanije so odrekle podpis in so dobile dovolj ljudi, da operirajo rudnike, dasi dotični premogarji niso člani unije. Governer Chandler je izjavil, da se ne bo dal voditi za nos po John Levvisu, ki je predsednik unije premogarjev, niti ne bo prenašal njegovih groženj. On je governer za vse ljudi, ne pa samo za John Lewisa, je rekel Chandler. Poljska republika je začasno ustavila Hitlerja London, 17. maja. V diplomatskih krogih so prepričani, da je poljska republika začasno ustavila Hitlerja, da ni zasedel mesta Gdansk. Zasedba mesta Gdansk bi se imela, izvršiti še pred 1. aprilom, toda v trenutku, ko so na Poljskem dognali, kaj namerava Hitler, je Poljska mobilizirala en milijon vojakov, katere ima še sedaj pod orožjem,, in Hitler ni začel vojne niti ni zasedel mesta Gdansk. Hitler danes dobro ve, ako začne z zasedanjem mesta Gdansk, da se bo stvar razvila v splošno vojno. Angliji se je v času od marca do danes posrečilo ustvariti mogočen blok proti Hitlerju. -o- Premog za elektrarno Mestni nakupovalni agent Patterson je izjavil, da j« tekom devet tednov trajajočega štrajka premogarjev mesto Cleveland kupilo 18,000 premoga, ki je bil nakopan v premogovnikih države Ohio. Mesto si je pri tem prihranilo nekako $12,000. Prej je mesto premog za elektrarno in mestni vodovod kupovalo v Penn-sylvaniji, toda John Lewis, predsednik premogarske unije, ni dovolil, da dobi mesto premog iz Pennsylvanije, nakar ga je mesto kupilo v Ohio in si pri tem prihranilo lepo svoto denarja. In chijski premog je še boljši kot oni iz Pennsylvanije, pravi Patterson. Banka oropana Trije zakrinkani roparji so prišli te dni v poslopje Berea Savings Co. in so z revolverji prisilili bančne uradnike, da so jim izročili $650, nakar so hitro pobegnili. Townsend načrt za pokojnino pred kongresom Washington, 17. maja. Po štirih letih odlašanja so končno kongresni voditelji dovolili, da se glasuje o Townsend načrtu, glasom katerega bi vsaka oseba, ki doseže starost 60 let, dobivala $200.00 na mesec pokojnine in bi morala zapraviti vsak mesec omenjeno svoto. Z vso gotovostjo se pričakuje, da bo predlog poražen v kongresu, toda do glasovanja bo prišlo, da se končno do-žene, koliko prijateljev in koliko nasprotnikov ima dotični načrt v kongresu. Obenem pa želijo demokratski kongresmani s tem glasovanjem pokazati javnosti republikance v pravi luči. Republikanci so se v letu 1938 zelo potegovali za ta načrt, toda sedaj se pričakuje, da bodo volili proti njemu. Glasovalo se bo poimensko, tako da se bo vedelo za vsakega kongresmana, kaj misli o Townsend načrtu. Zločinski vandali V garažo župnišča sv. Bonifacija na W. 54th St. so včeraj zjutraj vlomili vandali, ki so močno poškodovali tfi avtomobile župnika in dveh kaplanov. Razbili so vse šipe in z nožmi odstrgali barvo na avtomobilih, polomili so zavore in povzročili še drugo škodo. Policija je mnenja, da so vandali povzročili ta čin iz same hudobije, ker so vsi prizadeti duhovniki j ako priljubljeni v župniji. Take divjaške izbruhe rodi divjaško in protiversko pisanje proti-katoliških listov, med katerimi se pri nas najbolj odlikuje "Prosveta," glasilo SNPJ. * Državna zbornica v Floridi je porazila Townsend pokojninski načrt z 28 proti osmim glasom. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Oblo ^ __________. Published dally except Sundays and Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pofitl, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta <3.50. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto (5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: •U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c A JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1800, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ««^83 No. 116, Thurs., May 18, 1939 66 I like America 99 Malo ljudem je bila dana prilika videti vse panoge življenja v Ameriki — karakterje v nižinskih kot zastopnike postave in pravice, tu rojene Amerikance kot iujezemske skupine. To prilko je imel v svojem življenju sodnik George Johnson. Kot zvezni prosekutor je svoječasno spravil pred sodni stol pravice zloglasnega Al Caponija in poslal tega vrhovnega poveljnika ameriških raketirjev v ječo. Radi svoje aktivnosti so Johnsonu večkrat zagrozili s smrtjo. Toda odgovoril je s tem, da je šel še bolj odločno na delo in končno so morali v smrt oni, ki so grozili s smrtjo, dočim je sodnik Johnson ena najbolj uglednih oseb v Ameriki. Sodnik Johnson je pred kratkim napisal mal članek, v katerem podaja vzroke, zakaj se mu je Amerika tako priljubila. Ker je članek zanimiv, ga prinaša na tem mestu prestavljenega v slovenščino: "Nahajam se štirideset letVroč od prijazne farme v državi Iowa, kjer sem preživel svoja mladinska leta. V velikem mestu, ki ga danes nazivi jem kot svoj dom, sem preživel dve vojni, več depresij in različne druge neugodnosti. Bil sem aktiven v javnem življenju. Seznanil sem se z najmanj dvajset različnimi plemenskimi skupinami. Bil sem na njih domovih, v njih cerkvah, pri njih društvih. Bil sem gost pri njih prireditvah. Kot članu naborne komisije tekom svetovne vojne mi je bilo mogoče opazovati mladino skoro sleherne narodnosti, ki se je udeležila vojne. Kot zvezni prosekutor sem bil odgovoren za spolnovanje prohibicije ob času, ko so gospodovali gangeži. Študiral sem metode zločincev, pri čemur sem treščil z vso silo v gangeže. Videl sem korupcijo, ki se je zajedala v javno življenje. Preganjal sem javne uradnike, ki so dobivali samo svojo plačo, toda so njih letni dohodki znašali najmanj 60-krat toliko. Davkoplačevalci so plačevali podesetkrat toliko za javna dela, kot so pa bila slednja vredna. "in kljub temu jaz ljubim Ameriko. Za vsakega lopova sem dobil v Ameriki 99 poštenjakov. Za vsakega zločinca v javnem uradu jih je po sto poštenih uradnikov. Ko sem potoval po tu jezemstvu, sem videl, kako ljudje tam živijo v nekakih kastah. Rojstvo daje nekaterim izredne pravice. Cele množice/ istih narodnosti lahko opazujem tudi v domačem mestu. Poznam njih običaje in včasih razumem celo njih govorico. Toda tujezemci izven Amerike so silno različni od onih v Ameriki. Amerika je nekaj naredila s temi ljudmi, ki so prišli k nam. Kaj je to, je težavno povedati v besedah, toda ljudje imajo pogum in živahnost, zavedajo se svoje možatosti, kakoršrije nisem opazil v njih domovinah. "Zločini in korupcija v Ameriki niso normalni, pač pa subnormalni. To je vzrok, da ustvarjajo novice. Sonce sije na ljudi, ki so zavrgli vefsko bigotstvo in plemenske predsodke, ki se zavedajo, da je bogastvo tekoče in ne dosti važno, in da se prava Amerika bolj zaveda, da ohrani1, pošteno, svobodno človeško družbo, kjer ljudje lahko živijo, delajo, mislijo kakor sami želijo, dokler ne posegajo v pravice drugih. Problem brezposelnosti nas sicer izzivlje, toda tudi ta problem bomo rešili. Toda ne s tem, da hujskamo en razred proti drugemu, rešitev pride potom naporov ameriške mladine, ki bo napadla ta problem v drugačni luči nove preizkušnje. Ta mladina se zaveda svoje vlade.katero proučujejo bolj kot kdaj prej. Debatira se o ekonomskih vprašanjih, družabni problemi so tudi na dnevni debati. 'Ko enkrat ta mladina resno stopi v življenje, bo to storila na podlagi izborne državljanske zavesti, finega poguma in polna odločnosti. "Pionirski duh je še vedno v srcih Amerikancev. Dočim so prvotni Amerikanei morali ustvariti vlado za sebe, pa mladina to vlado izpopolnjuje, da se prilagodi novim razmeram, kakor to zahtevajo novi časi. Amerika taka kot je ima še ogromno in svetlo bodočnost, ker ima pravo in pošteno podlago za rast. I like America." Taki, ki nekaj vedi), trdijo; da so tri možnosti vojne in sicer prvič vojna med Anglijo in Francijo na eni strani in med Nemčijo in Italijo na drugi. Druga možnost je ta, da bi šle na pomoč Angliji in Franciji tudi Jugoslavija, Grčija, Romunija, Turčija ter Poljska, Italija in Nemčija bi pa dobili za zaveznice še Madžarsko in Bolgarijo. Tretja možnost je pa ta, da bi se pridružili Franciji in Angliji tudi Zed. države in Rusija, medtem ko bi dobili Nemčija in Italija na svojo stran še Japonsko in špansko. * * * Kakor imamo zdaj vreme, bo treba naše letne čase spremeniti in sicer tako, da se bo pisalo: en mesec pomlad, en mesec poletje, en mesec jesen in devet mesecev zima. * * « Ko so Mussolinija vprašali, kaj misli o hrabrosti svojih vojakov, je samozavestno rekel: "Oh, moji vojaki se bodo v vojni hrabro borili, ker bodo imeli v srcu zavest, da. sem jaz za njimi!" Povedal pa ni, kako "daleč" za njimi da bo in kje bo stal skrit. * * m Oni dan je praznoval Charles Ely, bivši euelidski župan 51 letnico svojega rojstva. Nič manj kot 1,200 gostov se je udeležilo slavij a. To pomeni, da Charlie še ni pozabljen mož. Newburška društva, v nedeljo v vrste! Skupna društva fare sv. Lovrenca so zborovala zadnjo nedeljo v SND na 80. cesti. Navzoči zastopniki so razmotrivali v korist farnega podjetja in pa kako priti do zaželffenega cilja: naše nove cerkve. V ta namen se bo vršil ogromen piknik dne 27. avgusta pri Mr. Zornu na Bradley Rd. Pripravljalni odbor bo izdelal načrte in se bo pozneje,kaj več poročalo o tem. Rečem naj samo toliko, da se je sklenilo to soglasno. Tako zanimanje in va-dušenje je veliko, ker vsi hočemo novo cerkev. Danes leto bodo zvonili novi zvonovi iz visokih lin novega stolpa cerkve sv. Lovrenca. Ni hvadnik da ne! česar se Newburžani lotijo, vselej uspe. Watch us grow! Nadalje je prišlo vprašanje na dnevni red namreč, nedeljska slavnost; 21. maja. Nekaj časa je bila to nekak skrivnost, zdaj pa pride vse na dan. Torej v nedeljo vsi na plan, ves katoliški New-burg bo v paradi korakal z godbo na čelu ob desetih k slovesni sv. maši. Vse društvene zastave morajo takrat ven! V nedeljo obhajajo naš častiti g. župnik, Rt. Rev. kanonik J. J. Oman svoj praznik ali 60 letnico svojega rojstva. Zato iz Spoštovanja, do č. g. župnika so društva sklenila, da se korporati-vno udeležimo sv. maše ob desetih, ki jo bo daroval sam g. kanonik Oman* Vsa društva se zberejo pred SND na 80. cesti in 15 minut pred deseto odkorakamo v paradi v cerkev. Naprej koraka do 300 šolskih otrok, potem vsa dekleta v lepih uniformah od vseh vežfcalnih krožkov, potem vsa moška društva in f&ne za njimi, ali kakor bodo že maršali odločili. Po njih ukazih se bomo ravnali. Maršala Sta Louis Gliha in Joe Qlobokar. Torej v nedeljo stopimo vsi praznično oblečeni v vrste, da se izkažemo hvaležne svojemu župniku in s tem pokažemo tudi svojo edinost in skupnost. Sam Bog nebeški nas bo vesel, saj gre za čast božjo, nič drugega. Saj bomo šli k službi božji, k sv. daritvi, ki jo bo opravil naš dušni pastir, č. g. Oman za vse farane. Tcrej je naša dolžnost, da skupno vsi farani prisostvujemo pri tej daritvi, ki se bo darovala za nas. Dragi farani! Kakor še vselej, tako tudi v nedeljo pokažimo svojo katoliško zavest. Kako bo to lepo! Godba bo igrala in zvonovi bodo tako lepo zvonili, kakor je obljubil sam naš cerkovnik. Zvečer se pa vrši slavnostni pevski koncert v počast slavljen-cu. Nastopila bodo vsa newbur-ška pevska društva: Zvon, Slovenija in naši črički, katere g. Oman posebno ljubi in jih gmotno podpira. Petje se vrši pod spretnim vodstvom našega priljubljenega pesnika in pevovo-dje g. Ivana Zormana, ki je velik prijatelj našega slavljenca g. Omana. G. Zorman bo tudi vodil ves program v dvorani. Torej ste vsi prav prijazno vabljeni na ta koncert, ki se vrši v SND zvečer. Ne samo mi, ki smo njegovi in ki ga imamo vsi radi, tudi drugi bodo prihiteli na ta slavnostni koncert, ker Father Omana. spoštujejo vsi in je znan povsod. Njegova dobrohotna beseda in prijaznost si pridobi vsakega za prijatelja. Vsi farani Vas ljubimo in visoko cenimo. In mi vemo, da tudi Vi nas ljubite in nas cenite, saj smo mi farani sv. Lovrenca po Vaših zaslugah znani po širnih ameriških naselbinah kot najboljši farani. Zato smo vsi ponosni na Vas, na svojega župnika. Zato smo pa farani sklenili na seji Jadnjo nedeljo, da se Vam Kanonik Oman 60-letnik izkažemo hvaležne za Vaše delovanje in trud med nami farani. Zato želimo, da vsi skupno korakamo in tudi Vi, č. g. župnik Oman, stopite v vrsto, da skupno z Vašimi farani korakate v cerkev. Pri najsvetejši daritvi sv. maše, ki jo boste darovali, se bomo pa vsi priklonili Onemu, ki je za nas vse svoj težki križ nesel. Bogu smo hvaležni za vse, kar smo v teku Vašega delovanja med nami prejeli. V nedeljo bomo pa skupno Boga prosili zdravja za Vas in za nas in da nam bi ljubi Bog dal v teku leta dni sezidati novo cerkev, katero mi z Vami želimo postaviti. To je želja nas zastopnikov skupnih društev na zadnji seji. Anton Meljač, zapisnikar. --o--. | Šport v Euclidu Slovenski demokratski klub v Euelidui je ustanovil oddelek žogometnih igralcev. Slovenska mladina se odlikuje v vseh ozi-rih, samo priliko ji je treba dati, da se pokaže. Zato pa je treba dati mladini tudi sredstva, da pokaže v javnosti svojo zmožnost. V odbor za žogometni oddelek so bili imenovani: Charles Starman, Joseph Kusar, Joe Modic, John Sintic, in Cy Tabor. Opozarja /e slovenske trgovce, da pridejo v dotiko z enim ali drugim članom tega odbora, ker imajo nekaj jako koristnega za naše obrtnike. Klub priredi card party in ples v petek večer ob sedmih, to je na 19. maja, v Društvenem domu na Recher Ave. Preostanek te prireditve se bo porabil v svrho opreme za žogometni oddelek. Naša dolžnost je, da damo naši mladini pogum in pomoč, potem si bo znala pa sama naprej pomagati. Mogoče je, da imamo še kakega Al Milnerja v svoji sredi. To nam je mogoče pa le na ta način pronajti, da se jim da prilika, da pokažejo svojo zmožnost. Rojaki in'rojakinje, ako nam je kaj za podvig slovenskega naroda v tej deželi pokažimo, da smo zmožni, da se lahko primerjamo z drugimi skupinami. Naša dolžnost je, da delujemo naprej. po poti, katero so nam začrtali naši slovenski pionirji. Torej prošeni ste vsi, da pridete na ta card party in ples. Zabave bo dovolj za vsakega. Navzoč bo tudi naš znani senator g. Wm. Boyd, ki nam bo gotovo povedal marsikaj zanimivega. Matt F. Intihar. -o- V slovo narodu! Gospod Tone Grdina, predsednik Jug. kult. vrta, Cleveland, O. Dragi in spoštovani prijatelj ! Hvala, srčna hvala za Vaše pismo z dne 9. maja. Vaše besede so, gospod predsednik, besede iskrenega prijatelja, ki jih znam ceniti in ki mi bodo v na-daljnem življenju vedno ostale tople in mile. Istotako ne smem pozabiti, prisrčnih želja, ki jih goji do moje osebe vse članstvo Jugoslovanskega kulturnega vrta. Prosim Vas, zahvalite se jim v mojem imenu in pozdravite mi vse naj-gorkejše. Jaz hočem ohraniti vse v trajnem spominu. Prav vse! Dragi prijatelj! Slovo od Vas mi je težko. Vse, kar smo skupno delali, smo delali z božjo pomočjo. Vse je minljivo, toda dela, ki jih spremlja naša molitev, so večna. V tem znamenju korakajte naprej do končne zmage. Dragi prijatelj! Ostanite mi zdrav, ostanite mi trden v svoji veri do Boga, kateri naj Vas čuva pri vseh Vaših delih in potih. To so moje želje do Vas. Zbogom! Vaš iskreni prijatelj, Dr. Izidor Stojanovič, gen. konzul. Kakor se dobri otroci veselijo svojega očeta, ko dopolne starost 50 ali 60 let, tako se mi farani fare sv. Lovrenca veselimo, da so naš ljubljeni g. župnik, kanonik Oman dočakali starost 60 let. Kaj so g. Oman za nas Slovence, posebno še za farane sv. Lovrenca, vsi vemo. Vsi vemo, da so veliko dobrega storili za nas in za Slovence širom Amerike. Kaj hočemo mi, Vaši farani in prijatelji storiti za Vas? Molimo in prosimo vsevednega Boga, da Vas še dolgo let ohrani zdravega. Da bi še veliko neumrjočih duš pripeljali v nebeško domovino. Vas, dragi farani, pa prosi cerkveni odbor to: V nedeljo želimo, da vsi farani fare sv. Lovrenca izkažemo čast s tem, da se udeležimo sv. maše ob desetih. Cerkveni odbor želi, da se vsa društva korporativno udeleže sv. maše ob omenjenem času. Vsi moški, vse ženske, kateri se zavedate, da je v vaših srcih še čut vere in ljubezni do našega č. g. župnika, bodite gotovo ob 9:30 pred SND, da skupno odkorakamo v cerkev. Vsi vežbalni krožki fare sv. Lovrenca naj oblečejo svoje krasne uniforme in naj nastopijo. Društva se ni vabilo pismeno, ker cerkveni odbor pričakuje, da se bodo vsa društva odzvala in da bo prihitelo članstvo v velikem številu. P(o maši pa odkorakamo nazaj v dvorano. Zvečer pa bo prav lep program v dvorani. Zato tudi zvečer pridite v dvorano vsi farani in prijatelji g. kanonika. Ni se vas nadlegovalo po hišah in vam ponujalo vstopnice. Saj vemo, da boste radi prišli. Vam pa, č. g. kanonik Oman, cerkveni odbor čestita k Vaši 60 letnici. Bog naj Vas še nadalje čuva in varje vsega hudega. Kadar Vas pa božja poslanka odvede pred obličja božje, pa še v nebesih prosite za svoje ljubeče farane. Jos. Globokar, cerkveni odbornik. -o- Blagoslovitev bandera Cleveland (Newburg), O.— Lepo je bilo na 7. maja. Toplo spomladansko sonce je sijalo, ko so korakala naša dekleta od raznih podružnic Slovenske ženske zveze. Bile so kot cvetke v maje-r vem jutru, kakor pisani metuljčki na trati. Da, to so naši slovenski cvetovi. Srce mora zaigrati vsakemu ljubitelju mladine, ko stopajo zravnane in umerjenih korakov. Saj so pa imele tudi vzrok biti ponosne, ker so imele blagoslovitev svojega bandera. Kadar bodo v bodoče nastopale, ne bo treba ljudi spraševati odkod so in čigava so ta dekleta. Kadar boste stopale za tem ban-derom, glejte, da boste vselej delale čast sv. Lovrencu in slovenskemu narodu. Malo kritike pa je potreba nam starejšim, ker smo tako brezbrižni. Takrat, kadar mi kaj priredimo, bi radi, da bi se naša mladina udeležila. Kadar pa mladina kaj priredi, smo pa doma. Udeležba je bila taka, da jo lahko koklja brcne. Samo uradniki raznih društev, brez članov in članic. Udeležba od drugod bi bila skoro večja kot od domačih. Pokažite se ob drugi priliki. Pri-vežite mladino na domači krov! Tem potom so v imenu deklet in žena podružnice št. 15 SŽZ najiskreneje zahvaljujem vsem društvom, ki so poslala svoje zastopnike in zastopnice. Enako vsem vežbalnim krožkom od vseh podružnic SŽZ. Prepričane bb-dite, da berno znale upoštevati vašo naklonjenost. Zahvaljujemo se tudi botri in botrčku, stricu in teti, tovaršicam in malim deklicam, ki so nosile cvetlice. Najlepša zahvala Father Slapsa-ku, ki je tako izvrstno vodil pro- j gram. Zahvala tudi našim de- j kletom godbenicam, našim mar- šalom, našim kuharicam in stre-žajkam in vsem dekletom, ki so se zvečer udeležile plesa. Nekatere so prišle-od daleč in s seboj pripeljale tudi fante. Hvala vam, Barbertončani! Pozdrav! Anna Gliha. -o- Vesele in žalostne novice iz Girarda pa nase tuja zemlja, ostalim iskreno sožalje. Ravno danes, ko to pišeflU, imeli sejo pri podružnici št. j Slovenske moške zveze. Sk'enl li smo, da priredimo piknik skuP" no z žensko zvezo. To bo nieI prvi slučaj, da bosta moška ženska zveza imeli skupno Prl ditev. Radi piknika bonio Girard, O.—Največ dopisovalcev začne s pripombo glede dela. Pri nas moremo reči le to, da kdor ima delo, mora precej garati, da doseže, kar ima za narediti. če ne bo on, bo pa drugi, saj jih je veliko, ki bi radi delali. V tem času je vse nekako čudno za nas, ki smo prišli sem skoro pred Kr. rojstvom. Ko smo mi prišli v to novo deželo, je bito vse nekako bolj prijetno, kar se tiče dela. če pa pogledamo danes okrog sebe, bomo videli mlade fante, ki so sposobni za vsako delo, pa ga ne dobijo nikjer, če si pa malo bolj prileten, pa zopet ne dobiš dela. Ne vem, kakšne hočejo imeti. Menda hočejo samo take v starosti od 25 do 30 leta, torej bi človek delal samo pet let v svojem življenju. Prej si premlad, pozneje si pa prestar. Pa pustimo to, saj se ne izplača godrnjati, ker razmer mi ne bomo izpremenili. No, kljub vsem žalostnim razmeram na svetu ,pa si moramo vendar naprayiti tudi nekaj veselja, da nam čas hitreje mine. Zato so si naša dekleta od Gospodinjskega kluba izmislile, da napravijo plesno veselico na 20. maja, to je na soboto večer. Pravijo, da bo nekaj izvrstnega. Pa ne vem kaj bo, zato ne morem ne grajat ne hvalit naprej. Sicer je bilo pa vselej, kadar so kaj napravile, vse izvrstno. In tako bo gotovo tudi na 20. maja, ker se bedo hotele naše punce gotovo kar najboljše postaviti. Vabljeni ste pa vsi, Od blizu in daleč, na to veselico. Kateri ste za ples, boste imeli izvrstno godbo, saj poznate Umekovega Jožefa in njegov orkester. Kadar on začne, takrat gre ves svet naokrog. Kar se pa tiče jedače, bo pa stvar nekako takale. Kakor sem slišal ongavi ženski; ki sta se pogovarjali čez fenc, je pustil Jaka (saj ga poznate) našim ženskam celega srnjaka^ ko se je vračal tukaj skozi iz Pennsylvanije. Čudno se mi pa zdi, ker mi niso dale kožo ustrojit (srnjakovo ne Jakatovo). Naša Katty bo dala enega janca, Mrs. Gabrovšek enega purana in predsednica kluba pa eno četrt teleta. Če vse to skupaj seštejmo, bomo prepričani, da lačen ne bo noben. Razume se, da žeje tudi ne bomo trpeli v tej kontri, saj kar samo teče izpod pipe. Zato pa vsem skupaj zakličem: na veselo svidenje v, soboto v Girardu! Je sicer £e malo pozno, pa vse eno naj zadostuje, da omenim, kako je bilo pri Mr. in Mrs. Ju-vknčič. Imeli so kar tri bolnike naenkrat, dva v bolnišnici in staro mater pa doma. Pa ker je družina precej potrpežljiva, so prenesli vse to. Sin Raymond je bil na operaciji, sinu Johnu je roko odtrgalo za pestjo v usnjarni, mati Knaus, dekliško ime Neče-mer iz Gorice pri Krškem je pa umrla v lepi starosti 78 let. Zapušča dve hčeri in enega sina; ena hči je omožena J. Juvančič, druga pa J. Umek. Bodi ji lahka imel še sestanek. Kaj bodo pa 11 punce napravile, vam bom ze vedal. 7-a enkrat pravijo, & hočejo zelo postaviti. Naročil so mi in mi zatrucale, da povabiti Barbertončane in "-1 .j landčane, da jim bomo poka . kako deluje skupno moška ženska zveza. .j V Ameriški Domovini se"1 ' dopis od Miha Verčka. Prav Miha in še jih postrgaj. tako je pravilno napisal v kavec. Glasilo SNPJ naj P1^ korist članstva in za ^^^ SNPJ, ne pa za razdor med <•' ^ stvom. To jim je bilo tre o prej povedati. Saj SNPJ ^ ± la narodna, ne pa samo za 0 nike od vere. Glasilo SN" ,• JAVUV' drugega koristnega polja 0 ^ da bi pisalo v prid članstv ' ■ i vero pa venomer napadati le N pisati o opicah in stvareh, . . ... V spadajo jednote. še enkrat, v souotu »>-- ^ hitite k nam v Girard in p ^ je še na prijeten piknik, z£l bom pa še pozneje poroča^ Zapisnikar podruž. št. ki"6 v glasilo naše najv soboto večer f IZ D0M0VIKE - k g^ -V Ljubljani je umrla fc ^ Borštnefc Pavla Raktelj roj proga polkovnika v pok0^'^) —V Podlipi pri Raki ^ je v visoki starosti mim° -^i spodu zaspal ugledni mojster g. Franc Golob, p šega finančnega inšpekt Fr. Goloba v Ljubljani, ^je —V ljubljanskem Leo»lS umrl po daljšem bolehanju^Jp žef Šolar, župnik v Ž aim-kojnik se je rodil 12. ma^^e-v Kropi in bil v mašnika P Glc 'Po, mi U »Od I'm H k ^i. ta da S 'tijai .t kol M< "lesj V hi ''tisi 'Pa fobi »a i >oh ' d le kru "H % Hi 'm !?p< čen 25. julija 1895. p-- v Leskovcu, v je služboval tanju, v št. Jerneju in vem in 19 let v žalni. —V Ljubljani je umrl V ,tr<" $ gen Križal, višji poštni ko"^ j V Gradišč11 isp*1 , stne*11 Gospodu zasP^pir L; v pokoju. -je mirno v Ana Ižanc, vdova po meS] licijskem vodju. ^f —Na Gomilskem je spa Karolina Zoter roj. |jj heim, vdova šolskega upr* James odvetnik Chica9a> 1, Michael iz od governerja im^10 eSto zveznega' senatorja■ umrlega senatorja ^ ^ Slattery ima enajst ot^ Pošteni nasveti re5x Gledati težkim problemom v obraz, P ^ bcdotncEt za svojce, je fundamentalna ofcrb 111 ^ jc družine. Mncgo naših prijateljev in sosedov cbrnilc do nas po nasvete. Ako je kako VP obrn glede pogrebne postrežbe, se brez skrbi lahko ^ ^ dc nas. Z veseljem vam bomo raztolmafiili drebnosti. LOUIS FERF0LIA SLOVENSKIPOGREBNIK 3515 E. 81st St. MIclii{fan —Dnevna in nočna postrežba- s Nd, bi "t PO; *nil !*« jivi "es > Pi S ? % Si: Jilj li. iZ V li > 4? fed % K s h i % > t f v V % % m % b of % Naprodaj pohištvo skofo novo; proda se tudi invalidni stol na kolesih, nov, se proda ali da v najem. Iiiše več drugega pohištva je naprodaj, posamezne kose ali skupaj. Vprašajte po peti uri zvečer na 6523 Bonna Ave. (117) URADNE URE Uradne ure uredništva m- uprave "Ameriške Domovine" so sledeče: v pon-deljkih, torkih, četrtkih in petkih: od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Ob sredah : od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Ob sobotah : od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Gl°boko sem si oddahnil. Se-a sem le počasi smel iti po P' sicer bi bil požrl kri, ki nabirala v ustih. Od- sem usta in pustil, da mi ^ekala. Tudi iz rane pod J^tno kostjo mi je v cur-' kkla kri. sem, da si poiščem po-seboj sem čul jezni niski vzklik in v tistem sem dobil udaree po gla-1 sem se nezavesten zgru- iii, Za .,v' ,t!Jah 'iti 0 sem se spet zavedel, je Ze pozno na večer. Ves Sem ležal v nezavesti. , NPrvo mi je bilo kakor v Zdelo se mi je, da Padel v globoki žleb mlin-t,a kolesa. Mlin je stal, ker 0l° ni sukalo. Sukati pa s» ^»glo, ker sem tičal med ''e8ieiri jn žlebovimi stena-' ^0(la je šumela po žlebu .^dala na kolo in po men:, me je na kolo, ko-v mene, vse huje in vse ,e' mislil sem, da me bo 'ot)ilo. Vsi udje so me boie-^jbolj pa glava in rama. i°'agoma pa sem se zave-' ne sanjam, da pa tu-bedim. Ni voda šumela .^^mela, le v moji glavi je ■ od udarca, ki me je ;f'Cl1 na tla. In bolečin v rani povzročilo mlinsko .kile so posledica udarca, . ga je zadal Winnetou. j111' je še vedno lila iz ust ^Pod čeljusti. Čul sem stra-^Srinenje in hropenje, pa F1 Vedel odkod prihaja. In jS'e sem se zbudil. Jaz '1 tisti, ki je hropel. ;iile -M % ,fh Prvo, kar sem čul, ko sem čolnoma zavedel, je bil ;0V glas: jtft se je! Hvala .Bogu, 7 se je!" Tudi jaz sem videl!" .Žul praviti Dick Stoneta. },lejte, oči je odprl! Živi je vzkliknil Parke::. * sern oči odprl. kar sem videl, je bilo sil- °stn0. i^"' smo še vedno na bojišču. tr)|j vajset ognjev je gorelo na- *ned njimi je stalo, sedelo «Ulo krog pet sto Apačev. so bili ranjeni. V dveh vr-L s° ležali številni mrtvi. V ^Vrsti so ležali Apači, v dru-! Apači so izgubili enaj-jj 'owe pa trideset ljudi. | nas so ležali ujeti Kiowe, °go zvezani. Nobeden ni L^ndi Tangua je bil med Le v kratkih, pretrganih, počasnih stavkih sem s trudom govoril in tako rahlo, da me je še Sam komaj razumel. "Inču čuna — boril — Winnetou prišel — usta prebodel — udarec na glavo — ne vem^ kdo." Druge besede so se mi zadušile v krvi. Ležal sem v mlaki krvi. "Vsi vragi —! Kdo bi si bil mislil! Saj bi se bili radi vdali, pa Apači nas voboe niso poslušali. Zato smo se skrili tamle v grmovje. Počakali bi bili, da bi se bila Apačem jeza polegla, če se ne motim. "Mislili smo, da se bo-dete tudi vi skrili in smo vas iskali po grmovju. In ko vas nismo našli, sem zlezel na rob grmovja, da pogledam, kje da tičite. In kar prestrašil sem se. Zunaj na preriji je stala gruča Apačev, tulili so in žalovali. Na tleh pa sta ležala Inču čuna in Winnetou kakor mrtva. Poleg pa vi, tudi čisto krvavi in kakor mrtvi. In tako sem se prestrašil, da sem koj šel in poklical tamle Will Parker j a in tegale Stoneta Stekli smo k vam, da vidimo, ali ste še živi. Seveda so nas koj prijeli. Kranjska gora in njena okolica % iff^nž^njerja in zemljemer-lis W . m videl. Apači so jih po-l>j, ker so se branili. " nag je nekdo ležal, pove-klopčič. Rattler je bil. % W v0' 'talc0 P°vezali> da bi 1 Stokal je/da se mi je t svoji propalosti smilil. "westmani" so bili vsi ' "Pači so jih koj po prvem u posfelili. Njega pa so ujeli, ker je Kleki petro danili so ga še za hujše fhJ. i mene so zvezali na rokah iiij^h, prav tako tudi Parker-'v toneta. Ležala s1?a na mo- ^ atli. Na moji levici je sedel ■ Hawkens. Desnico so mu na hrbet, levico pa so mu v 1 prosto, da mi je lahko si, Tako sem pozneje zve- "li !*v ^ H A rt rt IMA rt n /.1 ■ 1 M X •.»•/'<« i 4 n A V^ 1 U 1~V 1 T neki prišlo, da so vas jj^«J7oriti sem'mu hotel, pa ||§ ^ogsl. Usta so bila polna \!fl .iezik mi je zatekel. uj'!.ši"mte!" mi js dejal. fC,;iunil sem hi spet poskusil iPa le nekaj nerazum-besed sem spravil iz ust, ' 3ih je spet zalila kri. Iz-vi me je silno oslabila. tu- ljenje sem jezdil po izšušenih pu ščavah, cele mesece sem plava po brezkončnih morjih Mrzlica me je tresla in dolgo dolgo sem se boril s smrtjo. Vča si se mi je zdelo, da čujem Sa mov glas kakor iz silne daljave včasi sem videl pred seboj dvoje temnih, žametnih oči. Bile so Winnetouove oči. (Dalje prihodnjič.) rami na svet. "Borovec" pa s sekiro. To ne velja več. Dobrotlji-va priroda je tudi drugim krajem podarila pogoje in podlago za razvoj tujskoprometnih postojank, letovišč, zimovišč, klimatskih okrevališč. Kar daje priro-dk, mora človek dopolniti in v svojo korist v borbi za obstanek izrabiti. Tujski promet je resnično vir novih dohodkov, ki so potrebni. Vzgled, kako je treba ta zaklad odkriti in dvigniti ter za-mašene vire odpreti, daje Kranjska gora in okolica, ki ju je ona odprla tujskemu prometu. -o-- IZ PRIMORJA —Dve šibi s Krasa. Na Krasu je -letos nenavadno hitro zmanjkalo vode in je nastopila že zdaj, čeprav je še tako zgodaj, prava suša. Zadnje dni se je sicer obrnilo na dež, vendar se zdi, da je bilo naše upanje zaman. V Vodicah niti najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi kdaj že v tako zgodnjem času nastopila takšna suša. Vode v tamkajšnjem vodo- Predse cinik Zed.-drž,av spodaj desno, uradno oparjd - ne icyorško razstavo. -Več kot pol odprtije. ' \ j ' '.J iJ. .'V* Grammar School Special Boys7 Graduation Suits MADE TO MEASURE Hf^ffO BRAZIS BROS. CLOTHES 6905 Superior Ave. S122 St. Clair Ave. 404 E. 156th St. Frank Rich in Frank Klun E. 61ST ST. GARAGE Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točno ln dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEumore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV MALI OGLASI V najem se da pet sob, kopališče in klet. Vprašajte na 1191 E. 61st St. Delo dobi dekle za splošna hišna opravila. Ima tudi stanovanje v hiši. Nič pranja. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (118) kov in da bo odpravil davke glede katerih se državljani najbolj pritožujejo. "In kongres bo to naredil," je dejal senator Harrison, "če je to predsedniku po volji ali ne." Predsednik Roosevelt se je izjavil, da se bo boril proti vsakemu znižanju davkov. -o- Roosevelta skrbijo dolarji, ki ne nosijo profita Washington, 17. maja. Predsednik Roosevelt je poslal senatorju O'Mahon'eyu, ki je načelnik senatnega monopolskega odseka, pismo, v katerem prosi dotični odsek, da preišče, zakaj se danes ameriški dolarji ne investirajo za privatni profit, kar bi povzročilo, da bi se dobilo več dela za brezposelne ljudi. "Ljudje hranijo danes denar," je pisal predsednik, "in ti prihranki nikomur ne koristijo. Ako bi se dotični denar investiral v podjetja, bi bilo milijonom pomagano," pravi predsednik. Mi brusimo nože, britve, škarje, žage in vse enako orodje. Točno delo in zmerne cene. Se priporočamo. John Mostečnik 6523 St. Clair Ave. (117) Sovjetski poslanik za An glijo, Ivan Majski. milijona ljudi se je udeležilo Najboljši prijatelj žeje Karkoli delate, kjerkoli ste, bodite posveženi z živahno kipečo Coca-Cola, ki se prodaja ledeno-mrz-la v steklenicah kjerkoli. CLEVELAND COCA-COEA BOTTLING COMPANY PRospect 0333 V državi Wisconsin so obhajali obletnico ustanovitve sir ar s ke industrije . Soprogi podpredsednika Zed. držav, Mrs. Gamer, ki je na, levi strani, so poklonili soho njenega moža, vlito iz sira, težko 70 funtov. Posebno znižane cene na 1937 in 1938 modelih Vprašajte za podrobnosti na 1939 Frigidaire. g 104 gt. Clair Ave —Odgovarjala mi boš, za-. kaj si nagovarjala ljudi na umor. —Zato, ker te sovražim! — odvrne Šauri. —A zakaj me sovražiš? — vpraša on. — Toda zakaj vprašujem, — nadaljuje on prezirljivo, — vem, da mi ne boš nikdar oprostila, da vladam sedaj nad našim plemenom. —Povem ti, postala boš pametna ali pa boš umrla! —Ne bojim se smrti, — odvrne starka in se udari z roko po prsih. — Pravim ti, ta žena ni sigurna za svoje življenje, dokler se bo nahajala med nami. —Ti vidiš, da sem odkritosrčna in da se ne borim iz zasede. Stojim pred teboj kot tvoja odkrita sovražnica. —Zvežite jo! — zagrmi Voj-trigo. Bil je navajen, da so izvršili njegovi ljudje zapovedi brez vprašanja in hitro, — zato se je začudil, da' se ni nihče zganil, da izvrši njegov ukaz. —Kaj pomeni to? — vpraša on. — Ali nisem več vaš poglavar? Ali ne vladam več nad vami, — ali sem bil tako slab vodja, da me hočete sedaj kaznovati? —Ne, tega nočemo, — reče nek bradat.Kirgiz, — toda Šauri je naša svečenica, ako ji storimo kaj žalega, nas bodo kaznovali bogovi. —Ukazujem vam, da izvršite mojo zapoved, — a kdor se bo protivil, tega bom ubil s svojo sekiro. —Zvežite Šauri! Te besede je spregovoril svojim najstarejšim ljudem, a ti si sedaj niso upali upirati se poglavarjevemu ukazu. Takoj je bila starka zvezana, a Vojtrigo ukaže,.da jo odvedejo v neki šotor in da jo dobro čuvajo. —Ako vam pobegne, bo moja jeza strašna. —.Opozarjam vas še enkrat, do sedaj sem vam bil zvest prijatelj in tovariš, toda ako nočete drugače, bodete čutili mojo roko. —In še nekaj: —Ta žena se nahaja pod mojo zaščito, kdor žali njo, žali mene. On potegne Sonjo k sebi in jo odvede v njen šotor. Tukaj omahne ona izmučena na posteljo. —Uboga, nesrečna žena, — reče Vojtrigo, — kaj si morala pretrpeti, ko ni bilo mene tukaj! Biti je morala božja volja, da sem pomislil sredi noči na to, da se nahajaš morda v nevarnosti. Takoj sem prekinil lov ter se vrnil in kakor vidim ravno v pravem trenutku. —Oh, Sonja, odpusti nesrečnežem, kar so ti storili, — ne dolži mene. Ona mu poda roko, toda on je ne prime, temveč poklekne in poljubi "rob njene obleke. —Ne kleči pred mano, Vojtrigo, — reče ona, — vstani, zahvaliti se ti moram, da si mi rešil življenje. —Za sedaj sem rešena, toda nisem tako neumna, da bi mislila, da sem sedaj popolnoma varna. Tvoje pleme me ne bo nehalo sovražiti in me preganjati. Vojtrigo "je hotel odgovoriti, oči mu vzplamtijo, hotel je reči, da ji ne smejo storiti nje- govi ljudje ničesar žalega, toda ona ga prosi, naj jo mirno posluša. —Vojtrigo, — reče ona, — najboljše bo, da se podam na pot. Ni bilo dobro, da si me sprejel v svoje taborišče, ker vidim, da prinašam nesrečo in pogub. Nočem oslabiti tvojega položaja. Vojtrigo, nočem ti vzeti ljubezni tvojih ljudi. Zato je najboljše, da odidem od tukaj. —Ne vem še sicer, kam naj grem, nikjer nimam doma, — toda vendar me pusti, ker bi ti sicer prinesla nesrečo. —Ne smeš oditi od tukaj, — vzklikne on, — tukaj si varna. Ce odideš, ti bo grozila smrt in poguba. —Vem, da te preganjajo, golobica. Vulkov mi je vse povedal. Toda tukaj v altajskem gorovju te ne bo nihče iskal. —A če bi te tudi našli, naj samo pridejo, znal te bom braniti. —Mar naj bom vzrok vojne? — vzklikne Sonja. — Ne, Šauri ima prav, petrograjski car je mogočen, njemu je treba samo iztegniti svojo roko, ako vas hoče uničiti. — A to / bo gotovo storil, ako zve, da sem tukaj. —Car v. Petrogradu te torej sovraži? — reče Vojtrigo začudeno. —On me sovraži ter me preganja. —In če bi bil tudi najmočnejši car tvoj sovražnik, — vzklikne Vojtrigo, in razširi svoji roki, — čutim, da sem dovolj močan, da te branim in da žrtvujem za te svoje življenje. —Oh, ne odhajaj od mene, golobica, lepa cvetka, ostani pri meni, naj sedaj povem, kar mislim, jaz te ljubim. On se vrže pred njo na kolena, dvigne svoji roki ter jo začne zaklinjati. —Sedaj si slišala, — reče on, — sedaj mi izreči mojo usodo. —Povej mi, ali me moreš ljubiti, ali pa me odbijaš. Povej mi, ali se ti zdi moje priznanje smešno, ker potem ne morem več živeti. Brez tebe mi je ves svet pust in prazen. On zadrhti ter ji poljubi noge, predno mu je mogla Sonja to preprečiti. Oči se ji zasolzijo. —Vstani, Vojtrigo, poslušaj me. —Prosim te, ostani popolnoma miren, tudi potem, ako ti bodo zadale moje besede bolečine. —Vojtrigo, najboljši dokaz, da nisem hudobna, je to, da sem si pridobila tvoje ljubezni. Tvoje srce je dobro in gotovo se ne bi nikdar zaljubil v slabo ženo. Kirgiški poglavar tiho za-tarna. —Ne 'moreš me ljubiti? - — vpraša on z drhtečim glasom. • Oh, razumem, ti me preziraš. —Živela si v velikem svetu, Sonja, v svetu, kjer ne vedo ničesar o nas ubogih Kirgizih. Jaz sem priprost in neotesan, vojak sem, ki zna metati kopje, toda ki ne more govoriti tako lepo kot izobraženi ljudje. —Ko bi bilo moje srce svobodno, Vojtrigo, bi te ljubila. Toda zapomni si, v meni ni več ljubezni, — kar sem imela, sem darovala nevrednežu. Kirgiz jo začudeno pogleda. Ni razumel njenih besed. —Kakor si malo preje govoril, ko si klečal pred menoj, — nadaljuje Sonja Palen, — tako je nekoč govoril nek mogočen človek. Prosil je za mojo ljubezen, prepričeval me je, da ne more živeti brez mene. —Zaupala sem mu, bila sem tedaj mlada deklica, verjela sem moški zvestobi. Postala sem njegova žena, četudi naju ni poročil duhovnik. —Ta človek me je prevaral, — Vojtrigo, podpisal je moje pregnanstvo v Sibirijo, podpisal je lastnoročno, — a sedaj '— sedaj boš razumel, da ni moža, ki bi mu še mogla verjeti. —'Moje srce noče slišati ničesar več o ljubezni, postalo je trdo, do njega ne more prodreti nobena nežna beseda. Kirgiz povesi glavo. —Razumem, — reče on, — sedaj vem, kakšna usoda me čaka. Ljubil sem te, sladka bela golobica, — mojega srca se ne bo nikdar več dotaknila boginja ljubezni. —Vidim, da ne morem sedaj več ostati tukaj, — reče Sonja in mu položi svojo roko na ramo. —- Ne smem kaliti tvojega duševnega miru, moram oditi. —Oditi? Kam? —Poskušala bom priti v Pe-trograd, — odvrne ona. — Od tam ni daleč do hiše mojega očeta, morda se mi posreči, da ga ganem in da me ne odbije od svojega praga. Vojtrigo si zakrije oči z roko, — pogumni vojak, neustrašni borilec je plakal. —Ako nočeš drugače, — reče on, — naj bo, kakor želiš. Sam te bom odvedel v Petro-grad, da bom vedel, da si sigurno prispela. —Sedaj ne morem na pot, čakati moram do mlaja, a nato ne bova več odlašala. —Oprosti, gospodarica, da sem si drznil svoje oči za teboj in ti govoriti o ljubezni, — oprosti! Sonja mu poda obe roki, on jih zadrži dolgo v svojih, a nato odide hitro iz šotora. Sonja je stala še dolgo ob vhodu in gledala na vrhove al-tajskih gor, ki so se bleščali v mesečini. Onkraj onega gorovja je ležal svet, ki ji je prizadel do sedaj toliko razočaranja, — a vendar je hrepenela po njem, ker je tam živel njen sin, njen Vladimir. —Vladimir, — zašepeče ona. — Vladimir, iskala te bom, dokler te ne najdem, ti otrok moje ljubezni, nato — nato bom zatisnila svoje oči za večni počitek. Sestanek Zaslužek grbave Petrovne se je izredno dvignil. Dnevno je bil skupiček večji, dnevno je prihajalo več kupcev, toda u-boga Petrovna je bila vsak dan bolj žalostna. Izpolnila se ji je sicer želja njenega življenja, da je postala lastnica svoje trgovine, toda to je ni več zadovoljevalo. Ko je preje stanovala v svojem malem stanovanju v kleti, se je počutila srečnejšo. K njej so prihajale odlične dame, skoro ves dan ,so stale kočije pred njenimi vrati in blagajna se je polnila, — toda denar ni pomenil Petrovni vse. —Kaj je sreča? — je navadno govorila. — Denar nikakor ne. Bilo je že 14 dni, odkar je stanovala pri njej njena sestra Leonija. Prejšnja sobarica. lepe Fedore Bojanovske se je vrnila srečno v Petro-grad jn sestra jo je veselo sprejela. —Sedaj boš ostala pri meni, — ji je rekla Petrovna, — sedaj se ne bova več ločili. Dovolj imam za naju dve, bila bi srečna, če bi bila vedno pri meni. Tako ni Leonija več iskala službe, temveč je ostala pri Petrovni. Njena pomoč je prišla Petrovni prav, tem bolj, ker je imela razen trgovine še druge dolžnosti. Pri njej je stanovala Boja-novskega mati. Stara gospa je v zadnjih mesecih zelo oslabela. Ni bila samo starost ki je zlomila njeno telo, v glavnem jo je potrla bolečina radi nesrečnega sina, ki ždi v Sibiriji. Nikdar ni govorila o tem, svojo žalost je skrivala v svojih prsih, a vendar se ji je lahko čitalo na čelu, kako ji je. Kadar je bila sama, se je razgovarjala sama s seboj, pripovedovala si je vse, kar se je dogodilo v zadnjih letih, a ta navidezni razgovor z njenim sinom je tplažil ubogo starko. Starkino zdravje je postajalo od dne do dne slabše. Petrovna pokliče zdravnika. On preišče bolnico in zmaje z glavo. —Ne morem ustanoviti no- bene bolezni, — reče on, — toda vsak dan postaja slabša, — to počasno umiranje bi mogla preprečiti samo neka velika radost. Ta zdravnik je bil naš znanec — doktor Levinski. Petrovna se je obrnila na njega čisto slučajno, a od takrat je prihajal vsak dan v njeno hišo. —Mnogo se je bavil z gospo Bojanovsko, staro svojo prijateljico, z veliko požrtvovalnostjo in svojo umetnostjo se i p mu je posrečilo, da jo J ^ On je sicer vedel, kako di Leonija, da je nekaj, K]a( jo moglo popolnoma Pon^ ti, treba bi bilo samo PoV L da je njen sin živ, — zala ju je prisega. ^ Tudi Petrovna ni stfel voriti. —Bojanovski mora ti, — reče zdravnik, nenadni prihod mora na njo. Ce bi ji rekU-živ in da se nahaja v bližini, nam tega ne bi Tllladi ljudje zamudijo prilike za podjetski in družabni napredek brez telefona doma. Tako malo stane imeti ga v hiši. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. KDO POTUJE TO LETO V STARI KRAJ? Razne vesti in novice, ki jih čitamo v časopisih nam en dan poročajo, da bo vojna, drugi dan, da je ne bo. Radi takih negotovih sporočil se je onim, ki imajo namen to leto obiskati staro domovino, zelo težko odločiti za potovanje, že je potreba nekaj "korajže" za tako odločitev. Ker pa sploh ni vzrokov za vojno in ker se vedno deluje na to, se obdrži mir v Evropi, pač menda ni potrebno, da bi strah pred evropsko vojno zadržal katerega od potovanja y stari kraj. Vsi oni, ki imajo dovolj "korajže," da potujejo v stari kraj, so vabljeni, da se pridružijo izletu ki se vrši na največjem in najhitrejšem parniku francoske linije NORMANDIE na 14. junija. Potnike tega izleta bo spremljal in vodil od Clevelanda do Ljubljane AUGUST KOL-LANDER, ki ima že 20 letne izkušnje v odpremlje-nju potnikov, on bo gledal za udobnost svojih potnikov. Drugi izlet pa se vrši dne 6. julija na parniku ILE DE FRANCE in potnike tega izleta bo KOL-LANDER pričakal v Havre in jih spremljal od tam preko Pariza v Ljubljano. Znano je, da Kol-lander najbolje skrbi za svoje potnike in radi tega se njegove tvrdke tudi rojaki najraje poslužujejo. Za 14. junija je že sedaj priglašenih okrog 15 potnikov. Priglasite se še vil Ker je čas kratek, je potrebno, da se čim prej prijavite pri'- AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slov. Nar. Domu Cleveland, O. Do JUGOSLAVIJE v 7 d«eh NA SVETOVNO NAJHITREJŠEM PARNIKU QUEEN MARY iz New Yorka 24. maja VIA CHERBOURG IN PARIZ ,w Izvrstna postrežba se da tudi na popularnem ekspresnem V*T . AQUITANIA iz New YorKa 31. maja in 14. junij^ UDOBNE AKOMODACIJE, IN POSTREŽBA____^ Posebni izlet v Jugoslavijo P0(J p0'1 rt 1" viteljstvom Jugoslovanskega «nW tetnega kluba iz Cleveland-1 AQUITANIA 28. junija j YV" Zadnjih 17 let je imela Cunara t3. Star več potnikov kot katera drug ^ Vprašajte za knjižice, ki opisuje^ nosti 3. razreda na Queen Mary 1 važe taniji; tudi knjižice "Kako dob'1 sorodnike iz Evrope." ^ Za polne informacije se obrnil Mihaljevich Bros 6031 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO ^ CUNARD NAZNANILO IN ZAHVALA žal"5 Tužnega srca naznanjamo sorodnikom in prijateljem ^^gi no vest, da je Bo311 udaria, po prejemu tolažil sv. vere, p® p in mučni bolezni za vedno preminila naša nad vse do» ljubljena soproga, mati in stara mati Josephine Fink ROJENA GODEC Blaga pokojna je bila rojena 27. januarja 1880 v Lazih. ^ Krka. Preminila je 11. marca 1939 ob 12:45 popoldne t« sv. pekopana iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cers ook°P' Lovrenca ter položena k večnemu počitku na Calvary Pc šče 14. marca dopoldne. a sf- Blaga pokojnica je bila članica društva sv. Ane, drU »t 15 Rešnjega Telesa, društva Mir št. 10 SDZ in podružnice® ^ SŽZ. Poleg žalujočega soproga, treh sinov in sedem hče pušča tudi več vnukov in vnukinj. Pokojna zapušča tu jU p" sestri, Thereso Glavič in Antonijo čerček, v starem dve,sestri, Marijo Globokar in Angelo Godec ter brata Le v UVClOCOW 1, lVitti. 1JV> VJlUUUttUl "i Gcaec in več drugih sorodnikov. obi^,; Tem potom se hočemo zahvaliti Father Bazniku za ou času bolezni pokojne. Najlepša hvala g. kanoniku °"iajjv819 opravljene molitve v hiši in na spremstvo na pokopališče- ^ vsem trem čč. gg. pri fari sv. " : .-.ca za opravljeno zaa na dan pogreba. Najlepša hvala čč. sestram reda sv. D°> jn Nadalje se zahvalimo vsam, ki so prišli ranjko kr^ p molit za pokoj njene duše. Hvala nosilkam krste in so nam stali na strani v tem žalostnem času. Najlepša sestri Theresi Glavič za pomoč v teh žalostnih dnevih. ^jtf Prisrčna hvala darovalcem za sv. maše in sicer: £ gr9j, Frank Glavič; Mr. in Mrs. John Čerček, Mr. in Mrs. Fran* družini Louis Hočevar, družini Joe Plute, 'Mr. in Mrs. dač, Mi', in Mrs. Louis Curk, Mr. in Mrs. Joseph Glavic, j, Zupančič in Marinčič, Richman Bros., dr. sv. Ane, podruz. SŽZ, Imfilda Fink, Louis Fink in družina iz Ely, Minn., » Mrs. William podia,'Mrs. Rose Fink in družina, Mr. inJose^ Joseph Cook, Mrs. Lekan, Mi-, in Mrs. Joseph Mestnik, £ Globokar, Mrs. Lipnos, Mrs. Breznikar, Mrs. Frances Kmet' ^ Zabukovic, Mr. in Mrs. Frank Perko, Mrs. Fortuna, Mr- gs-Perko, Mrs. Josephine Ferenetic, Mr. in Mrs. Opaskar, ^^eP" dar, Mrs. Mary Barle, Mrs. Mary Marinčič, Mr. in Mrs. Fcrtuna, Mr. Anton Miklaučič, Mr. in Mrs. Susteršič, Mr. " j^jrs-Anten Iiabjan, Kuhel Family, Mrs. Ivana Cvelbar, Mr- 1" J0nfl Anton Zeleznik, Frank Skufca, Joseph Zajc, Mr. in Mrs- nK Taucher, Frank Habjan, Mr. in Mrs. Frank Magdalence. Skufca, Mrs. Prances Lukac, Mr. in Mrs. Frank PlaninseK. Frank Chesnik iz Randall. Mr. Joseph Bubnic, Mrs. hesV^s. & in Mrs. Adler, Mrs. Barbara Polak, Ann Polak, Mr. in ^ Major, Russo Family, Nakoff Family, Magdalence Girls,dr sv' beth in Emma Kuznik, Albina Kodek in Julia Bartol, Rešnjega Telesa in Kuhel Family. ,erett^ Prisrčna hvala tudi darovalcem za krasno cvetje: B°wi jo1,ii SŽZ št. 15, Mrs. Frank Glavič in družina, Mr. in M1'*- .Tge Cercek, Louis in Joseph Bradač, George Bayer Sr. in Bayer Jr., Spears Jr. in Sr., Mrs. Josephine Hočevar, Mrs- sti. Piute, Mr. Anton Fink, Mr. Louis Fink, Mrs. Angela Mrs. Emma Marley, Mrs. Matilda Cook, Frank Fink in A Fink, Hočevar vnuki in vnukinje, Plute vnuki in vnukinje, icn in Joe Pestone. . Hvala tudi pogrebnemu zavodu Ferfolia za tako kras« jen sprevod. str^ Draga in ljubljena soproga ter dobra in blaga mati. {ne srca klečimo na Tvojem grobu. Spomin nam uhaja na apol' dneve ob Tvoji strani — ni jih več. Žalost in tuga sta nili naša srca. solza za solzo drči na Tvoj sveži grob. pa žimo se, da S3 snidemo nad zvezdami. Žalujoči ostali: Anton Fink, soprog # v Josephine Hočevar, Sr. Joseph Marie reda Sv. Domin«P, Adrian, Mich., Rose Plute, Angela Pokash, Emma. Mt>ri " Matilda Cook in Imelda Fink, hčere Anton, Louis in Frank, sinovi Cleveland, Ohio, 18. maja 1939.