PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 105 (13.043) Trst, četrtek, 12. maja 1988 Parlament v Varšavi po živahni razpravi skoraj soglasno sprejel poseben zakon Izredna pooblastila poljski vladi za izvajanje gospodarske reforme Iz dokončnega besedila zakona izpuščena določila o ukinitvi pravice do stavke Protest v Gdansku moralna zmaga delavcev - Opozorilo Lecha Walese poljskim oblastem VARŠAVA Pbljski parlament je s Posebnim zakonom včeraj vladi dodelil izredna pooblastila za izvajanje gospodarske reforme. Zakon je parlament sprejel skoraj soglasno, saj proti sprejetju ni glasoval nihče, vzdržala Pa sta se le dva parlamentarca. Zahtevo po izrednih pooblastilih je predsednik poljskega ministrskega sveta 2bigniew Messner opravičil s tem, da je le na tak način mogoče premagati številne nasprotnike gospodarske reforme. Zakon bo veljal do konca leta, vlada Pa ima na razpolago številne mehanizme, s katerimi lahko takoj poseže na gospodarskem področju. Med drugim so pričakovali tudi zamrznitev cen in Plač, vendar je Messner izjavil, da se za zdaj ne namerava poslužiti tega ukrepa, ki bi lahko imel negativne posledice na proizvodnjo in trg. Vlada pa bo imela odslej tudi pravico, da neposredno odloča o prestrukturaciji proizvodnje v posameznih podjetjih, o stečajih in tudi o zmanjšanju števila zaposlenih. V pristojnosti vlade pa sta Prav tako imenovanje in odpust direk-torjev podjetij. V prvotnem besedilu zakonskega Predloga je bila predvidena tudi mož-n°st, da vlada odvzame delavcem pra- vico do stavke. Toda zadnje stavke in zasedbe tovarn v Novi Huti, Gdansku in deloma tudi v Varšavi so vplivale na to, da se je vlada odrekla tej možnosti, odrekla pa se je tudi predvidenemu enkratnemu davčnemu odtegljaju, ki naj bi ga plačali Poljaki z najvišjimi dohodki. Dan po končani stavki v ladjedelnici Lenin v Gdansku pa je Lech Walesa na priložnostni tiskovni konferenci izjavil, da so zadnji dogodki na Poljskem pomenili največji opomin oblastem od oklica vojnega stanja decembra 1981 do danes. Zasedbo ladjedelnice Lenin je ocenil kot moralno zmago delavcev, pa čepijav oblasti niso izpolnile nobene od njihovih zahtev. Delavci se po njegovih besedah tokrat niso borili za povečanje plač, temveč so predvsem zahtevali politični in sindikalni pluralizem, ki je edino jamstvo za možne reforme, razvoj in družbeni mir. VValesa pa je tudi opozoril oblasti, da je Solidarnost pripravljena v vsakem trenutku z vso odločnostjo pokazati svojo moč, ki je lahko konstruktivna lahko pa tudi uničevalna, če odgovorne oblasti na Poljskem iz zadnjih delavskih protestov ne bodo znale potegniti pravih zaključkov. Lech Walesa je po končanln stavki skupaj z ostalimi delavci v povorki zapustil ladjedelnico v Gdansku (Telefoto AP) Odobren osnutek o ratifikaciji osnutka o odškodnini RIM — Skupščina poslanske zbornice je z veliko večino glasov odobrila zakonski osnutek o ratifikaciji in izvajanju sporazuma med Italijo in Jugoslavijo za dokončno ureditev vseh obveznosti, ki jih predvideva 4. člen osimskega sporazuma in ki nalagajo Jugoslaviji, da izplača 110 milijonov dolarjev odškodnine za bivšo italijansko imovi-no v nekdanji coni B ter da povrne imetja 179 italijanskim državljanom, ki so pribežali iz Istre, hkrati pa da pospeši gradnjo tistih cestih povezav, ki jih predvideva Osimski sporazum. Razprava o ratifikaciji sporazuma je potekala predvčerajšnjim in je v prvi vrsti izpričala (če odštejemo razglašeni noti Camberja in misovca Franchija), da je rešitev vseh spornih točk v interesu Italije in da se zavzema za čim boljše sosedske odnose z Jugoslavijo. To je včeraj dokazal tudi izid tajnega glasovanja. 320 poslancev je glasovalo za ratifikacijo in le 32 proti. O zakonskem osnutku se bo moral sedaj izreči še senat. (DK) Izraelsko veleposlaništvo tarča terorističnega napada Atentat teroristov Abu Nidala na Cipru Eksplozija avtobombe terjala tri žrtve NIKOZIJA — Močna eksplozija je odjeknila včeraj zjut-v Aveniji Grivas, eni izmed glavnih nikozijskih ulic. r eroIetarske demokracije s Prohlo™ besedilo resolucije v zvezi Italiji pe slivenske manjšine v s kun n,0, ‘TT0 /e tržaška federacija dQvno ki z,^ezelno DP vložila na ne-Vresu np°nc?nem vsedržavnem kon-Sedil0 reZ,,,ra!U Riva deI Garda. Be-"Ob notrrrfJ^e °biavljamo v celoti. cife kot strani1 Pro^tarske demokra-°vrednoteniQ n^e,' lci fe P°vezana z r°dov in n:! ^ vl°ge manjšinskih na- etlen od stra^v0!?11 in ob tem' da ie Zadevanjp ates^h ciljev DP tudi pribredi in r,a bi vsi družbeni ?2einlju ltai;iar°dnosti na današnjem be tako nf j Pravico do ■ brskem i® druzbenem kot do samoodloč-„ ln kot na gospo- Htes ProletflrfiJaVnem P°dročju, Kon- 5oUtibnem treb;etbdemokracite v tem da Predstavlja zatk^pPonovno Pljuje, J za Dp enega od osred- njih problemov rešitev težav povezanih s priznanjem pravic slovenski narodnostni skupnosti v Italiji. Ta problem mora biti rešen tako z odobritvijo zaščitnega zakona v parlamentu kot z doslednim izvajanjem v javnih upravah vseh že obstoječih pravic, ki jih je priznalo že Ustavno sodišče. Boj proti ponovnemu oživljanju italijanskega šovinizma in nacionalizma na področju ob severo-vzhodni meji in v Trstu še posebej predstavlja za DP eno glavnih točk DP v boju proti državni in kulturni centralizaciji, ki danes poteka v Italiji in pri kateri imajo odločilno vlogo tudi tradicionalne sile delavskega gibanja, kot je PSI. Zato se DP obvezuje, da bo še naprej z vsemi močmi podpirala ta prizadevanja na vseh političnih in upravnih nivojih, kjer so predstavniki DP prisotni«. Košarka: sinoči v Trstu pred skoraj 3.000 gledalci Jadranovci zamudili priložnost TRST — Jadranovi košarkarji so sinoči zamudili izredno priložnost, da bi dokončno sklenili dvoboj končnice prvenstva B-2 lige z moštvom Stripa iz San Donaja. Naši fantje, ki so v nedeljo dosegli pravi podvig z zmago v San Donaju, so sinoči precej nerodno izgubili in izid medsebojnega sečanja je tako sedaj 1:1. V nedeljo bo na sporedu tretje in odločilno srečanje v San Donaju. Zmagovalec pa bo igral v finalu. Težko je iskati vzroke za poraz, ko izgubiš s točko razlike. In težko je predvsem po takem srečanju, ko so jadranovci v 26. min. že vodili s 13 točkami prednosti (60:47). Nedvomno jadranovci niso ponovili srečanja s San Donaja, ko so vsi dali res od sebe. Naši so odpovedali predvsem v ključnih trenutkih, to je proti koncu srečanja, ko je bilo treba ohraniti mirne živce in predvsem lucidnost v napadu. »San Dona je zasluženo zmagal, mi pa smo nasprotniku skoraj podarili zmago,« nam je po srečanju dejal Jad-ranov tehnični vodja in pomožni trener Jure Krečič. In res tako visoko vodstvo, ki so si jo naši z zobmi priigrali v drugem polčasu, je bilo skoraj nemogoče zapravjti. Res je, da si je Marko Ban, ki je bil v prvem polčasu daleč najboljši v Jadranovih vrstah (dosegel je kar 18 točk), že v 17. minuti prislužil štiri osebne napake, res je tudi, da Klavdij Starc ni ponovil igre s San Donaja, res je tudi, da naši tokrat niso bili tako uspešni v skoku pod košema, vseeno pa je bila priložnost prevelika... Poudariti pa je seveda tudi treba odlično igro gostov, ki so bili, glede na prvo srečanje doma, precej boljši predvsem v obrambi in so se pogumno ter hrabro borili do konca srečanja. Tekma se je odvijala v fantastičnem ambientu. Skoraj 3.000 gledalcev je sedelo na tribunah, prisotni pa so bili tudi številni športni in družbeno politični delavci iz naše dežele in Slovenije. Pred tekmo so tudi zaigrali Jadra-novo himno. Jadranovci so začeli s postavo Starc, Sosič, Ban, Čuk in Daneu. Naši so takoj zaigrali poletavno, odločno, motivirano in v 3. min. vodili že s 7 točkami razlike (9:2). Gostje pa niso popustili in so z odličnim Vicentinijem nadoknadili skoraj vso razliko (v 6. min. 13:12), v 11. min. pa so stanje celo izenačili (28:28). Po zaslugi Marka Bana so jadranovci spetprevzeli vodstvo celo 9 točk (39:30 v 15. min.). Že dve minuti pozneje pa si je Jadranov kapetan prislužil že četrto osebno napako, naši pa so ob polčasu še vedno imeli šest točk prednosti. NADALJEVANJE NA 14. STRANI Vsedržavni šolski svet za samostojnost slovenske šole RIM — Vsedržavni šolski svet se je soglasno izrekel za samostojnost slovenske šole v Italiji. To pomembno odločitev je sprejel včeraj popoldne na zasedanju, ki je bilo posvečeno razpravi o besedilu sheme zakonskega osnutka o avtonomiji šolskih inštitucij. V obsežnem mnenju, ki ga je vsedržavni šolski svet sprejel na koncu razprave, je tudi daljša točkii, namenjena specifiki šole s slovenkim učnim jezikom. Najvišji šolski posvetovalni organ jasno opozarja zakonodajalca na potrebo, da se ..šolam s slovenskim učnim jezikom zagotovijo posebni ukrepi, sicer bi vse novosti in spremembe, ki jih obsega zakonski osnutek, ne imele nobenega učinka za slovenske šole. Upoštevajoč teritorialno razporeditev slovenskih šol in tudi njihovo številčnost bi namreč predlagane rešitve na pokrajinski in na še ožji ravni dejansko ne dosegle zaželenega učinka, vse- kakor pa bi ne imele optimalnega učinka. Vsedržavni šolski svet zato meni, da je treba za slovensko šolo ustanoviti poseben zborni organ na medpokraj inski ravni, ki bi pač zaobjemal celotno območje, na katerem živijo Slovenci. S tem bi izpolnili to, kar že dolgo in odločno zahteva vsa slovenska manjšina in kar so bile obljube ministrstva za šolstvo že od leta 1977. Samostojnost slovenske šole bi tako omogočila njeno boljšo povezavo z narodnostno skupnostjo, kateri je namenjena. Samostojni zborni organ bi moral imeti po mnenju Vsedržavnega šolskega sveta specifične pristojnosti ter pristojnosti pokrajinskega in okrajnega šolskega sveta. V okviru korenite decentralizacije upravnih odgovornosti pa bi bilo treba slovenski šoli zagotoviti tudi samostojen šolski urad, ki bi ga vodil slovenski nadzornik. DK Ker Kongres noče ratificirati sporazuma INF Shultz in Ševardnadze iščeta izhod iz sedanjega zapleta ŽENEVA — Kljub navidezni sproščenosti in trditvam, da gre le za »tehnične težave« je lahko vsakomur jasno, da bosta morala Shultz in Ševardnadze v teh urah premostiti marsikatero težavo, da se ne bi skorajšnji moskovski vrh med Reaganom in Gorbačovom spremenil v pravo polomijo. Sodeč po bornih vesteh o včerajšnjem ženevskem srečanju med šefoma obeh diplomacij, ki bosta s pogajanji nadaljevala še danes, so zapletu botrovali pomisleki ameriškega senata, ki noče ratificirati sporazuma o likvidaciji raket srednjega in kratkega dosega (INF). Zaplet bi lahko skalil ozračje med velesilama, kar bi lahko dokončno pokopalo možnost sklenitve sporazuma o 50-odstotnem zmanjšanju strateških jedrskih raket. Ob tem je zanimiva izjava člana CK KP SZ in šefa inštituta za Kanado in ZDA Georgija Arbatova, ki je najodločneje obsodil pomisleke »Reaganove administracije in Kongresa o raznih tehničnih vprašanjih sporazuma INF«. Po njegovem mnenju bi moral Kongres ratificirati ta sporazum pred moskovskim vrhom, ker bo v nasprotnem primeru to negativno vplivalo na sam potek srečanja. »Ljudje bi se spraševali,« je poudaril Arbatov, »zakaj bi se morala voditelja sestati, ko pa jima ne uspe doseči niti sporazuma, ki sta ga že podpisala.« Sovjetski »amerikanolog« je ob tem navedel, da so ZDA zmedene ob sovjetski pe- restrojki in glasnosti. »Američani ne vedo, kaj bi storili, ker smo jim prehudo zagodli, ko smo jim odvzeli sovražnika.« Na sliki (telefoto AP): sproščenost Ševardnadzeja in Shultza med včerajšnjim srečanjem. Seja CK ZKJ potekala v znamenju razprave o novih vladnih ukrepih BEOGRAD — Včerajšnja seja CK ZK Jugoslavije je potekala v znamenju novih ukrepov zvezne vlade, ki naj bi (po prvotnih napovedih) začeli veljati 15. maja. Tako v uvodnem referatu Milanka Renovice kot v razpravi je bilo sicer čutiti določeno skepso glede tega, ali je Jugoslavija povsem pripravljena na prehod v tržne zakonitosti, menili pa so, da je to nujen korak, še celo več, da ga sprejemajo že »pet minut po dvanajsti uri«. Kljub temu pa je bilo izrečenih več pomislekov glede načina pripravljanja vladnega programa, ki se mu pozna, da ni nastal povsem »spontano«, ampak po diktatu mednarodnega denarnega sklada. Pri pogovorih z IMF je, kot je na seji CK povedal podpredsednik zvezne vlade Miloš Milosavljevič, prišlo do nekaterih zapletov, zaradi katerih se je vlada odločila, da bo za deset dni podaljšala veljavnost intervencijskih ukrepov, ki naj bi se iztekli 15. maja. Torej do tolikanj pričakovane liberalizacije (poplave) cen še ne bo prišlo, dokler sporazum z mednarodnimi bančniki ne bo sprejet. Kot se je izvedelo v vladnih krogih, so doslej dosegli soglasje glede preprogramiranja jugoslovanskih dolgov, toda Jugoslavija za izvajanje novega programa potrebuje tudi 1,4 milijarde dolarjev »svežega« denarja, za katerega pa seveda tuji bančniki zahtevajo zelo trdna jamstva. Zvezna vlada si ne upa sprostiti cen, ne da bi imela v blagajni sredstev za sočasne intervencijske uvoze, s katerimi bi krotili proizvajalce s prevelikimi apetiti. Žal je tako, da mnenja o tem, kaj prinaša tržno obnašanje brez asistence države, še vedno niso povsem enotna. Tudi v Sloveniji ne, čepraV je od tod sicer slišati največ »zdravih« gospodarskih stališč. Kot je povedal eden od razpravljalcev, si marsikdo trg predstavlja le v toliko, kolikor ustreza njegovi firmi. Tako so pred dnevi slovenski mesarji zahteva- li takojšnjo sprostitev cen mesa, odločno pa so protestirali, ko so slišali za možnost intervencijskega uvoza iz Madžarske, ki ponuja kar za 50 odstotkov cenejše zrezke... Na cekaju so precej govorili tudi o vse pogostejših zahtevah glede glasovanja o zaupnici vladi. Medtem ko so mnogi menili, da se Mikuličeva vlada res ni najbolje izkazala, so nekateri zopet posegli v arzenal demagoškega orožja, češ da utegnejo kritike vlade škodovati ugledu Jugoslavije v tujini in zlasti pri posojilodajalcih. Toda glede na to, da so se te dni slovenski skupščini pridružili tudi delegati hrvaškega sabora, bo moral bržkone Mikulič le premisliti, ali se nadaljnja trma še splača. Kajti tujih bančnikov zanesljivo ne zanima, kako se piše jugoslovanski predsednik - bolj pomembno je jamstvo, da bo vrnil denar, ki si ga je (ali bo) sposodil... (Z. Š.) Kandidati za vlado BEOGRAD — Branko Mikulič je na zvezni konferenci SZDL razložil svoje gledanje na zvezno vlado. Kaže, da je kot mandatar ocenil, da mu je doslej škripalo pri gospodarskih odnosih s tujino (novi minister naj bi bil Nenad Krekič), v sekretariatu za pravosodje (predlaga dr. Petra Vajoviča), v komiteju za borce (Milana Šešlija), novega zveznega ministra za gospodarstvo pa za zdaj še ni našel. Mikulič je ob tem povedal, da je razmišljal o večjih spremembah, vendar je zaradi vprašanj o zaupnici vladi odstopil od tega. Ker admiralu Branku Mamuli po zakonu preneha aktivna vojaška služba, je Mikulič za novega obrambnega ministra predlagal generalpolkovnika JLA Veljka Kadijeviča. Možen kompromis LJUBLJANA —- Prvi del spreminjanja jugoslovanske ustave se bliža koncu. Kljub temu da politična temperatura zaradi različnih pogledov iz različnih koncev države še vedno raste, pa se je na obzorju pojavila prva možnost kompromisa. Da so med predlaganimi spremembami zvezne ustave tudi takšne, ki jih Slovenija ne bo mogla sprejeti, je bilo jasno že od začetka. Kazalo se je v pismih bralcev po časopisih, na javnih tribunah in nenazadnje v odprtem pismu, ki ga je predsedstvo SR Slovenije poslalo predsedstvu SFRJ. In že pred časom so slovenski politiki predlagali, naj se vsi predlogi za spremembo ustave razdelijo v dve skupini: na tiste, ki so sprejemljivi za vse republike in pokrajini, in one, ki so sporne. Takšen predlog je bil v drugih koncih države označen za izsiljevanje in zato kot nesprejemljiv. V torek pa je predsednik jugoslovanske vlade Branko Mikulič pred predsedstvom zvezne organizacije Socialistične zveze predlagal isto: ker so spremembe v gospodarskem sistemu nujne, naj se na te nanašajoči se amandmaji sprejmejo čimprej, o ostalih spremembah pa se naj razprava nadaljuje. Utemeljitvi takšnega dvodelnega spreminjanja državne ustave se sicer razlikujeta. Če pa vemo, da je o spremembah v gospodarskem sistemu še najmanj sporov, potem vidimo, da se iz obeh koncev da priti do istega rezultata. To pa je kompromis, ki bi omogočil, da se spremenijo vsaj tisti členi ustave, ki zavirajo gospodarski razvoj, ostalo pa naj zaenkrat še počaka. Tako se tudi ta juha ne bi pojedla tako vroča, kot so jo skuhali. DEJAN VERČIČ Na procesu o zadevi Agrokomerc je Abdič začel svoj samozagovor BIHAČ — »Za posledicami menične afere Agrokomerca nisem odgovoren le jaz, celoten razvoj tega prehrambenega kombinata je imel podporo odgovornih institucij in družbenopolitičnih organizacij. To lahko potrdijo tudi številne priče, ki jih nameravam pozvati pred sodišče, če mi bo to dovoljeno.« To je povzetek obrambe Fikreta Abdiča na navedbe obtožnice četrtega dne sojenja udeležencem afere iz Velike Kladuše. Abdič je zavrnil skoraj vse navedbe obtožnice in poudaril, da je bilo menično poslovanje nekaj, kar so počeli vsi in ne le on. Dejal je, da je tudi leta 1984 delovna skupina republiškega izvršnega sveta ugotovila, da se Agrokomerc ne razvija nerealno in da ne sme prekiniti svojega razvoja. Zavrnil je tudi navedbe obtožnice, da mu je pri tem pomagal Hakija Pozderac. Abdič je svojo obrambo začel ob osmi uri z besedami, da je prebral in poslušal vse navedbe obtožnice, ponovno pa je poudaril, da so »zmontirane in da niso razumljive«. Dejal je, da tudi vodilni pravniki v Jugoslaviji ne razumejo teh obtožnic. Govor, ki bo po oceni njegovih odvetnikov trajal tudi do deset dni, se je začel mirno. Obramba je predstavila vse elemente razvoja Agrokomerca od njegovih začetkov pred 28 leti, ko je Abdič prišel na čelo tega kolektiva. »Želel sem,« je dejal Abdič, »da bi Agrokomerc postal svetovni proizvajalec hrane. Ta ideja me niti v zaporu ni zapustila. Naš cilj je bil, da bi ta prehrambeni kolektiv proizvajal najmanj milijon kokoši ne-snic, in za tak koncept so bila potrebna sredstva, ki jih republika ni zagotovila. V razvoju kombinata je eno pogojevalo drugo, tehnično-tehnološke rešitve ne upošte- vajo ne Abdiča ne koga drugega. Moral sem vnesti programe, ker bi sicer takrat ostal na ravni životarjenja.« To tudi zameri obtožnici, ker ni upoštevala teh vidikov. »Agrokomerc je gospodarski organizem, ki je zahteval napredovanje, ne pa ostajanje na obstoječem«. Obtoženi je nato zavrnil obtožbe, da je izkoristil svoj položaj člana CK ZK BiH in delegata v zveznem zboru skupščine. »Zame je bila največja funkcija biti predsednik poslovodnega odbora Agrokomerca.« Odločno je tudi zavrnil, da bi nanj vplival Hakija Pozderac. »Če bi malo bolj omahoval, bi lahko del krivde zvrnil nanj,« je dejal Abdič. »V njem sem imel le podporo za splošni koncept. Pozderac ni posredoval niti ni pozival drugih, naj pomagajo Agrokomercu. Pogosto me je miril in govoril, da bom nekoč napravil napako. Sicer pa sem imel tolikšno avtoriteto, da mi ni bil potreben Hakija Pozderac.« (dd) V Ljubljani zaplenili Tribuno LJUBLJANA — Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani je izdalo odločbo o začasni prepovedi razširjanja 13. številke časopisa ljubljanskih študentov Tribuna, ki so jo v ponedeljek natisnili v 5.000 izvodih. Po tožilcu naj bi bil sporen prispevek na 2. strani časnika z naslovom Gospodu Stanetu Dolancu, članu predsedstva SFRJ, ki ga je napisal dr. Vojislav Šešelj, časopis so prepovedali, ker naj bi zaradi tega objavljenega pisma utegnil vznemirjati javnost. Temeljno javno tožilstvo je odločbo o začasni prepovedi razširjanja 13. številke Tribune že poslalo ljubljanskemu temeljnemu sodišču. Po običajnem postopku bo o nadaljnji usodi časopisa odločal izvenpravni senat prvostopenjskega sodišča, najkasneje v treh dnevih. Potem pa so na njegovo odločitev možne še pritožbe, o katerih odloča višje sodišče v Ljubljani. (D. V.) Nejasnost po volitvah KOBENHAVN — Parlamentarne volitve na Danskem niso razčistile nejasnega političnega položaja v državi. Desnosredinska vladna koalicija, ki jo je vodil ministrski predsednik, vodja konservativne stranke Poul Schluther, je sicer ohranila relativno večino v novoizvoljenem parlamentu, volilci pa so jo znatno ošibili. Precej slabo se je obnesla tudi leva fronta naprednih socialistov in socaldemokratov, ki bodo gotovo še dalje ostali v opoziciji, čeprav je socialdemokratska stranka ohranila relativno večino. Zmagala je praktično edinole skrajnodesničarska stranka napredka, ki je pridobila sedem parlamentarnih mandatov. Ta stranka zagovarja ekstremna nacionalistična stališča in se zavzema za izgon vseh tujcev iz države. Dosedanji ministrski predsednik Schluther je sinoči odstopil. Prav njemu pa bo kraljica Margareta spet poverila mandat za sestavo nove vlade. Južnotirolsko vprašanje v senatu RIM - Južnotirolsko vprašanje je šlo včeraj tudi skozi rešeto senatne skupščine. Kot pred dvema tednoma v poslanski zbornici, tako tudi včeraj ni manjkalo polemičnih not. Čeprav je dolgoletni ostri spor o južnotirolskih narodnostnih in družbenih vprašanjih vendarle prispel v pristan (v prihodnjih dneh bo južnotirolski paket pretresel še ministrski svet), bo o kompromisni rešitvi vse zadeve tudi v prihodnje rečena marsikatera beseda, saj se nekateri krogi v sami Magnagovi Siidtiroler Volkspartei niso sprijaznili z nekaterimi deli »paketa«, kot se z njim ni sprijaznila italijanska desnica. Vzporedno z včerajšnjo razpravo v senatu beležimo obisk avstrijskega ministrskega predsednika Herberta Scham-becka v Bocnu. Avstrijski voditelj, ki ga je sprejel predsednik tamkajšnjega pokrajinskega sveta Rolando Boesso, je izrazil zadovoljstvo nad skorajšnjim ugodnim zaključkom dolgoletnega spora ter napovedal, da se bo kmalu sestal avstrijski parlament ter izdal tako imenovano pobotnico za popolno normalizacijo odnosov z Italijo. Pristavil je še, da bo avstrijska vlada tudi v prihodnje nudila vso podporo, sodelovanje in zaščito južnotirolskemu prebivalstvu. Včerajšnjo razpravo v senatu je odprl minister za dežele in institucionalne reforme Antonio Maccanico, ki je postavil v ospredje predvsem dva problema, ki sta bila deležna tudi največjih kritik in polemik. To je problem rabe jezika na sodišču ter problem vpisa otrok v šole v bocenski pokrajini z drugačnim učnim jezikom od njihovega materinega jezika. Za kazenske procese so predvidene tri možn0^, dvojezičnost, če so v proces vpleteni različno govoreči t) je, ali pa samo nemško ali italijansko, če gre samo za ^ tj. ško ali italijansko govoreče. Maccanico je zadevo zdram ziral, češ da bodo v praksi možnosti uporabe samo e jezika zelo majhne. Prav tako je zdramatiziral šolsko 1 . kovno vprašanje ter poudaril, da bo rešitev dejansko P spevala k boljšemu sožitje. .. , pidi V razpravo je poseglo več senatorjev. Med upno ^ Arduino Agnelli, ki je zagovarjal tezo o pravicah veci et. pri tem postavil za zgled staro Avstro-Ogrsko, ki je P, oVrie no reševala jezikovne probleme ter zagotavljala jezi^eI„ in druge pravice vsem narodom, ki so imeli na dolo teritoriju večino. . e le- Posebej velja omeniti poseg predstavnika neodvi va[ vice Gaetana Arfeja, ki je v svojem dolgem govoru z, e ju od vlade in parlamenta tudi reševanje pravic ^ov® oril 0 drugih narodnostnih skupnosti v Italiji. Arfe je g irnela evropski perspektivi manjšinske problematike. Ce ] italijanska vlada toliko poguma, da je tako radikal v južnotirolsko vprašanje, potem naj ima tudi P°9 'oStal° evropskem duhu in na enovit način rešuje tudi P rjjper problematiko narodnih manjšin. Pri tem je naven e £aka’ slovenske manjšine, ki zakonodajo za zakono J kdaj se bo parlament lotil njene zaščite. pK Včeraj 300. seja deželne skupščine F-JK TRST — Deželni svet Furlani-je-Julijske krajine se je včeraj sestal na 300. seji v iztekajoči se peti zakonodajni dobi. Odobril je kar sedem zakonskih osnutkov ter razpravljal tudi o eni peticiji. Sestal se bo ponovno danes: dnevni red je zelo obširen, zaradi česar je možno, da bo skupščina zasedala še nekajkrat predno bodo svetovalci zaključili s svojim delom v tej mandatni dobi. Na včerajšnji seji je deželni svet sprejel več ukrepov z najrazličnejših sektorjev. Ukrepal je o kmetijskih vprašanjih, o izrednih iinančnih prispevkih dvema občinama (Vajontu in Torni di Sopra), o inštalacijah električnih in elektronskih naprav, o obnovi Furlanije in o deželnih subvencijah glasbenim zasebnim šolam in institutom, ki imajo poklicne cilje. Zakonski osnutek, katerega so predložili svetovalci KD, PRI in PSDI, je bil sprejet soglasno. Pristojni odbornik je v zvezi s tem zakonom sprejel resolucijo, ki so jo podpisale skoraj vse svetovalske skupine, na osnovi katerega se bo moral deželni odbor zavzeti, da bi omenjenim šolam in institutom zagotovili višja finančna sredstva. Programski dokument Unije Italijanov za Istro in Reko Za rešitev in ovrednotenje narodnosti Potrebni so ukrepi na gospodarskem, zakonodajnem, družbenopolitičnem in kulturnem področju BUJE — Močnim manjšinam je zaščita lahko zadostno sredstvo za življenje in razvoj. Za šibkejše manjšine pa zaščita ne zadostuje, ker ne more zajeziti asimilacije. Probleme manjšine je treba podružbljati, sicer je nevarno, da manjšina postane kultura, ustanova, morda gospodarstvo, ne pa življenje. Le v prepletu izkušenj in izmenjav, ki ga lahko edino ustvari pod-ružbljanje, manjšina lahko najde svoj prostor, krepi sebe in prispeva k rasti celotne skupnosti. To je zaključna misel programskega dokumenta, ki so ga v ponedeljek sprejeli na rednem občnem zboru Unije Italijanov za Istro in Reko. Dokument je sad večmesečnega dela in z njim so v bistvu soglašale vse komponente italijanske narodnosti, tudi tiste (Skupina 88), ki so dokaj kritično ocenile dosedanje delo vodstva Unije. Program želi biti jasen prispevek k razpravi o problemih narodnosti v Jugoslaviji s posebnim poudarkom na problemih italijanske manjšine v SFRJ. Dokument seveda osvaja dosedanje analize in spoznanja v obravnavanju nacionalnega vprašanja, rešitve pa prilagaja novim razmeram, ki nujno upoštevajo celovito dinamiko družbenih procesov in razprav v državi. Problematiko pa razčlenjuje na štiri glavne dele: gospodarskega, družbenopolitičnega, zakonodajnega in kulturnega. Izhodišče za razmišljanje so podatki ljudskih štetij, ki dramatično opozarjajo na stalno upanje števila pripadnikov italijanske narodnosti, ki je poleg vsega tudi najstarejša družbena sredina v SFRJ. Vzroki asimilacije Biasutti in Solimbergo predstavila zbirke podatkov o volitvah v zadnjih 40 letih Trst — Predsednik deželnega od-sv? Biasutt;i in predsednik deželnega ti t Solilnt>ergo sta včeraj s kratko skovno konferenco predstavila novinarjem zbirko podatkov o volilnih izi-dih v Furlaniji-Julijski krajini v zadnjih 40 letih. V treh zajetnih knjigah so izvedenci Dežele zbrali vse poda-tke o volitvah, tabele in diagrame pa so dopolnili z analizo volilnih trendov, 2 informacijo o volilnih sistemih in o volilnih okrožjih ter s predstavitvijo raznih strank. i Prv' pogled bi se publikacija rahko zdela le predvolilna pobuda (in v resnici to tudi delno je), vendar so informacije, ki jih nudi, širšega pome-na, saj dajejo dokaj popolno sliko o Štiridesetletnih izbirah volilcev in s em tudi prerez razvoja Furlanije-Ju-hske krajine. Publikacija je skratka Prispevek k poznavanju deželne stvarnosti, čeprav predvsem za tiste, ki znajo iz številk razbrati tudi ozadje. odatki pa bodo še bolj zgovorni v Prihodnje, če bo Dežela, kot se zavzela predsednik sveta Solimbergo, nvedla neke vrste volilno opazovalni-J;0' ki bo volilne izide dopolnjevala s Podatki o izobrazbi, o poklicih, o raz-rrjenosti sredstev množičnega obveš-CaP]a itd. ta r rani podatki kažejo, kot je ugo-„ vl)al predsednik odbora Biasutti, da bili v Furlaniji-Julijski krajini od-si med strankami doslej precej sta-sh" in 50 deželo upravljale precej kr,CI?e koalicije. Biasutti pa je tiskovno rnerenco izkoristil tudi zato, da se Predsednik deželnega sveta Paolo Solimbergo je obregnil ob socialiste (čeprav jih ni imenoval izrecno) in njihov predlog za poenostavitev volilnega okvira. Po njegovem mnenju državnih, deželnih, pokrajinskih in občinskih struktur ni mogoče posodobiti zgolj s spremembo volilnih pravil. Potrebno je pravilno porazdeliti pristojnosti med izvršno in zakonodajno oblastjo, da kopica potrebnih ukrepov in odlokov ne bi hromila dela obeh struktur kot doslej. Predsednik Unije Silvano San so številni in gredo od najbolj »naravnih« kot so razpršenost narodnosti na obsežnem terotoriju, procesi urbanizacije, novi načini proizvajanja dobrin, različne zakonodaje v republikah, do manj otipljivih, zato pa nič manj nevarnih, kot so posledice dolgoletne fašistične strahovlade, ki so nedvomno krepile nekatere prijeme nacionalne države, ah pa posledice množičnega odhoda Italijanov konec štiridesetih in v začetku petdesetih let. Na vse te negativne vplive družba doslej ni znala odgovoriti v zadostni meri s pozitivni ukrepi, ki bi preprečili ah vsaj omejih posledice. Kaj pa predlaga Unija? Pojdimo kar po poglavjih. GOSPODARSKO PODROČJE: Predvsem bi morah spremeniti in prilagoditi ključ finansiranja, po katerem Slovenija krije 20 odstotkov potreb narodnosti, Hrvatska pa 80 Odstotkov. Poleg tega pa bi morale k finansiranju specifičnih programov in pobud prispevati interesne skupnosti in občinske skupščine. Vendar taki prispevki ne morejo biti edina gospodarska osnova manjšine. Zato je treba okrepiti nekatere strukture manjšine in jim omogočiti, da se konkurenčno vključijo v tržno gospodarstvo, izkoristiti je treba možnost zadrug in, zakaj ne, tudi zasebne iniciative. Upoštevati je treba možnost sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo z ustanavljanjam mešanih podjetij ter z ovrednotenjem tistih pobud, v katerih je nujno dvojezično osebje. Te potrebe mora upoštevati tudi javna uprava, ki potrebuje dvojezično osebje za ustvarjanje večjezičnega in večkulturnega okolja. ZAKONODAJNO PODROČJE: Predvsem je treba odpraviti razlike v zakonodaji med Slovenijo in Hrvatsko (slovenska zakonodaja, poudarja dokument je veliko bolj najrredna) ter razlike v občinskih statutih. Nesprejemljivo je namreč dejstvo, da bi v krajevnem merilu omejevalno tolmačih načela zvezne ustave. Predvsem pa ni mogoče uveljavljati zgolj načela enakopravnosti pač pa načelo preferenčne podpore šibkejši skupnosti s pod-ružbljanjem njenih problemov. V tem okviru je treba zagotoviti tudi kvalificirano predstavništvo narodnosti v vseh telesih delegatskega sistema. Cestnine v Sloveniji od danes višje za osemdeset odstotkov ^ LJUBLJANA — Od danes dalje bodo cestnine na slovenskih avto-1 sta“ v povprečju dražje za 80 odstotkov. Vozniki osebnih avtomobi-nlV* • ° moraO za vožnjo po avtocesti od Ljubljane do Razdrtega doN?*i dinarjev, od Arje vasi do Hoč 4000 dinarjev, od Ljubljane jo 50 dinarjev. Vozniki z jugoslovansko registracijo ima- p .?redl°g Skupnosti za ceste o povišanju cestnin (letos je to že drugo Yerj*fanJe) je med vozniki povzročil precej negodovanja in bo zdaj vožn'0 marsikateri voznik temeljito premislil, ali se mu še izplača Vrhniki^0 avtocest*' To velja predvsem za avtocesto prot Kranju in okoli iotar9..natrtiujei°. da bodo do konca leta s cestninami zbrali zbran o-m,!i!?rd dinarjev. Skupaj z denarjem iz ostalih virov pa bodo k°t bi | .milhard dinarjev. To je približno 30 milijard dinarjev manj, moralna Potrehovali za obnovo in vzdrževanje cest. Poleg tega pa morain Predvidene vsote odšteti še 38 milijard dinarjev, kolikor Cesterii je, dati za vračilo tujih posojil. To pomeni, da bodo imeli lovicJ ,e.tos za vzdrževanje in popravila cest na razpolago komaj po-Ndi nrict-v.-6^3 denarja. Zato bodo verjetno še ta mesec podražili •mkai rien • ne za domača motorna vozila, pričakujejo pa, da bodo Med ar!a. dobili tudi od višjega bencinskega dinarja, sta preHvVeCJlm* deB' jih bodo cestarji letos opravili na avtocestah, CesU Hoč56/?1 .oljnova predora Golo rebro in Viadukt Slatina na avto-viadukta (za to kodo porabili 500 milijonov dinarjev) in obnovo kili okoli na avtocesti proti Razdrtem (za to bodo pora- FRANCI DOVČ Zaporna kazen za tihotapca mamil KOPER — Po dvodnevni obravnavi je koprsko temeljno sodišče prisodilo po tri leta zapora Grkoma, ki sta 21. februarja letos skušala čez italijansko - jugoslovansko mejo pretihotapiti kar 2150 gramov heroina in 110 gramov kokaina. Mamilo, ki je bilo skripo pod sopotnikovim sedežem, so odkrili med carinskim pregledom na mednarodnem mejnem prehodu Lazaret na Debelem rtiču. Na lazaretski mejni prehod sta se Grka, 45-letni Anestis Mavromatis iz Soluna in 37-letni Sakir Ebliuk iz Samtisa, pripeljala z osebnim avtomobilom iz italijanske strani in cariniku dejala, da nimata nič posebnega za prijaviti. Že po bežnem pregledu pa je carinik odkril plastično vrečo, v kateri je bilo skrito mamilo. Izvedeniška analiza je nato potrdila, da gre za nevarni heroin, iz omenjene količine pa se da pripraviti kar 4300 doz, in kokain, ki bi zadoščal za približno 200 doz. L U. KULTURNO PODROČJE: Tudi pri kulturi in izobraževanju, ki sta temelja in »motorja« narodnostne zavesti, je treba upoštevati načela zaščite in pod-ružbljanja, saj je to edini način za uvajanje in krepitev večjezičnega in večkulturnega okolja. Pouk mora potekati povsem v italijanščini, poznavanje italijanskega jezika mora biti predvideno tudi za neučno osebje. Dopolniti je treba šolsko strukturo in uvesti fakulteto za italijanski jezik. Kulturne pobude ne smejo biti namenjene samo narodnosti pač pa celotni družbi, uspešnost takih pobud pa je odvisna od kakovosti ponudbe obenem pa tudi od občutljivosti okolja. Okrepiti je treba znanstveno raziskovalno delo, popestriti in posodobiti prikaz kulture narodnosti v matični državi, okrepiti sodelovanje z ustanovami matične države. Skupno z drugimi manjšinami mora italijanska narodnost v SFRJ ustvariti mrežo stikov in izmenjav, ki naj opozarjajo na manjšinsko problematiko širše območje in še zlasti skupnost Alpe-Jadran. DRUŽBENOPOLITIČNO PODROČJE: Težaven položaj italijanske narodnosti je dokaz, da pristojna telesa niso ukrepala tako, kot bi morala. In tudi v prihodnosti bo stanje veliko odvisno od tega, ah bodo ta telesa spodbujala pluralizem ah pa bodo težila k mono-nacionalnosti. Pristojna telesa in družbene sile morajo zato težiti k uresničevanju tistih ciljev, ki jih programski dokument nakazuje v ostalih poglavjih. V tem okviru je treba zato poudariti, da so Unija Italijanov in Skupnosti Italijanov sestavni del SZDL in da prispevajo k uresničevanju nalog socialistične zveze predvsem z nacionalnim prispevkom. Narodnostni ključ pa je treba vselej upoštevati tudi pri oblikovanju delegatske baze. V tem okviru programski dokument poudarja pozitivno vlogo, ki ga je doslej v Sloveniji opravil četrti zbor. V nadaljevanju dokument obravnava tudi problem odnosov z matično državo. V tem okviru poudarja, da bi bilo treba še okrepiti stike z Ljudsko univerzo v Trstu, kateri bi italijanska vlada morala dati na razpolago ustreznejša sredstva. Prav tako bi morala italijanska vlada pojasniti namembnost sredstev, ki jih je finančni zakon predvidel za potrebe italijanske in slovenske narodnosti, saj sedanja neopredeljenost lahko povzroča samo zmedo. Dokument omenja nadalje možnost, da bi pripadnikom italijanske narodnosti zaupali promocijo italijanske gospodarske pa tudi kulturne ponudbe v SFRJ, prav tako pa bo narodnost lahko skrbela za ponudbo Jugoslavije v Italiji. Končno bi pristojni organi morah upoštevati pripadnike narodnosti tudi za oblikovanje kadrov za diplomatsko predstavništvo SFRJ v Italiji. To je torej program, ki ga predlaga Unija Italijanov. Pobudniki se zavedajo, da ne bo lahko uresničljiv, saj je težko premostiti zakoreninjeno miselnost. Vendar ovrednotenje in zaščita narodnosti sta nujna, če se hoče dejansko spodbuditi sodelovanje v Evropi in spreminjati meje iz ločnic v stične VOJMIR TAVČAR Od četrtka do četrtka NEDOREČENOST Stanislav Renko Ko smo prejšnji četrtek pisali o nespodbudnem 17-letnem izvajanju južnotirolskega »paketa« in prav takih perspektivah glede čakanja na naš zaščitni zakon, nismo omenili važne ugotovitve našega parlamentarca - med okroglo mizo katoliške ACLI - ob primerjavi evropske manjšinske listine s stanjem pri nas. Ugotovil je namreč -med zmerjanjem fašistov - da se od 22 manjšinskih postavk pri nas izvajajo samo štiri. To je bilo zadnjega dne prejšnjega meseca, prejšnjo soboto pa smo brali o nadaljnjih potezah in korakih v zvezi s to pomembno listino, za kar skrbi poseben »Evropski center«, kot smo brali prejšnjo nedeljo. Toda, če upoštevamo neverjetno ravnanje policistov s slovenskimi fanti iz Rupe - »Siamo in Italia, si parla italiano!« - moramo sklepati, da so predstavniki reda in varnosti parlamentarčevo ugotovitev spravili v velik dvom. Hkrati pa so besede in želje, ki so bile izrečene na predstavitvi Apihove protišovinis-tične zgodovine Trsta, o kateri je naš dnevnik poročal v prvomajski številki, postale nenadoma še bolj aktualne. K temu je pripomogel tudi članek z ustreznim zemljevidom, ki je skoraj istočasno izšel v tržaškem italijanskem dnevniku pod naslovom »Unione Istriani -Una mostra per ricordare la trage-dia delle foibe« z omembo pisanja beograjskega tednika. Ko je pred tedni isti dnevnik omenil tisti beograjski članek, smo ga vprašali -in vprašanje ponavljamo - zakaj ne objavi temeljite razprave o »fojbah« iz jugoslovanskega tiska izpod peresa slovenskega tržaškega zgodovinarja v ljubljanskih Naših razgledih. (Sicer pa se je zvedelo, da namerava tudi neki tukajšnji slovenski novinar poslati omenjenemu dnevniku ne samo ta članek, temveč tudi zemljevid Italije z označenimi več sto kraji zaporov, internacij in konfinacij, kakor tudi znano pretresljivo fotografijo istrske hrvaške mučenice, ki so ji fašisti z bajonetom iztaknili oči; pa ne samo v vednost, temveč tudi v objavo.) No, ob prebiranju omenjenih poročil o manjšinah v Evropi tudi v zvezi z letom 1992, ko bo uresničen »enotni evropski trg«, je prav slučajno padel pogled na ponatisnjen spis slavnega Scipia Slataperja (Dedolibri, Trst 1986; že tretja ali četrta izdaja, po vojni pa druga) »Vzhodne meje« - »Confini orienta-li«. Tudi Slataper se je namreč za- vzemal za Evropo, ko je pred prvo vojno pisal svoja razmišljanja o njej, ki se glasijo tudi takole - kot poudarja eden izmed sodelavcev v Apihovi knjigi, ki je ponatisu napisal predgovor: »...v Italiji se je moč boriti za usodo Evrope...«. Toda: Italija se lahko samo brani. Vendar pa je to možno le na njenih »pri-rodnih mejah«. Za te prirodne meje pa piše: »Sul Brennero e Longatico noi potremmo trattare alla pari...« Ne le Brenner tudi Logatec torej. In res, tisti, ki smo se vozili z vlakom v letih 1919 in 1920 pred podpisom Rapalske pogodbe v ljubljanske srednje šole, smo morali prav v Logatcu kazati karabinjerjem osebne dokumente. Takrat je Italija rinila tudi v Ljubljano. In kot je predlanskim omenil mimogrede v Celovškem zvonu Alojz Rebula, jih je ustavil major Švabič. Tisti predgovor pa se zaključuje: »... tista leta (pred prvo vojno namreč) so tako blizu in seveda nepopravljivo daleč.« Protisloven zaključek? Ali pa tudi nedorečen? Z nedorečenostjo imamo opravka tudi v zvezi z letom 1992 v petih skopih De Mitovih stavkih v njegovem neskončno dolgem vladnem programu (»Atti parlamenta-ri« od 19. aprila 1988). Vsebuje po dvakratno omembo besed »gospodarstvo« in »finance« in enkratno besedo »produktivnost«. Ne bi mogli reči, da ne zadevajo kar prav neposredno tudi nas. Ob ustanovitvi leta 1954 se je naša SKGZ namreč imenovala »Slovenska gospodarsko kulturna zveza«. Bo znala opraviti svojo dolžnost v teh štirih letih in ustrezne naloge uresničiti? Brez nedorečenosti. In negle-de na nedeljski kongres »Associa-zione nazionale Venezia Giulia e Dalmazia« z obravnavo »nevarnosti zakona o dvojezičnosti, ki bi ji popolnoma spremenil obstoječe razmerje med manjšino in večino v našem mestu«, kot beremo v nedeljski številki omenjenega tržaškega dnevnika. Slataper je namreč za kraje znotraj »naravnih mej« napovedal: »Una dittatura milita-re« in »assimilazione rapidissima« - že leta 1915. V dveh priloženih zemljevidih je namesto »Aurisina« natiskano »Nabresina«, meja pa severno od Cerkniškega jezera in južno od sedanjega mosta za otok Krk in na hribu Biterai, se pravi tam kot po aprilskem napadu na Jugoslavijo leta 1941. (»Nefandum regina iubes recordare dolorem«, berejo menda še danes 15-letniki v Virgilovi »Eneidi«.) Tudi Pokrajina zaključila redno upravno delo Izjalovljeni še zadnji poskusi cenene polemike S torkovim zasedanjem je pokrajinski svet tudi formalno zaključil svojo petletno mandatno dobo. Redno upravno delo bo sedaj dalj časa prekinjeno zaradi volilne kampanje in volitev, nekaj časa pa bo tudi poteklo preden bo Pokrajina izoblikovala nova zavezništva in nove upravne organe. Zadnja seja je kot običajno potekala brez večjih razhajanj med večinsko koalicijo in opozicijo, na dnevnem redu pa je bilo nekaj odgovorov na vprašanja, ki so jih svetovalci zastavili pristojnim odbornikom že pred časom. Med pozitivnimi odgovori je bil tudi Locchijev, ki je odgovoril svetovalcu KPI Martoneju na vprašanje glede prošenj za razne podpore, ki so napisane v slovenščini. Predsednik Pokrajine je poudaril, da takih prošenj njegova uprava ni nikoli zavrnila, vselej pa je opozorila na dejstvo, da Pokrajina nima uradnega prevajalca, zato bi lahko bili prevodi napačni. Sedaj prevaja slovenske dopise eden od uradnikov in stvar je tako rekoč rešena, kar je sprejel v vednost tudi Martone. Odbornik za skrbstvo Cannone je nato prebral svoje poročilo, ki tudi ni izzvalo večjega nezadovoljstva, čeprav se komunisti — tokrat je zanje replicirala svetovalka Perla Luša — niso popolnoma strinjali z vsebino poročila. Ključni dogodek torkove pokrajinske seje pa je bilo glasovanje za resolucijo o preustroju šolskega, skrbstvenega in računovodskega sektorja. Kot smo že poročali, so sindikalisti pokrajinskih uslužbencev na eni prejšnjih zasedanj sveta povzročili pravi potres, ko so zahtevali, naj bi z dnevnega reda umaknili resolucijo o preustroju sektorja za javna dela, namesto tega pa naj bi obravnavali probleme osebja in njegovega statusa v okviru pristojnosti, ki mu jih podeljuje Pokrajina. Obširno in razčlenjeno poročilo o tem problemu je podal odbornik za osebje Fabiani, nato so ga komentirali skoraj vsi predstavniki večine in opozicije, seveda z različnimi pristopi. Najostrejši pa je bil predstavnik Liste za Trst Cesanelli, ki je grobo napadel sindikat in sindikaliste, prisotne v pokrajinski upravi, na trenutke pa so bile njegove besede že kar žaljive. Dejal je namreč, da sindikalisti povzročajo samo škodo in da je treba prav njim pripisati krivdo, če se razne pokrajinske službe nahajajo v kalnih vodah. Dejal je, da sindikat precenjuje svoje sposobnosti in pristojnosti in da sploh nima jasnega pojma o današnji sindikalni politiki. Tudi kar se tiče preustroja, se Cesanelli nikakor ni strinjal, saj je slepomišil okrog izrazov »reorganizacija« in »restrukturacija« in ugotavljal, da dejansko ne gre niti za prvo niti za drugo verzijo, saj se Pokrajina že dve leti trudi, da bi po sili razmer svoje sektorske služe restrukturirala, reorganizacija pa da traja že osem let, seveda brez kakih otipljivejših rezultatov. Na rovaš sindikatov, kajpak. Ob tako izzivalnem nastopu je bilo pričakovati prav tako oster "protinapad", vendar do tega ni prišlo. Po svoje pa se je tudi to pot izkazal misovec Debelli, ki je naštel nekaj "spodrsljajev" pokrajinskega odbora, kar spet ni padlo na plodna tla. Replike so bile namreč izredno umirjene, prav tako kot končna replika odbornika Fabianija. Majceno presenečenje je pripravilo zaključno glasovanje, saj so resolucijo odobrili z 22 glasovi, proti je glasoval samo misovec, vzdržal pa se ni nihče. Predsednik Locchi je poudaril, da bo resolucija o spremembah javnega sektorja imela prednost v upravnem delu nove pokrajinske uprave takoj po njeni sestavi. Pred zaključkom seje se je predsednik Locchi zahvalil vsem odbornikom in svetovalcem za plodno in omikano sodelovanje, ki je bilo (po njegovem mnenju) značilno za vso mandatno dobo. Včasih je sicer prišlo do "prask" in trenj, vendar vselej v mejah dostojnosti in pravilnega pristopa do nalog, ki so jih oboji prevzeli ob imenovanju, (mi) : III jami upravitelj! ob koncu mandata lili! Svetovalec Drago Stoka (SSk) po 20 letih zapušča deželni svet Dr. Drago Štoka je bil štiri zakonodajne dobe izvoljen v deželni svet Dežele Furlanije-Julijske krajine. To je izredno dolgo dvajsetletno razdobje, polno bojev, včasih hrupnega, pogosto pa predvsem tihega vsakodnevnega boja in prizadevanj v korist slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Dr. Štoka ne namerava ponovno kandidirati in se torej poslavlja od deželnega sveta. Ob tej priložnosti smo ga vprašali, kako ocenjuje svoje preteklo delo, in predvsem, kaj se mu zdi za to obsežno razdobje značilno. Bil sem izvoljen na kandidatni listi Slovenske skupnosti. Vedno sem se trudil po svoji moči, ocena je seveda stvar volivcev in širše slovenske skupnosti, vendar pa najbrž ne bom preveč neskromen, če izrazim osebno mnenje, da je bilo moje delo koristno. Skušal sem nekaj pozitivnega narediti in ustvariti, čeprav pogosto v izredno težavnih okoliščinah, ko sem bil pogosto sam in ko ni bilo zmeraj lahko ustvariti zavezništva. Treba je namreč tudi povedati, da se je ozračje v deželnem svetu bistveno spremenilo. Pred dvajsetimi leti o nas ni hotel skoraj nihče niti slišati. Kadar si postavil kako konkretno slovensko vprašanje, je nastalo kričanje, vpitje, bili so ostri protesti. Vse to se je sčasoma umirilo in v deželnem svetu je sedaj prevladujoče ozračje strpnosti. Seveda pa je še vedno izredno težko reševati odprta vprašanja Slovencev v Italiji. Menim tudi, da je ena mojih zaslug, da mi je uspelo v vseh teh letih ohraniti stalno zvezo, ozračje sožitja in sodelovanja med vsemi slovenskimi deželnimi svetovalci. S tovarišem Dušanom Lovriho najprej v mojih prvih mandatnih dobah, nato pa z Borisom Iskro in Ivanom Bratino. To je bila neka skupna povezava, ko smo sodelovali in se družili kljub logičnim razli- dr. Drago Štoka kam in različnim ideološkim pogledom. Prepričan sem, da bo tako tudi v bodoče. V teh dvajsetih letih je bilo mnogo problemov, skrbi, bitk. Kaj ti je ostalo najbolj v spominu? Prav gotovo razprava o globalni zaščiti Slovencev. Ta razprava je trajala tri dni in je bila izredno napeta. Zakonski predlog sem vložil v imenu Slovenske skupnosti, o njem smo razpravljali, ni pa bilo možno glasovanje, oziroma ga niso sprejeli, ker gre za pristojnosti države. Vendar smo osvojili resolucijo, ki se je zavzemala za globalno zaščito in to resolucijo smo poslali v Rim. Takrat mi je pomagal pokojni Gradimir Gradnik, ki je imel prefinjen politični čut in ki mi je sugeriral razne pobude. Ukvarjal sem se z raznimi komisijami in jih tudi vodil. Tako sem predsedoval komisiji za promet, ki je obravnavala težka vprašanja in sklepala o njih. Med njimi so bile na primer osimske ceste. Dobri dve leti sem vodil komisijo, ki se je ukvarjala z izvajanjem osimskih sporazumov, sedaj pa vodim komisijo za kulturo in kar še spada zraven. Nekatere važne stvari smo rešili, kot je na primer zakon o Ogleju, zakon o Romih, zakon o pravici do študija. Z odbornikom Barnabo pa se nisva najbolje razumela in zato tudi nismo rešili za Slovence tako pomembnih stvari, kot sta položaj Slovenskega raziskovalnega inštituta in Glasbene matice. Za zaprtimi vrati se je obljubljalo, potem pa se je ustavilo. Kaj želiš novemu deželnemu svetovalcu, ki bo - tako upamo - izvoljen na kandidatni listi Slovenske skupnosti? Upam, da bomo Slovenci izvolili vsaj tri deželne svetovalce. V Gorici bo na listi KPI precej gotovo izvoljen Ivan Bratina, Miloš Budin pa v Trstu. Upam, da mi bo sledil tudi svetovalec Slovenske skupnosti. Tudi on bo sam in bo predstavljal slovensko stranko med 62 svetovalci, kolikor jih je v deželnem svetu. En sam človek pa malo zmore, zato je potrebno veliko potrpljenja, diplomacije in stalnih stikov z drugimi. Smo v razdobju, ko nisi več izoliran in zaradi tega tudi želim novemu svetovalcu Slovenske skupnosti, da bo znal prisluhniti toku dogajanj. Za zaključek pa čutim dolžnost, da se zahvalim Primorskemu dnevniku in agenciji Alpe-Adria za pozorno spremljanje dogajanj in za veliko podporo, ki sem jo v teh dvajsetih letih čutil v slovenskem tisku. Pogovor zapisal BOGO SAMSA S podiranjem maja Dolinčani zaključili letošnjo majenco Večer mladih manjšincev z obeh strani meje Po treh dneh in treh nočeh se je v torek dolinski maj z visokega spustil na tla: s tem se je simbolično zaključila letošnja majenca, ki je vsekakor potekala v znamenju lepega vremena, toplega sonca in ne nazadnje veselega razpoloženja. Le-to je sicer postalo že ena izmed osnovnih značilnosti tega vaškega praznika, ki je bil letos še posebej uspešen. Torkova tradicionalna "slovesnost" se je začela že v poznih popoldanskih urah, ko je na dolinski Gorici nastopil Pihalni orkester Breg pod vodstvom prof. Renza Muscovija. Najsugestiv-nejši del običaja pa je bil nedvomno (kot pač vsako letoj prihod parterjev in parterc, ki so s Sije prišli na vaški trg s spremstvom velikega števila vaščanov. Poudariti je treba, da so bili to vaščani, ne le fantje in možje. Že nekaj let se namreč v Dolini uveljavlja navada, da se temu trenutku vaškega običaja pridružijo tudi ženske in dekleta. Nič čudnega, saj so tudi same aktivno soudeležene v pripravah na majenco, ne nazadnje pa tudi vidno prispevajo k dobremu uspehu tega vaškega praznika. Letos so se torej na Šiji zbrali moški in ženske, ki so v dolgi vrsti pojoč prispeli na Gorico in se v krogu postavili pod maj. Parterji in parterce so seveda ponudili že "običajni" kozarček domačega vina, nato pa so vsi skupaj zapeli vaško pesem Eno drevce mi je zraslo. Napočil je tedaj eden najvažnejših trenutkov dolinske majence: priprave na podiranje maja, ki je bilo nekoč prava čast (seveda, če je bilo brezhibno!) za župana oz. današnjega predsednika. Parterce so se postavile na oder, parterji so šli "na vrče", predsednik pa je na vidnem mestu in s predstavnico dekliške ob strani sledil vsem pripravam. Ko so bile vse vrvi odvezane in ko je maj držala pokonci le še moč številnih rok, je predsednik še enkrat s pogledom premeril mogočno drevo, pogledal vsako posamezno skupino fantov in mož ter dvignil roko. Oči vseh prisotnih so bile uprte vanj, ko je po komaj zaznavnem pomisleku zamahnil z roko in tako dal znak za podiranje. Maj se je spustil z neba in s pokom treščil na tla, v veliko veselje vseh otrok, ki so trumoma navalili na krošnjo češnje ter pobirali pomaranče, limone in barvane zastavice. Malo manj veselo pa je bilo med organizatorji in med vsemi, ki so bili pri letošnji majenci soudeleženi. Med spustom je "lentjena" namreč krepko popokala, tako da je sedaj za prihodnje leto neuporabna. K temu je nedvomno botrovala nova lega luknje, v kateri je bil maj pritrjen. Mogoče pa bi lahko del "krivde" prisodili tudi nekakšni razburjenosti, ki v večji ali manjši meri vedno spremlja ta vsakoletni obred. Kakorkoli že, maj se je srečno in brez večjih nezgod podrl in tako sklenil tudi letošnjo majenco, dolinski praznik veselja, pomladi in mladosti, (dam) Pred nenavadno številnim občin-tvom je bilo v torek zvečer v študent-kem domu glasbeno in kulturno srednje z naslovom »Etnični revival; nladinska kultura italijanske narodne kupnosti v Jugoslaviji in slovenske larodne skupnosti v Italiji«. Priredili o ga Univerzitetni odbor za mir, Mla-linski odbor Slovenske kulturno-gos->odarske zveze, Kulturni krožek Istra n mladinska skupina Pinko Tomažič. Walter Citti, predstavnik Univerzi-etnega odbora za mir, je izrazil pre-jričanje, da imajo pripadniki Slovenke manjšine pravico do uporabe svo-ega jezika povsod, tudi v uradnih od-tosih, kajti samo tako bo lahko slovenska skupnost rasla in se sodobno azvijala. Prav tako morata republiki Trvaška in Slovenija omogočiti in jodpirati ekonomsko in kulturno rast lju. Predsednik Mladinskega odbora pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi, Boris Peric, je v svojem posegu ugotavljal, da je veliko mladih v naši deželi še vedno žrtev nacionalističnih predsodkov in mračnjaške miselnosti. Taki zaostali miselnosti botruje pred- vsem nepoznanje položaja in zgodovine slovenske manjšine. Po mnenju Perica je namreč pretok informacij med večino in manjšino nasplošno preskromen. V nasprotju z večino Italijanov, ki ne poznajo slovenskega jezika, smo Slovenci dvojezični in lahko tako se-žemo tudi po italijanskih virih, kar nam omogoča globlje poznanje našega prostora. Franco Juri, predstavnik Skupine 88 in član folklorne skupine Istranova, je v svojem posegu orisal nastanek in razvoj Skupine 88 in navedel težave, s katerimi se srečuje italijanska narodna skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem-Juri je povedal, da se je začetni skupini pridružila vrsta italijanskih, slovenskih in hrvaških intelektualcev s te in one strani meje, ki se dobro zavedajo, da mora za razvoj in obstoj manjšine skrbeti tudi večina, saj se ravno v odnosu do manjšin kaže demokratičnost in naprednost neke družbe. Srečanje se je zaključilo s kvalitetnim in zanimivim nastopom folklorne skupine Istranova in z manj navdušujočim ter nekoliko retoričnim nastopom mladinske skupine Pinko Tomažič. (kp) Prof. Jerman v Slovenskem klubu Razvoj slovenske filozofske misli O zgodovini slovenske filozofije od srednjega veka do 20. stoletja je na torkovem rednem srečanju v Slovenskem klubu govoril prof. Frane Jerman, docent na filozofski fakulteti v Ljubljani. Vabilu SK so se odzvali predvsem profesorji, saj je bilo predavanje, kot predvideno, precej akademsko in strokovno. Gost se je v svojem govoru dotaknil najpomembnejših imen v slovenski filozofiji. Predavanje je pričel z ugotovitvijo, da narodom ne dajeta nacionalne identitete ekonomija ali znanost. Kar torej ohranja neko etnično skupino in ji vliva samozavest in moči za razvoj so umetnost, teoretska tradicija, humanistična znanost in filozofija. Slovenska filozofska tradicija sega daleč v srednji vek. Tudi mi smo dediči grške in rimske misli, predvsem pa klasičnih velikanov kot sta Platon in Aristotel. V temačnem srednjem veku je bil seveda uradni jezik le latinščina, zato so tudi po rodu sicer slovenski izobraženci pisali v tem jeziku. V kasnejšem obdobju je nemščina postavila svoj monopol nad filozofijo. Najpomembnejši in najbolj nadarjeni slovenski učenjaki so navadno delovali na tujem. Šele v 16. stoletju je bil tiskan prvi filozofski tekst slovenskega avtorja, rektorja na dunajski univerzi Matije Hva-leta. V tem času je bilo vsekakor abstraktno razmišljanje na Slovenskem omejeno le na peščico ljudi, ki so se že kot mladi študentje odselili v tujino in navadno tam ostali za vedno. Prof. Jerman je svoje predavanje nadaljeval z naštevanjem najpomembnejših osebnosti, ki so začrtale pot slovenski filozofiji. Med njimi je omenil tudi številne tuje mislece, predvsem Čehe. Provincialna Ljubljana je bila namreč še v 19. stoletju nekakšna "kazenska kolonija" kamor so radi pošiljali uporne duhove. Svoje naštevanje je predavatelj popestril s prijetnimi dovtipi in zanimivostmi iz življenja teh mož in je na kratko opisal bistvo njihovega razmišljanja. Gost je izrekel prepričanje, da je najbolj pristno slovenska prav krščanska filozofija. Priznati ji je treba zaslugo, da je začela prva gojiti slovensko filozofsko terminologijo. Ko se je začel v Evropi uveljavljati ateizem, je Vatikan določil za zgled misel Tomaža Akvinskega. Njegov nauk je imel veliko uspeha tudi na Slovenskem, najbolj zagrizeno in vneto pa ga je zagovarjal Anton Mahnič. V začetku 20. stoletja je prišlo v Ljubljani končno do odprtja prve slovenske univerze. V njenem okviru sta začeli delovati tudi filozofska in teološka fakulteta, iz katere.je izšel slavni mislec Aleš Ušeničnik, ki je ostal vedno zvest svojemu narodu in je svoja razmišljanja izražal v materinem jeziku. Ob koncu predavanja se je med Franetom Jermanom in občinstvom razvil dolg razgovor. Prisotni so želeli poglobiti nekaj najzanimivejših točk predavateljevega posega, predvsem pa so hoteli izvedeti kaj več o sodobni filozofski misli na Slovenskem in o možnostih za njen razvoj. Jutri srečanje o znanstvenih parkih V Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah se jutri ob 9.15 začelo mednarodno srej Čanje na temo: Znanstveni parki sredstvo za industrijsko polit** j Prirejata ga Dežela FJK in n**13®,?/-, center za ekonomske vede CESfc ; Udeležili se ga bodo številni doma in tuji strokovnjaki. sj Osrednja tem posveta bo mozn investiranja v raziskovalno P° j,vj je, kar bi pripomoglo k okr^P* znanstvenega raziskovanja na Trz ^ kem. V tem primeru pa ne va. znanstveno in tehnološko nje kot tako, temveč za najrazl* še oblike uporabe nove tehnolog J v raznih podjetjih, ki bi za^ostl-jne-dalje bolj zahtevnemu mfdn;air0bodo mu trgu. Udeleženci sre^3nia„nega lahko slišali nasvete vsedrza , sveta za raziskave CNR in *z* podjetij in družb, kakršne s ^ Montedison, Olivetti in Pirel • zei ljučke srečanja bo previdoma p b0 minister Ruberti, n,ed*em JspHnifc uvodno pročilo imel podpre Dežele Carbone. Na Pomorski postaji ob skromni udeležbi mladih Pričelo se je posvetovanje o mladinskem zaposlovanju Zaključna seja tržaškega občinskega sveta Končno zelena luč metanizaciji v Nabrežini, Miljah in Dolini Prav na zadnji seji ob izteku mandata (načelniki svetovalskih skupin so se namreč odločili, da za sinoči sklicano zadnje zasedanje odpovedo, spričo nevarnosti, da bi bilo spet nesklepčno) je tržaški občinski svet končno ratificiral sklop upravnih sklepov, ki dovoljujejo občinskemu podjetju ACEGA, da raztegne metansko mrežo tudi na skoraj vse ostale občine tržaške pokrajine. Štiri zadevne sklepe je obrazložil odbornik za javne industrijske storitve De Gioia, pomembnost te odločitve pa je v razpravi poudaril le namestnik načelnika komunistične svetovalske skupine Monfalcon, pri čemer se je čuditi, da se o teh sklepih, čeprav predstavljajo prav gotovo novost tako v delovanju komunalnega podjetja kot v izboljšanju življenjskih pogojev zainteresiranega prebivalstva, niso izrekli predstavniki ostalih svetovalskih skupin. V svoji obrazložitvi splošnega načrta za raztegnitev metanskega omrežja na okoliške občine in tehnično-eko-nomskih načrtov za devinsko-nabre-žinsko, dolinsko in miljsko občino (izvzeti sta torej le manjši občini Zgonik in Repentabor) je De Gioia poudaril, da se je ACEGA zanje odločila, da bi razširila svojo dejavnost in postavila bolj gospodarne osnove poslovanju. Razširitev omrežja bo namreč pomenila povečanje porabe, kar bo tudi prispevalo k ohranjevanju ravni tarif za dobavo plina, ki bi se drugače morale višati zaradi stalnega krčenja števila prebivalstva v samem mestu in zmanjšanja porabe v gospodarskem sektorju. Gre torej za obojestranski interes, tako ACEGA kot okoliških občin, in pravzaprav za interes vseh uporabnikov metana. Tudi komunist Monfalcon je brezpogojno podprl vse 4 sklepe, ker pomenijo kvaliteten preskok za delovanje komunalnega podjetja, ki s tem razširja delovanje na vse območje tržaške pokrajine, ob ugodnih učinkih tako za porabnike kot za samo občinsko podjetje. Očital je pa večini, da je zavlačevala s predložitvijo sklepov v potrditev občinskemu svetu (upravna komisija ACEGA je bila te sklepe sprejela že v začetku maja lani, tržaški občinski odbor pa jih je bil osvojil že konec avgusta 1987), verjetno zaradi nasprotovanj v vrstah Liste za Trst, ki so se polegla le po notranjem ostrem razčiščevanju z listarskim predsednikom ACEGA Bassanijem, ker so očitno desničarski krogi nasprotovali uvajanju določenih ugodnosti za slovenske ali narodnostno mešane občine. Tehnično-ekonomski načrti, ki jih je pripravilo ACEGA predvidevajo, da bo devinsko-nabrežinska Občina pokrila svoj delež stroška za metanizaci-jo v znesku 5.121 milijonov lir (kar pomeni 2,75 milijona na uporabnika), dolinska Občina bo prispevala 1.251 milijonov (0,85 milijona na uporabnika) in miljska Občina 1.517 milijonov (0,45 milijona na uporabnika). Občinski svet je vse 4 sklepe o razširitvi meta-nizacije odobril z veliko večino, ker so proti glasovali le misovci in listar Sal-vagno. Na predsinočnji seji, ki se je začuda začela skoraj točno ob napovedani uri (ker pač ni bila potrebna prisotnost večine 60 svetovalcev in jih je bilo ob začetku zares prisotnih samo 18) in se je nadaljevala pozno v noč, je občinska skupščina odobrila več desetin upravnih sklepov, tako da je skoraj izčrpala sicer obsežen dnevni red. Poleg sklepov o metanizaciji je bil najpomembnejši sklop upravnih ukrepov, ki so zadevali urbanistično preureditev in gradbeno sanacijo širšega področja v Starem mestu okrog Ulice Capitelli. S tem v zvezi so nastopili zastopniki vseh svetovalskih skupin, ki so zagovarjali (odbornik Vattovani, socialist D'Amore, demokristjan Tripani in listar Seri) odločitev občinskega odbora oziroma ostro zavračali metode, ki so jih izbrali za preureditev tega znamenitega zgodovinskega predela mesta (komunist De Rosa in predstavnik Tržaškega gibanja Parovel). Potem ko je večina zavrnila spreminjevalni predlog in resolucijo KPI, ki se je zavzemala za bistvene popravke, je občinski svet te 4 sklepe odobril z glasovi strank večinske koalicije, ob nasprotnem glasu KPI in MT ter vzdrZanju misovcev. Ob zaključku seje (in mandata občinske skupščine) se je listarski župan Staffieri zahvalil vsem svetovalcem za sodelovanje, obenem pa je obžaloval, da odnosi niso bili vedno korektni, da je prevladovala politična pred upravno razpravo in da je v zadnjih časih bilo težavno sploh izpeljevati občinske seje spričo številnih odsotnosti. Vsekakor je zaželel novemu občinskemu svetu, ki bo izšel iz junijskih upravnih volitev, uspešnejše delo v korist krajevne skupnosti. Včeraj popoldne se je v skoraj prazni dvorani Pomorske postaje pričel tridnevni posvet o mladinski zaposlitvi z naslovom »Dan za tvojo bodočnost«, ki jga Pokrajina Trst prireja s pomočjo Šolskega skrbništva in nekaterih šolskih okrajev. Po pozdravu župana Staffieria in predsednika Pokrajine Locchija je prvi spregovoril deželni šolski skrbnik Čorbi, ki je podčrtal težki ekonomski položaj tržaške pokrajine in zaskrbljujočo rast števila brezposelnih, še posebno med mladimi. Čorbi je povedal, da bi moralo prir ti do večjega sodelovanja med šolo in svetom dela, kakor tudi med šolo in inštitucijami, saj bi šola morala biti v stanju, da primerno usmerja mlade v svet dela. Besedo je nato imel rektor Univerze v Trstu Fusaroli. Opozoril je narastoč razpon med številom mladih, ki se vpišejo na univerzo, in tistih, ki jo dokončajo. Fusaroli je mnenja, da bi tudi v Italiji morali uvesti sprejemne izpite za vpis na univerzo. Rektor pa je vsekakor ugotavlil, da je manj brezposelnosti med mladimi, ki so dokončali univerzitetni študij. Predsednik Centra za raziskave Romeo je opisal zaposlitvene perspektive v ustanovi, ki jo vodi. Romeo se je optimistično izrazil, saj je menil da bo konec leta 1990 v Centru zaposlenih kar 550 do 600 kvalificiranih oseb. S to trditvijo se pa ni strinjal deželni tajnik sindikata UIL Trebbi, po katerem bo Center nudil kvečjemu 40 novih delovnih mest. Trebbi je izrazil veliko zaskrbljenost za bodočnost našega mesta, ki je iz dneva v dan gospodarsko šibkejše. Zadnji je govoril ravnatelj Deželne agencije za delo Pironti. Povabil je mlade, naj se za informacije o delu obrnejo na njegov urad (na Trgu Oberdan), kjer se trudijo, da bi nudili pomoč mladim pri iskanju primerne zaposlitve. Posvet se bo nadaljeval danes ob 15.30 s prispevki deželnega odbornika Carboneja, predsednika Združenja tržaških industrjicev Tosella, univerzitetnega profesorja Colleseia, predstavnika Sklada »Agnelli« Anto-nuccija, podravnatelja družbe S. Mar-gherita skupine Zignago Guerrinija in ravnatelja zveze Intersind Sambe. Bela stavka carinskih tajnikov se bo nadaljevala Bela stavka carinikov oziroma carinskih tajnikov (takšno je namreč natančno ime stavkajoče kategorije) se bo na Tržaškem nadaljevala za nedoločen čas. Do takšne odločitve so prišli carinski tajniki na skupščini, na kateri so se včeraj zbrali s svojimi sindikalnimi predstavniki v Starem pristanišču. Na sestanku je prišlo do razgrete izmenjave mnenj in končno do skupne ugotovitve, da vsedržavni dogovor ne more zadovoljevati carinskih tajnikov, ki že dalj časa zahtevajo, naj se jim poviša stalež v skladu z nalogami, ki jih dejansko opravljajo, kakor tudi da se na carinah poveča število osebja. Zato so sklenili, da bele stavke ne prekinejo vse dotlej, dokler ne bo vlada vzela v poštev vseh njihovih zahtev. Odprto pismo senatorju Spetiču o šolskih okrajih Dragi Stojan, stisnilo me je pri srcu in v želodcu, ko sem v petek, 6. maja, Pobral na prvi strani Primorskega dnevnika sporočilo o odgovoru, ki ti ga je dal Galloni na tvoje pisno vprašanje o avtonomiji slovenske šole. Sedaj razumem občutke, ki jih je imela Cassandra, ko so se uresničile njene napovedi o uničenju Iljona, a jih ni nihče vzel resno, dokler ni napoved postala dejstvo. V spomin mi prihaja, kako si se delal norca iz mene z dovtipom o enem ali dveh kozarcih. Se spomniš? Na žalost, za stanje, v katerem je obtičalo vprašanje avtonomije slovenske šole, nosijo dšl krivde vsi tisti, ki so zahtevali ustanovitev enega deželnega šolskega okrajnega sveta za slovenske šole in so tako ponudili deželni upravi ^govor (alibi), ki se glasi: »Considerata Timpossibilita giu-rjdica, ai sensi della normativa sopracitata, di accogliere le richieste da piu parti avanzate per la creazione di un dis-tretto sloveno, in conformita anche al parere espresso dall'-'-uficio scolastico regionale; La Giunta regionale delibera: ...« (v prevodu: »Glede na to, da v smislu zgoraj navedene-9a predpisa pravno ni mogoče sprejeti zahtev — ki so pri-sle z več strani — za ustanovitev slovenskega okraja in tudi skladno z mnjenjem, ki ga je izdal Deželni šolski urad, ueželni odbor sklepa...) Ne bom tu obnavljal zgodovine. Vsak, ki ga vprašanje zanima, lahko to zgodbo prebere v knjigi »Slovensko šol-s vo na Goriškem in Tržaškem 1945-1985«. Nihče mi še do danes ni dokazal, da nismo takrat zamu-ui edinega možnega vlaka. Niti razsodba državnega sveta ni v stanju nuditi druge-9a dokaza kot je tistega, da je moč oblasti večja od moči Pravice — čeprav ne vedno. Koliko vlakov bomo morali še zamuditi, da bo naše poli-tlke kaj izučilo? Prisrčne pozdrave Pino Pečenko Zastopniki obrtnikov, trgovcev in kmetov pri Skladu za Trst Komisija Sklada za Trst je včeraj sprejela predstavnike strokovnih organizacij tržaških obrtnikov, trgovcev in kmetov, da bi se z njimi posvetovala o uporabi sredstev iz Sklada v letu 1988. Izraz "posvetovala" je pravzaprav nekoliko pretiran, saj je na srečanju sam podpredsednik komisije povedal, da bodo sredstva v tem letu v glavnem porazdeljena na osnovi triletnega načrta, ki je bil izdelan že lansko leto. Srečanje je torej bilo tako rekoč bolj obrednega značaja, saj ga je komisija sklicala predvsem zato, da bi zadostila zakonskim predpisom. Vizzini je vsekakor v imenu Komisije uvodoma obrazložil predlog o porazdelitvi izrednih prispevkov za leto 1988, poleg tega pa je izrazil nekaj opazk glede dosedanjega izkoriščanja sredstev iz Sklada. Tako je npr. podčrtal, da niso bile izkoriščene vse lanske postavke. To velja predvsem za 500 milijonov lir, ki so jih lani namenili "krepitvi servisnih družb". Vizzini je tudi ugotovil, da zasebna podjetja in ustanove uporabljajo sredstva iz zakona štev. 26. iz leta 1986, znanega kot "Paket za Trst", veliko hitreje kot javne. Besedo so nato imeli zbrani predstavniki strokovnih organizacij. Obrtniki so med drugim izrazili zaskrbljenost zaradi prepočasnega uresničevanja obrtniških con v miljski in devinsko-na-brežinski občini, sicer pa so pohvalili delovanje Sklada za Trst in podčrtali potrebo, da bi le-ta posegal zlasti v tistih primerih, ki jih deželna uprava iz enega ali drugega ne pokriva. Poleg tega so poudarili, da bi bilo treba zmanjšati minimalno vrednost naložb, ki je zdaj predvidena za poseg Sklada za Trst na področju obrtništva (naložba zdaj mora veljati najmanj 200 milijonov lir). Trgovci so se zavzeli za ohranitev postavke v prid servisnih družb, ki je sicer lani ni nihče izkoristil. Pri tem so podčrtali, da preživljamo dobo, v kateri podjetja rabijo vse več informacij za uspešno delovanje — in te informacije lahko nudijo le nova servisna podjetja. Poleg tega so se zavzeli za predlog, naj bi finančna družba Friul-giulia omogočila restrukturacijo Tržaškega velesejma, ki bi moral odigrati večjo vlogo v tržaškem gospodarstvu, kot jo je doslej in še zlasti v zadnjih letih. V imenu kmetov je govoril tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Povedal je, da si je Sklad sicer zadal načelno dobre smernice za poseganje v prid kmetijstva, žal pa so njegova sredstva kar smešno nizka: Sklad v letu 1988 namenja kmetijstvu 400 milijonov od skupnih 59 milijard lir, se pravi maj kot 1 odstotek svojih sredstev. Ob tem je Bukavec poudaril, da je kmetijstvo na Tržaškem sploh zapostavljeno, in to že ves povojni čas. Pomislimo naj le na dejstvo, da je v tem času bilo razlaščenih kakih 2.200 hektarjev rodovitnih površin, ne da bi kmetijstvu bile omogočene alternativne možnosti razvoja. Tudi Sklad za Trst mora spremeniti svoj odnos do primernega sektorja. Kmečke strokovne organizacije v ta namen predlagajo, naj bi letno namenil najmanj 4 milijarde lir za krepitev posameznih kmetijskih podjetij. Vizzini je v imenu komisije Sklada za Trst zagotovil, da bodo iznešene predloge in priporočila kolikor mogoče upoštevali, a to zlasti v bodočnosti, saj je predlog za porazdelitev sredstev za to leto praktično že dokončno izoblikovan. Poglejmo torej, kaj v glavnih obrisih predvideva. Izrednih sredstev iz Paketa za Trst je vsega 8 milijard lir. Za urbanizacijo industrijskih in obrtniških območij je določenih 5,9 milijarde lir. Turizmu je namenjena 1 milijarda, pristaniškim dejavnostim 11,5 milijarde, ostalim gospodarskim dejavnostim (vključno kmetijstvu) 4,2 milijarde, znanstvenim in raziskovalnim ustanovam 7,75 milijarde, kultturnim dejavnostim 2,6 milijarde, javnim delom pa nekaj nad 18 milijard lir. Vsi ti izredni prispevki znašajo skupnos 59 milijard lir. Drevi v Rossettiju premiera komedije Ljubezniva služkinja Oproščen študent, ki je vodil protest v univerzitetni menzi krar1™ SHedališče Furlanije-Julij nnJ!nu bo imeI° konec tega tedni ono fr 9ledaIiško skupino AssocU dano per lo Spettacolo, ki bo RosJlt,- nedeIie na odru gledali mori-111, Predstavila Goldonijevo amr!J° ^“bezniva služkinja (La se ne ir,030 ', De^° sPada med manj z dion/Ži s ov‘tega italijanskega kot Luca pnn W;ub ten}u Pa ie v re Peh onconiia doživelo izjemen Peh. V ^ V LondonldaIie V Bmsliu' v Ber nje Coraline igra Annamaria Guarni-eri, ob njej pa nastopajo še Paola Bac-ci, Franco Mezzera, Luciana Virgiglio, Giancarlo Prati, Virgilio Zernitz, Ric-cardo Bini, Claudio Carini, Angelo Jo-karis, Daniela Margherita in Bilo Vel-ler. Kostumi so delo Giovanne Buzzi. Neznanec povozil žensko pri Opčinah Sinoči je na pokrajinski cesti med Opčinami in Prosekom neznanec z avtomobilom podrl pešakinjo in jo resno ranil. Ponesrečenka je 27-letna Raffaela Zeboc-hin iz Ul. Madonna del Mare 14 v Trstu. Okrog 21. ure je stala ali hodila (nimamo točnejših podatkov) ob cesti v bližini vojašnice "Brunner", ko je vanjo zadel avtomobil in ji prizadel poškodbe, zaradi katerih se bo morala v glavni tržaški bolnišnici predvidoma zdraviti kakih 60 dni. Ranjenko je peljal v bolnišnico avtomobilist, ki je slučajno vozil mimo, na kraj nesreče so pa nato prihiteli openski karabinjerji, ki so uvedli preiskavo. Do pozne noči jim ni uspelo odkriti, kdo je žensko povozil. Zapletljaji in težave v zvezi z delnim zaprtjem univerzitetne menze so imele včeraj svoj epilog na tržaškem sodišču. Ustanova Opera universitaria je namreč tožila 26-letnega študenta fizike Fabia Ferija iz Sesljana 6/h, ker naj bi sodeloval z drugimi osebami pri načrtnem (kaznivem) neplačevanju bonov in obenem motil javno službo. Pretor Reinotti pa je po zaslišanju prič in obtoženca sklenil, da Ferija oprosti, »ker ni zagrešil« zgoraj omenjenega kaznivega dejanja. Težave so se v univerzitetni menzi pojavile pred kakim letom dni, ko so začeli delno popravljati prostore študentske jedilnice. Kmalu pa je, kot kaže, zmanjkalo denarja in obnovitvena dela so se povsem ustavnila. Študentje so seveda ostro protestirali, posebno še, ker so imeli univerzitetno menzo vedno na piki in so se že večkrat pritoževali in trdili, da je hrana slaba in da so higienske razmere v kuhinjah vse prej kot brezhibne. Ko pa je prišlo do delnega zaprtja jedilnice, so morali študentje dlje kot navadno čakati v dolgih vrstah. Iz tega nezadovoljstva so se porodile razne pristno "študentske" protestne akcije. Nekoč so na primer prekrili ves hodnik menze s pladnji. Skupinica študentov je tako s svojo protestno akcijo onemogočila že itak počasno delovanje jedilnice. Prav zato je ustanova Opera universitaria tožila Ferija, ker je »skupaj z drugimi neznanimi osebami« pozival obiskovalce menze, naj plačujejo le polovično ceno obroka in je obenem motil normalen potek javne službe. Študenti so takoj reagirali na takšno odločitev. Dan pred procesom na preturi so v redakcijo poslali sporočilo, v katerem piše, da je »motenja javne službe« kriva prav Opera universitaria, saj ni poskrbela za rešitev vprašanja menze. Obenem opozarjajo, da so njihove akcije povzročile minimalno gmotno škodo — okrog 70.000 lir. Študentje so dva dni pred procesom zbrali okrog 600 podpisov pod zahtevo, naj Opera universitaria umakne tožbo. Po kratki bolezni nas je za-I pustil naš dragi Pavel Bajc Pogreb bo v soboto, 14. t. m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: brata Drago z ženo Dio-miro in Marijan z ženo Mirando, sestri Petriča in Anica z možem Antoniom, nečaki Borut z ženo Darjo, Vesna, Iztok, Alenka, Ivan, Gorazd, Luca in Cristina. Žalovanju se pridružuje sestrična Julka z družino. Trst, Ascoli Pičeno, Ljubljana, 12. maja 1988 -j- Zapustil nas je naš dragi Danilo Terčon Pogreb bo jutri ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Mavhinje. Žalostno vest sporočajo žena, otroka, brat in sestre ter ostali sorodniki. Sesljan, 12. maja 1988 t Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono Franc Trampuž Pogreb dragega pokojnika bo danes, 12. t. m., ob 13. uri iz tržiške bolnišnice v nabrežinsko cerkev. Žalujoči: žena Karmela, hči Lucil-la z možem Giovannijem, vnuk Giorgio ter drugo sorodstvo. Nabrežina, 12. maja 1988 12. 5. 1987 12. 5. 1988 Minilo je leto, odkar nas je zapustila naša draga Valerija Tavčar Z ljubeznijo se je spominjajo vsi njeni. Trst, 12. maja 1988 V okviru vrste gostovanj po Sloveniji Lovski zbor Doberdob gost na prazniku trboveljskih lovcev Nadaljuje se serija uspešnih nastopov Lovskega pevskega zbora Doberdob v matični Sloveniji. V soboto se je kot častni gost v Trbovljah udeležil praznovanj 10-letnice obstoja lovskega pevskega zbora Zveze lovskih družin Zasavja. Prvi stik so vzpostavili ob petem nastopu Doberdoba na srečanju slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov. Domači lovci so že zjutraj pripravili topel sprejem in so s svojo gostoljubnostjo ustvarili res enkratno ozračje. Najprej so si ogledali elektrarno, nato so se podali v planine oziroma v lovsko kočo in se okrepčali v hribovski restavraciji. Sledil je ogled muzeja na Čebinah, kjer je bil v noči od 17. na 18. april 1937 ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. Po skupnih pevskih vajah je bil zvečer v Delavskem domu v Trbovljah koncert, na katerem je domači lovski zbor za- pel deset pesmi, večino katerih je napisal oziroma priredil njegov zborovodja Jože Skrinar. Kot gost se je na odru predstavil tudi zamejski lovski zbor Doberdob, ki je pod vodstvom Janka Simonete podal pet pesmi, in sicer Gobčevo Jagerček mlad, Dane-vovo Jager, Krpačovo Lovska, Prelov-čevo Doberdob in Vrabčevo Zdravico. Na koncu sta združena zbora pod izmeničnim vodstvom obeh dirigentov zapela še Vrabčevo Pozdrav in Ventu-rinijevo Lovska. Po nagraditvi nekaterih domačih pevcev z Gallusovimi značkami za večletno delovanje, sta si zbora izmenjala darila in sledil je prisrčen družabni večer, ki je služil za še boljše medsebojno spoznavanje in navezavo prijateljskih stikov. Tako so se dogovorili, da bodo jeseni trboveljski lovci vrnili obisk v zamejstvu, (bs) UL. SV. FRANČIŠKA 20 Vas vabi danes, 12. maja, ob 18. uri na otvoritev razstave TURINSKE SKUPINE ”ARTE DEBOLE" Razstavo bo predstavila prof. Marija Campitelli. koncerti Tržaška pokrajina - Združenje Conti-nuum Musicale Četrti koncert ciklusa Glasba 20. stoletja bo na sporedu v ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost, Ul. S. Carlo 2. Vstop prost. Verdi V soboto, 14. maja, ob 18.00 bo na sporedu koncert komornega orkestra Gledališča Verdi. Dirigent in solist Giorgio Carnini. Izvajali bodo skladbe Handla, Haydna in Mozarta. Abonmaji po znižani ceni za študente, upokojence in podjetja so na razpolago pri blagajni gledališča. H pošto delle fragole Nocoj ob 20.30 v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu bo na sporedu koncert ansambla Macedonia. razstave V galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) razstavlja do 20. t. m. slikar LEOS MON-TREE. V umetnostni galeriji Nadie Bassa-nese - Trg Giotti 8/1 - bo do 31. maja odprta razstava pod naslovom RONDE. Danes ob 18.30 otvoritev razstave R. KUSTERLEJA; 20. maja ob 18.30 otvoritev razstave O. PAMICIJA in 31. maja ob 18.30 otvoritev razstave F. VECCH1ETA. V galeriji Cartesius (Ul. Marconi 16), razstavlja do 19. t. m. slikarka MARIA ANNA LOTESTO. ________gledališča___________ ROSSETTI Nocoj ob 20.30 bo na sporedu premiera Goldonijevega dela LA SERVA AMO-ROSA z Annamario Guarnieri. Režija Luca Ronconi. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust, za študente pa posebne cene. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. razne prireditve Krušni loparji v Skednju V dvorani kulturnega društva Ivan Grbec v Škednju je bila pretekli teden na ogled razstava oblikovanih krušnih loparjev in drugih umetnostno obrtniških izdelkov Bogomile Doljak. Naš posnetek je z odprtja razstave. Prireditev osnovnošolcev devinsko-nabrežinske občine Prisrčen pozdrav vrstnikom Učenci celodnevne osnovne šole S. Gruden iz Šempolaja pozdravljajo svoje vrstnike z osnovne šole Fran Šaleški Finžgar iz Barkovelj, s katerimi so preživeli veselo, poučno, a žal prekratko dopoldne v Šempolaju in okolici. Danes, 12. t. m., ob 20.30 v dvorani v Ul. Ananian bo na sporedu predvajanje diapozitivov o alpinistični odpravi v Patagonijo na Cerro Torre, ki sta jo opravila tržaška alpinista Stefano Zaleri in Ma-uro Petronio. KD I. Grbec - Skedenj priredi jutri, 13. maja, ob 20.30 KONCERT ŽPZ IVAN GRBEC. Dirigent Boža Hrvatič. Vabljeni! Glasbena matica vabi na NASTOP, ki bo jutri, 13. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29. SKD Tabor - Opčine. V soboto, 14. t. m„ ob 20.30 ponovitev narečne enodejanke DEŠTIN. Spisal in režiral Drago Gorup. Vabljeni! V Slovenskem kulturnem klubu v Ul. Donizetti 3 bo v soboto, 14. t. m., inž. Marjan Jevnikar predvajal film "GENIJ V KRATKIH HLAČAH" v izvedbi SKK ter FILM O TAJSKI. Začetek ob 18.30. KD Lipa priredi v soboto, 14. maja, ob 20.30 v kinodvorani v Bazovici KONCERT zborov MPZ TABOR - Opčine in MePZ LIPA - Bazovica. Vabljeni! KD Lonjer-Katinara in ŠD Adria prirejata v soboto, 14., in v nedeljo, 15. t. m., v Lonjerju tradicionalno RAZSTAVO DOMAČIH VIN. Oba večera plesa z ansamblom Mara, Neva in Germane, v nedeljo ob 17. uri nastop harmonikarskega ansambla F. Venturini od Domja. Združenje pihalnih orkestrov Primorske in Zveza slovenskih kulturnih društev pod pokroviteljstvom občine Zgonik in v sodelovanju s KD Rdeča zvezda ter z deželnim sedežem RAI prirejata revijo PRIMORSKI PIHALNI ORKESTRI 1988 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku v nedeljo, 15. maja, ob 17. uri. Nastopajo: Pihalni orkester Srečko Kumar - Izola, Godba na pihala Ricma-nje, Občinska godba S. Canzian d lsonzo - Pieris in Pihalni orkester rudarjev Idrija. 5. SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE bo v Kulturnem domu SKD Slavec v Ricmanjih v nedeljo, 15. maja, ob 18. uri. Nastopajo: Oktet Škofije, Tolminski oktet, Oktet F. Bevk - Otalež, Vokalna skupina Sovodenjska dekleta, Oktet Nadiža - Kred, Briški oktet - Dobrovo, Oktet Vrtnica - Nova Gorica, Ženska nova skupina KD I. Grbec - Skedenj, Oktet S. Gregorčič - Kobarid, Oktet Javor - Pivka in Tržaški oktet. Vabljeni! Glasbena matica - Trst prireja v sredo, 18. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu 6. SREČANJE MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV TREH DEŽEL: SLOVENIJE, KOROŠKE IN FUR-LANIJE-JULIJSKE KRAJINE. Društvo naravoslovcev in tehnikov TONE PENKO prireja v petek, 20. maja, predavanje univ. prof. Loredane Rizzi Longo na temo: AEROBIOLOGIJA V DEŽELI. V svojih izvajanjih, ki bodo opremljena z diapozitivi, se bo predavateljica ustavila predvsem na alergenih vrstah peloda. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 s pričetkom ob 20.30. včeraj - danes Danes. ČETRTEK, 12. maja 1988 PANKRACIJ Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.25 - Dolžina dneva 14.48 - Luna vzide ob 3.44 in zatone ob 16.32. Jutri, PETEK, 13. maja 1988 SERVACIJ PLIMOVANJE DANES: ob 2.22 naj-nižja -39 cm, ob 8.14 najvišja 21 cm, ob 13.47 najnižja -32 cm, ob 20.13 najvišja 54 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,7 stopinje, zračni tlak 1012,7 mb narašča, veter 12 km na uro severovzhodnik z burjo 42 km na uro, vlaga 51-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 15,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marilena Frangipane, Fabio Ravalico, Layla Pellican, Jaryl Pel-lican, Oliver Regent. UMRLI SO: 89-letna Ludmilla Tence vd. Starec, 45-letna Laura Faidutti por. Lubis, 74-letni Mario Zonta, 31-letna Ro-sanna Sossi, 82-letni Pietro Calucci, 95-letni Augusto Cinello, 88-letna Erminia Furlan, 79-letna Martina Pompignoli, 75-letni Giuseppe Ocovich, 40-letni Paolo Bajc. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. maja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan). NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivam), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE -Mazzinijev drevored (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. kino ARISTON - Danes zaprto. Jutri: 17.00, 22.15 Barfly, r. Barbet Schroeder, i. Mickey Rourke, Faye Dunaway. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Domani accadra, pust., It. 1987; r. D. Luchetti; i. P. Hendel, G. Guidelli. EXCELSIOR II - 18.30, 21.45 LTnsosteni-bile leggerezza delPessere, dram., ZDA; r. Philip Kaufman; i. Daniel Day Lewis, Lena Olin. EXCELSIOR I - 18.00, 22.15 Paura e amore, r. Margaret Von Trotta; i. Fan-ny Ardant, NAZIONALE II - 16.20, 22.00 Amore e mušica, i. C. Lambert. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Congiure parallele. PENICE - 18.30, 22.15 Baby Boom, kom.; i. Dyanne Keaton. GRATTACIELO - 16.15, 22.00 L’ultimo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen. MIGNON - 16.30, 22.15 Love Dream, kom., i. Christopher Lambert, Diane Lane. EDEN - 15.30, 20.00 Un bestiale... trian-golo erotico, porn., NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Desiderio di sesso, porn., □ □ VITTORIO VENETO - 17.00, 22.10 Bel Ami 83, er., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Ouattro cuccioli da salvare, kom., prod. Walt Disney. LUMIERE FICE - 19.30, 22.00 Brazil, dram., r. Terry Gilliam, i. Jonathan Pryce, Robert De Niro. ALCIONE - 16.00, 22.10 Nessuna pleta, dram., ZDA 1986, r. Richard Pearce, i. Kim Basinger, Richard Gere. RADIO - 15.30, 21.30 Regno del sensi, porn., Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ Oglasni oddelek sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 izleti KD Slovan priredi 22. t. m. izlet na Dolenjsko, kjer si bomo ogledali kmetijske objekte sadjarstva in vrtnarstva. Cena 30.000 lir s kosilom. Vpisujeta Darko in Oskar Grgič, tel. 226286. Zveza vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju prirejata 25. maja celodnevni izlet v Soško dolino, Cerkno, bolnico Franjo in Idrijo. Vpisovanje in informacije na sedežu Zveze vojnih invalidov, Ul. Cicerone 8/B, od 9. do 12. ure, tel. 360324. Slovensko planinsko društvo iz Trsta priredi v nedeljo, 15. t. m., izlet z osebnimi avtomobili na Čaven in Kucelj. Zbirališče ob 7. uri na Opčinah pred Prosvetnim domom. V Ajdovščini se bodo pridružili člani Obalnega PD iz Kopra. Hoje je za približno štiri ure. Izlet vodi Mario Milič, ki nudi tudi vse potrebne informacije (tel. 229258). razna obvestila Sindikat upokojencev za Zahodni Kras CGIL sporoča, da bodo na sedežu v Križu izpolnjevali davčne prijave (model 740) z naslednjim urnikom: torek 8.30- 12.00, sreda 15,00-18.00 in v petek 8.30- 12.00 in 15.00-18.00. SKD Barko vij e prireja v nedeljo, 22. maja, PRAZNIK 50-LETNIKOV za člane in prijatelje društva. Za informacije telefonirati na št. 415797 v popoldanskih ali večernih urah. Devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti vabi člane in somišljenike na redni kongres, ki bo danes z začetkom ob 20. uri v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. mali oglasi ZDENKO IZ RICMANJ je odprl osmico. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Karlo Mulič v Repnu št. 50. Toči belo vino in teran. OSMICO ima odprto Robert Pipan v Mavhinjah. OSMICO sta odprla Meri in Lojzi v Zgoniku. Točita belo in črno vino. OSMICO je odprl v Križu na št. 202 Lucijan Košuta (Šimčev). Toči belo in črno vino. OSMICO ima Emil Purič v Repnu. PROSIMO najditelja bergle, izgubljene v Borštu 3. 5., da jo vrne Igorju Laineju, Boršt št. 19, ali naj jo pusti v gostilni Pavletič. Hvala. SLOVENSKI UPOKOJENI PAR išče v najem stanovanje ali majhno hišo v mestu ali tudi v okolici. Tel. 418044. MOTOR CAGIVA 125, letnik 87, prevoženih 1.000 km, prodam za 2.000.000 lir. Tel. 0481/87711. PRODAM aluminijasta vrata brez okvirja, visoka 2,10 m - široka 0,75 m. Tel. 228547. PRODAM stroj za graverstvo Pantografo, za kovino in plastiko. Tel. 228547. PRODAM 8.000 kv. m krme "medica" za košnjo ali že pokošeno. Tel. 0481/776061. PRODAM fiat uno, motor fire 1000. Tel. 229250. PRODAM mladiče nemške doge, bokser-ja in srebrnega srednjega pudla. Mla-'diči so cepljeni, z rodovnikom in garantirani za eno leto. Tel. 0481/882317 ob večernih urah. TOMŠIČ SREČKO - Sovodnje, Ul. Bren-ner št, 7, prodaja kokoši po 1.500 lir za vsako žival. Tel. 0481/882064. VOLKSVVAGEN KOMBI za prevoz 9 oseb, bencin, v dobrem stanju, prodam. Telefonirati v jutranjih urah na št.040/7796310. 21-LETNO DEKLE išče zaposlitev kot baby-sitter ali kakršnokoli primerno zaposlitev. Tel. 412543. GOSTILNO V PREBENEGU dajem v najem. Telefonirati na št. 231741 ob uri obedov. IŠČEMO hladilnik, po možnosti zastonj. Telefonirati ob uradnih urah na št. 823000 - Silvija. NA RABU si lahko rezervirate letovanje v 2- ali 3-posteljnih sobah, v centru mesta, z odličnim zajtrkom, prijaznostjo in izredno čistočo, če telefonirate od 13. do 15. ure vsak dan, razen nede-Ije, ali zjutraj do 8. ure na št. 040/820630. __________prispevki_______________ Ob 1. obletnici smrti drage mame Valerije Tavčar darujeta Ada in Silvij 200.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob predrage sestrične Ane Schvamberger-Cellini daruje Marija Kralj 15.000 lir za KD Lipa. Namesto cvetja na grob Stanka Legiše darujeta družini Osič in Rojc 30.000 lir za Mladinski zbor Glasbene matice. Namesto cvetja na grob Rožine Adamič darujeta družini Osič in Rojc 15.000 lir za Mladinski zbor Glasbene matice. V spomin na Ivano Rupel vd. Caharija darujejo družina Vatovac 20.000 lir ter Marija in Milan Ukmar (s plača) 20.000 lir za MPZ V. Mirk. 11. 5. 1988 menjalnica Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank .. Funt šterling .... Irski šterling .... Danska krona ... Grška drahma .. Kanadski dolar . 1235,-741.— 217.— 661.— 35,20 2324,-1950.--190,— 8,50 980.— Japonski jen..... Švicarski frank ... Avstrijski šiling ... Norveška krona .. Švedska krona .... Portugalski eskudo Španska peseta ... Avstralski dolar .. Debeli dinar..... Drobni dinar..... 9.^ 890.^ 105.— 200.— 210.— 8,50 10,50 910.— 0,60 0,60 BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/6700 Agencija Domjo 831'^11 Agencija Rojan 411-61 Levji delež za admirala Letošnja podelitev tevemačkov morda res ni presenetila nikogar, prav goto-v° pa je razveselila Renza Arboreja in celotno ekipo oddaje Indietro tutta: °ddaja je namreč prejela mačka kot oddaja leta, "admiral" Renzo Arbore kot oajbolj priljubljena moška osebnost. Seveda sta si Arbore in Frassica tudi privoščila Mika Bongiorna, medtem ko so dekleta-putke in dekleta-kakavarice razkazovale svoje plesne vrline in svoje obline, Tevemačka so še prejeli: variete Domenica in, sanremski festival, nanizanki L)ynasty-Colby in I ragazzi della terza C, filma La divisa strappata in Un bambi-bo di nome Gesu, Maurizio Costanzo Show, nadaljevanki II segreto del Sahara ib Mamma Lucia, tv tednik II caso, športna oddaja La domenica sportiva, znanstvena Quark, mladinska Bim Bum Bam, kviz Telemike, kot oddaja-odkritje Tra ^boglie e marito, kot klasik I Colby. Nagrajene osebnosti so bile poleg Arboreja še Loretta Goggi in "odkritje" Giuliano Ferrara. Podeljevanje je privabilo ogromno gostov in je postalo tako pravi mondeni dogodek v duhu "bratstva in ljubezni". Morda pa so bili pravo odkritje pojoči športniki, med katerimi je blestel očarljivi Gullit. sklad mitja čuk jelka Cvelbar Fantje in dekleta med seboj Med priročniki, ki jih je izdala Zveza za pomoč duševno prizadetim Slovenije, je tudi drobna knjižica, ki nosi naslov Fantje in dekleta med seboj in so jo po nemškem originalu pripravili Ante Kotar, Martin Mencej in Marijan Pavčič. Nedvomno je tudi pri duševno prizadetih spolnost življenjska komponenta, ki jo moramo upoštevati. V knjigi, ki smo jo za vas prebrali, je govor o spolnosti s fiziološkega, psihološkega in higienskega vidika. Izhaja iz prepričanja, da človek ne more živeti brez ljubezni in hrepenenja po drugem človeku. Žal pa se v današnjem svetu vse prerado dogaja, da v imenu neke »seksualne svobode«, ki je le prikrivanje človeške nesposobnosti omejevanja najnižjih nagonov in nesposobnosti plemenitenja medsebojnih človeških čustev, marsikdo spolnost izkrivlja in se sam bolestno izživlja nad nemočnimi. Nad otroki in nemalokrat nad duševno prizadetimi. Tega je polno časopisje, polna so radijska in televizijska poročila. Zato ne smemo mižati pred tem dejstvom. Vsakdo torej čuti hrepenenje po drugem človeku. Zato je potrebna vzgoja za življenje, vzgoja za ustrezne odnose med moškim in žensko. Vsakdo izmed nas se prav gotovo spominja, morda z nasmeškom, svoje »prve ljubezni«, svojih prvih ljubezenskih stisk. Prav zato bi nas morali ti spomini na naša prva ljubezenska izkustva spodbujati, naši otroci - še posebej prizadeti - iščejo svoje pravo mesto v odnosu do drugega spola. Navadno pa odpovemo. Odpovemo tudi zato, ker nas naša vzgoja, naše neustrezno stališče do spolpe vzgoje in odnosov med spoloma ovirajo, da bi znali najti - ne toliko vsebinsko prave besede in znanstvena dejstva - pač pa ustrezen čustveni pristop k temu intimnemu delu človeškega doživljanja in čustvovanja. Kajti vzgajati k pravilnim polnim in človeškim odnosom med spoloma pomeni sami živeti v iskanju in utrjevanju zrelejšega in popolnejšega odnosa med moškim in žensko. Od starega reka »besede vlečejo, zgledi mičejo«, se ne moremo oddaljiti, saj je dokazano, da se priprava na življenje, priprava na vlogo, ki nam jo, hočeš-nočeš, določa spol, začenja že v predšolski dobi, s posnemanjem matere in očeta v domačem okolju. Priročnik Fantje in dekleta med seboj izhaja iz ugotovitev, ki so se izoblikovale na Simpoziju o vprašanju duševne prizadetosti partnerstva in spolnosti duševno prizadetih oseb v nemškem Marburgu leta 1975. Te ugotovitve lahko služijo za izhodišče pri razmišljanju o spolnosti v zvezi z duševno prizadetimi osebami. Na simpoziju so poudarili, da obstaja nevarnost, da bi danes preveč oseb označili za duševno prizadete; obstaja nevarnost, da bi bili danes duševno prizadeti potisnjeni v spolne odnose, ki presegajo njihove želje in stopnjo zrelosti; starši izhajajo iz lastne neustrezne spolne vzgoje in pretirano ščitijo svojega prizadetega otroka; duševno prizadeti so še danes v nevarnosti, da ne bodo po svoje mogli razvijati svojih osebnih odnosov tako, kakor bi ustrezalo njihovim sposobnostim in možnostim. Prav gotovo gre za pojmovanje spolnosti v najširšem smislu, o pojmovanju spolnosti kot o bistvu človeka, ki narekuje medsebojne človeške odnose. Ti so že od vsega začetka zaznamovani z različnimi občutki, ko dobimo odgovor na prvo vprašanje ob rojstvu otroka. Je deček ali deklica? Zato je jasno, da je v zavest lastne osebnosti pogosto v človeku vključena tudi zavest lastnega spola. In tako pojmovana spolnost vsebuje vse človeške odnose - vanjo spadajo tudi nežnost, občutljivost, erotika, pa tudi telesna spolnost. Če torej vemo, da je spolnost dana človeku z njegovim bistvom, če smo se prepričali, da imajo tudi duševno prizadeti pravico do lastnega življenja, ki jim ga moramo pomagati uresničevati kar najširše v mejah njihovih razvojnih sposobnosti, potem jih ne moremo na področju spolnosti pustiti tako rekoč na cedilu in si za to, da bi obšli oviro, izmislili zanje neko drugačno etiko. Prva stopnja vključevanja ali normalizacije, kot jo imenujejo v severnih deželah, je, da izhajamo pri odnosih do duševno prizadete osebe s stališča etike, ki je značilna za družbo, v kate- ri živimo in ki je enaka za vse njene člane. Tako ne bo prizadeta oseba izobčena iz družbe le zato, ker je prizadeta. S kratkim pogledom nazaj v zgodovino lahko ugotovimo, da so bile duševno prizadete osebe največkrat izolirane v posebnih ustanovah, kjer so bili moški ločeni od žensk. Nasilno so torej bili ločeni ali celo sterilizirani, da se je družba izognila nečemu, na kar je gledala kot na nevarnost. Iz predstave duševno prizadetih kot nevarnosti za družbo je izhajalo marsikatero dejanje, ki je doseglo, pod pretvezo ščitenja »čistosti rase«, svoj kruti višek v sistematičnem pokolu, ki ga je izvajala nacistična vladavina. Do danes se je odnos do duševno prizadetih spremenil, vendar bi z roko na srcu lahko čisto sami zase ugotovili, da je v nas bolj ali manj še zakoreninjen kak predsodek ali pomislek. Spolna etika je med ljudmi dobila drugačni pomen, ko je znanost o človeku - antropologija ovrgla pojmovanje človeške spolnosti kot izključno telesnega spolnega občevanja. Ko je začela obravnavati odnose med žensko in moškim kot posebno pomembne za razvoj osebnosti. Ko je torej telesna spolnost nehala biti nekaj nizkotnega, nekaj umazanega. Žal se razvoj tega področja v današnjem svetu kaže kot popolna regresija. Vse bolj se človek vrača na stopnjo najnižjega telesnega spolnega zadovoljevanja. Vse bolj tepta dejavnike kot so nežnost, erotika, intimnost, vzburjenost - človekove vrednote, ki niso nujno povezane s telesno seksualnostjo. Celovita vsebina življanja in spolnosti kot njegove komponente pa nam narekuje večjo stvarnost, kot jo kažejo odstopi v svetu. Narekuje nam večje spoštovanje in upoštevanje soljudi, njihovo sprejemanje. Prav zaradi tega si moramo prizadevati, da bi razumeli, da je problem spolnosti za prizadete osebe enak temu problemu pri neprizadetih osebah. Da pomeni vsem možnost za medsebojno kontaktiranje, komuniciranje in ljubezen. Vloga neprizadetih je torej, da omogočajo tudi prizadetim - v mejah eksistenčne situacije - uveljavljanje pravice do spolnega doživljanja v najglobljem pomenu. C RAI 1____________________________ ^•15 Inf. oddaja: Uno Mattina ,„35 Variete: Dadaumpa J0.30 Dnevnik 10.40 Rubrika: Okrog nas 1.30 Nad.: II conte di Montecristo •‘•00 Dnevnik - kratke vesti ■‘•05 Variete: Fronto... e la Rai? 13-30 Dnevnik 4.05 Politična tribuna 4'15 Šport: mednarodni moški teniški . turnir Italije (iz Rima) LOO Otroška oddaja: Big! Č35 Aktualna oddaja: Spaziolibero n Oddaj3 iz parlamenta o-OO Dnevnik - kratke vesti iq'^5 Kviz: Parola mia •30 Rubrika: Knjiga - prijateljica 2 '40 Almanah, vreme in dnevnik ■30 Film: LJncredibile avventura (pust., ZDA 1963, r. Fletcher Markle, i. Emile Genest, John 22 Draine) ■j-,d5 Nanizanka: Diciottanni •20 Dnevnik 2^30 Aktualno: Speciale TG1 0 ro ■'4dd;ualno: Preveč in premalo __^30 Dnevnik - zadnje vesti 8.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 Matineja: Italija se prebuja 10.00 Rubrika: V dobrem počutju 11.00 Dnevnik - kratke vesti 11.05 Inf. odd.: Zdrava prehrana 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.40 Nanizanka: Ouando si ama 14.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 16.00 Nan.: Lassie, nato kviz Farfade 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Rubrika: II piacere di vivere 18.05 Nan.: Uno psicologo per tutti 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nan.: Faber, 1'investigatore 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 TV film: L'ingranaggio (r. Silve-rio Blasi, i. Flavio Bucci, Franco-is Erič Gendron, 3. in zadnji del) 21.50 Nan.: II brivido delLimprevisto 22.20 Dnevnik - kratke vesti 22.30 Filmska oddaja: Totojev planet 23.30 Dnevnik, nato filmske novosti 23.45 Šport: mednarodni moški teniški turnir Italije (iz Rima) 12.00 Informativna oddaja: Meridiana - Televizijska zgodovina 14.00 Deželne vesti 14.30 Mladinska oddaja: Jeans 2 15.30 Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah za dijake nižje srednje šole 16.00 Koncert skupine Blood Sweat & Tear in Chaka Khan 17.00 Šport: mednarodni moški teniški turnir Italije (iz Rima) 17.30 Športni dnevnik: Derby 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: 20 let prej 20.00 Tzobr. odd.: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel, 23. spev (bere Giorgio Albertazzi) 20.30 Aktualna oddaja: Scenarij 21.25 Film: II guanto che uccide (krim., ZDA 1978, r. Ross Hagen, i. John Saxon, Joanna Cassidy, 1. del) 22.05 Dnevnik, nato 2. del filma 23.50 Filmske novosti 23.00 Znanstvena rubrika: Delta 23.35 Dnevnik - zadnje vesti 10.00 Mozaik. Šolska TV: Glasbena • vzgoja - Zapisi za mlade, Mira Voglar; Kulturna dediščina -Tehniški muzej Bistra 11.00 Film: Avtomobili, ki so požrli Pariz (Avstral.) 16.25 Mozaik. Šolska TV (pon.) 17.30 Otroška nanizanka: Indijanske legende 18.00 Glasbena oddaja: Glasbeni ropot 18.45 Risanka 19.00 Vreme, Obzornik in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Tednik 21.10 Nadaljevanka: Zgodovina (po romanu Else Morante, r. Luigi Comencini, i. Claudia Cardinale, Francisco Rabal, Andrea Spada, 1. del; zgodba se začenja v Rimu leta 1940. Ido, osnovnošolsko učiteljico židovskega porekla, posili nemški vojak. Ko rodi sina Useppeja, ga kolikor mogoče skriva pred ljudmi. Nino, prvi in že odraščajoči Idin sin pa vseeno vzljubi malega bratca...) 22.30 Dnevnik TV Koper __________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Športne vesti: Sportime 13.50 Nogomet: Ajax-Malines, finale za pokal pokalnih prvakov (pon.) 15.30 Športna oddaja: Juke box 16.00 TVD Novice 16.10 Reportaže: Šport spektakel 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: ŠPETER — S posveta KPI o mednarodnem gospodarskem sodelovanju TRST — Deželna predsednika F-JK predstavila publikacije o dosedanjih volitvah TRST — O gojenju školjk TRST — Odločilna tekma Jadrana 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rubrika: Donna Kopertina 20.30 Medn. teniški turnir Italije 22.30 TVD Novice 22.40 Športne vesti: Sportime 23.00 Kolesarska dirka Španije 24.00 Športna oddaja: Juke box C CANALE 5 7 00 Rubrika: Dobro -7 ^ dalija 9 nn isanke Nanizanka: Are 0 Nadaljevanka: BS-SL. tando, 11.15 Tu miglia, 12.00 Bis iL) I1 Pranzo e servit 14 3n ^ad-: Sentieri 15 on p.^lz: Fantasia 'U0 Plim: 11 caporal (kom., ZDA lf Norman Taureg [Y kewis, Dean 17 n tm) 17 3s ^anizanka: Aliči Kviz^onru^ci, co Webster, 18. ?o ? del Rnintc 19.40 j?101 Jeffersor 40 Kviza: Tra m °.30 pa?zoSh°w /Itnska rubril n »n nuMe Nanizanki: C Cabili, 1.40 sPeciale 9.15 Film: Follie del secolo (kom., It. 1939, r. Amle-to Palermi, i. Sergio Tofano, Paola Barbara) 11.00 Nanizanke: Stregja per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke F16, Mimi e la naziona-le di pallavolo, Riff Raff 14.30 Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: Bandolero (vestern, ZDA 1967, r. An-drew V. McLaglen, i. Dean Martin, James Stewart) 22.30 Aktualno: News Spe-ciali 23.15 Šport: golf 0.15 Filmska rubrika: Cine-ma & Co. 0.45 Nanizanki: Vegas, 1.40 Missione impossibile 1TALIA 1_________ 8.30 Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie's Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.20 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Chips 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Clementine 18.00 Nanizanki: Hazzard, 19.00 Simon & Simon 20.00 Risanki: Maple town 20.30 Film: La febbre del sabate sera (glas., ZDA 1977, r. John Badham, i. JohnTravolta, Karen Gorney) 22.50 Dok. oddaja: Dirkanje za legendo 23.20 Rubrika: Fish eye 23.50 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick 0.50 Film: Il grano e verde (dram., ZDA 1979, r. George Cukor, i. Kat-herine Hepburn, lan Sanyor) TELEPAPOVA 12.30 Nadaljevanka: I Ryan 13.30 Risanke 14.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Nan.: Mary Hartman 17.30 Risanke 19.30 Nan.: Gunsmoke 20.30 Film: La moglie in bianco, Tamante_al pepe (kom., It.-Šp. 1980, r. Michele M. Ta-rantini, i. Lino Banfi, Pamela Prati) 22.30 Kviz: Colpo grosso 23.30 Šport: boks 0.30 Film TELEFRIULI 13.00 Rubrika: Zdravstvo danes 13.30 Nanizanka: Raffles il ladro gentiluomo 14.30 Dražba 15.30 Šport: košarka 17.00 Nadaljevanki: Bolero, 18.15 Le avventure di Caleb VVilliams 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika 20.30 Variete: Buinesere Friul 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Rubrika: Delta 0.30 Informativna oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.10 Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 9.00 Kuhajte z nami; 9.20 Ždravniški nasveti; 9.40 Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Svet, v katerem živimo (1. del); 11.30 Potujmo! Kam, kdaj in kako; 12.15 Kratke, izmišljene in druge zgodbe Bojana Štiha; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Roman: Vojna in mir (52. del); 15.15 Zbornik (2. del); 15.30 Glas. telefon; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Srečanja; 18.30 Naši toni. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Šola; 8.35 Koncert; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Učenci glasbenih šol; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Greentovvn jazz band; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Vokalna glasba fr. skladateljev; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big band RTV Lj; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže in zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.30 Primorska poje 88; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.00 Mini-show; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Glasbeni občutki; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Mavrica; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanje; 11.05 Danes; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Album; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Leteči zmaj; 15.45 Počitnice; 18.33 Bazar; 19.00 Zbori. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 15.00 Lestvica diskoteke Amadeus; 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike; 21.00 Radijski bazar, vmes Kupim-pro-dam-podarim, sledi Nočna glasba. Pokrajinski svet je zaključil mandat Ocene petletnega obdobja in priporočila Bo končno prišlo do združitve? Posvet o poenotenju avtobusnih podjetij Devetakova in Cej o slovenski problematiki Goriški pokrajinski svet je s ponedeljkovo sejo zaključil svoj mandat. 25. in 26. junija bomo na Goriškem, poleg volitev v deželno skupščino in upravnih volitev v nekaterih občinah, med drugim tudi v Tržiču, volili tudi štirindvajset članov pokrajinskega sveta. Do takrat bo pokrajinski odbor opravljal le tekoče zadeve. Ponedeljkova seja je bila torej zadnja v tem mandatu, v katerem se je zvrstilo kar precej težav. Zadnja seja je običajno priložnost za oceno, v koliki meri so bili programi uresničeni in pa priložnost za priporočilo, seveda tistim, ki bodo ponovno izvoljeni, na katera področja bi kazalo polagati več pozornosti. Tako je bilo tudi v ponedeljek. Že dolgo ni bilo slišati toliko posegov in o tako različni problematiki. Kratko so potegnili le predstavniki (v dvorani je bilo kakih deset oseb) krminskega in gradeškega odbora za obrambo bolnišnice, ki so zaman čakali, da se bo v dvorani razvila napeta razprava o tem vprašanju in da bo pokrajinski svet v dokumentu jasno opredelil svoje stališče, v odgovor na interpelacijo, ki jo je sredi prejšnjega meseca predložil misovec Cosma. Pa so se stvari zasukale drugače. Poslušalci so se morali zadovoljiti z zelo umirjenim in sila previdnim, tudi sklicujoč se na dejstvo, da Pokrajina nima izrecnih pristojnosti, odgovorom Predsednika. Zadnja seja pokrajinskega sveta v tej mandatni dobi se je pričela s komemoracijo Alda Mora, ob desetletnici umora. Zatem se je odbor znašel pod pravo ploho ustnih in pisnih vprašanj, od katerih bodo mnoga, žal, ostala brez odgovora. Tako je svetovalec Poletto, poleg drugega, sklicujoč se na interpelacijo v deželnem svetu, vprašal pokrajinski odbor, če mu je znan dogodek, ki se je pripetil na predvečer prvega maja v Rupi in kaj namerava storiti, da bi se taka in podobna dejanja ne ponavljala. Vloga Silvina Poletta je bila pravzaprav uvod v daljši poseg Devetakove (KPI) in Geja (PSI) o slovenski problematiki. Devetakova je govorila predvsem o graditvi politike sožitja in medsebojnega poznavanja med pripadniki večinskega in manjšinskega naroda, pri čemer se vloga Pokrajine ne sme omejiti na izraze solidarnosti. Tudi v tem mandatu je, taka je ocena Devetakove, Pokrajina zamudila vrsto priložnosti, saj so številna vprašanja in predlogi komunistične in drugih skupin pravzaprav še zmeraj aktualna. Tako ni bil uresničen predlog o ustanovitvi slovenske konzulte, ni bilo razstave ob 500-letnici Trubarja, ni bil sprejet predlog o prilagoditvi poslovnika itd. Kaj lahko naredimo kot predstavniki ustanove v trenutku, ko zanimive pobude, ki so obenem življenjske važnosti za obstoj in razvoj manjšinske skupnosti niso deležne primerne podpore s strani Dežele, se je v svojem posegu vprašal Jože Cej ter opozoril na mačehovski odnos do Slovenskega raziskovalnega instituta in do drugih pomembnih kulturnih institucij. Na vprašanje ni bilo neposrednega odgovora, in ga pravzaprav niti ni moglo biti, čeprav je Predsednik povedal, da povsem soglaša z ugotovitvami in pritožbami svetovalca Cej a. Ostanejo torej kot priporočilo, da bi v prihodnjem mandatu stvari skušali spremeniti. Pokrajinski svet je na zadnji seji izglasoval nekaj resolucij programskega značaja, imenovanje predstavnikov Pokrajine v razne organizme pa prepustil novi skupščini, ki bo, kot je slišati, kar precej pomlajena. Vprašanje poenotenja javnih avtobusnih podjetij v goriški pokrajini je že dolga leta med problemi, ki čakajo na rešitev. O tem je bilo veliko govora v pokrajinskem in drugih izvoljenih svetih, sindikati so se tudi s stavkovnimi pobudami zavzeli za pospešitev postopka za poenotenje, ki pa ga še vedno zavirajo razni problemi. Ne nazadnje je vzrok zamud dokaj izdaten deficit, ki so ga nabrala tri danes obstoječa podjetja, pokrajinsko medkrajevno APT, občinsko avtobusno podjetje v Gorici in Konzorcij CISP, ki oskrbuje zveze v Tržiču in sosednjih občinah. Pokrajina, ki naj bi imela vodilno vlogo pri postopku za poenotenje, je zaključila v teh dneh svoj mandat in bo vprašanje gotovo prepustila upravi, ki bo izšla iz junijskih volitev. Tudi z namenom, da bi bodoči upravitleji imeli nekaj jasnejših smernic, prirejajo jutri v konferenčni dvorani na razstavišču Espomego posvet o poenotenju goriških avtobusnih podjetij. Upati je torej, da bo po dolgi vrsti pripravljalnih srečanj, razprav in pogajanj to srečanje končno omogočilo celovito analizo stanja, možnosti in ovir v zvezi s poenotenjem. Načelno namreč nihče ne osporava združitvi, ki bi prinesla racionalizacijo avtobusnih zvez, učinkovitejše storitve za uporabnike, predvsem pa precejšenj prihranek v njihovem upravljanju. Posvet se bo pričel jutri dopoldne ob 10. uri. Pozdravila bosta predsednik Pokrajine prof. Silvio Cumpeta in deželni odbornik za prevoze dr. Giovan-ni di Benedetto. Uvod bo nato imel pokrajinski odbornik za prevoze Edo-ardo Bressan, sledilo bo poročilo, ki ga bo podal predsednik upravnega odbora APT in istočasno predsednik vsedržavne komisije CISPEL (Zveza krajevnih prevoznih podjetij) dr. Marino Marin. O različnih oblikah enotnega upravljanja avtobusnih zvez bodo govorili predsednik ATM v Vidmu dr. Eros Bellini, predsednik ATA v Porde- KJJITURNl DOM NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL KULTURNI DOM GORICA vabijo na predstavitev publikacije PRI SLOVENSKI MANJŠINI V AVSTRIJI IN ITALIJI Publikacijo je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Spregovorili bodo člani SAZU: Franc Jakopin Anton Trstenjak Anton Vratuša Ciril Zlobec Mala dvorana Kulturnega doma v Gorici, danes ob 18.30. PSI za stabilnost na Občini s pomisleki glede livarne Na Občini vrsta vprašanj o ločenem nabiranju odpadkov Mestni odbor socialistične stranke je te dni razpravljal o rešitvi krize na goriški občini ter o nameravani gradnji livarne v industrijski coni pri Stan-drežu ter o nekaterih drugih zadevah. Seje so se udeležili tudi občinski svetovalci. Socialistična stranka ostaja v dosedanji koaliciji, da se zagotovi stabilnost, ob spoštovanju in izvajanju dogovorjenega programa, piše v daljšem poročilu za tisk in ki se nanaša na omenjeno sejo. Potrditev volje po sodelovanju v dosedanji koaliciji mora biti spodbuda za uspešnejši nastop uprave v prihodnjem dveletnem obdobju, to je do konca mandata. Glede nameravane gradnje livarne v Gorici, je bilo poudarjeno stališče, da je vprašanje mogoče rešiti, seveda če se ga obravnava z največjo odgovornostjo in resnostjo. PSI ne nasprotuje gradnji takega obrata na Goriškem. Ključno vprašanje pa je lokacija objekta. Mestni odbor meni, da Konzorcij za industrijski razvoj ni imel popolne in izčrpne dokumentacije glede stopnje in vrste onesnaževanja, ki bi ga tovarna povzročala v okolju, pač pa je imel samo podatke, ki jih je posredovala zainteresirana stran. V mestnem odboru PSI so trdno odločeni nasprotovati vsakršni izbiri, ki ne bi, poleg ekonomskih vprašanj, upoštevala tudi okolje. Tako tudi osporavajo odločitvi upravnega sveta Konzorcija, sprejeti z večino glasov, da se za graditev tovarne dodeli zemljišče piri Štandrežu. Na seji so člani mestnega odbora razpravljali tudi o zadrugi Arcobaleno, o težavah in dilemah, ki spremljajo to ustanovo, ki skuša pomagati iz družbe izrinjenim posameznikom, da kolikor toliko spet normalno zaživijo. Socialisti nasplošno ugodno ocenjujejo dosedanje delovanje zadruge. Stavka in protest delavcev SBE Takojšen in odločen protest delavcev in sindikalnih predstavnikov je povzročila vest, da namerava podjetje SBE (Societa Bulloneria Europea) v Tržiču kupiti družba Varvi iz Reg-gio Emilie. Vest je objavil časopis Espresso. Včeraj so delavci oklicali stavko in priredili manifestacijo po tržiških ulicah ter zahtevali tudi srečanje z županom. Deželna svetovalca Bratina in Padovan sta v deželnem svetu nemudoma vložila interpelacijo, medtem ko so predstavniki sindikalnih zvez CGIL/CISL/UIL protestirali na Deželi, zaradi nekorektnega in nesprejemljivega zadržanja ustanove IRI, ki se je obvezala, da bo nemudoma sporočila morebitne odločitve glede prodaje ali posameznih ponudb za prodajo. Novoimenovani občinski odbornik za storitve in ekologijo Vincenzo Es-posito je moral že na prvi občinski seji po prevzemu funkcije odgovarjati na vrsto interpelacij. Kar trije svetovalci, Beltramini (KD), Paulin (SSk) in Ardi-tova (KPI) so ga opozorili na nerešeno vprašanje odvažanja oz. uničevanja ali predelave posebnih odpadkov. Ponekod so ob bregovih Soče opazna črna odlagališča vsakovrstne šare, predvsem večjih predmetov, kakršnih ne prevzema občinska smetarska služba. Po drugi strani so mnogi občani v zagati, ko ne vedo, kam bi odvrgli star televizor ali drugo šaro, ki je ne sprejema niti upepeljevalnik, niti občinsko odlagališče. Esposito je odgovoril, da se že zavzema za celovito rešitev vprašanja ločenega nabiranja in morebitne predelave odpadkov. Tako naj bi v kratkem Občina nabavila posebne posode za odlaganje baterij in za zdravila, primerno rešitev pa iščejo tudi za zbiranje večjih odpadnih predmetov. Paulin je tudi vprašal, kako je z deli za obnovo osnovne šole v Štandrežu. Odbornik Del Ben je odgovoril, da ima načrt v rokah občinski tehnični urad in da je vzrok za nekatere zamude preobremenitev z delom. Vsekakor, je zagotovil, bodo za ta potreben poseg pohiteli. Jutri zaključek ciklusa koncertov ”Ali frontiers“ Kantavtor Števen Brown v Gradežu Ciklus koncertov Ali frontiers, ki je v zadnjih tednih priredil v naši pokrajini izredno zanimive nastope skupine Tuxedomoon, šansonerke Dagmar Krausejeve, angleškega pianista Johna Tilburyja, italijanskega Giovannija Stur-manna ter kantavtorja Petra Hammilla, se zaklučuje jutri zvečer z nastopom ameriškega kantavtorja Števna Browna v Gradežu. Chicaški glasbenik se je kakor večina svojih vrstnikov začel ukvarjati z glasbo že v mladih letih. Po nekajletnem igranju na klarinet se ukvarja tudi z gledališčem in s snemanjem kratkometražnih filmov. Kasneje se preseli v Kalifornijo, kjer začne igrati na sax ter ustanovi skupaj z Blai-nom Reiningerjem m Petrom Principlem skupino Tuxedo-moon. Po nekajletnem delovanju na ameriških tleh se leta 1981 preseli v Belgijo, kjer je še sedaj doma. V zadnjih letih je začel z raziskovanjem evropske glasbene kulture in sedaj se predstavlja italijanski publiki s koncertom, ki je v celoti posvečen umrlemu kantavtorja Luigiju Tencu. Njemu je tudi posvetil svoj zadnji mini album, Brown plays Tenco. Na njej dobimo pet zelo lepih pesmi, med katerimi so kar štiri pete v italijanščini. Skladbe na tej plošči so Lontano lontano, ki je edina posneta v angleščini, ter Mi sono innamorato di te, Ciao amore ciao, Vedrai vedrai in Un giorno dopo 1'altro. Ameriški kantavtor bo stopil na oder gradeške kongresne dvorane ob 21. uri, spremljali pa ga bodo član skupine Tuxedomoon Luc Van Lieshout, Marc Lesh in Nikolas Klau. Pred njim bo nastopila še skupina Four guartets, katero sestavljajo mladi iz naše dežele. Vstopnice se dobijo v trgovini Musič Shop v Ul. Mazzini ter v baru Baobab v Gorici, v trgovini plošč La luna v Tržiču ter pri Blitz Musič v Rojanu v Trstu, za katerokoli informacijo pa lahko pokličete prireditelje koncerta, More Musič iz Tržiča, na številko 0481/481644. ALEŠ VVALTRITSCH Svetovalec Cicuttin (KD) je z vprašanjem županu ponovno postavil v ospredje problem gospodarskega sodelovanja z rasističnim režimom v Južni Afriki, ki je bil pred nedavnim že povod za dijaški protest pred sedežem Trgovinske zbornice. Župan je povedal, da se je skupno z delegacijo goriške Trgovinske zbornice in drugimi gospodarstveniki (tudi z Videmskega) v Milanu srečal z južnoafriškim konzulom. Zavrnil je namig na račun teh stikov rekoč, da je prepričan, da je totalna zapora vsakega gospodarskega sodelovanja z Južno Afriko bolj v korist reakcionarnim kot pa naprednim silam v tisti državi. Umrl je Zorko Maraž v Števerjanu V bolnišnici, kamor se je v zadnjem času vse pogosteje zatekal, je v nedeljo umrl Zorko Maraž iz Števerjana. Bil je star 73 let. Rodil se je v kolonski družini malo pred izbruhom vojne z Italijo in družina, kjer je bilo skupaj osem otrok, je morala v begunstvo. Globoke sledove v Zorkovem življenju je zapustila tudi druga svetovna vojna. Komaj se je poročil, prve dni maja 1940. leta, je bil poklican v vojsko, leto dni zatem poslan na rusko fronto, od koder pa so ga poslali nazaj v Italijo, kot strogo sumljivo osebo. Pred razpadom fašistične Italije je, čeprav bolan, pobegnil iz bolnišnice v Benetkah ter se pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Bil je borec in funkcionar 17. brigade Simona Gregorčiča ter Briško-Beneškega odreda. Po vojni si je veliko prizadeval za dvig kmetijstva v Brdih in za odpravo kolonata. Sam si je iz kolonske kmetije (Podvanovih) uspel ustvariti vzorno vinogradniško posestvo. Bil je aktiven na sindikalnem področju, pri strokovnem združenju kolonov, sodeloval je pri kulturnem društvu Briški grič in pri sekciji VZPI-ANPI. Povozil ga je vlak Do včeraj popoldne še niso uspeli ugotoviti imena starejšega moškega, ki ga je v ponedeljek ponoči povozil vlak na železniški progi Tržič - Benetke, v bližini Pierisa. Truplo so prepeljali v mrliško vežo v Beglianu. Policijski organi so posredovali tudi nekaj osnovnih podatkov, na podlagi katerih upajo, da bodo ugotovili istovetnost. Moški je bil star od 60 do 70 let, oblečen v sive hlače in bel usnjen jopič, svetlo srajco s črtami in črno-bele naramnice. Domnevajo, da gre za samomor. nonu Claudio Coderin in predsednik podjetja Atesina iz Trenta dr. Sergio Mattuella. Sodelovala bosta še predstavnik Federtrasporti dr. Antonio Marzia in zastopnik sindikalnih organizacij. Posvet se bo nadaljeval tudi popoldne od 15. ure dalje. Občinski svet sinoči nesklepčen Seja goriškega občinskega sveta, ki jo je župan sklical po hitem postopku sinoči s pričetkom ob 18.30 je odpadla zaradi nesklepčnosti. Dobro uro po napovedanem času (pravilnik dovoljujej kvečjemu polurno zamudo) je še manjkalo 22 od skupnih 40 svetovalcev, za veljavnost seje jia mora biti prisotna vsaj polovica. Zupanu ni preostalo drugega kot da javno obsodi dogodek, »ki pomeni pomanjkanje spoštovanja do prisotnih kolegov« in pošlje vse domov. Občinski svet bo ponovno sklical v drugem zasedanju jutri, ko bo za veljavnost seje zadostno tudi manjše število prisotnih. Prihodnji teden bi moral občinski svet razpravljati o proračunu, še pred tem pa mora odobriti nekatere predhodne sklepe, katerim je bila namenjena sinočnja seja. razna obvestila Davčne prijave v Doberdobu sprejema občinski poverjenik na sedežu ŠD Mladost po sledečem umiku: do 21. maja od 8. do 10. ure, od 23. do 28. 5. od 8. do 12. ure, 30. in 31. 5. od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. razne prireditve Sekcija KPI Jože Srebrnič iz Doberdoba prireja jutri, v petek, 13. maja, ob 20.30 predstavitev knjige o Jožetu Srebrniču, ki je izšla v slovenski in italijanski izdaji. Na predstavitvi v občinski telovadnici bosta sodelovala Vincenzo Mari-ni-Banfi in Ivan Bratina, sledil bo nastop moškega pevskega zbora Jezero. _______________kino__________________ Gorica CORSO 17.30-22.00 »L'ultimo imperato-re«. R. Bernardo Bertolucci. VERDI Danes zaprto. VITTORIA 17.30-22.00 »La bottega del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EKCELSIOR 17.30-22.00 »American su-pergirl«. Prepovedan mladini pod IS.letom. COMUNALE Danes zaprto. Jutri ob 20.30 koncert orkestra RTV Ljubljana. Nova Gorica SOČA 18.00-20.00 »Krokodil Dandy«. DESKLE Ni predstave. __________pogrebi____________ Danes v Gorici, ob 9.30 Angelo Kristančič iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. uri Giuseppi' na Comelli vdova Fanucchi iz splošne bolnišnice v cerkev na Svetogorski ulici in na glavno pokopališče, ob 11. uri Li-dia Caporale vdova Bressan, posmrtne ostanke pripeljejo iz Trsta, pogreb bo na glavnem pokopališču. t Sporočamo, da je preminil naš dragi mož, oče in stari oče Franc Hlede (star 80 let) Pogreb bo danes, 12. maja 1988, o*5 17. uri, v Števerjanu. Do pogreba lež’ pokojnik na domu, Pri Aščevih 8. Žena, otroci, vnuki in drugi sorod' niki. Števerjan, 12. maja 1988 -U Zapustil nas je naš dragi Leopold Devetak (star 77 let) Žalostno vest sporočajo žena V*!1 torija, sin Poldo, hčerki Zmaga ' Danica z družinami ter ostalo sorod stvo. Uro pogreba bomo sporočili 113 knadno. Vrh, 12. maja 1988 Kmečka zveza izreka Francu ražu in družini sožalje ob iz9u očeta Zorka. Na Bledu 21. mednarodno srečanje PEN Na Bledu se je sinoči s tradicionalnim cocktailom in izletom na otok začelo 21. mednarodno srečanje pisateljev, ki ga skupaj prirejata Slovenski center PEN in Društvo slovenskih pisateljev. Delovno srečanje se bo začelo danes z odprtjem in prvo okroglo mizo o manjšini, njenih pomanjkljivostih in prednostih. Moderator bo Robert Lafont. Popoldne bo na sporedu druga okrogla miza in sicer na temo: od kod sovraštvo večine do manjšin? Okroglo mizo bo vodil Lazslo Vegel. Istega dne zvečer bo za vse udeležence sprejem pri predsedniku Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Dušanu Šinigoju. Jutri dopoldan bo na vrsti tretja okrogla miza na temo: pisatelji — duhovna manjšina. Moderator bo predsednik slovenskega PEN Drago Jančar, popoldan pa bosta na vrsti predavanje Gyula Kurucza o sodobni madžarski literaturi ter tiskovna konferenca, kot zaključek delovnega srečanja pa bo zvečer še pesniško srečanje. Knjiga Branka Marušiča je izšla v zbirki Jadranskega koledarja Zapisani »Z zlatimi črkami« Knjiga Z zlatimi črkami s podnaslovom Življenjske usode in dela velikih primorskih mož, ki je izšla pri koprski založbi Lipa in Založništvu tržaškega tiska ter spada v letošnjo zbirko Jadranskega koledarja in jo je napisal zaslužni novogoriški zgodovinar dr. Branko Marušič, je bila pravzaprav nujna, vseeno pa je bil njen izid res prijetno presenečenje. Koliko krivic je bilo vsaj delno popravljenih, koliko imen rešenih pozabe. Po drugi strani pa koliko življenjskih usod se je kar naenkrat zvrstilo pred nami. Glavni urednik knjižnih izdaj ZTT Marko Kravos je v uvodu zapisal: »Za stotimi imeni, ki jih obravnava knjiga o velikih možeh Primorske, se skriva sto človeških usod, ki jih označujejo ustvarjalnost, delovna zagnanost in uspešnost ali herojska žrtev: med njimi so visoki dostojanstveniki, diplomati, politiki, gospodarstveniki, umetniki in znanstveniki na raznoterih področjih, borci. Vse je odlikovala plemenita navezanost na lastni rod, kraj in jezik in zaradi tega sta bila njihovo življenje in delo že od nekdaj osnova samozavesti njihovih rojakov...« Sedaj nam je že povsem jasno, kdo so in kako so razvrščene te vsestransko vodilne primorske osebnosti. Morda nekaj imen za vse okuse: Vladimir Bartol, Igo Gruden, Zorko ŽIVLJENJSKE USODE IN DEU VELIKIH PRIMORSKIH MOZ Jelinčič, Klement Jug, Dragotin Kette, Dušan Pirjevec, Stanko Vuk, pa manj znani ali pa skoraj pozabljeni Mihael Verne, Franc Kavčič, Jožef Tominc. Še bi lahko naštevali, pa se raje ustavimo. Le približno si lahko predstavljamo, koliko truda je moral vložiti avtor, ko je dolga leta zbiral podatke, drobne iskrice in spomine, da imamo sedaj pred sabo harmonično celoto, sto svetlih točk naše Primorske. Marušičeva knjiga je naposled izredno dragoceno biografsko delo, katerega ne bomo mogli prehvaliti. Poleg vsega je tudi zanimivo branje, iz katerega sestavlja bralec svoj zgodovinski, pa tudi sociološki in politični mozaik. Marsikdo lahko oporeka, da so tu nametane osebe z vseh nazorskih in vsestransko različnih sfer z edinim skupnim imenovalcem Primorske, vendar pa menimo, da je ta nova knjižna operacija zanimiva, izkazala pa se je tudi za pravilno, saj harmonija celote nikakor ne trpi. Znanstveniku sledi glasbenik, glasbeniku partizan, partizanu pisatelj, pisatelju zaveden duhovnik. Komu to škoduje? Kaj je napačnega ali neprofesionalnega v tem? Odlike te knjige lahko še naštevamo, pa naj bo dovolj dejstvo, da ob branju te osebnosti zaživijo v vsej svoji polnosti, nas pa prešineta spoznanje in prijeten občutek, da njihovo življenjsko delo nikakor ni bilo zaman in da je borba na tem našem koščku zemlje še naprej obvezna in nujna, saj moramo, če ne drugega, poravnati dolg ljudem, ki so zapisani v zgodovini Primorske z zlatimi črkami. DUŠAN JELINČIČ pismo uredništvu Siškovičeva plošča: V 1 v v • • se o slovenščini Dragi Primorski dnevnik! Pridružujem se pokončnemu ogorčenju dr. Marijana Spetiča nad ovitkom plošče dua Šiškovjč - Lazko zastran zatajitve materinščine izvajalcev: ne slovenščine ni na njem ne ruščine! Očitno gre za žolčen izbruh beograjskega zapadnjaškega antantofilske-ga velikosrbstva, ki se angleškemu in italijanskemu imperializmu dobrika celo z zatajitvijo lastne materinščine, saj je na istem ovitku zavrgel pristno in milo cirilico, da bi srbščino ošemil v latinico! Vprašati se moramo: kdo tiči za to zaroto? Izpijmo torej do dna grenki kelih spoznanja in pogumno pokažimo s prstom na recenzentko Produkcije Gramofonskih Ploča Radia Televizije Beograd (PGP - RTB), primorsko jani-čarko Nedo Bebler, nevredno hčer nepozabnega Aleša Beblerja - Primoža in sprijeno nečakinjo Dušana Hreščaka, prvega Slovenca med tržaškimi mestnimi očeti in dolgoletnega predsednika Glasbene matice! Fej jo bodi! A naj pomni: jezik in prosveta - to naša bo osveta! Pripis: Ni Samo vsak, ki Samotu se gliha, a k sreči Spet - tič ni še vsak pavliha... Ravel Kodrič Kontovel, 10. maja 1988 Slovenski solisti komponista Bora Turela in čelista Vladimira Kovačiča Zanimiva plošča dveh mladih glasbenikov Pravkar izdana plošča Slovenski solisti je odraz produktivnosti dveh predstavnikov mlajše generacije -komponista Bora Turela in čelista Vladimira Kovačiča, ki s posegom v mrežo tržnih glasbenih odnosov odločno afirmirata možnost dokumentiranja nove ustvarjalnosti. Glede na prakso formalizma, ki dominira v slovenski glasbi in ki pogosto onemogoča marsikatero gesto mladih talentov, pomeni koprodukcija Turel-Kovačič zgled, kako razmere izboljšati. Mimo te didaktične vrednosti pomeni plošča pridobitev tudi v pogledu iskanja novih snemalnih postopkov. ■sam proces snemanja Bachove Suite št. 5 v c-molu na drugi strani Plošče odpira drugačen akspekt baročne sintakse s tehnologijo premič-nin mikrofonov, s katero poskušata re-jnterpretirati glasbeni čas in prostor, ideja problematizira enega prvih postulatov baroka - metrično klenost, ki narekuje časovno-prostorsko askezo °z- njuno zamejitev. Turel in Kovačič Pa z razširitvijo prostora preobražata Plesno utemeljeno organičnost zvoka ^ onostranstvo zvočnih prepletanj in s urn poskušata Bachovo muziko pre-tolmačiti. Naslednji problem je realizacija oncepta in sicer kdaj in kje uporabiti Premični mikrofon, da bo zvočna spre-emba tudi strukturno upravičena, ukaj pa avtorja nista dovolj skrbna jn.dosledna, saj se za spremembo od-Th-3*'3 na manj primernih mestih, dr se na primer, da bi prijem bolj strezal naravi prvega dela preludija, 1 zveni suho in brez iracionalne Podaljšave, medtem ko je kontrastni ,, u9l del zaradi spremembe prijema nsan in premalo precizen, vit ? Prv! strani plošče je posneta no-eta Bora Turela, skladba Sonotra- njosti za violončelo, magnetofonski trak in elektroniko. Gre za interakcijo treh različnih organizmov v tridelni zasnovi, ki istočasno organizira psiho-loško-kompozicijske elemente v celovit in pregleden ustroj. Selekcija teh elementov je osnova napovedi dramskega konflikta, nato konflikta samega in njegove razrešitve. Turel se torej naslanja na klasični vir. Njegovi akterji niso nespremenljiva konstanta, ampak dinamični sogovorniki, ki svoje reakcije prilagajajo glede na nekakšno nujno logiko situacije. Hkrati so izpostavljeni tudi odstopom od te logike s samosvojim obnašanjem in deklarativno svobodo, ki ima za posledico začasne konflikte in njihove razrešitve. V skladbi najdemo zaostritve in sporazumevanja tudi na ravni tehničnih odnosov med polifonijo, homofoni-jo in solom, ter spet čisto klasična uravnavanja le-teh. Če gledamo na fragmente izolirano, potem hitro prepoznamo številne klišeje, ki se jim ob takšni eksploataciji elektroakustične in godalno-solistične glasbe skoraj ni moč izogniti. Zdi se celo, da so klišeji Turelova zavestna odločitev, saj jim spreminja predznake ali pa z dopolnjevanjem variira pomenske zveze. Vsi klišeji so v skladbi postavljeni proporcionalno in z ustrezno notranjo uravnavo, tako da Turel v svoji muzikalni misli deluje skorajda nezmotljivo. Oba posnetka združuje isti namen, to je reinterpretacija določene inter-pretacijske ter kompozicijske trditve s tem, da bistvo ostaja v zvočni atrakciji, ki v prostoru sprememb preteklega in sedanjega časa prosto odpeva. Vse to pa je v povezavi s kvaliteto posnetkov, opremo ovitka in z dodatkom -Kovačičevim proznim tekstom - redek privilegij, ki ga bo v prihodnjem času potrebno namnožiti. Plošča je izšla pri Založbi Obzorja Maribor, TGP Helidon, posneta je bila v Križevniški cerkvi v Ljubljani, končna montaža je bila narejena v studiu 02 Radia Ljubljana. Ploščo je subvencionirala Kulturna skupnost Slovenije. MIRJAM ŽGAVEC V Domu, ki nosi ime po velikem pisatelju Z »odprtimi vrati« počastili dan rojstva Ivana Cankarja Na obletnico Cankarjevega rojstva, 10. maja, je bil v ljubljanskem Cankarjevem domu tudi letos Dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti so se zvrstile številne prireditve, s katerimi so počastili rojstvo največjega slovenskega pisatelja. V jutranjih urah je bila otroška matineja, vzporedno pa je potekala vaja Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Predvajali so tudi Pretnarjev film Idealist, zelo obiskana pa je bila predstavitev orgel, na kateri je sodeloval Saša Frelih. V večernih urah je bil literarni večer, ki ga je, kot je že navada, priredilo Društvo slovenskih pisateljev. Udeležila se ga je deseterica slovenskih književnikov, in sicer Rado Bordon, Ervin Fritz, Lojze Krakar (enega od njegovih pesniških odlomkov je bral Jurij Souček), Marko Kravos, Janez Menart, Miloš Mikeln, Slavko Pregl, Franček Rudolf, Marko Švabič in Igor Torkar. Omenjeni umetniki so obletnico Cankarjevega rojstva proslavili z žanrom, ki je bil temu pisatelju izredno priljubljen, to je s satiro. (IV) Manzonijeva Renzo in Lucia bosta jeseni osvojila Ameriko Vse kaže, da bosta Manzonijeva Zaročenca osvojila Ameriko. Televizijski film o Renzu in Lucii, ki ga v teh dneh za italijansko prvo televizijsko mrežo snema režiser Salvatore Nocita, je — čeprav še nedokončan — naletel na veliko povpraševanje na nedavnem Iz Trsta prenos oddaje Radia Beograd Oddaja Poetski teatar 202, tedensko srečanje poslušalcev Radia Beograd s pesniško ustvarjalnostjo iz najrazličnejših krajev Jugoslavije in iz tujine, bo danes gostovala v Trstu. V baru slovenskega Kulturnega doma se bodo ob 21. uri zbrali slovenski in italijanski pesniki, ki živijo in ustvarjajo v našem mestu, in se ob prebiranju poezij pogovarjali o sedanjem trenutku pesništva v Trstu. Sodelovali bodo Fery Foelkel, Miroslav Košuta, Da-ria Camillucci, Marko Kravos, Franco Ferranti, Ace Mer-molja, Marij Čuk, Carmela Fratantonio in Giorgio De-pangher. Med književnimi kritiki bodo nastopili Bruno Mayer, Martin Jevnikar in Elvio Guagnini, kot gosta pa Fulvio Tomizza in Jože Babič. Neposredni prenos bo vodil beograjski urednik oddaje Svetozar Vlajkovič, ki je prav te dni za svoj Poetski teatar prejel zvezno nagrado za posredovanje poezije preko novih medijev, skupaj z novinarjem Radia Koper Erosom Bičičem. Naj še povemo, da je tržaško gostovanje te oddaje sad sodelovanja Radia Beograd in slovenskih ter italijanskih sporedov deželnega sedeža RAI, ki je poskrbel za organizacijske in tehnične usluge preno- televizijskem sejmu v francoskem Cannesu. Od RAI ga je odkupila ena od treh velikih ameriških televizijskih mrež, ki bo skoraj osemurno nadaljevanko predvajala konec leta. Italijanska televizija se je lotila Manzonijevega romana skoraj dve desetletji po prvi nadaljevanki, ki je zabeležila izreden uspeh. Nosilni vlogi Renza in Lucie sta takrat igrala Nino Castelnuovo in Paola Pitagora, ob njiju pa je nastopila še kopica izvrstnih igralcev, kot na primer Tino Carraro in Salvo Randone. Letošnja televizijska protagonista Zaročencev bosta Danny Ouinn in Delphine Forest ostale vloge pa bodo tolmačili nekateri res vrhunski igralci, na primer Burt Lancaster, Franco Nero, Murray Abraham in Alberto Sordi, ki bo igral kurata don Abbon-dia. Kaže, da je prav ta izjemni igralski kader »prepričal« Američane za odkup nadaljevanke, ki bo stala italijansko televizijo celih 14 milijard lir. V spomin na pred dnevi umrlo Tončko Maroltovo, legendo slovenske folklore Pol stoletja raziskovanja slovenskega ljudskega izročila PorirrPeS °bjavljamo drugi del spominskega roli zapisa Ivana Virnika o Tončki 1 re- Ma- rolt v 7-1 zaPisa Ivana Virnika o Tončki Ma-izročiČT .razisk°valki slovenskega ljudskega a' ki je preminila konec preteklega tedna. I IL ?e sPl°h začelo njeno ljubiteljsko je navrfMi-, 0jrnem Podr°čju? »France Marolt me kjer sem „ , r odvlekel me je iz gledališča, narediln vstopala. Sla sem za njim, veliko sva Danes sem Prece/ Pa tudi s sestro Marijo, tisto, har vesefa in zadovoljna, da sem delala na folklnm 6 — veseHlo. Na kaj drugega, kakor Sedah strn S nif! PornisHla nisem,« je v nekaj be-foltova. 19 SVOJO življenjsko pot Tončka Ma- KamnikIia,,SaJe,ld\januarja 1894 v Šitaliču pri Tiarna as,7'n' družini. Oče je bil organist hadarjeni č 7S1 v družini so bili glasbeno tri zbore' kj J7, Potrebno, so imeli v hiši kar Sama pravi d*edu pa je »gor zrasla«, kakor ^enskeoa lvlleniska sopotnica slovitega slo-telJa Folk]n7,0rnuzikola' zborovodje in ustanovi-znanostj in , ,e^a, mstituta Slovenske akademije končanemr' umetnosti Franceta Marolta je po ^ketr> KonservltJ1ŠCU študirala Petje na Ijubljan-n]u v SaWK nju Pri MatcJu Hubadu, na Du-77-re Drami °d 1919-21 ie bda članica P.ela V ma-iu: Sb,G v Ljubljani, od 1921-24 na ie žem Francetom začela sistematično ukvarjati z zbiranjem in proučevanjem slovenskih ljudskih pesmi in plesov. Tako se je kot znanstvena sodelavka Glasbeno-narodopisnega instituta v Ljubljani, ki ga je vodil France Marolt, vsestransko vključila v njegovo delo, hkrati pa je prevzela glasbeno vodstvo institutove folklorne skupine, po osvoboditvi znane kot Akademska folklorna skupina France Marolt. Po moževi smrti (1951) je Tončka Maroltova vse svoje moči posvetila slovenski folklori. Po vaseh je zapisovala pesmi in plese med starimi godci, pevci in pevkami, ki so se jih še spominjali iz svoje mladosti. Največ na Gorenjskem, v Beli krajini in v okolici Portoroža, večkrat pa je prišla tudi na Tržaško. Po njeni zaslugi se je v slovenski ljudski zakladnici ohranila tudi vrsta znanih ljudskih pesmi in plesov iz Slovenskega Primorja, Istre in s Tržaškega. »Dobiti bi se dalo še kaj, a ne več veliko. Poiskati bi bilo treba še nekatere zelo stare pesmi in plese, ki se jih ljudje na našem podeželju še spominjajo, jih zapisati in shraniti,« pripoveduje Tončka Maroltova. Še so ljudje, ki vedo, kako so nekdaj peli in plesali, toda veliko časa in potrpežljivosti je potrebno po njeni sodbi, da jih človek najde in da se mu razodenejo. Pogosto je dolga pot do tistega, ki zapoje ali zapleše, vendar moraš vztrajati do konca. »Nekaj sem jih res zapisala,« je med najinim pogovorom skromno pripomnila gospa Tončka. Kljub svoji osebni skromnosti, ki je kar preveli- ka, lahko Tončka Maroltova na jesen svojega bogatega življenja našteje nekaj sto slovenskih ljudskih pesmi in plesov, ki jih je iztrgala pozabi. Naša sobesednica je prepričana, da se je ohranilo veliko slovenskih ljudskih pesmi in plesov, zadnja leta pa imamo tudi veliko folklornih skupin, ki plešejo in pojejo, vendar se ob razveseljivem spoznanju zastavlja tudi vprašanje, kaj je pristno, ljudsko. Sleherna, na videz še tako majhna ali nepomembna postavitev in javna predstavitev ljudskega plesa se mora po njenem mnenju čim bolj približati izvirnemu načinu podajanja glasbeno-plesnega izročila. »Ples je svojevrstna predstava, ki zahteva pred javnim nastopom od izvajalcev temeljit študij in nekajdnevne, če je potrebno tudi nekajmesečne zavzete vaje,« zatrjuje Tončka Maroltova. »Prav tako pomembni so obleka, narodne noše in godci, ki spremljajo folkloriste. Folklorni ples mora odsevati pokrajino, v kateri je nastal, zato je skupini, naj bo še tako dobra, težko plesati druge plese. Če je preveč oddaljen od svoje pokrajine^ mu grozi nevarnost, da bo hitro izgubil na svoji izvirnosti. Vse življenje sem si prizadevala, da ostanejo slovenski ljudski plesi izvirni, da se ve, kaj je naše in kaj ne. Če mi je to uspelo, potem moje delo ni bilo zaman.« Vendar to ni edino bogastvo, ki je polnilo njeno življenje. Ljubezen do slovenskih plesov je vcepila tudi mladim, ko jih je po naših krajih pripravljala za javne nastope. Zavzeto je učila mlade folkloriste — pod kozolci, kmečkimi skednji, po vaških dvoranah, gostilnah in na poljih. Mednje je sicer prihajala kot strog učitelj, a se je po zahtevnih vajah, z njimi rada poveselila in pogovorila o njihovem šolanju in preživljanju prostega časa. Sedaj, ko niso več skupaj, se tolažijo z mislijo, da jo lahko večkrat obiščejo v domu za Bežigradom in jo povprašajo za nujno potreben nasvet. Tako je gospa Tončka, kakor ji pravijo vsi po vrsti, ostala v najtesnejših stikih z mladimi člani slovenskih folklornih skupin, ki visoko cenijo njeno dolgoletno mentorsko delo. Še več. Revija Folklorist, ki jo izdaja Zveza kulturnih organizacij Slovenije, je pred leti eno svojih številk v celoti posvetila objavi plesov, ki jih je zapisala in za mlade folklorne plesalce priredila Tončka Maroltova. »Gorenjski plesi za naše najmlajše,« je napisal urednik revije v predgovoru k dvajsetim plesom, zapisanih preprosto in razumljivo vsem mentorjem otroških folklornih skupin. Tako so njeni napotki, opremljeni s skicami in fotografijami ter instrumentalno spremljavo ljudskih pesmi in plesov, postali dragocen pripomoček vsem tistim, ki navdušujejo mlade na Slovenskem in v zamejstvu za negovanje našega glasbeno-plesnega izročila. Tistega pristnega ljudskega izročila, ki mu je Tončka Maroltova, legendarna osebnost slovenske folklore, darovala več kot pet desetletij svojega plodnega življenja. IVAN VIRNIK KONEC MINISTRSTVA Ministrstvo za zunanje zadeve razpisuje javni natečaj za 25 prostovoljcev za diplomatsko kariero. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti v ekonomiji, pravu, ekonomskih, bančnih in političnih vedah, ki imajo že 21 let in jih nimajo še 31. Kandidat mora govoriti francosko in angleško in mora poznati mednarodno pravo. Prošnjo za vpis na natečaj mora kandidat napisati na kolkovanem papirju in jo z overovljenim podpisom poslati kot priporočeno pismo s povratnico na naslov: Ministero degli affari esteri, Direzione generale del per-sonale e dell amrninistrazione, Ufficio V, Rim. Rok za predložitev prošnje zapade 13. junija. Za podrobne informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 29. 4. 1988. Ministrstvo za notranje zadeve razpisuje javni natečaj za 527 gasilcev (šoferjev, tesarjev, elektrikarjev, zidarjev, inštalaterjev, avtomehanikov, avtoličarjev, avtomobilskih elektrikarjev). Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal nižjo srednjo šolo, ima 18 let in jih še nima 26. V nobenem primeru ne bo smel kandidat imeti več kot 28 let. Visok mora biti vsaj 1,65 m, ne sme pa biti višji od 1,80 m. Prošnjo za vpis na natečaj mora kandidat napisati na formularju, ki ga bo dobil na vseh pokrajinskih sedežih gasilcev. Poslati jo mora kot priporočeno pismo na ravnateljstvo pokrajinskih gasilcev. Prošnji z overovljenim podpisom mora priložiti tudi poklicno potrdilo. Izpitna komisija bo preverila tudi atletske sposobnosti kandidatov. Rok za predložitev prošenj zapade 29. maja 1988. Za podrobne informacije glej posebno izdajo Uradnega lista -natečaji in izpiti - z dne 29. 4. 1988. Ministrstvo za pravosodje razpisuje javni natečaj za 104 sodnijske sle. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal nižjo srednjo šolo, ima že 21 let in jih še nima 31. 5% vseh razpoložljivih mest je rezerviranih za vojaško osebje. Prošnjo za vpis na natečaj mora kandidat napisati na kolkovanem papirju po posebnem vzorcu, ki ga dobi v Uradnem listu. Prošnjo z overovljenim podpisom mora poslati ali dostaviti na državno pravdništvo sodišča, kjer ima stalno bivališče, nasloviti pa na: Ministero di grazia e giustizia, Direzione generale delPorganizzazione giudiziaria e degli affari generali, Ufficio VI, Concorsi ed assunzioni obbligatorie. Rok za predložitev prošenj zapade 30. maja 1988. Za podrobne informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 1. 4. 1988. Ministrstvo za finance razpisuje javni natečaj za poskusno zaposlitev dveh tehnikov periferne uprave carine in posrednih davkov dežele Furlanije-Julijske krajine. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal nižjo srednjo šolo, ima že 18 let in jih še nima 36 (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Kandidati morajo biti pripravljeni delati na vseh deželnih periferičnih sedežih in morajo poznati nekaj elementov mehanike, termofizike, elektrofizi-ke. Spoznati se morajo na električne napeljave in poznati italijansko ustavo in državno računovodstvo. Prošnjo z overovljenim podpisom mora kandidat napisati na kolkovanem papirju po posebnem vzorcu, ki ga dobi v Uradnem listu, poslati pa jo mora samo kot priporočeno pismo s povratnico na naslov: Ministero delle finanze, Direzione generale degli affari generali e del personale, Divisione IV, Ufficio concorsi, 00100 Roma. Rok za predložitev prošenj zapade 26. maja 1988. Za podrobne informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 26. 4. 1988. Ministrstvo za notranje zadeve razpisuje javni natečaj za vpis na štiriletni tečaj za pripravnike komisarje. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal višjo srednjo šolo in nima še 21 let. Kandidati moškega spola ne smejo biti nižji od 1,65 m, medtem ko morajo biti ženske visoke vsaj 1,58 m. Študijski plan je načrtovan tako, da bodo kandidati lahko z dodatnimi tremi izpiti na univerzi diplomirali na pravni fakulteti. Z dveletnim obiskovanjem tečaja bodo kandidati odslužili tudi vojaščino. Prošnje za vpis morajo kandidati napisati na formularju, ki ga dobijo na sedežih kvesture ali uradih policije. Prošnjo bodo morali kandidati dostaviti na kvesturo kraja, kjer imajo bivališče. Rok za predložitev prošenj zapade 22. maja 1988. Za podrobne informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 22. 4. 1988. ostali javni natečaji * «* ACI Italijanski avtomobilski klub razpisuje javni natečaj za asistenta administracije svojega obmejnega sedeža na mejnem prehodu Rabujes, za asistenta administracije svoje- Možnosti za sezonsko zaposlitev Kopališki mojster Poletna kopalna sezona se je že začela in na kopališčih se že gnetejo nestrpni kopalci, ki silijo v vodo, pa čeprav se temperatura morja suče okoli 17 stopinj. Nekateri se zmočijo v čistem morju samo do pasu, najbolj korajžni pa kar zaplavajo in se oddaljijo od obale. Nizka vodna temperatura pa lahko povzroči neprevidnemu kopalcu, ki se želi ohladiti, krče, da se mimogrede znajde v težavah. Prisotnost kopališkega mojstra na kopališču je zato v tem obdobju nadvse potrebna in pomembna. Italijansko plavalno združenje FIN, ki ima svoj deželni sedež v bazenu Bianchi na tržaškem nabrežju, razpisuje vsak mesec tečaje za usposabljanje kopaliških mojstrov. Teh tečajev se lahko udeleži vsakdo, ki je izpolnil 16 let in jih še nima 50. Tečaji se začnejo oktobra, zaključijo pa že aprila, to pa predvsem zato, da ne bi ponudba kopaliških mojstrov prekašala razpoložljivih mest v vseh deželnih kopališčih. Delovnih mest pa le ni tako malo, saj mora po zakonu vsako kopališče zaposliti vsaj dva kopališka mojstra, kar pomeni, da dobi delo v turističnih središčih v poletnih mesecih kar 90% vseh kopaliških mojstrov, izšolanih v Trstu. Vse delovne ponudbe občinskih ali privat- nih kopališč posreduje urad za delo tržaškemu sedežu FIN, ki o teh obvesti svoje tečajnike. Vsakega mesečnega tečaja se lahko udeleži največ 20 kandidatov. Kandidati bodo imeli praktične in tudi teoretične lekcije. V bazenu bodo učitelji preverjali predvsem njihove plavalne sposobnosti. Na tečaju jih bodo naučili raznih reševalnih tehnik in prijemov, da se bodo znali osvoboditi nevarnih objemov utapljajočega se kopalca. Kandidatom bo predaval tudi predstavnik pristaniškega poveljstva, ki jim bo obrazložil nekaj poglavij iz pomorskega zakonika. Tečajniki bodo pri teoretičnem pouku tudi zvedeli, katere so dolžnosti kopališkega mojstra. Mojster mora namreč v vsakem primeru pomagati utapljajočemu se kopalcu ali kopalcu, ki je v težavah, saj mu v nasprotnem primeru preti kazenski postopek. Do tega lahko pride tudi, če mojster nepravilno reši utapljajočega človeka in mu pri tem povzroči kako telesno poškodbo. Prav zato je zelo važno, da se tečajnik nauči pravilnih reševalnih prijemov. Pri lekcijah v bazenu bodo tečajniki izpopolnili razne plavalne stile, kot kravl, delfin in plavanje s plavutmi. Izuriti se bodo morali tudi v potapljanju, saj niso redki primeri, ko mora kopališki mojster reševati ljudi, ki so se že potopili na morsko dno. Na teh zelo popolnih tečajih se bodo naučili tudi raznih tehnik umetnega dihanja, kot nos-usta in usta-usta. Tečajniki, ki so večinoma študentje, se bodo naučili tudi reševanja s čolnom, h kateremu spada tudi metanje rešilnega pasu, in tehnike, ki omogoča potegniti utapljajočega se na krov. Ob zaključku tečaja bodo morali učenci opraviti končni izpit, nato jim bo FIN izdala dovoljenje, ki je mednarodno priznano. Pri končnem izpitu je prisoten tudi zdravnik centra za medicino in šport. Mladi tečajniki, ki so večinoma študentje, so zavarovani v času tečaja in tudi v času zaposlitve. Zavarovanje pa zapade istočasno z dovoljenjem, ki ga morajo mojstri obnoviti vsako leto znova. Če ga ne obnovijo, jih kopališča ne smejo zaposliti. Tečaj za usposabljanje kopaliških mojstrov stane 180.000 lir. V ceno pa je všteta vstopnina v bazen, cena učbenikov in plavuti. (pez) ga obmejnega sedeža na mejnem prehodu Pesek in za asistenta administracije svojega obmejnega sedeža na mejnem prehodu Rdeča hiša. Natečaja se lahko udeleži, kdpr je izpolnil šolanje na višji srednji šoli, nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in bo do 3. junija bival v pokrajini, kjer se bo vpisal na natečaj. Prošnjo z overovljenim podpisom in potrdilom o stalnem bivališču mora kandidat napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Automobile club dTtalia, Ser-vizio personale e affari generali, Ufficio assun-zione, formazione, aggiornamento ed impiego, Ulica Maršala 8, Rim. Kandidat mora poznati nekaj elementov informatike in statut avtomobilskega kluba ACI in mora obvladati nemščino. Rok za predložitev prošenj zapade 3. junija 1988. Za podrobnejše informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 26. 4. 1988. Lahko jih pa dobijo tudi na pokrajinskih in obmejnih sedežih ACI. Goriška krajevna zdravstvena enota št. 2 razpisuje javni natečaj za 11 profesionalnih bolničarjev. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani bolničarji/ke, ki so že polnoletni in niso še dopolnili 36. leta starosti in so že tri mesece pred zadnjim rokom za vpis na natečaj vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem uradnem vestniku št. 32 z dne 10. 03. 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 30. maja 1988. Prošnje morajo kandidati poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 2 Goriziana, Ulica Vittorio Veneto 24, 34170 Go-rizia. Ostale informacije lahko kandidati dobijo na sedežu KZE št. 2 v uradu za osebje v Gorici: tel. 0481/87451. Pošten vrtnar, ki želi vzdrževati vrt. Kogar zanima, naj telefonira na številko: 040/722516. Dinamičen in sposoben trgovski potnik. Zaposli ga družba finančnih svetovalcev FPA Andro Italia, ki hoče okrepiti svoje poslovanje v tržaški in goriški pokrajini. Interesenti naj telefonirajo na številko: 040/68838. Prodajalec-strokovnjak v ladijski in pomorski opremi, ki obvlada srbohrvaščino. Ponujajo mu zaposlitev v trgovini Spangher na Nabrežju Tommaso Gulli 8 v Trstu. Interesen-; ti naj se v delovnem času zglasijo v trgovini ali pa naj telefonirajo na številko: 040/305158. Sposobna tipkarica, ki zna uporabljati kompjuter. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "C7". Strežno in kuharsko osebje. Zaposlitev ponuja priznana restavracija na Krasu. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "C6". Trgovski potnik, ki je dobro vpeljan v prehrambeni in okrepčevalni sektor ter v prodajo na debelo. Dodelili bi mu ekskluzivne artikle in ekskluzivno področje poslovanja. Interesenti naj telefonirajo od 13. do 15. ure na številko: 040/214438. Dekle, ki dobro pozna uradniško delo. Pogoji: resnost in dobro znanje italijanščine. In-teresentke naj telefonirajo na številko: 040/7277383. Fant ali dekle ali oba skupaj. Zaposlitev ponuja slaščičarna v Nemčiji. Interesenti naj telefonirajo na številko: 0438/24996. Trgovski potnik. Zaposlitev mu ponuja delniška družba Officine Seveso, ki proizvaja klimatske naprave in kurilne naprave. Dodelili bi mu poslovalno področje, ki zavzema celotno videmsko pokrajino. Delovno razmerje predvideva visoke finančne nagrade in spodbude. Zagotovljeno je kadrovanje ENASAR-CO. Kandidat mora imeti delovne izkušnje na področju inštalaterstva in prodaje na debelo. Interesenti naj pošljejo svoj curriculum vitae na naslov: Officine di Seveso SpA, Ulica Or-bia 3, 20139 Milan. Trgovski potnik. Zaposlitev mu ponuja podjetje Decorline, ki oskrbuje papirnice s šolskimi podrebščinami znamk: Enrico Coveri, Sergio Tacchini, Benetton, 012 Benetton. Idealni kandidat mora imeti tri leta iskušnje pri prodaji na debelo in ne sme imeti več kot 30 let. Interesenti naj pošljejo svoj curriculum vitae na naslov: Decorline, Casella postale 2361, Firence. Dekleta, ki se želijo zaposliti v slaščičarni na Holandskem. Zagotovljena je dobra plača, hrana in nočitev. Interesentke naj telefonirajo na številko: 0031/20/629569. Fant, ki se želi zaposlitiv Nemčiji. Začasno zaposlitev do oktobra mu ponuja slaščičarna. Zagotovljena je dobra plača, hrana in nočnina. Interesenti naj telefonirajo na številko: 0049/287112043. Fantje ali dekleta. Takojšnjo zaposlitev v Frankfurtu jim nudi slaščičarna. Interesenti naj telefonirajo na številko: 0049/6195/4675. Izkušeno strežno osebje. Zaposlitev v Bremnu jim ponuja slaščičarna. Interesenti naj telefonirajo na številko: 0049/421/834293. 30-40 letni upravitelj skladišča. Zaposlitev ponuja vsedržavno prevozniško podjetje. Dodelili bi mu tudi upravo osebja in nadzorovanje prevažanja blaga s tovornjaki iz in v skladišče. Interesenti naj pošljejo svoj curriculum vitae na naslov: Fin-Pro SpA, Ulica Car-ducci 4/2, 33100 Videm, ali naj telefonirajo na številko 0432/501884. Natakarji ali natakarice. Sezonsko zaposlitev jim nudi restavracija v Lignanu Sab-biadoro. Zagotovljena je dobra plača. Interesenti naj telefonirajo na številko: 0431/428390. 22-letna knjigovodkinja išče zaposlitev kot uradnica. Ima že nekaj delovnih izkušenj v podjetju za izvoz in uvoz. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro Z18". 21-letno dekle išče zaposlitev kot otroška varuška ali katerokoli primerno zaposlitev. Kogar zanima naj telefonira na številko: 040/412543. Dekle išče zaposlitev kot uradnica. Dokončala je tečaj strojepisja, komercialne prakse in informatike (COBOL), obvlada zadovoljivo nemščino in srbohrvaščino. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro ''Z19 '. m CASSA KUltALlE IED AltTIGIAMA OI»ICIHA-Tlg||£STIE____________ MltAMILMICA IN POSOJILNICA OPČINIE -TltST Ker se bliža čas odprtja novega sedeža in bodo potrebe po novi delovni sili narasle HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE - TRST RAZPISUJE usposobljenostne izpite za uradnike/ce prve kategorije v smislu čl. 5 kolektivne delovne pogodbe za uslužbence hranilnic in posojilnic. Trenutno je nepokrito eno delovno mesto. Pogoji za pripustitev k usposobljenostnemu izpitu so naslednji: 1. fakultetna diploma iz ekonomije ali prava oziroma diploma, ki je po obstoječih predpisi enakovredna ali iz 2. diploma višjih srednjih šol s petletno delovno prakso; prednostno se bo upoštevala praksa sektorja za zunanjo trgovino oziroma delovna doba pri denarnem zavodu ali zavarovalnici 3. Starost: največ 40 let in4ne 4. Program usposobljenostnega izpita predvideva slovensko in italijansko pisno nalogo SP10^ , gospodarske ali finančne narave oziroma iz knjigovodstva ali bančnega poslovanja m us razgovor. H kolokviju bo pripuščen, kdor bo prejel pozitivno oceno pri pisnem izdei Ustrezna navodila so na voljo v tajništvu Hranilnice in posojilnice jn 5. Prošnjo na prosti poli je treba predložiti, osebno ali po pošti, v tajništvu Hranilnice posojilnice do 20. maja 1988. Čas razporeda bo zainteresiranim javljen naknadno. coiilni- Po zaključenih izpitih bo izpitna komisija predložila upravnemu svetu Hranilnice m posoj ce seznam pozitivno ocenjenih, iz katerega se bodo črpali novi uslužbenci. rpdova- Ob danih pogojih bo stekel tudi dogovor o ustreznem morebitnem pospešenem napre n^U' UPRAVNI ODBOR Posmrtne ostanke bodo prenesli v Francijo Še je čas za obisk samostana Kostanjevica kjer je grobnica zadnjega francoskega kralja Pred nekaj tedni smo prav na tej strani pisali o čudovitih gradovih francoskih kraljev in plemičev ob Loari, ki jih dan za dnem obiskujejo tisoči domačih in tujih turistov. Med obiskom izvemo marsikaj o francoski zgodovini v prejšnjih stoletjih. Napisali smo tudi, da so plemiške in kraljeve rodbine, ki so bivale v teh gradovih, na dokaj čuden način povezane z Gorico. Največ o našem mestu je moč izvedeti v največjem teh gradov, v Chambordu. To pa zato, ker je tu bilo bivališče zadnjega francoskega kralja, Karla X. Burbonskega. Leta 1830 so ga njegovi podaniki, plemiči in princi, odstavili in izgnali iz države. Karel X. je namreč hotel vladati bolj absolutistično kot tisti kralji, ki so že itak absolutistično vladali pred francosko revolucijo. Karel X. je leta 1830 zbežal iz Francije. Dospel je v Avstrijo. Tam je našel zatočišče, najprej na Dunaju, potem pa v bolj odročnem kraju velikega cesarstva. Z njimje namreč prišlo veliko dvorjanov. Živel je še vnaprej kot kralj, pa čeprav ni imel yeč nobene oblasti. Avstrijski cesar je sicer varoval kralja, vendar se ni hotel zameriti novim francoskim vladarjem. Kako leto kasneje je na Dunaju razsajala kuga. Umrlo je Precej ljudi, nekateri tudi iz francoskega spremstva pobeglega kralja. Mož se je hotel zbežati pred hudo boleznijo, z nekaterimi dvorjani je zbežal v Gorico. Tu se je nastanil v dvorcu grofov Coronini. 4. novembra 1836 se je Karel X. počutil slabo. Kmalu zatem je umrl zaradi kuge. je edini tak primer v Gorici. Mož |e hotel zbežati pred boleznijo, pa jo ie že imel. V Avstriji je takrat bilo veliko francoskih beguncev. Prihiteli so v Gorico na veličasten pogreb. Marsikdo je umrl prav zaradi kuge. Tudi nekateri ožji sorodniki kralja. Dva so kmalu zatem pokopali v kapucinskem samostanu na Kostanjevici. Preostali Burboni in njih spremstvo so ostali v Gorici. Nekateri so tu umrli. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so umrli še zadnji. Tudi te so pokopali na Kostanjevici. Med prvo vojno so posmrtne ostanke prenesli v notranjost Avstrije, po vojni so jih prinesli nazaj. Od leta 1947 je samostan Kostanjevica v Jugoslaviji. Še vedno prihajajo kraljevi častilci iz Francije, da bi se poklonili njegovemu spominu. Pred leti je pri mejnem prehodu Rdeča hiša bila obcestna tabla, ki je tujce opozarjala na to grobnico. Sedaj pa kar na lepem vest, da je francoska vlada izrazila željo, da bi posmrtne ostanke zadnjega francoskega kraja prenesli v domovino. Bajč je jugoslovanska vlada že dala svoj načelni pristanek. Če je to res, potem bosta Gorica in Nova Gorica izgubili turistično zanimivost. Zaradi tega bo tudi prav, da naredimo, dokler je še čas, izlet na Kostanjevico pri Novi Gorici, obiščemo tamkajšnji samostan, ter grobnico zadnjih francoskih kraljev. V pogovoru s prijaznimi patri bomo izvedeli marsikaj o zgodovini teh kraljevskih mož. Dodajmo še nekaj. V samostanu Kostanjevica, ki so ga že pred prvo svetovno vojno upravljali slovenski frančiškani, je tudi bogata knjižnica. MARKO WALTRITSCH POLETNI ODDIH / ✓ ' ^ /h K - °V/ ^ ^UDVAjfkKODOS, ' -z , \ 0 ^ ' /s / / V/ ' Z' v /'s///'!', ////■ y i^TAKm /V . / >4v'Bi£A '/ z O / / z / ČAS POLETNEGA ODDIHA SE BLIŽA. NEPOZABNE POČITNICE NA SINJEM MORJU TEH ŠESTIH KRAJEV ALI KJERKOLI DRUGJE SO DANES URESNIČLJIVE. TELEFONSKI POZIV NA ŠTEVILKO 0481/31811 VAM BO POMAGAL PRI REŠEVANJU MOREBITNIH FINA NČNIH PROBL EMO V KMEČKA BANKA - VAŠA DOMAČA BANKA VAM NUDI OSEBNA POSOJILA ZA VSAKOGAR IN ZA VSAKO POTREBO. n 3 Banca Agricola Kmečka banka Gorica Turistična znamka posvečena Lignanu Karl Baedecker - pisec vodnikov Prvo turistično knjigo je izdal leta 1832 Turistična lepota naše dežele bo spet ovekovečena na znamki. Tokrat e je sreča nasmehnila Lignanu. t ^uiko so izdali konec prejšnjega edna. Gre za znamko z nominalno Vrednostjo 500 lir, iz vsakoletne itali-janske serije posvečene turističnim rajem. Na sliki je znamenita Terraz-a a mare na morskem obrežju tega brističnega velemesta. v soboto so v Lignanu imeli razsta-turističlnih znamk. Dodajmo k emu, da je pred kakim letom ena Uamka iste turistične serije bila popečena Vidmu, in sicer karakteristič-vernu Trgu Liberta. V Vidmu se prav tem času pripravljajo na filatelistične razstavo, ki jo priredijo še letos. »5?stili bodo sedemdesetletnico prve tdemske« znamke, ki so jo izdali v su avstro-ogrske okupacije 16. julija 1918. Avstrijskih znamk ni bilo, zato so si pomagali z domačim izdelkom. Takrat so imeli tudi posebne okupacijske lire. Ko v teh dneh pogledamo v izložbo katerekoli italijanske knjigarne bomo ugotovili, da je najmanj en kotiček v njej posvečen turističnim vodnikom. V knjigarni bomo našli vse kar si lahko zaželimo. Izbira bo seveda bolj raznolika v knjigarnah večjih mest. Izdajanje turističnih vodnikov je postal pravi bussiness. Tiskajo se tako knjige domačih pisateljev kot prevodi iz angleških, nemških ali francoskih piscev. Tiskajo se turistični vodniki namenjeni intelektualcem, ki si želijo predvsem obisk muzejev, kot tudi sladokuscem, ki želijo prevdem vedeti, kje bodo dali kaj dobrega za pod zob ter popili dobro pijačo. Nekateri vodniki so namenjeni izrecno avtomobilistom, drugi pa izrecno mladini, ki si želi predvsem sprostitve, ki hoče vedeti kje vse so diskoklubi. Še bi lahko naštevali, najbrž ne bi prišli do konca. Okus vsakega od nas je namreč različen. Nekdo bo bolj verjel temu kar piše knjiga napisana izrecno za Italijane, drugemu bo bolj prijal prevod iz kakega tujega jezika. Marsikdo od nas, ko gre v knjigarno, da bi kupil tak turistični vodnik, misli, da bo kupil »baedecker«. Še do pred kakim desetletjem je bil to izraz s katerim si označil tako turistično knjigo. Odkod tak izraz? Karl Baedecker, Nemec, je svoj prvi turistični vodnik izdal že leta 1832. Točno ste prebrali to letnico. Bilo je pred 156 leti. Takrat je izdal drobno knjižico o potovanju s parnikom med Kolnom in Mainzom. Opisal je kraje ob Renu, ki jih je bilo moč obiskati. Bogati in znanja željni takratni Nemci so to knjižico hitro pokupili. Baedecker je zatem izdal še cel kup takih knjižic. Največkrat je sam šel na potovanje, da je z nemško natančnostjo označil vse kar je bilo na potovanju zanimivo. Od svojih sodelavcev je zahteval prav tako pikolovsko točnost. Njegovi vodniki so postali kar »baedekerji«. S tem se je dolgo let, tudi v tem stoletju, označeval vsak turistični vodnik, pa čeprav je ta izhajal v državi različni od nemške, pa čeprav je ta bil sestavljen drugače. Nemci so seveda ohranili pikolovsko točnost v njihovih vodnikih. Tisti z označko »baedecker« izhajajo še vedno. Seveda je v njih veliko sodobnega, napisani so tako, da odgovarjajo zahtevam in potrebam današnjih turistov. Vendar pa ostaja v njih nekaj tiste začetne vsebine. V Italiji so sedaj izdali prevode dveh takih »baedeckerjev«. Žanje je poskrbela založba De Agostini. Gre za vodnika mest London in Pariz. Na 220 straneh najdeš vse, kar si želiš vedeti, ko boš šel na obisk v ti dve veliki mesti. Kdor si v pričakovanju poletja dea in toplote rad sanja o trop pdižih večnega poletja. Izložbe tenih agencij so polne takih povedanih sanj", ki niso vedno dos le Vsahemu žepu. In vendar te s n niso tako prepovedane, kot se ra Ppt pogled. Svet je dovolj veli Privl -k'. najdeš na njem kraj, 1 aci in je obenem dostopen, n< kak6 niora^ človek celo leto potil take !,ec*erl ekzotičnega užitka. ] tovn- Poljubljene dežele", ki jih tudi l/drizem še ni povsem odkril Kuba, največji od Karibskih otc ne r°?ov za izbiro Kube turistu Po c ani . Lahko je to preprosto ; troDsk?CU in kristalnem morju, ’ Plažah ,Tegetaciii in belih Pe je že V yendar naravne lepote, nih .01urrik opeval po svojih osv Kub? 0 vanj ih, še zdaleč niso vse Kt. niJoi radovednemu obiskov Nipna v1 ,raoovednemu obiskov riPom ?4Car^iva kolonialna mesta 9wayjevfulh dni' ki Preveva iz He živi nroi- Pnpovedi, prijazni in ] narodnvblVa Ci ~ kozmopolitska vina in sedan?’ ?laSba ‘n pleS' 29 uimivn adanlost' vse to zagotavlj ddnj. m P°tovanJe in polno preš 2aradi re,naiZad!be ie Kuba edinst razlikuie e0riUCde' P° zaslugi kate tike Z°d VSeh držav latinske j dašnja uredn °VejŠa z9odovina it Ca Preri ni1 Postavljata obisk na Pot za ra® vPrašanja. Edina pi V tem da zumevanje te stvarno Ptndsodkmr opazovalec osvc dru9e oa v h^ S1lij0 ene v mitizi volucije b1dGim0niZlranjG Castrov odprt, D'a LSkuSa vzP°staviti čir StvarnosL Prav kritičen stik z r KUBA večno poletje polno presenečenj Kuba se v zadnjih letih odpira turizmu, ki predstavlja s sladkornim trsom in tobakom enega glavnih virov tuje valute, tako da je samostojno potovanja dokaj enostavna stvar. Najenostavnejša letalska zveza je polet Iberie iz Milana preko Madrida. Nekoliko cenejše variante (iz vzhodnih držav) precej podaljšajo potovanje: ZDA namreč ne dovolijo, da bi na Kubo namenjena letala preletela njihovo ozemlje, tako da je za te polete nujen tehnični postanek v oddaljeni Kanadi. Ob pristanku v Havani je turistu že na letališču na voljo urad Cubatur za organiziranje prvih dni bivanja. Po vstopu brez vsake birokratske ovire (ni potreben vizum) se človek naenkrat znajde pred novo stvarnostjo. Takoj naleti ob navadnih taksijih na "tu-ristaxi": tujim turistom namenjene storitve so namreč ločene od ostalih. Namen te dvojnosti pa je spraviti v državne blagajne čimveč dolarjev. Od hotela do kosila v katerikoli restavraciji, od spominka pa do znamke za razglednico naj bi turist vse plačeval izključno z dolarji. Dvojnost je izraz boja proti menjavi na črno, kjer je tečaj pesosa sedemkrat ugodnejši od "teoretičnega", oz. petkrat od dejanskega (po katerem sta peso in dolar v praksi enakovredna). Toda, kdor naveže stik z domačinom, bo kmalu odkril, da obstaja za vsako pravilo tudi izjema. V brk togim predpisom je črno trgovanje cvetoče, turist pa naj pazi, da mu pri tem ne vtaknejo v roke šop starih bankovcev še izpred revolucije. Domačini, ki jim država zagotavlja službo, brezplačno izobrazbo in (odlično!) zdravstveno oskrbo, poceni stanovanje, prevoze, prehrano, obleke in druge osnovne življenjske dobrine vključno s kulturo, skušajo na vsak način priti do valute, da bi si zagotovili kak sicer nedosegljiv priboljšek: med najbolj iskanimi so ameriški jeansi, žvečilni gumi, ventilatorji in druga oprema s katero so založene tiendas (trgovine), kjer je nakup možen le tujcem. Značilnost, ki tujcu pade takoj v oči, je promet. Med ladami, poljskimi fiati, škodami in drugimi avtomobili vzhodnih držav, večinoma z evidenčno tablico "estatal", sopiha po ulicah Havane na stotine več kot 30 let starih chevro-letov, buickov, oldsmobilov in fordov. Zanimivo je, da so ti muzejski relikti izpred revolucije, ki se kljub pomanjkanju nadomestnih delov še vztrajno premikajo, zelo cenjeni: redki, ki si lahko privoščijo zaseben avto, so zanje pripravljeni odšteti več kot za novo lado. S tem v zvezi še paradoks: medtem ko ti dinozavri še niso odslužili, hranijo v avtomobilskem muzeju alfa romeo, letnik 1975! Nekaj dni v Havani je tudi za turista, ki išče sonca in tropske plaže, obveznih. Kdor ima dovolj časa na razpolago pa se lahko poda na res zanimive oglede, ki jih na otoku ne manjka. V vsakem večjem hotelu ponujajo uradi Cubatur eno ali večdnevne izlete v okolico Havane ali bolj oddaljena mesta Santiago, Trinidad, Cienfuegos, Santa Clara, na bele peščene plaže v Varaderu ali na otokih Isla de la Ju-ventud in Cayo Largo. Razen otokov in 900-kilometrov oddlajenega Santia-ga, bisera afro-kubanske kulture na skrajnem vzhodu, so ostali cilji odlično dosegljivi tudi z enotedenskim najemom avtomobila, ki ima še to prednost, da omogoči odkrivanje manj znanih krajev in neposrednejši stik z izredno vljudnim prebivalstvom. "Skok" zasluži tudi Guama, nedaleč od Playe Giron na južni obali. To je kraj, kjer je CIA s pomočjo kakih tisoč plačancev skušala v začetku 60. let ugonobiti Castrovo revolucijo. Prav da bi preprečili kaj podobnega so nekdaj zapuščeno močvirnato območje skušali turistično valorizirati. Ogled gotovo zasluži farma z več kot 30 tisoč krokodili, nedaleč od nje pa lično naselje turističnih kolib ob rekonstruirani vasi indijancev Taino, enega od treh avtohtonih plemen, ki jih je povsem pokončala španska kolonizacija. Potepanje po srednjem predelu Kube omogoča še ogled Villa Clare, s tipičnimi kubanskimi hiškami, nekdanjega mesta piratov Cienfuegos, ali kolonialnega bisera Trinidad, ustanovljenega že leta 1514, kjer so čudovito ohranjene antične vile, palače, cerkve in trgi. Komur je potepanja dovolj, bo lahko v vsaki sezoni izbiral med desetinami obmorskih letovišč, kjer lahko pod palmami preživi preostale dneve dopusta na Kubi. Kaj več o tem pa kdaj drugič. MARKO MARINČIČ DOVOLJ VELIKI ZA SODODEN IN STROKOVEN PRISTOP DOVOLJ MAJHNI ZA OKRETNO PRILAGAJANJE RAZVOJU ČASA IN POTRES RIMORSKI DNEVNIK Dnevno zrcalo življenja Slovencev v Italiji in dogajanja v svetu. Uredništvo v Trstu tel. (040) 7796600 Uredništvo v Gorici tel. (0481) 83382 primorski Bencin proste cone VetelboMc tudi na Tr>a^kem | ~’SSB1 GENCIJA ALPE ADRIA Televizijske vesti in samostojne oddaje za televizijske hiše v italijanskem in jugoslovanskem prostoru ter v skupnosti dežel Alpe Adria. Tel. (040) 7796600 NJIŽNE IZDAJE Leposlovje, družboslovne ‘ znanosti, vprašanja narodnostnih manjšin, monografije, jezikovni učbeniki, likovne in otroške izdaje, kasete in plošče. V slovenščini in italijanščini. Tel. (040) 7796644 MPORT- EKPORT uvozno - izvozni oddelek s sedežem v Trstu 1 in filialo v Gorici je specializiran predvsem za področje grafičnega in papirniškega materiala, kemičnih izdelkov, metalov in ostalih repromaterialov. Sedež v Trstu tel. (040) 7796677 Podružnica v Gorici tel. (0481) 32638. OV! MATAJUR Odraz življenja Slovencev Benečije, Rezije in Kanalske doline. Tel.(0432) 731190 ..gjafejife- SSiir': čii ■5 ’• ..... EtrT::: ...In Mn beseda 'VZ'™™ je človek poslala mr,~ *’< ISTRIBUCIJA tujih listov Oddelek nudi distribucijske usluge za tuji tisk po vsej Jugoslaviji in za jugoslovanski tisk v Italiji s hitro dostavo in sprotno računalniško obdelavo. Tel. (040) 7796666 UBLIEST oglasni oddelek ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA zbira in sprejema objave ter reklamne oglase za OLLETTINO dinformazione DEGLI SLOVENI IN ITALIA Štirinajstdnevnik v italijanščini o življenju in delu Slovencev v Italiji. PRIMORSKI DNEVNIK in ostale izdaje ZTT; posreduje objavo ekonomskopropagandnih Tel. (040) 7796600 ALEB Galeb, revija za mladino z bogato mesečno vsebino vsem bralcem svojim želi sreče v letu novem polne vreče strokovnih revijah, v »Primorskih novicah«, po Radiu Ljubljana in Koper; zbira oglase za časopisne priloge ob priliki mednarodnih sejmov skupnosti Alpe-Jadran ter za publikacije, ki so namenjene trgovinski menjavi med Italijo in Jugoslavijo; zastopa v Italiji in Jugoslaviji specializirane kitajske časopise: INTERNATIONAL TRADE NEWS gospodarski list, ki ga izdaja Ministrstvo za zunanjo trgovino LR Kitajske (MOFERT) ADRANSKI KOLEDAR Dopolnjuje ga zbirka vsebinsko bogatih, zanimivih knjig. Tel. (040) 7796600 TECHNOVA tehnična revija s prilogami ob mednarodnih sejmih CHINAMAC JOURNAL revija za strojegradnjo INFOTEC CHINA revija za telekomunikacije in kompjuterje Tel. (040) 7796688 IDEOEST Produkcija televizijskih in filmskih dokumentarcev in reklamnih sporočil. Tel. (040) 7796622 RAFICENTER OTO OFFSET TISKARNA Sodobna offset tiskarna s fotostavkom in z elektronsko obdelavo tekstov. Tel. (040) 7796600 RŽAŠKA KNJIGARNA Knjižne novosti, knjižni klub, šolske knjige in potrebščine, periodika iz jugoslovanskega prostora in zamejstva, folklorni predmeti, plošče, kasete. Tel. (040) 732487 A L ERI J A TRŽAŠKE KNJIGARNE razstavlja in prodaja dela domačih likovnikov in umetnikov iz širšega srednjeevropskega prostora. Tel. (040) 732487 ALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA z Ulica del Montecchi 6 - 34137 TRST - Tel. (040) 7796699 - Telex 460270 - Telefax 773715 Vis in Biševo še vedno nedostopna za tujce Na jugoslovanski obali iste prepovedi kot lani Že leta tuji dopustniški kapitani pričakujejo, da bodo jugoslovanske oblasti vsaj nekoliko omilile razne prepovedi za plovbo po jugoslovanskih ozemeljskih vodah, saj so za tujce še vedno nedostopna številna območja vzdolž Jadrana. Če k tem prepovedim za plovbo dodamo še omejitve za podvodne aktivnosti, se marsikateri dopustniški kapitan sprašuje, komu služijo taka določila. Nihče ne oporeka jugoslovanski vojski, da zavaruje svoje strateške tajnosti, a v dobi vohunskih satelitov jemarsikatera omejitev naravno smešna, saj je mogoče natančne satelitske posnetke jugoslovanskih prepovedanih območij kupiti na Zahodu že z malenkostnimi zvezami. Resnici na ljubo bomo take prepovedi zasledili po vsem svetu, a ne v tolikšnem številu, da pa bi jih podrobno navajali v plovnem dovoljenju za tujce, se nam zdi vseeno pretirano. Vsakomur je jasno, da ne sme zapluti v vojaško oporišče, da se ne sme potapljati, kjer so podvodni rezervoarji in druga vojaška skladišča. Težko pa je dopustniške kapitane prepričati, da so številni biseri Jadrana, kot sta Vis in Biševo s svojo Modro špiljo, ki je lepša od Caprije-ve Sinje jame, prepovedani za tujce, ne pa za jugoslovanske državljane. Državljanstvo ni namreč nobeno jamstvo v sedanji zideologizirani družbi, ko je »notranji sovražnik« nevarnejši od zunanjega. Letos torej nismo dočakali sprememb, prepovedi so v glavnem enake kot lani. Plovba po Fažanskem kanalu je še vedno odvisna od morebitnih državniških obiskov in konferenc na Brionih, plujemo pa lahko le od zore do mraka. Podrobnosti so navedene v plovnem dovoljenju, ki nam ga izročijo po plačilu pristojbin v vsakem pristaniškem poveljstvu ali izpostavi. Sodeč po govoricah, ki se širijo po Dalmaciji, bi lahko že prihodnje leto omejili prepovedi. Turistični delavci z Visa že pritiskajo na pristojne forume. Podobni pritiski pa so tudi drugje, (voc) Družinski gliser za daljša udobna križarjenja Cranchi super 27 kajut ni gliser za petične dopustniške kapitane Med številnimi kajutnimi gliserji, ki jih lahko kupimo v tržaški pokrajini, je Cranchijev super 27 med najbolj prestižnimi, kljub temu da ga uvrščajo v sred-njenižji razred, super 27 je namreč dolg 8,13 metra, širok pa 3,04 metra. Gliser stane brez davka IVA od 84.950.000 do 110.000.000 lir, cena je odvisna od tipa vgrajenega motorja. Super 27 je sodoben gliser za daljša sredozemska križarjenja, ki s svojo težo 3,5 tone in dvema motorjema Volvo Penta AQ131 (120KM) dopušča hitro plovbo tudi v najmočnejšem maestralu. Bolj kot zunanja oblika pa je pri tem kajutnem gliserju zanimiva notranjost, ki je za čudo skrajno racionalna brez običajnega nepotrebnega italijanskega kiča. Ob desnem boku je kuhinja ob levem pa stranišče s prho. Osrednji dnevni prostor je gosposki, da suhozem-ske dnevne sobe ne bomo pogrešali. V njem lahko vsak trenutek prespita dve osebi, na kavčih v dnevnem prostoru pa še dve. Pod krmilnico sta v ločeni kajuti še dva pograda, ki sta kot nalašč za otroke. V bistvu lahko na tem gliserju prespi šest oseb, a precej na tesnem, saj je gliser namenjen predvsem štiričlanski družini, ki bo na njem udobno preživela tudi daljši dopust. Težka izbira primernega krmnega motorja v poplavi najrazličnejših znamk in modelov Nakup izvenkrmnega motorja je marsiko-rnu že povzročil sive lase, saj imamo na italijanskem tržišču pravo poplavo najrazličnejših znamk in modelov, v specializiranih revijah Pa le redko zasledimo objektivne primerjave, ^ar te revije v bistvu živijo od oglasov in sPorne »redakcijske reklame«. Navtični mesečnik Vela e motore pa je v sv°ji majski številki nadoknadil to pomanjkljivost in objektivno primerjal kar enajst 25-konjskih krmnih motorjev. Seveda je navedel Predvsem rezultate tehničnega testiranja in Uh med seboj primerjal, bralcu pa prepustil niez’ ^saka skupina je razdeljena še na dve V pob^™« Podskupin igrata za prvo mesto v skupinp m se bodo uvrstile zmagovalne eki{ Ponniniodh11^0^*3 drugouvrščena postava. Slove sicer v a , ko zastopa na tem prvenstvu enajst Sloga B p opteb Breg A, Kontovel A, Sokol, Slo “ ‘t2 “ Bo,KB°nt°Vel B' S1°8" C telovadnT^91^6 se ie začel° v torek z A skupino v Razred ■ ot redeno je nastopilo kar pet na tednih na*6 Postavljala Sloga B, ki ni imela .bi, da Potnikov, za čisto vse igralke pa mori Prizadfv,,v._°. si0Piie na igrišče z veliko mero D°ikarske v 1 ln ZGi° samozavestno opravile svoje Pteinoč Sfl; orake. Prvi tekmovalni dan je dokaza sta tako Sloga A kot Sloga B zmaga podskupini, v finalu pa je slavila Sloga B, ki uvršča v ekipo igralke, ki nastopajo tudi v prvenstvu under 14. Rezultati PRVA PODSKUPINA: Breg A - Sloga A 1:2, Sloga A -Mucio De Tommasini A 2:0, Mucio De Tommasini A - Breg A 2:0. LESTVICA: 1. Sloga A, 2. De Tommasini A, 3. Breg A. DRUGA PODSKUPINA: Sloga B - Kontovel 2:0, Kontovel A - Sokol 2:1, Sloga B - Sokol’2:0. LESTVICA: 1. Sloga B, 2. Kontovel A, 3. Sokol. FINALNA TEKMA: Sloga B - Sloga A 2:0. Postave BREG A: Bralni, Rossetti, Cibic, Škabar, Lavrica. KONTOVEL A: Besin, Bogateč, Luxa, Lorenzutti, Colja. SLOGA A: Stopar, Milič, Perini, Carli, Gomizelj, Mahnič, Destri, Ciocchi. SLOGA B: Daniela in Kristina Bogateč, Spacal, Mahnič, Fonda, Starc. SOKOL: Pertot, Furlan, Caharija, Gabrovec, Lorenzutti. INKA Program izletov SPDT Letošnji program izletov Slovenskega planinskega društva iz Trsta je še posebno pester in zanimiv, predvsem pa raznolik in za vse okuse. Po lanski še kar uspeli »sezoni avtobusnih izletov« (na sporedu jih je bilo štiri in vsi so bili polno zasedeni) je letos društvo menilo, da tudi na tem področju opravi kv ali tekni skok, ki pa je povezan s precejšnjim Hnančnim naporom. Letos bo na sporedu kar sedem avtobusnih izletov, da se na ta način zadosti tako želji po množičnosti in po raznolikosti. Teh izletov se lahko namreč udeležujejo tudi »sprehajalci«, saj bosta vsakič pripravljeni dve različni poti: ena za planince, druga pa za take, ki bi radi šli na oddih in kratek sprehod v naravo. Že v nedeljo je bil izlet z osebnimi avtomobili po goriškem Krasu, ki ga je vodil Ervin Gombač in je dobro uspel, saj se ga je udeležilo zadovoljivo število planincev, ki so opravili predvideni program. Popotovali so po okolici Jamelj, Doberdobskega jezera in še drugod, svoj izlet pa so končali v osmici ob žlahtni kapljici. SPDT prireja že to nedeljo, 15. t. m., izlet z osebnimi avtomobili na Čaven in Kucelj. Zbirališče bo ob 7. uri na Opčinah pred Prosvetnim domom. V Ajdovščini se bodo pridružili člani obalnega PD iz Kopra. Hoje je za približno štiri ure. Izlet vodi Mario Milič, ki nudi tudi vse potrebne informacije (tel. 229258). V nedeljo, 29. t. m., bo avtobusni izlet v Beneško Slovenijo, saj se bodo planinci podali na krožno planinsko pešpot nad Huminom. Izlet vodi Marinka Pertot. Junij V nedeljo, 5. 6., bo izlet za otroke vseh slovenskih osnovnih šol na Tržaškem, ki ga organizira Mladinski odsek SPDT. Potekal bo iz Boljunca preko Glinščice in Botača do Jezera, kjer bodo na sporedu igrice, in še do Bazovice. 12. julija bo nadvse slavnostno: na sporedu bo namreč tradicionalno, že 17. po vrsti, srečanje članov zamejskih in slovenskim obmejnih planinskih društev. Srečanje izmenično prirejajo zamejska planinska društva in pa Koordinacijski odbor PD iz občine Jesenice, ki je bil daljnega leta 1973 skupno s SPDT pobudnik prvega takega srečanja v Žabnicah pred bodočim Domom Mangart. Srečanje bo v Mačkoljah, na sporedu pa bo tudi tradicionalno vsakoletno srečanje s pobratenimi planinci PD Integral iz Ljubljane. Nedeljo kasenje, torej 19. junija, pa bo na programu avtobusni izlet na Reko z vzponom na bližnji Snježnik. Skupno bo kake štiri ure hoje. Izlet vodi tajnik društva Ervin Gombač, spada pa v okvir tradicionalnih srečanj med SPDT, PD Ilirska Bistrica in PD Platak z Reke. Julij Časovno se premaknimo v julij. 2. in 3. bo namreč izlet z avtomobili na »solidni« gori, ki spadata v Pot prijateljstva. To sta 2118 m visok Spitzegel nad Ziljsko dolino v Avstriji ter 2371 m visoki Reisskofel. Tu si bodo izletniki ogledali spominsko ploščo nepozabnega Zlatka Jelinčiča ter obudili njegov spomin. Dvodnevni izlet vodi predsednik SPDT Lojze Abram. Teden kasneje (10. 7.) bo izlet z osebnimi avtomobili na Coglians, ki je s svojimi 2780 m najvišji vrh v naši deželi in spada v Pot prijeteljstva. Možni bodo različni pristopi. Sedemnajstega julija bo avtobusni izlet po znani panora- mični poti »Sentiero delle Genzianel-le« nad Forni di Sopra. Izlet vodi alpinist Angelo Kermec, hoje bo skupno kakih 7 ur. Tudi tu bodo torej možni dve varianti, saj se bodo planinci podali na zavarovala plezalsko pot in pa na sprehod v okolico. Vodniki SPDT bodo od 16. do 20. julija sodelovali pri izpeljavi izleta v Julijce in na Triglav, ki spada k letovanju otrok in mladine v priredbi Odbora za doraščajočo mladino pri SKGZ v Tolminu, poleg tega pa bodo sodelovali pri izvedbi dveh dvodnevnih izletov, ki spadajo v isti okvir. V petek, soboto in nedeljo, 22., 23. in 24. 7. pa bo tridnevni izlet na najvišji vrh v Avstriji (ki med drugim spada med vrhove Poti prijateljstva) 3797 m visoki Grossglockner. Možnih bo več variant (normalni pristop ali zahodni greben), izlet pa vodijo člano Alpinističnega odseka SPDT. Po možnosti se bodo planinci takrat ali teden kasneje povzpeli še na Vrh prijatelstva Som-blick. Vse podrobnosti bomo seveda še javili. Avgust Od 31. julija do 7. avgusta pa bo enotedenski pohod po slovenski transverzali po Kamniških Alpah do Karavank, točneje od Logarske doline do Stola, vzpona, na katerega je predviden prav zadnji dan pohoda. Pohod spada v okvir daljnosežnega programa SPDT, ki predvideva »osvojitev« celotne Transverzale v nekaj letih. To je torej že druga etapa. Pohod vodi Vojko Slavec, premiki pa so predvideni z linijskimi avtobusi. Sedmega avgusta bo izlet (osebni avtomobili, vodi Aleksander Sirk) na Monte Ca-vallo (2239 m), ki spada med Vrhove prijateljstva. Možna bosta dva pristopa: po zavarovani in po normalni poti. V dneh 13., 14. in 15. avgusta bo tridnevni izlet na vrh Dachsteina (2996 m), ki ga vodi Lojze Abram. Kot znano, ni lani našim izletnikom uspelo doseči vrha te gore, tako da je želja seveda ostala. Od 20. do 27. 8. bo tradicionalni enotedenski poznoavgus-tovski izlet SPDT, tokrat na pogorje Monvisa. Vpisovanje se je že začelo v ponedeljek, zaključilo pa se bo konec tega meseca. Zato vabimo vse interesente, da se čimprej vpišejo, saj je število udeležencev omejeno, pa tudi prostor za spanje v kočah je treba čim prej naročiti. Osrednji cilj izleta je vrh Monvisa (3841 m), pohod pa vodi Ervin Gombač. Jesenski izleti V nedeljo, 4. 9., se bodo planinci SPDT udeležili pohoda ob proslavi obletnice smrti bazoviških junakov, ki ga prireja ŠZ Sloga. 11. septembra bo avtobusni izlet primeren za vse v Pie-rabec ter na Passo Bordaglia in jezero Volaia v Karnijskih Alpah (vodi Angelo Kermec). Sledijo še: 16., 17. in 18. 9. - srečanje s PD Integral na Planini Jezero; 24. in 25. 9 - izlet na Špik (Sirk); 2. oktobra - dan planincev SPDTT na Slavniku (vodi Zvonko Vi-dau); 16. 10. - izlet na Zermulo (2145, Vrh prijateljstva, vodi Vojko Slavec); 23. 10. - izlet za osnovnošolsko mladino (vodi MO SPDT); 30. 10. - izlet na Blegoš (1562 m, vodi Ervin Gombač); 6. 11. - izlet v Škocjanske jame; 13. 11. - avtobusni izlet v Beneško Slovenijo z martinovanjem (vodi E. Gombač); 27. 11. - izlet v Istro (vodi Franc Arma-ni). Letošnje značilnosti izletniške sezone so torej sledeče: mnogo avtobusnih izletov, množičen obisk Poti Prijateljstva, teden po Transverzali in tedenski pohod v okolici Monvisa. (dj) Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad.'- telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska H ZTT Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 12. maja 1988 Včeraj dopoldne v kraju Africo v Kalabriji Neznanci vdrli na županstvo in ubili šefa knjigovodstva Po februarskih narodnostnih neredih V Sumgaitu začeli soditi odgovornim MOSKVA — Včeraj se je v Sumgaitu začel sodni proces proti obtožencem za protiarmenske demonstracije konec februarja letos, ko je po uradnih trditvah umrlo 31 oseb. Za nerede naj bi bilo po pisanju včerajšnje Pravde odgovornih več kot 80 oseb, za večino od njih pa je še vedno v teku preiskava, ki naj bi pokazala dejansko vlogo osumljencev v neredih. Kot poroča Pravda, so se sedaj na zatožni klopi znašli le nakateri, prvi obtoženec pa je neki delavec T. Ismajlov, ki je obtožen naklepnega umora in sodelovanja v množičnih neredih. Za naklepni umor sovjetski kazenski zakonik predvideva smrtno kazen. Toda tudi mnogi drugi bodo po vsej verjetnosti obtoženi za enake zločine. S tem v zvezi se Pravda sprašuje, kdaj bodo zaceljene vse rane, ki so jih februarski neredi v Sumgaitu odprli. Zato po mnenju novinarja obtoženci ne morejo odgovarjati le pred sodiščem, temveč tudi pred dvema narodoma, ki sta ostala razdvojena zaradi krvavih dogodkov. Takrat je tudi mnogo družin zapustilo Sumgait in do danes se še niso vrnile. Na ta način je ostalo nezasedenih 1200 delovnih mest, ki še vedno čakajo na morebitne povratnike. Vse to pa zahteva, piše Pravda, da odgovorni za te dogodke poleg kazenskih nosijo tudi moralne posledice. Kot je znano, je do velikih neredov med Azerbajdžanci in Armenci prišlo v Sumgaitu potem ko so v Erevanu, glavnem mestu Armenske SSR, izbruhnile množične demonstracije, na katerih so zahtevali ponovno vrnitev avtonomne pokrajine Gorski Karabah v okvir Armenije. REGGIO CALABRIA — Neznanci so včeraj zjutraj vdrli na županstvo v kraju Africo Nuovo v južni Kalabriji ter ubili občinskega knjigovodjo in ranili redarja, ki se jim je postavil po robu s pištolo v roki. Življenje je izgubil 42-letni Leo Mollica, ranjeni redar pa se imenuje Antonio Condemi in je star 44 let. Umor v Africu je poslednji zločin v krvavi verigi umorov in atentatov, ki v zadnjem času pretresajo pokrajino Reg-gio Calabria, kjer organizirani kriminal dejansko nadzoruje vso krajevno gospodarsko dejavnost. Policija je ugotovila, da sta na nesrečnega Mollico streljala dva nezakrinkana mlada moška, ki sta vratarju občinske hiše povedala, da sta prišla na županstvo po nekatera potrdila matičnega urada. Dejansko pa sta se napotila naravnost v knjigovodski urad ter s petimi streli hladnokrvno ubila Mollico, ki je bil na mestu mrtev. Med begom sta morilca skoraj trčila v mestnega redarja, ki je segel po orožju, zločinca pa sta ga takoj onesposobila s strelom v roko. Zdravstveno stanje redarja Antonija Condemija ne vzbuja skrbi. Tarča zločinskega napada je bil vsekakor edinole Mollica. Umorjeni knjigovodja je imel v preteklosti že nekajkrat opravka s pravico, čeprav ni bil nikoli obsojen. Bil je bratranec pred kratkim ubitega vodjo krajevnih zločinskih organizacij Santa Pa-lamare, ki je bil vpleten v razpečevanje mamil in v dejavnost tako imenovane »mafije javnih del«, ki dejansko nadzoruje delovanje vseh krajevnih uprav. V občini Africo Nuovo je v spopadih med zločinskimi tolpami v zadnjih petih letih umrlo kar dvajset ljudi. Preiskovalci sumijo, da je bil Leo Moilica kot občinski funkcionar v prvi osebi vpleten v nekaterih umazanih poslih, katerih žrtve so bili predvsem krajevni gradbeniki in trgovci. Včerajšnji umor je globoko odjeknil v pokrajini Reggio Calabria, kjer se spopadi znotraj organiziranega kriminala zaostrujejo iz dneva v dan. Od začetka leta je v krvavih obračunavanjih izgubilo življenje več kot sto ljudi. Ugrabljena tehnika še na poti KARTUM — Italijanska tehnika Barone in Bellini, ki so ju etiopski gverilci pred kratkim izročili sudanski vojski, nista še dospela v Kartum. To je včeraj popoldne sporočil glasnik italijanskega zunanjega ministrstva; ki je tudi povedal, da je minister Andreotti v zvezi s to nejasno afero poslal v sudansko prestolnico generalnega tajnika Farnesine veleposlanika Bruna Bottaia. Slednji je, kot se je lahko izvedelo, že stopil v stik s krajevno vlado, ki mu je zagotovila, da sta Barone in Bellini živa in zdrava ter da se v spremstvu vojakov počasi približujeta Kartumu. Zamudo je treba baje pripisati nejasnemu položaju vzdolž meje med Sudanom in Etiopijo. Vojvoda ki je »ljubil« zvonove MILAZZO (MESINA) — Pred desetimi leti je zapustil soprogo in tri otroke, da se je lahko popolnoma posvetil ljubezni z lepo stevardeso, ki je bila kar 35 let mlajša od njega. Njemu je ime Giuseppe Averna di Gualtieri Sicamind, to pa še ni vse, saj je možakar vojvoda in znan predstavnik sicilske aristokracije. Vojvoda Averna je v domačem kraju znan predvsem po vzdevku »leopard«, ki mu ga je kdo nadel, ker je »don Giuseppe« slovel kot izreden ljubimec. Njegovo dolgoletno pravdanje s soprogo, ki nikakor ni hotela pristati na razporoko, je izviralo prav iz slovesa Avernovih ljubezenskih avantur. Vojvodinja Averna di Gualtieri Sicamind je svojega moža - od katerega se je medtem ločila - prijavila zaradi »nočnega razgrajanja«. Dama ni mogla prenesti moževe navade, da je z zvonenjem naznanjal vaščanom, da sta se s stevardeso primerno pozabavala v vojvodski postelji. Možakar je seveda prileten (praznoval je 72. rojstni dan), zvonenje pa je bilo slišati tudi štirikrat v eni noči. Za zapuščeno soprogo je bilo to očitno preveč. Sodniki so dokazali, da je nočno zvonenje motilo le njo, tako se je »don Giuseppe« končno ločil od žene in se prav včeraj poročil s 37-Ietno Tavo Daetz, Američanko iz Oregona, bivšo stevardeso družbe Pan Am. Plačani morilci na delu v Forliju? Scotland Yard ne zanika možnosti LONDON — Morilec (ali morilci) zakoncev Paglierani in Galassi, ki so jih predsinočnjim našli mrtve v njihovi vili pri Forliju je domačin, tat, ali britanski državljan? Italijanski preiskovalci so že v prvih urah po odkritju množičnega umora dvomili, da bi pokol lahko zagrešili roparji. Kdo bi zavezal roke in noge štirim šestdesetlet-nikom in jih nato pokončal s pištolo, izključno zato, da bi jih lahko mirno okradel? Najbrž nihče, trdijo preiskovalci, ki so v nočnih urah dognali, da je bilo v sefu zelo malo denarja in dragocenih predmetov. Italijanskim kolegom so včeraj priskočili na pomoč preiskovalci slavnega Scotland Varda. Ti so sicer izjavili, da jih italijanske oblasti še niso uradno prosile za pomoč, »v kratkem pa bodo najbrž stopili v stik z nami«, saj je dobršen del življenja vseh štirih žrtev minil prav v Veliki Britaniji. Tako Paglieranijevi kot Galassijevi so namreč obogateli prav v Londonu, kjer je Luigi Paglierani vodil verigo italijanskih restavracij »Mario and Franco«, Sergio Galassi pa upravljal slavna gostišča, med katerimi izstopa lokal »San Frediano«. Obiskovalcem londonskih restavracij so »La terrazza« in »Don Luigis« v King's Roadu, »Luigis« v Gipsy Hillu, »San Frediano« v Fulham Roadu, »La dolce vita« v Sohu dobro znana imena. V šestdestih letih so bili zbirališče predstavnikov »Swinging Londona«, posebno navdušeni obiskovalci italijanskih restavracij pa so bili Beatles!. Danes je »San Frediano« postala priljubljena restavracija princese Diane, ki si občasno rada privošči špagete in požirek chiantija. Londonski kolegi obeh gostincev se ne morejo načuditi vestem, ki prihajajo iz Italije. Vsi trdijo, da Paglieranije-vim in Galassijevim ni bilo treba skrbeti zaradi denarja, prav milijarderji pa le niso bili. Še posebno ne Gaiassi, ki se je moral pred petimi leti odpovedati službi, ker ga je trikrat zadela srčna kap. Po nekajletnem zdravljenju so mu vstavili dva by passa, kar ga je precej oviralo. Britanski preiskovalci menijo, da so se do Forlija podali plačani morilci, ki so prihajali iz Velike Britanije. Zločin naj bi »naročili« v Londonu, ne pa v kakšnem mafijskem krogu. Italijanski preiskovalci se glede tega še niso izrekli, so pa priznali, da je primer izredno zapleten. Na sliki (Telefoto AP): trupla dveh žrtev pokola v vili pri Forliju Poletje je pred vrati Le nekaj tednov nas loči od poletja, v Londonu pa so na modni reviji predstavili tudi ta dva modela kopalnih oblek, ki naj bi ju ženske letos nosile (AP) Tisočletnica ruskega pravoslavja bo priložnost za odpravo krivic? MOSKVA — Proslav tisočletnice pokristjanjevanja Rusije se bo v prvi polovici junija udeležilo okoli 450 najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov vseh krščanskih in drugih ver in Cerkva z vsega sveta. Medtem ko v goste pričakujejo poglavarje velike večine nacionalnih Cerkva, pa bo papež Janez Pavel II. ena redkih izjem. Vatikan pošilja na slavja 16-člansko delegacijo (vodil jo bo kardinal Agostino Casaroli), povabljeni pa so poleg tega predstojniki nacionalnih škofovskih konferenc. Slovesnosti se bodo začele 5. junija v Zagorska, starodavnem središču pravoslavja za moskovsko območje, končale pa se bodo med 14. in 16. junijem, ko bodo poleg Moskve slavili še tradicionalni centri pravoslavja: Leningrad, Kijev in Vladimir. Ko je pred dnevi generalni sekretar CK KPSZ Mihail Gorbačov sprejel patriarha Pimena in člane svete pravoslavne sinode, je vrhovnim dostojanstvenikom po eni strani priznal, da so se v preteklosti zgodile krivice (misleč na Stalinsko nasilje), da pa bodo z novim zakonom o svobodi vesti in veroizpovedi utrdili ustavne svoboščine in položaj Cerkve. Minski in beloruski metropolit Filaret, ki je v hierarhiji pristojen za mednarodne sti- ke, je izrazil upanje, da bo ta novi zakon sprejet še letos. Rusko pravoslavje je imelo v minulih stoletjih na stotine velikih in majhnih samostanov. Danes jih ima dvajset, od katerih so jim oblasti vrnile tri v zadnjem času. Od vseh je posebnega pomena moskovski Danilovski samostan, ker se pravkar vanj seli sedež patriarhije. (Med svojim obiskom v Moskvi si ga bo ogledal in se z dostojanstveniki pogovoril o položaju Cerkve ameriški predsednik Ronald Reagan). Gorbačov je patriarhu očitno obljubil, da bodo oblasti vrnile Cerkvi vsaj del ogromnega kompleksa v Kijevu, ki ga imenujejo Kijevsko-Pečarska Lavra (beseda pomeni v pravoslavnem svetu vodilni samostan). V ruski pravoslavni Cerkvi se zadnje čase močno krepi oporečniško gibanje. Vrsta mladih duhovnikov in laičnih vernikov namreč očita cerkveni hierarhiji, da se ravna »bogaboječe« pred državo, češ da nikoli ni prav izrazila protesta proti preganjanju svojih sobratov, nasilnemu zapiranju cerkva in samostanov, proti vsem vrstam nasilja proti vernikom. Zahodni dopisniki so spravili dostojanstvenike v veliko zadrego, ko so jim zastavili vprašanje, ah menijo, da je 12-letna ječa diakona Vladimira Rusaka utemeljena in pravična. Kijevski metropolit Filaret je na to rekel, da je Cerkev sicer vedno povedala svoje mnenje o podobnih pojavih, da pa se nikoli ni in se nikoli ne bo s takimi vprašanji obračala na zahodne kroge. Skupina, ki jo združuje duhovnik Pavel Ogorodnikov, je pred časom naslovila odprto pismo patriarhu Pime-nu in ga prosila, naj odstopi mesto mlajšemu, ki bi v odločilnem trenutku perestrojke lažje kaj koristnega naredil za Cerkev. Metropolit Filaret je o tem rekel, da je sveta sinoda zavrnila »pot konfrontacije« ter da se zavzema za enotnost sovjetske družbe. Kar zadeva Rusaka pa je menil, da le-ta pač ni mogel biti obsojen za širjenje verskih idej, marveč je moralo biti vmes kaj drugega (občutljivost zadeve pa je v tem, da je Rusak očital v svoji knjigi cerkveni hierarhiji, da sodeluje s KGB - kar polovica pravoslavnega klera naj bi bila po njegovem povezana z varnostno službo). Glede nedavnih nastopov ameriškega predsednika Reagana, ko je dajal izjave o položaju Cerkve in vernikov v SZ, je metropolit Filaret rekel, da ameriški predsednik sicer končuje svoje nastope z verskimi formulami, da pa očitno nima kaj dosti pojma o veri, da se vmešuje v notranje zadeve pravoslanve Cerkve (podpisal je izjeva kongresa ZDA, ki pomeni nekakšen bojkot tisočletnice). Tako kot so decembra priredil' skupne molitve v Washingtonu, b° tudi konec maja v Moskvi več skup', nih molitev z vodilnimi predstavnik' ameriških Cerkva za uspešen sestanek na vrhu med Gorbačovom in Rea' gonom. Na proslavo tisočletnice ruske pta'. voslavne cerkve niso povabljeh. predstavniki iz Makedonije. Zakaj ruska patriarhija ne prizna samosto)" nosti (avtokefalnosti) makedonsk pravoslavne Cerkve? Na to vprašan) našega kolega iz Nove MakedoMI Jovana Pavlovskega je kijevski ine ropolit Filaret odgovoril, da je pravos^ lavna Cerkev velika družina sam°s tojnih nacionalnih Cerkva ter da ", hče nikomur ne more predpisov0 ' kako naj ureja svoje notranje zade Tako je vprašanje makedonske °v kefalnosti v pristojnosti srbske P' . voslavne Cerkve, je odvrnil Fila‘ . (Znano pa je, da srbska patriarhija prizna samostojnosti makedons pravoslavne Cerkve). ^ ANTON RUPNIK