Leto: IV. (II). Maribor, četrtek 13. decembra 1923. Štev: 281 (50). 1 ■ ! Slaba znamenja. Maribor, 12. decembra. Kmalu po zadnjih volitvah 18. marca smo opazili v klerikalnem časopisju za ik.ratek čas preokret, ki nas je navdajal z nado, da bo način klerikalnega političnega boja morda vendarle krenil v drugo smer. Bilo je vsaj hipno opaziti neko umerjenost in1 mirnost napram političnim nasprotnikom, ostudni osebni izpadi so za čas ponehali, in mislil si: glej, glej, v zavesti svoje politične moči, ki so si jo priborili z volilno zmago v Sloveniji, ‘bodo morda vendar dali slovo odurnemu hačinu osebnega blatenja iri ščuvanja. Na to je kazal tudi stalni povdarek odgovornosti klerikalne stranko v klerikalnih listih, odgovornosti, katere je prevzelo z izvolitvijo 21 klerikalnih »tigrov« za dobrobit Slovenije. Minili so tedni. Prišel jo Markov protokol, prišla ž njim1 samoradikalna vlada. Prišel je čas, ko bi se bile morale pričeti izpolnjevati obljube, ki so jih klerikalni kandidati in agitatorji kakor Sv. Miklavži kar v celih koših postavljali v vsako najmanjšo gorsko vas. Pa kaj je prišlo? Mesto avtonomije samo-radikalsko vlade, mesto znižanja davkov 500%-ni povišek zemljarine irf 30%-hi povišek doklad na druge davke Itr kulak, prišel je novi vojni zakon z mnogim težkimi trdotami, prišle so nove ne-euvene takse in pristojbine, prišel je ■kozinskoz nazadnjaški uradniški in železničarski zakon, prišla je doba naj-hujšega nasilja od zgoraj in najgrše politične propalosti. Ne ena izmed klerikalnih obljub' se ni uresničila. . Ljudstvo se je pričelo spogledovati. Pod težkimi bremeni je klonilo in’ začelo preklinjati dan, ko je izročilo svojo u-sodo 21 klerikalnim »tigrom«. Slabo je bilo poprejo, toda bil je raji vi primeri s tem, kar je danes. Marsikateri radikalski iiapad na ljudske žepe in1 ljudske pravice so preprečili demokrati, dokler so bili še v vladi. Thdi oni niso imeli večine, tudi oni so bili napram radikalcem1 v manjšini. Toda kadar je šlo za to, da Se obvaruje zlasti naše preČansko prebivalstvo pred najgršimi nasilji radikalskih izsesaicev, takrat so slovenski trije de-mokratski poslanci stali na braniku in v zvezi s svojimi tovariši iz Hrvatske in Srbije preprečili vsaj najhujše. Danes tega no more in rie stori niti 21 klerikalnih. poslancev, ki so sse že po volitvah junaško trkali na prsa in se pridušali, kaj vse bodo »izbojevali«, Klerikalci, ki ne Morejo odvreči raz sebe odgovornosti, katero so prevzeli, so Si našli ventil; da odvrnejo pozornost od svojih’ neuspehov. Dobro se zavedajo, da je 'ljudstvo politično še tako nezrelo, da jim1 bo nasedlo, če odvrnejo njegovo Pozornost od glavnih1 političnih smernic in’ ga zvodijo na stranpota. Dasi so Sami z Markovim! protokolom omogočili Samoradikalsko vlado in is! temi povzročili nesrečo, ki je nad narod prišla, vendar danes psujejo in hujskajo proti srbskemu plemenu, kjer ima radikalna stranka Kvojo glavno zaslombo. [Vi Sloveniji sa-bvi pa eo v* časopisih in tudi sicer zopet Pričeli ostudno osebno gon jo. Dober želodec moraš imeti, akb hočeš prebaviti Samo eno številko »Straže« ali »Sloveii. Gospodarja«, kjer kar mrgoli Hajostud-kojšib napadov; in blatenj oseb, ki stoje ^ naprednih1 vrstah1. Saj s! vsaki številki »berejo do kosti in obrizgajo z blatom bajmartj 20 politično jim neljubih oseb, Ali naj bo to političen1 Boj, kakoršne- «a bi morala.,.xodifi ».velika, mogoč^« Konvencije z Avstrijo pred narod, skupščino. Ostra kritika sklenjenih* konvencij, ki pomenja težko oškodovanje prečauskih krajev. — Konvencije v generalni debati sprejete. i • Beograd, 12. decembra. (Izv.) Na Poročevalec je naglasa?, da odgovarjajo današnji seji narodne skupščine, ki jo konvencije interesom naših državljanov, je otvoril predsednik ob 9.45 uri dopol- Nujna rešitev to zadeve je potrebna že dne, je bilo stavljenih več vprašanj na radi tega, ker je zadnja konvencija ve-vojnega ministra, ki je dajal kratke od- zana ha rok in’ mora biti prenos sedežev govore. Med drugimi je stavil tudi po- inozemskih podjetij izvršen že do 31. slanec Svetozar Gj org j e vic (demokrat) dec. tekočega leta. Minister zunanjih za-vprašanje o šoli za razervne oficirje V dev je nato obrazložil svoje stališče in Sarajevu. Obžaloval je, da morajo uči- priporočal sprejem predlaganih konven-tclji služiti -med šolskimi letom in vsled cij. tega ostanejo njih mesta vakantiia. Posl. ReiSrier (deniokrat) Izjavlja, Vojni minister je sicer priznal upraviče- da bo glasoval proti predlogu o kon-nost te pritožbe, izjavil pa je, da so vrše venci j ah , ker so ž njimi težko cškodova-vpoklici na podlagi novega vojnega za- ni lastniki vrednostnih' papirjev in1 zla-kona, ki ga mora on izvrševati. Šolo je sti posojilnice v Slovehiji in Dalmaciji, obiskalo doslej 300 učiteljev, od katerih Zahteva odškodnino za one, ki bodo o-se je 170 dovolilo odslužiti rok po prej, škodovani. V enakem smislu nastopijo šnjih predpisih, t. j. med počitnicami, ta- ostro proti konvencijami musliman dr. ko, da je bilo v resnici prizadetih doslej Behmen, Škulj (SLS) in Šumenkovič samo 130 učteljev. (dem.). Minister dr. Markovič pravi, Finančni minister je na to predložil da ni res, da bi bili naši državljani s narodni skupščini zakon o dvanajstinah, konvencijami oškodovani, najmanj pa ker proračun ne bo pravočasno sprejet. Slovenci in Dalmatinci, katerih1 intere-Na predlog predsednika narodno skup- sov je vlada čim Bolj skušala varovati, ščine je bila predlogu priznana nujnost. (Op. ur.: S tem, da zgube samo posojil- Nato je prešla skupščina na dnovni nice v Sloveniji nad 6 milijonov!!) Gie-red: odobritev konvencij % Avstrijo, do izjave posl. Reisnerja, da so konven-Prvi jo govoril poročevalec Mita Dimi- cije slabe zato, ker se nanašajo samo na trijevič. Povdarjal je, da so to kenven- novo pokrajine, ne pa tudi na Srbijo ih cije izpopolnitev senžermenske mirovne Črnogoro, pravi minister, da je vpraša-pogodbe in rešujejo v tej mirovni pogod- nje dolgov državljanov Srbije In' Črne bi še odprta ali samo deloma rešena gore rešeno že z sonžermensko mirovno vprašanja po medsebojnem sporazumu pogodbo in spada v obinočjo reparacij, med prizadetima državama. Zakon vse- Nobena zadruga V Sloveniji in’ Dalmaci-buje štiri konvencije in sicer: glede se- ji ni od ministrstva pravde zahtevala kvestrov, glede plačila predvojnih dol- dovoljenja za prenos aVstr. kronskega gov glede delnic bosanskoheree-govinskih imetja v našo držav-o(!!). pddjetij in glede prenosa sedežev raznih Konvencije so bile nato v generalni tujih podjetij, ki leže na našem ozemlju, debati sprejete ifi seja zaključena. Nova korupcijska afera radikalske „porodice“. Beograd, 12. decembra. (Izv.) Da- tični zakon bil odobren’ v radikalnem našnja »Politika® piše: V radikalnem! klubu in1 narodni skupščini, je prometni klubu se pojavlja vedno -bolj naraščajo- minister dr. Jankovič podpisal privolje-ča opozicija proti strankinemu vodstvu, nje za koncesijo, nakar je trgovinski mi-Ta pojav je v zvezi z mnogoštevilnimi nistc-r brez nadaljnega izdal koncesijo, korupcijskimi aferami. Vedno češče se Vplačana je bila predpisana taksa v javljajo y radikalnem klubu želje, paj znesku 140.000 Din. ter takoj izvršena še stranka reši v-seh takih kompromiti* subsk-ripci-ja delnic. Iz subskripcijskih ranih osebnosti. Na ta način se tolmači listin pa jo razvidno, da je podpisal tudi zadnji spor med radikalnimi poslan- znatno količino delnic prometni minister ci ib prometnim ministrom dr. Jankovi- dr. Jankovi-č sam1, ostalo večino pa pje-čeml v; zadevi koncesije privilegirane pa, govi ožji prijatelji in pristaši, tako, da r-oplovne družbe, v kateri-so odkrili prav je y coli stvari zopet »porodica« imela umazano afero. Še predno je namreč do- glavno besedo. i >1 i! ^4; - "i^r KRALJEVSKA' RODBINA NA POTU in Hadžič. Ob’ 1. url pop. se je Sestala V ILIDŽE kraljica v Boš. Brodu s kraljem Aleksandrom, ki je prispel s Sim-plon- ekspre- t __som'iz Pariza. Kraljevska rodbina je od1- ’• *. Sarajevo v IM*, kjer « Beograd, 12. dec. (Izv.) Danes ob1 Marija e prestolonaslednikom Petrom v dvornem vlaku čez Sarajevo vi Ilidže. V-spremstvu so general Hadžič in maršal Damjanovič ifl dvorne dame Djundjerka bo slavila rodbinska slava Sv. Andreja. Priključila sta se ministra dr. Jankovič in pariški poslanik Spalajkovič* stranka, kakor se sami imenujejo! Alij venskih vojakih v Maoedonijl. Ničesar orjak čaka za plotom, da polije kakega j o boju zoper draginjo. Vsebuje le to, da »pritlikavca« z gnojnico? Ali pi ta na- ste se s pomočjo radikalcev poskušali polastiti vse politične moči v Sloveniji id jo hoteli ga oajgrši način izrabljati. Radikalci pa — bolj zviti ko Vi — so Vas nasaruarilf. ZvabilU so Vas v past. čini boja dokaz politične neresnosti, dokaz bojazni prod ljudsko sodbo, ki mora priti prej ali slej? Ne, prijatelji, ne izmaknete se več! Ljudstvo ve, -da ste prevzeli odgovornost! Ljudstvo ve, da! To vag boli in peče. Boli id peče, ker ste odgovornost pada na Vas! Ljudstvo ve, da ste obljubljali, česar -niste izpolnili. Niti poskušali izpolniti. Zakaj Markov protokol, ki je izvor vse današnje mi-zerije, ne vsebuje ničesar o avtonomiji. Ničesar, e manjših davkih. Ničesar- o §lo», provzeli tudi vso odgovornost im ječite pod njenim bremenoma Zato Vas ne rešijo tudi uajostudnejši osebni izpadi. Ti Bo le znaki v-aše slabosti. Duhovi, ki ste jih klicali, vas bodo udušili. RADIČEV ZAVEZNIK V ANGLIJI PR( VOLITVAH PROPADEL. Loffdon, 12. fleS. Pri zadnjih1 tpoliU vah v angleški parlament Si bil izvota Ijed največja prijatelj Ja Mentor gg* Stjepana Radiča itS Todora Aleksandro* va, član Balkanskega odbora Buitofl. !% njegovem okraju Bo konservativci ijj I& beralci glasovali skupno. Buarlos ja trjjj iaoatala, MSSftL Politične vesti. * riflaftčflj odbor narodno skupščine 'je v seji 10. tm. sprejel proračune mini. strstva za agrarno reformo id ministrstva za narodaio zdravje. • Volitve na Reki? Dopisnik zagrebških »Novosti« je te dni imel razgovor z odličnim članom italijanske aneksi jo-inistično stranke na Reki, ki mu jo izjavil da se bodo sporazumno med Italijo in 'Jugoslavijo izvršile nove volitve za resico, narodno Skupščino. Mussolini bo skušal dobiti večino, vendar pa je tudi te pripravljeni na to, da dobi večino Za-iieIlova avtonomistična stranka, s katero bi se potem sklenil kompromis. ’ ' ročilu y roke omenjenega akviziteria. Dnevna Mati. e Mati — zares kratka beseda! Ali kdo /razume popplnoma njen pomen? V lej jbesedi je najti vse, kar nas raduje, to-jjftži.in povzdiguje. V materi počiva jz-jvir tolažbe, temelj zemeljske sreče »stude |pec ljubezni. »Besed mati so polna usta«, i.vili narodni pregovor. In res, v to besedo je vdihnil Bog poseben žar ljubezni. Ra- fun Boga ni Človeku nič tako svetega in ako jmlegfi, nego je mati. Naj tudi mati »mirje, a spomin’ na njo — nikdar ne u-jgpsne. Njene slike, njenih lepih naukov, inje,nih: blagih besedi ne more nam izbrisati iz Spomina niti daljava, niti dolgi fcas, niti smrt... Kaj pa pomeni beseda »Blati« v življenju? Namesto odgovora poglejmo si-B'a, ki pride jz daljne tujine... Recimo, ‘da ■je visok dostojanstvenik, ki vživa R-eliko čast v človeški družbi. Ko zagle-(jda iz daljave svoj rojstni kraj, obkrožen a gorami ift’ ko že oddaleč opazi rodno streho, pod katero je prebil svoja otroška leta, kjer je Banjal najltrasnejši sen ^vojega življenja, tedn poleti na krilih hrepenenja ih srnovske ljubezni proti domu. Ko pride naposled do rojstne hiše, ; potrka na duri B sladkimi smehom na ust' »ih in’ radostno solzo v očeh. Srce mu trepeče veselja, da bodo zopet videl svojo drago mamico. Pa glej! — Ni kdo mu »e pride nasproti, da bi ga pozdravil, »ikdo ne pride, da bi ga pritisnil Ha svo-•je srce. Ne! — Š8 le na dolgo trkanje se odpre 'vrata ja pred sabo zagleda le. — Kongres profesorjev. Za časa pravoslavnih božičih praznikov se vrši v Beogradu IV. kongres nameščencev srednjih šol iz Cele kraljevine. —■ Otvoritev denarnega prometa z inozemstvom. Z novim letom se otvori denarni promet med našo državo in’ Avstrijo, Italijo, Madžarsko, Rum unij o, Češkoslovaško, Nemčijo, Švico, Francijo, Belgijo in Ameriko. V enem denarnem pismu se lahko odpošlje do največ 500 D, v Ameriko jpa do 100 dolarjev. Iz inozemstva v našo državo se lahko pošlje poljubni znesek. Posredovanje za Ameriko vrši samo poštna hranilnica v Beogradu. — Nova radiotclografska postaja v Zagrebu. V Zagrebu je začela pred kratkim poslovati nova radiotelegrafska postaja, koje pomanjkanje je bilo doslej zlasti v bančnem in trgovskem’ svetu zelo občutno, zlasti, kar se tiče poročil o inozemskih borzah. Postaja je last privatnega društva, ki namerava zgraditi slično postaje v vseh večjih mestih, med drugimi tudi v Mariboru ih Ljubljani. . — Kar Vi potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domačo sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Fcller, Stubica Donja, Elzatrg št. 201, Hrvatska. 2736 —■ Sprejem novih gojencev v mornariško strojarsko šolo. Letos bo mornariška oblast sprejela v strojniško šolo v Dje-noviču (Boka Kotorska) 75 novih gojencev. Gojenci bodo razdeljeni v dvoje pa-rarelnih panog: strojniško in elektrotehniško. Pouk traja 12 mesecev. Po dovršenem študiju bodo gojenci nastavljeni v mornarici. Pogoji za sprejemi So naslednji: 1. naše državljanstvo, 2. starost najmanje 16 in pol leta in največ 19 let, 3. štiri-razredna ljudsika šola, 4. dober glas (nekaznovan), 5. dovoljenje starišev, 6, dokaz, da se je najmanj 2 leti učil odgovarjajoče obrti (kovaške, kleparske, ključavničarske, električarSke, monter-ske in podobno, 7. popolno zdravje (natančno izpričevalo vojaškega zdravnika). O vseh navedenih pogojih je treba predložiti pismene dokaze. Prednost imajo fantje, ki so ss izučili obrti in ki so dovršili meščansko ali obrtno šolo. Prošnjo je vložiti najpozneje do 31. januarja 1924 na naslov Komandanta Strojarsko šbole Mornarice, Zelenika, Boka Kotorska (Dalmacija). Opremljene morajo biti z vsemi prilogami in kolkovano v smislu zakona o taksah. Natančnejši pogoji so na ogled v našem uredništvu. — Ljudje, katorl mislijo, vejo, da negovana, zdrava koža pospešuje zdravje ih naredi pred prehlajenjem manj občutljivo. Za pravo telesno negovanje so preizkušena čez 25 let priljubljena prava negovanja lepote: lekarnarja Fellcr: tuje neprijazne obraze in’ tuj jezik mh pove na njegovo vprašanje po materi s počasnim hladnim glasom: »Vaša mati že počivaj črni zemlji!« — Iri tedaj hiti v neizrekljivi bridkosti na njen’ grob., jo iskat.. No takega vprašajmo: »Kaj pomenja mati v življenju!« Ali hočemo še dalje zvedeti kaj da pomeni! Vprašajmo siroto, ki nima nikogar pod milim nebom, ki nosi Sama zgolj bridkost in bol v svojih prsih,.vprašajmo jo, kadar kleči ha grobu svoje matere, kadar kropi z grenkimi solzami svežo, zeleno travo, kadar kliče z jokajočim, tugujo-eim’ glasom: »Moja mati, ti že tiho počivaš tukaj, ti ne veš, kaj trpi tvoj o-trok — —!« Vprašajmo še dobrega sina, hčerko, ki stojita kraj postelje, na kateri že vgaša materino oko, na kateri pojema materino srce, na koji bledi materino lice. Ta dva nam povesta bolje nego more popisati pero, kaj pomenja beseda mati v družini, in kaj v življenju. A čemu bi vprašali še daljo, čemu bi iskali odgovora od drugod1? Kaj je mati, to nam povedo najlepše oni, ki so jo spremili k večnemu počitku, ki so ji zatisnili trudne oči — — — Ih kak je njih odgovor? »Dobre matere ni mogoče več najti, zvesta mati so na da poplačati ja, ne preplačati.« Kaj pa dela iz matere res mater? — Ljubezen, kraljica vseli zvišenih čednosti, prečudna podlaga vsemu zemeljskemu, življenju. V§a ta ljubezen, ge, zdi, da Elza-obrazna i’E kozo obvarujoča potna-da (2 lončka S pakovaujem: in poštnino 25 dinarjev); Elza-pomnda za rast las (2 lončka S pakovanjem irt poštnino 25 D); Elza-lilijino-mlečno milo (4 kosi s pakovanjem in poštnino 40 dinarjev); najmočnejša Elza-kolonska voda 15 D; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-lili-jino mleko 10 dinarjev in drugi Elza-preparati izpolnijo vsi svojo dolžnost! A dresirati: Eugcri V. Feller, lekarnar, Stubica Bcflja, Elzatrg št. 201. Hrvatsko. — Ali so na Marsu in drugih velikih zvezdah ljudje? S tem vprašanjem si učenjaki že dolgo časa belijo glave. Sedaj je izjavil slavni izumitelj radiotelc-grafije, da bo to vprašanje v kratkem povoljno rešil. Zgraditi namerava tako ogromen aparat, da bodo električni valovi segali do posameznih zvezd. Ako so na teh zvezdah kaki prebivalci, in če imajo tigli tam morda že brezžične aparate, so bomo ž njimi kmalu lahko pomenili o tem in onem. Vprašanje je le, ali bodo oni razumeli naš jezik in! naša znamenja. — Pesnik — diplomat. Pesniki So v diplomaciji redka prikazen. Doslej je bil znan! kot diplomat znani pesnik Paul ClaudeL Njegov najpomembnejši naslednik jo perzijski delegat v Zvezi narodov, prihc Mirza Riza Khab. V domovini je bil svojčas minister pravosodja, pozneje minister v Petrogradu, poslanik v Carigradu ih perzijski delegat na konferenci v Aji leta 1899. Oh je C-mir, a šah mu je dal naslov »modrost«. Dovršil je filozofijo na vseučilišču v Louvanu in je član mnogih intelektualnih društev svetovnega glasu. Mož je zelo bogat in lj!u:bi orijentalsko razkošje. Ima več .dragocenih dvorcev, enega tudi v Monaku, ki je zgrajen natančno po vzorcu njegove rojstne hiše v Tabrisu, v perzijskem stilu, okrajšen 8 čarobnimi mozaiki. V njem je perzijski muzej, bogata knjižnica in krasna zbirka starin-sKh umetnosti iz Perzijo, Egipta, Arabije, Kitajske, Japonske in Indije. • Na terasi je zgrajen spomenik kralja Darija in Cira. Princ je navdušen pacifist in jo že svojčas spisal odo Miru, ki je pi-evedena na 15 jezikov. — Prisilna ženitev v Turčiji. Turški narodni skupščini je "bil nedavno predložen zakonski načrt o prisilni ženitvi. Glasom tega zakona si mora vzeti vsak 23-letni Turčin vsaj eno ženo. Vsak zakonski par mora gledati, da pomnoži turški narod vsaj vsako tretje leto za enega dečka. Deklico se ne štejejo. Izračunano je, da se bo prebivalstvo Male Azijo na ta način' v 18. letih podoSetorilo in štelo nad 50 milijonov. — Strašna železniška nesreča v N.iu-jorku. V Newyorku se je pripetila v pondcljek težka železniška nesreča. Brzovlak, ki vozi med Newyorkom ih jo osredotočena V eni sami besedi: »Mati«. Mati in ljubezen’ zdi se, da sta dva nerazdružljiva pojma. Mater prešinja ljubezen do otrok, ta ljubezen jo jači in krepi; ona raste vsak dan in je neizčrpna, liki globokemu morju. Zelo pogosto Se pa vzdigne do tolike višine, da se nam v mnogih slučajih prikazuje mati kot nedosežen vzor, pred katerim se klanjamo z največjim ponosom. Prav primeren je tu izrek velikega svetnika: »Kaj bi bili brez materine ljubezni? Mrtev ogelj, ogenj brez sija in lepote. 6e nočete poginiti od žeje na pustinji življenja, pijte materino ljubezen! Ta ljubezen premaga vse muko ih težave in s svojo močjo podira trdnjavo in spreminja črne razvaline v svetoče vrtove.« Zares, ali se more najti človek, ki no bi poznal velike moči materinske ljubezni? Oj, koliko noči pročuje mati pri postelji svojega deteta, koliko solz pretoči zaradi njega, kolikokrat pritiska nežno ličice k svojim ustnicam, kolikokrat privija trvoje dete k srcu? Zanj bi dala tudi svoje življenje, poslednjo kapljo svoje krvi! —---------------- Ali »am utore kdo povedati število Solz, ki jih pretoči mati za svojega sina, ki je zašel na krive poti, povedati vse one prošnje in molitve, ki puhte proti nebu pred prestol Najvišjega, molitve za srečo in blagostan' svojih ljubljencev? — Oj, kdo more vredno in prav popisati materinsko ljubezen? In ako boš enkrat starec srebrnih' las, spomnil se bodeš Živo, delovanja svoje Maribor, dne 13, decembra 1923, Chicagoth, IH' ki se smatra za Bij hitrejši vlak na svetu, je trčil v nek avtomobil, ki je z vso brzino vozil čez tir. Udarim je bil tako silen, da jo več vozov skočilo s tira in zadelo v vlak na sosednem tiru. Petnajst potnikov je ostalo na mestu mrtvih, 25 pa jih je bilo težko ranjenih. — Davek na inozemco v Zedinjenih državah. Ameriški državni tajnik je predložil predlogo zvišanja davka na inozemce. Davek znaša po predlogu za prvo leto 250 dolarjev, vsako nadaljno leto pa 50 dolarjev za osebo. Inozemska društva plačajo mesto davka 2 odstotka od bruto dohodkov. Torej postaja tudi Amerika »nazadnjaška«. — Zobje so ga izdali. V Londonu je bilo v enem mesecu izvršenih 40 vlomov in tatvin. Tat jo sicer povsod pustil odtise prstov, vendar ga niso mogli izslediti. Pri zadnjem drznem vlomu pa si je vlomilec dovolil šalo ter v vili, v katero je vlomil, lepo povečerjal. V koščku surovega masla so se točno poznali odtisi njegovega zobovja. To je dalo detektivom novo sled. Preiskali so vse aretirance in med njimi po zobeh spoznali Vlomilca, ki je vseh 40 vlomov priznal. — Zasebni aeroplani. Ni še pol stoletja tega, odkar so se udomačili avtomobili, ki danes niso nič več nevadnega ih so na primer v Ameriki postali že naravnost življenska potreba. Tam se celo preprosti delavci vozijo z lastnimi avtomobili na delo. Enaka, če ne večja bodočnost se obeta tudi aeroplanom, ki so danes v privatnem življenju še prava redkost. Tako poročajo iz Southamptona, da je dospel tjakaj pred kratkim trgovski potnik znane svetovne veletrgovine Lawrence Sperry z lastnimi aeroplanom. Izjavil je, da je tvrdka nabavila za vse svojo potnike take aeroplane, ker se je pri prvih poskusih izkazalo, da so v trgovskem1 svetu, kjer je čas zlato, zelo koristni. Prihrani si s tem tvrdka več kot polovico potnikov, a ostali obhodijo v kratkem času lahko ves svet. — Vesoljni patrijarh izgnan’. V Carigradu se je te dni vršila volitev vase' Ijenskega patrijarha. Izvoljen je bil hal-ki d inski mitropolit Grigorij. Ker pa 90 volitev ni izvršila po željah angorske vlade, je ta vprizorila državni puč v sv. Sinodu. Turško-pravoslavni duhovniki Papaz Eftim je skupaj s pristaši angorske vlade vdrl v palačo sv. Sinoda ih sb je proglasil za vesoljnega patrijarha. — V Ukrajifil imajo pomladansko vromc. Potniki, ki so se minule dni vrnili iz Rusije, pripovedujejo, da se je pozna jesen' v Ukrajini izpremenila v zgodnjo pomlad. Jabolka, hruške, češplje, sploh vse sadno drevje se je razcvelo, trave so zazelenele in’ nebo je vedro kakor v aprilu. Pomlad pa ni zavladala v! vsej Rusiji, marveč le v ukrajinskih gubernijah in v okolici Moskve. Sto kilo- matere! Spomnil se bodeš svoje mladosti, ko si bil brez skrbi, ko je mati skrbela za-te, ko te je poljubovala in’ negovala vi svojem! naročju in čuvala nad teboj, kakor na zenico svojega očesa. Spomni sd tedaj tudi njenih blagih besedi, slušai njeni pesni, pokliči ei v spomin »jene svete in spomine! Oj, zakaj se ti tedaj porosi oko, čemu so ti bo izvijal bolesten! zdihljaj iz prsi? — Kaj’ ne, takrat, ko sl bil še otrok, te niso morile viharne strasti tvoje duše, vsaka še tako neznatna stvar te je bogatila, te je osrečevala?! — Kakor na pol gola ptičica čivka vi Svojem’ gnezdu in se He zmeni za grabežljivega sokojiča, ki jo obkrožuje, tako sl tudi ti plaval v jednaki radosti, stoječ pod varnimi krili materine ljubezeni, n® misleč še na nevarnosti življenja. Da, materina ljubezen je oni čudodelni žar, ki razliva sVojo mičnost v borni kočici, kakor v zlati palači, ki blaži siromaka kakor bogatina. Mati vliva vf našo dušo plemenita čustva, ki so y poznejših letih Kajgotovejši porok naša sreče. Materina ljubezen' je Hajjačji steber, na katerega se opiramo, da potrpežljiv^ prenašamo vse nezgode in neprilike burnega življenja, ona je kot angelj varuh, ki nas spremlja povsod in nam vseleii prav svetuje. Materinska ljubezen, je fino prisojeno mesto, na katerem se ogreva človek, ono angeljsko krilo, pod katerega varstvem raste dete, ona obramba* ki zakriva dete pred sovražniki, pred duhom pokvarjenega sveta,. M a:iriBot, 3ne 13. 3ečemHra 1025, ' •tarok« (»NsroMi lišt.t; EfraB * imetrov od Moskve kraljuje Huda zima in' sneženi zameti otežkočajo promet. — če bi jesenska pomlad objela vso sovjetsko republiko, bi človek mislil, da ima boljševiška revolucija čudodelno moč. Zdaj pa je cela tcč nekoliko drugačna. Vonj poljskih cvetic in razcvelih dreves, ki ga veter ob teli jesenskih dneh nosi čez široke ukrajinske ravnice, je vonj lakote. Kajti goljufiva pomlad bo izvabila iz zemlje nedavno posejano žito, kakor da je res že v aprilu. V resnici pa smo še v decembru in trda ruska zima se gotovo no bo pozabila pokazati. Prvi mraz, ki utegne že v bližnjih dneh pasti na cvetoče, drevje in na zeleneče njive, bo neusmiljeno zamoril ozimino in tam sredi poletja bo v Ukrajini trdo pomanjkanje živeža. — Kitajski cosar v konkurzu. Bivši kitajski cesar Hsuang Tung, ki so ga leta 1911 pognali s prestola in proglasili republiko, je zabredel v plačilne težko-Če. Odkar je prenehal biti^kitajski cesar, je izgubil ves kredit. Povsod mu dajejo blago samo za denar, a tega tudi on ravno nima. Tako je še od prej dolgoval nekemu zlatarju 250.000 taelov. Ker mu jih ni mogel plačati, ga je tožil. Sodišče je obsodilo 'bivšega cesarja na plačilo, toda ta je izjavil zlatarju, da sicer priznava dolg, da mu ga pa ne more plačati, ker nima s čim. Izgovarja se, da mu tudi republik/ ki mu je pri odstavitvi obljubila in določila stalno letno plačo, že več let ni ničesar plačala. Zlatar se je nato obrnil na vlado in prosil, naj ta poplača cesarjeve dolgove. Finančni minister jo izjavil, da bi to sicer rad storil, da pa tudi ort nima nič denarja v državni blagajni. Zato ne more pomagati niti zlatarju niti cesarju. — Svojo ženo obsodil na smrt. O tem nenavadnem slučaju poročajo angleški listi. Major Spourmond je bil v času Vojna veo let neprenehoma odsoten od doma. Ko se je pred letom' vrnil, je zvedel, da mu njegova žena, ki je živela na njegovem posestvu z njegovima dvema hinovoma, ni bila zvesta ter ga je varala 7- nekim' moškim1. V kratkem času je zbral ves dokazilni materijal zoper svojo Ženo ter sklical družinski svet, ki so ga tvorili njegovi bližnji sorodniki in njegova dva sina, od katerih šteje mlajši 'komaj petnajst let. Žena je kmalu priznala svojo krivdo. Družinski svet jo je po kratkem! posvetovanju spoznal za krivo, na kar jo je mož obsodil 'na smrt in1 smrtno obsodbo takoj izvršil: v pričo sinov! jo je lastnoročno ustreliL Radi te-Ka je bil obtožen umora ter stavljen Pred vojno sodišče; Te dni se je vršila razprava, pri kateri jo bil obtoženi major na veliko začuden j«- ženslkega sveta '— oproščen. Spomnite se božičnic za ubogo obmejno deco! Ulil lil lili IIBrillHlWHIWIMMIII(llM||lillllllliilli 1 il1' il Plemenitemu človeku ni nič svetejšega od matere, od materinega blagoslova, nič žalostnejšega od njo izgube. Čim dražje blago izgubimo, tem1 bolj tuguje-*no. Skratka! Nič ni na svetu lepšega od materine ljubezni. Ali je kdo, ki še ni občutil, kako zvesto, kako odkrito, kako Vroče je materino srce? Ali je kdo, ki no bi našel tolažbe iri zdravila svojim, ranam’, pa bodi tudi kraj groba svoje (Matere? i Ko človek živi gami samlcat 'na Svetu, in nima nikogar, komur bi mogel odkriti fevoje bolesti in1 tugo, tedaj si išče prijatelja, išče si druga. Ali večkrat ga zapelje in’ prevari tudi najboljši prijatelj. ■Misleč, da posluša sožaljne in odkritosrčne 'besede, presliši pri tem večkrat kačje sikanje in lisičjo zvitost. Dokler 5e srečen, mu kaže tudi prijatelj prijaz-ho lice, toda, ko se stemnijo oblaki na »ijegoveml obzorju, ko ga začne preganjati kruta usoda in mu vzame vse bogastvo a tedaj se mu tudi prijatelj pokaže v travi podobi in se mu — izneveri. In' takrat se spomni ne le osirotelo dete, BJUpak tudi odrasel človek ljubezni svo-3e matere, ki je edino zvesta, edino pra-,va. Spomni se njenih naukov in napoti ®e na kraj večnega miru, na pokopališče tamkaj nad zelenim grobom, nad ^ateriniml prahomj ■= toži fiW>jo tugo ««4« ~ % g, Tedenske pregled za iiaročuikc »Narodnega lista«. Petek, 7. decembra: Ker finančni odbor še ni dokončal razprave o proračunu, je vlada sklenila predložiti narodni skupščini zakon o dvanajstinah za mesece jamiar, februar in' marec 1924. — Vsled ostavke ministra za javna dela g. Uzunovida je vlada v krizi. Pričakuje se tudi ostavka pravosodnega ministra. Pa-šič se trudi, da bi spor poravnal. Tudi v radikalnem1 klubu je vedno večji razdor. Sobota, 8. decembra: V vladnih krogih se mnogo govori o rekonstrukciji vlade, ki je v neprijetnem položaju, ker so se Turki spuntali in groze z opozicijo. Tudi vojvodinski radikalci so nezadovoljni s sedanjo vlado. — V Angliji je vlada pri volitvah izgubila večino. Liberalna in zlasti delavska stranka sta zelo narasli. — V Meksiki je izbruhnila revolucija proti sedanjemu predsedniku. Nedelja, 9. decembra: Danes so se vršila pogajanja med radikalci in Turki. Pašič je obljubil Turkom nove koncesije in Turki bodo zopet podpirali vlado. Med opozicijo je izzvalo to radikalsko barantanje veliko ogorčenje. — V Slovenijo sta danes dospela ministra Vujičič in Trifkovič, da si ogledata vsled povodnji nastalo škodo. Danes sta se mudila na Gorenjskem. — Vlada je sklenila, izplačati državnim uradnikom1 predujme na račun povišanih plač, če bo imel finančni minister kaj — denarja. Fcndcljek, 10. decembra: Pašič jo zopet enkrat čital radikalcem levite radi večnih razprtij in zagrozil s svojim odstopom, ki bi pomenil razpad radikalne stranke. — Demisija g. Uzunovida je bila zavrnjena. — Z Vatikanom pričnejo v kratkem pogajanja glede konkordata. — Nemški državni zbor je eprejel pooblastilni zakon, ki ga je predložila nova vlada. V Mehiki zmagujejo ustaši. Vladne čete se umikajo. Predsednik republike se pripravlja na boj. Torek, U. decembra: Finančni minister jo danes predložil narodni skupščini zakon o dvanajstinah. Vpošteta je tudi vsota za izplačilo predujmov državnim uradnikom. — Zunanji minister dr. Nin-čič je izjavil, da pričnejo v kratkem nova pogajanja z Italijo glede Reke. — Med Turčijo in' Bolgarijo so zopet vzpostavljeni redni diplomatični odnošaji. Dopisi. Sv. Lovrenc na Pohorju. V nedeljo dne 16. dec. ob 3. uri popoldne priredi mladina tuk. osnovne šole božičnico s petjem, igro in' godbo. Čisti dobiček je namenjen za šolarsko kuhinjo ter za potrebščine revnih učencev. Za obilen obisk se priporoča šolsko vodstvo. Sv. Barbara v Slov. gor. CMD podr. se je ustanovila 2. tm. pri Sv. Barbari v Slov. gor, niže Maribora pri obilni udeležbi narodno zavednih. Po običajnem toplem pozdravu navzočih in razložitvi o pomenu in potrebi ustanovitve CM-po-družnice se je volil stalni odbor z vzklikom: predsednikom Franjo Kranjc, tajnikom Jos. Kristl, blagajn. Jožica Petelin, ki je dejanski delo začela. Vrlo blagajničarko so takoj obiskali: 15 u-stanovnikov po 15 D, 15 letnikov po 3 D, in 12 podpornikov po 0.50 D, skupaj je bil dar domu na oltar 276 D. Hvala lepa, Vam zavedni domačini! V našo podružnico še sprejmemo vse vrle blage narodnjake sosednjih krajev ter jih tem potom prosimo za pristop! O tem delova--njn so še poroča svoj čas. Iz Špitaliča se nam’ poroča: V portde-Ijek 3. tm. zvečer se je radi dolgotrajnega deževja odtrgal plaz nad hlevom po-setnika Janeza Iskrača tor porušil pri tem hlev in del hiše. Plaz je pokopal pri tem tudi dve kravi in sod vina, ves krompir in žito, vozove ter iz hiše postelje in ostalo pohištvo. Ljudje so se ravpo spravljali spat, ko se začel plaz pomikati in so se še k sreči rešili. Konje in1 vole pa so slučajno odgnali podnevi na drugo posestvo, ker jim je primanjkovalo krme za živino, tako da je toroj divina rešena. Iz Kaple. Za Božičnico revne dece Tia Kapli se je zbralo denarnih prispevkov v znerku 1346.50 D. Darovala je občina Kapla 300 D, nadalje sledeči gg.: Richter Ludvik* nač, kr. šol. syet# 100, carinik V. Gleščie 100, carinik A. Čižmek 100, trgovec Jančič, Maribor 100, Jos. Strab-leg, župan 50, Lovrenčič, župnik, 50; obe učiteljici po 50, zbirka na Katarinino nedeljo 50 (nabrala Jožica Strablegova), Fani Kubik 37.50, lovska družba pri g. Strablegu 35, Ant. Volmajer 25, založn'. koled. plari. dr. Maribor 25, M. Ljubša, Maribor, 25, Roza Urlaub 20, Robnik Neža 20, trgov. Ljud. Herman 20, Mihael Hartman 15, Jurij Garb 15, iv. Adam 10, 1. Klojčnik, fin. Murska Sobota 10, Peter in Marija Pajtler po 10, Alojz Kojzek 10, J. Ditinger 10, A. Kure 10, Richterjeva Micka 10, T. Adam 10, P. Koprivnik 10, Spuling, Karafej, Safranov, finan. kontr. po 5, Kogal Mar. in Ivan po 5, Vrabar M. 5, A. Komar 5, V. Hausen-bach 5, A. Hartman 5, K. Jarc 5, M. Hafner 5, J. Volmajer in J. Viltužnik po 2 D. Sprejeli smo šo sledeča darila: Od Mar. slov. žen. društva 14 parov nogavic; Kaplske gospodinje skupno 3 iu pol kg ovčje volne, 19 kg fižola, 7 kg koruzne moke, 2 kg orehov in 15 kom. starih oblačilc. Trgov. F. Majer je daroval zavoj blaga, trgov. BHoh zavoj galanterije (oba iz Maribora). Prireditev na otroškem odru v prid Božičnice, dne 2. dec, tl. je vzlic neugodnemu vremenu še dobro uspela. Vsem cen j. gg. darovalccm, uredništvu »Tabora«, cenj. gg. J. M., katera nam je darove iz Maribora donesla na Brezno in g. S., ki jih je končno spravil v najhujšem snežnem zametu v nahrbtniku na planino, — vsem prav prisrčna zahvala! — Šolsko vodstvo v imenu krajevnega odbora. Sv. Pavel pri Preboldu. Pri nas je društveno življenje precej mrtvo, dasi-ravno imamo celo kopico društev. Le pevski in knjižnični odsek Sokola res pridno delujeta. Mrtvilu jo krivo največ pomanjkanje primernega lokala. Treba bo pač počasi misliti na zidanje. Na Štefanovo priredi knjižnica družabni večer v prostorih gostilne Karla Vedenika. Začetek ob 6. uri zvečer. Za dobro razpoloženje bosta skrbela pevski odsek in sokolski Šramel. Dobiček je namenjen spo-■polnitvi knjižnice. Rogatec. Čitalnica v Rogatcu Je priredila letos lep Miklavžev večer v gostilniški dvorani g. Brezinšeka. Obdarovanih jo bilo okoli 80 revnih šolarjev z najpotrebnejšimi darili Zahvala, zasluga in aranžma večera gre društv. tajniku Z. Korošcu, zelo agilnemu narodnemu delavcu in pa odboru Narodne čitalnice. V imenu šolarjev in otrok. Griže pri Celju. V sredo zvečer je priredilo Dramatično društvo s pomočjo dobrosrčnih ljudi Miklavžev večer, ki je izvrstno uspel. Sv. Miklavž je bogato obdaril naše malčke, pa tudi odrasle. Po razdelitvi daril so mu zasvirali društveni tamburaši, ki zelo dobro napredujejo. Upamo, da nas še večkrat razveselijo in pa tudi društvo samo s kako uprizoritvijo v zimski sezoni. Mozirje. Gerent in eks-župan sta se zatekla v mariborske klerikalne liste, kjer 'branita prejšnje občinsko gospodarstvo. Slava radikaliio-klerikalnim kori-fejam! Ljudstvo dobro vidi in si zna izračunati, zato računi v klerikalnih listih ne bodo držali. Seveda si mozirski dopisnik mariborskih gnojnic ne morejo kaj, da ne bi oblatili naših vrlih mož. Posebno jim je na potu trgovec g. Jos. Kostajnšek. Smrdi jim, da gospodarsko napreduje, smrde jim njegove lepe izložbe. Kar pa se tiče tega, da je dobil trg Mozirje enkrat potrebno dobro električno razsvetljavo, se je zahvaliti marljivemu odboru elektr. strojne družbe, seveda pa v prvi vrsti g. dopisniku »Straže«, kateri je s svojo neudeležbo pri odboro-vih sejah pripomogel, da so se mogle seje brez osebnih napadov, mirno, nemoteno in! složno* vršiti, ter da so izostali pri sejah vsi. prepiri. Hvala Vam lepa, gospod dopisnik »Straže« ter na tem mestu izražamo toplo željo, da ostanete tudi zanaprej doma za pečjo s svojim izzivanjem, ker znano Vam bode že gotovo, da je splošno mnenje in sodba o Vas, da že davno ne spadate več v dostojno človeško družbo. S tapeciranjemi skrivnostnih ležišč bi pa bilo tako dolgo počakati, da dopisnik »Straže« po njegovi osebni 14-dnevni preizkušnji izdela načrte, po katerih bo novemu sedlarju dana možnost, delo pravilno v roke vzeti. Splošno je pa mnenje, da v »Straži« napadeni še dav£Q »i zabredel tako daleč y kazenske paragrafe, kakor pa gospod dopdsniH »Straže« v bremena. Amen! ; Za obmejne ioie. Za božičnico pri Sv. Duhu na Ostreni vrhu je poslal g. Fr. Majer, trgovec ^ Mariboru, zavoj blaga. i- . -&j - — - ■ ■» Celjske vesti. Smrtna kosa. V celjski javni holmci je umrla v soboto, dne 8. tm. gospa Olgi« ca Gselman, roj. Schwab", nadučiteljev« soproga v starosti 25 let. Pogreb se jel vršil v pondeljek dne 10. tm. jz Celja na pokopališče v Žalcu. Naj v miru počivat Radi poplave v Savinjski dolini in Cel^u sta se mudila v pondeljek, dne 10, tm. v Celju ministra Vujičič in Trifko* vič. V spremstvu načelnika g. Sveteka sta prišla kmalu popoldne z avtomobilonj čez Dob in Trojane ter sta si že grede o. gledala škodo v Savinjski dolini. V De* lju sta bila sprejeta od vladnega svetoSd ka dr. Zužeka, predsednika okrožfl©ea| sodišča dr. Kotnika, župana dr. Hrašow ca in policijskega svetnika dr. Semekoa viča. Dala sta si temeljito poročati o tu gromni škodi, katero je utrpela cela Sa* vinjska dolina in Celje z okolico. S po* poldanskim brzovlakom sta odpotovala v Sisak. Seja celjskega mestnega šolsKeg* sveta se je vršila V pondeljek, dne 10. t. m. ob polnoštvilni udeležbi članov. Bol čitanju zapisnika, raznih odlokov in od« redb so je ugotovilo, da jo v šolskih za* devah smatrati kot uradnega zdravnika) ■mestnega fizika. Višja šolska oblast za« hteva za dekliško meščansko šolo šolale* vrt. Zahtevi se predvsem iz gmotnih ori« rov pe moro ugoditi. Zahteva se učijat moc za srbohrvaščino n a deški osnovrfjj irt deški meščanski šoli. Ako se tej zah« tevi ne more ugoditi, naj Višji šolski! svet že sedaj ukrene potrebno, da jbodoj absolventje celjske meščanske šole tudi brez reda iz srbohrvaščine sprejeti na učiteljišče in na strokovne šole. Ugodil se nekaterim prošnjam, da se odpiše V60« ta za stvarne potrebščine onimi učenkami dekliške meščanske šole, ki stanuje ja izven' celjskega okoliša* Prihodnja seja celjskega občinskega sveta se vrši v petek, dne 14. tm. ob uri z običajnim dnevnim1 redom. Raz« pravljalo se bo tudi o zatvoritvj oziroma! prodaji mestne plinarne. t| Zveza, za tujski promet je imela t* poni* deljek, dne 10. tm. zvečer v celjskem Nan domu važno zborovanje. Celje tvori žcf sedaj radi ugodne lege in naravne krasa« to središče tujskega in letoviškega živ!« ljenja v severni Sloveniji. Na Sestanek so prišli zastopniki celjskega rnestai zdravilišč Rogaške Slatine, Rimskih top* lic in Laškega, zastopniki Olepševalnega društva in podružnio Slov. planinskega društva. Iz zanimive debate navajamo^ da je namen Zvezo letos po našem! jtrgrl pa tudi v inozemstvu pričeti obširno pro# pagando za naša zdravilišča iH kopali« šča. Zveza bo skrbela za propagandna lefcke, informacijsko pisarno V Celju, za izletniške vlake ter bo tudi intervenira* la pri pristojnih oblastih, da se »veda telefonska zveza Celje-Solčava id avto« mobilski promet istotam. Obravnavalo! se je vprašanje otvoritve gospodinjskimi tečajev v Mozirju za Savinjsko ijj M Slovenjgradcu za mislinjsko doliflo, n kateri bi se einovi in hčere gostilničar^ jev učili občevanja in postrežbe s tujeft Pisarni za tujski promet ^ Ljubljani in v Celju boste regulirali tok izletnikovi z ozirom na velik obisk Gorenjske v La* garjevo dolino in na Pohorje. Maribor* ska podružnica SPD postavi na Pohow ju pri ribniškem jezeru novo kooo, ki bfl( služila v prvi vrsti zimskemu športi]* Sestanku je predsedoval šef oddelka za obrt in trgovino dr. Marn. Mariborsko delavsko društvo »SvoSa* da« priredi v soboto, dne 15. tnff. v celi« skem Nar. domu pevski koncert, za ka« terega vlada med celjskimi občinsoč Jnajmanj eno leto našemu življenju! Sokoli pustimo alkohol, da bomo zdravi, eilni in lepi! 29. Kaj uči Sokol o kvartanju in drugih denarnih igrah1? Soikol poučuje svoje članstvo o Škodljivih poslcdicah igranja; ker igra kvari človeški značaj in ubija lepe lastnosti krca, zahteva Sokolstvo od človeštva odpoved ali vsaj redko in nedolžno igra-pje, naraščaju pa ga sploh prepoveduje. Kakšno je stališče Sokolstva napram Športu1? Sokolstvo zavzema napram žpci-tu prijazno stališče, a ga ne priznava trot nadomestilo, ker šport ne pospešuje Vsestransko vzgoje telesa in Srčne kulture. Sicer So pa lahko člani športnih zvez in klubov tudi člani (ice) Sokolstva, jgaj tukaj dobe ravno one prave vzgoje, ti je v športnem društvu primanjkuje. Kakšen šport goji med drugimi Sokolstvo ftamo po svojem telovadnenf sestavni Sokolstvo goji: kopanje, plavanje, veslanje, drsanje, smučanje, lahko piletiko in lahko, turistiko, gozdne isre, izlete, pešpotovanja in podobno. 30. Kje je izhodišče sokolsko izobrazbe, kultur# in napredka? Izhodišče Sokolske izobrazbe, kulture in napredka je — v sokolski telovadnici. JSato pa, bratje in Sestre, no bodimo sa-to*o podporni elani, temveč redni, izvršujoči člani, ki hočejo vsestranskega napredka, ki hočejo postati res Sokoli, ki Be hočejo povapeti v Tyrševi ideji in kopati v »jeni zarji, ki hočejo moči, silnih jperoti, da polete pod »pince — prva na-6a pot bodi v sokolsko telovadnico! Tam 6i pridobivajmo opore, da t>q D.aš polet jrofiofe, raven in' -siguren! Kaj torej hoče doseči Sokolstvo? So-IrolBtvo hočo vzgojiti iz svojega članstva človeka, člana človeške družbe, ki |b'o zdrav in krepak na duhu in telesu, ki jbi koristil sebi, svoji družini, narodu, (domovini — in človečanstvu. Iz poedin-|cgv naj postane zdrava celota! Teh Smernic Se drži ideja telesne fragoje, ki nam! jo je ustvarilo Sokolstvo. Ta ideja flam je pokazala polet v feinje višave, kjer plava čili Sokol. To pot hodi Sokolstvo. Odzvalo se je klicu Ot. Zupančiča: »Čaš orjaški režo nove, fcočne brazde — in kadi se njiva razora-fcta.4 Svesto si svoje velike naloge in pvojega visokega cilja, se je podalo Sokolstvo odločno čez razvaline starega življenja ter si začelo na podlagi trdnih, lepih načel in modernih nazorov o vzgoji človeškega telesa, (ki se v njih jasno zr-jcali antična kultura), zidati z močnim; jgrradivom nove stavbe, svetle in trajne, Jz katerih izhaja pomlajen, svež in čil 83ovek. Njegova moč jo krepko razrnah-fjila krila: med nami, odkar je naš na-pod ujel s tattkosluhimi ušesom zvok Čapa, ki je prihajal bliže in bliže od bratskega češkega naroda. Tam imamo do-prolj jasnih dokazov in živih vzgledov; njihovi močni in energični telesni in duševni delavci so izšli iz sokolskih telo-Hadiie — it; sokolske šole. Takih potrebujemo tudi Eni. Zato pa budimb in valimo tudi mi — fle samo v mladih erstah jtemveč širom Vseh poklicev in slojev ijteT vzbujajmo zanimanje za vzgojo telesne lastnine. To bodi prvi cilj novi (utagoji! Le na ta Hacin1 bo mogoče, da ee Jzpolnijo nade in upi paše mlade Jugoslavija like in silne ljudi, krepke na duši in! na telesu, Samozavestne, neustrašene in svobodne državljane, ki bodo z bistrimi glavami in: plemenitimi srci delovali za kulturno povzdigo našega naroda in u-fetvarili Hov rod — boljše bodočnosti. To bodi haše delo in naš vzgojni ideal! To hočemo. Zato delamo, zaio telovadimo, zato živimo! Sklop. Tako Srffo sl — še vedno površno — o-gledali sokolsko misel, da smo jo spoznali. Jasno nam je sedaj, kaj in kakšna je sokolska misel, kakšna ja sokolska naloga, smer in cilj. Videli in spoznali smo vse Veliko in’ Plemenito, ki živi v Tyrševi ideji. Sli smO enkrat vase in pogledali, kdo pravzaprav smo. Vprašali smo se, kdo in kaj hočemo in moramo biti! Ko smo to storili, smo se šele prav zavedli, da smo So-koli(ce). Svetloba je šinila v naša srca in jasno vidimo luč, za katero nam je hoditi. Ponosni in hvaležni smo lahko, da Ham jo usoda bila mila in nas nagradila, da smo spoznali in razumeli prevzvišeno sokolsko misel 5H smo postali Sokoli. Kadar pa stopate ven med narod, vi nositelji sokolske ideje, vi apostoli sokolskega poslanstva, imejte vedno jasno in začrtano pot, ki ste jo spoznali v sokolskem' evangeliju! Pojdite ven med narod, vi sejalci sokolske besede, in vrzite seme naše ideje ua sočnate brazde našega naroda! Naj raste ta beseda, naj vkzlije v mogočno drevo, — naj se zbirajo tam! ptiči Soko-liči, ki bodo rastli ob naši hrani in ob našem solncu v mogočne Sokole, ki bodo razprostrli svoje silne peruti in poleteli širom naše zemlje kakor zlati žarki velikega stanca. Zdravo! o Uradne uro mariborskega Sokola. Da eo omogoči članstvu poravnava še zaostale članarine in ureditev drugih zadev, tor pospeši razprodaja raznih knjig, ki jih ima društvo v zalogi, posebno mladinskih sedaj o Božiču, se vrše od danes naprej pa do konca poslovnega le ta (občnega zbora) uradne ure razven' ob j nedeljah od 10—11.30 tudi še ob četrtkih) od 18.—19. ure kar naj članstvo upošteva in' izvrši svoje dolžnosti. o Vaditeljska seja se vrši v četrtek ob 20. uri v društveni sobi. o Iršel je »Zbor III«, koledarček za L 1924, namenjen sokolskemu naraščaju in narodni mladini. Izdala ga je v lični obliki, kakor vsakoletno, Mariborska Sokolska župa. Cena mu jo le 2 D. Dobiva (59 tudi v pisarni Sok. društva v Nar. domu. o Dramatični odSek Sokola v Studencih vabi tem potom vse one, ki bi imeli veselje za Sodelovanje pri predstavah, da se čimpreje zglasijo ali osebno v Sok, domu, ali pa pismenim potom na naslov društva. Dobrodošel vsak, posebno pa oni (gpdčne in gospodje), ki bi event. prevzeli tudi večje vloge. Kultura to umetnost x Izza kulis mariborsko drame. Naglic velikim finančnim težkočam, ki o-virajo razmah našega gledališča tako s tehnične strani (scenerija itd.) kakor z igralske strani (angažma novih igralcev itd,), bo letošnja sezona vendarle znači-la nov korak naprej. Tako bo na pr. vprizoritev »Hamleta« in »Kralja Edi-pa« težka preizkušnja, ki pa bo — o tem smo uverjeni — pokazala, da se da tudi z našimi sredstvi doseči zadovoljiv u-metnostni rezultat. Kakor izvemo, se že delajo prve priprave za »Hamleta«. Vendar pa pride pred »Hamletom« na vrsto še nekaj daugih del. G. Bratina in ga. Bukšekova bosta dala dramo, ki je ni meči primerjati nobeni izmed dram, ki so bile doslej na našem odru. Napovedali smo, da bo v bližnjih dneh premiera Hasencleverjeve ekspresionistične drame: »Onstran življenja«. Nič ne pretiravamo, če trdimo, da bo drama gledališki dogodek. Ta pa je le tako mogoč, ker stoji za njim dvoje mečnih u-metniških individualnosti. Je tedaj produkt osebnih stremljenj in osebno ini-cijative. Imeli bomo še priliko, opozoriti zanimance na globoko zasnovano ske naloge, Saj mora podati bitje, na katerem je telesnost skoraj zabrisana in neslišna vsled neskončnih vibracij duše. Vprizoritev Hasencleverjeve dramo zahteva popolno preuredbo odra; dasi bodo sredstva dokaj preprosta, bo vendar slehrni detajl točno prevdarjefl in preračunan po svoj Din optičnem in psihološkem učinku na občinstvo. Ekspresionizem je prinesel na oder snovno in tehnično revolucijo. Neizprosno je obračunal s starim odrskim inventarjem in posegel k enostavnejšim pripomočkom', a te je prikrojil tako, da vržejo gledalčevi duh z običajnega »gledališkega tira« v brezbrežne sfere intuicije; bolj ko je v gledalcu razvita sposobnost, pro-nikniti skozi materijalni svet k čistim duhovnim stvarem, večji jo njegov užitek. Takšna umetnost je združena z ogromnim rizikom zastran popularnosti, vendar pa je nje bistvo v skladu s psihologijo naše dobe. Močni talenti lahko tudi tu zgrabijo občinstvo tako kot u-metniki starih struj. Tak talent je Ha-senecleVer. Mariborsko gledališče se je prvo v Jugoslaviji lotilo njegove drame. Kakorkoli že kdo misli o tem poskusu, priznati mora eno: stremljenja so tu, u-metn'ost se ne sme zabarikadirati z dogmami, vse je eksperiment! Tako je tudi vprizoritev drame »Onstran življenja« smatrati za eksperiment, ki pa bo pripravljen tako, da bo v vsakem1 oziru nov, zanimiv in senzacijonaleH. — Nadalje pripravlja drama Milčinskega »Mogočni prstan«, uspelo narodno pravljico z obilno humoristično in satirično primesjo. Delo jo popolnoma novo in je pravkar izšlo v »Splošni knjižnici«. Namenjeno takorekoč vsemu narodu: mlah dini, ljudstvu, inteligenci. Uspeh zavisi od režije. Priprave, ki so v toku, pričajo, da bo režiser g. Bratina izrabil vsa razpoložljiva sredstva, da doseže kar naj večji uspeh. Glasbeno točke je zložil g. Parma. (I—u») x Pred kolektivno razstavo akad. Slikarja Ante Trstenjaka v Mariboru, _ka-»inska dvorana, od dne 16. dec. do 1. Jari. j 1924. G. Ante Trstenjak priredi v Mariboru kolektivno razstavo svojih del. Mladi umetnik, rojak iz Ljutomera, je absolviral mojstrsko šolo na praški akademiji upodabljajoče umetnosti in je prejel od profesorskega zbora častno Tla grado prve cene. Hkrati jo razstavil \ Pragi (Rudolfinum) svoja dela ter si pridobil obilo uspeha. Skoraj vsi praški listi 80 prinesli o tej jugoslovanski razstavi laskave ocene. Naj navedemo ob priliki mariborske razstave iz teh ocen najznačilnejše sodbe: »Narodni Po- litika« (dr. Harias) je pisala, da je Trstenjak velik talent S temeljitimi znanjem1 in vztrajnostjo. V »Č e š k o - j i h o-Slovan S k i Ligi« je pisal dr. Pro-chazka: Trstenjak je imojitelj častne u-metniške nagrade; ima izborne lesoreze (Karlov most) in Se je vživel v praške motive. Njegov avtorportret ima veliko umetniško ceno. »Prager Presse«: Med najboljšimi razstavljalci se nahaja Ante Trstenjak; njegova dela pričajo o velikem talentu. Njegovi lesorezi Spadajo med najboljše. — Ker umetnik prvič razstavlja na Svojih domačih tleh, je naša dolžnost, da posvečamo razstavi več pozornosti. Njegov uspeh bodi naš kulturni uspeh. —x.— x Knjiga Koprivnik, »Pohorje«, ki jo je izdalo in založilo Sokolstvo društvo v Mariboru, stane po povzetju 22 D (vsled visokih poštnih pristojbin). Prvotno označena cena tedaj ne velja. Priporočamo pa vsakomur, da raje pošlje denar naprej (17 D), nakar dobi knjigo brez nadaljnih stroškov po oošti. Pri založništvu stane knjiga le 15 Din'. x SVI, kogi se zanimaju za kemičko-tehničku struku te uopče svi, koji u toj grani posluju, neba si pribave ručnu knjigu »Opčeniti Kemioko - tehnički Zbornik« od Dr. Karla Svobode. Ista o-mogučuje potpunu orijcntaeiju u pravljenju kozmetičkih preparata, boja, fir-nisa, laka, Ifirema za cipele, te in ih potrebščinah za obrtne i kučne svrhe. Knjiga se dobavlja vezaria za 35 D, broširana za 25 D preko naše uprave. Porotno sodišče. Maribor, 12. decembra. Mlad pehotnež. V tajni razpravi se je daHeS zagovai* jal 18-letni mesarski /učenec Bonifacij Bohi, iz Ploderšnice, ker je dne 12. sept temibra delal silo neki Mariji Stmadovš Z ozirom na to, da je Bohi v razmerju z dekletom zelo slab in ni verjetno, da je rabil silo, so porotniki stavljeno vprai šanje zanikali, ter je bil obdolženec o* proščen. Po 12. letih odkrit zločin. Dne 16. avgusta 1911 krog 9. ure zvečer je nastal pri posestniku in takratnemu županu Ivanu Ravšlu v Obrežu požar, ki mu je uničil vse gospodarsko poslopje z vsemi pridelki. Škoda se je takrat cenila na 12.000 kron, kar je bilo za tedanje razmere precej visoka vsota. —* Sum je takrat padel na slaboumnega Alojzija Kolariča. Ker se ga je smatra^ lo za neodgovornega in ker so njegovi sorodniki dokazali, da je bil za časa požara v postelji, se je postopanje zoper njega ustavilo in od takrat pa do sedaj m bilo o tej zadevi ničesar več slišati Dne 16. junija tl. pa je ovadila Ana Dogša pri orožnikih svojo sestro Rozo Tropovo kot požigalko. Med sestrama je namreč nastal spor radi prevžitka, H je nastal med sestrama. Dogoša je očitala Tropovi, da je ona zažgala leta 1911 Ravšlu poslopje. Sestri sta se začeli nato sovražiti in iz maščevanja je Dogševa Svojo sestro ovadila orožnikom. Kot priča zaslišana je izpovedala, da ji je se' stra enega dne zvečer priznala, da je zažgala pri Ravšlu. Ravšel je bil takrat župan; in je o njej slabo poročal sodi-« šču, ko je tekla med njo in njenim mo« žeml pravda radi ločitve zakona. Ona je pravdo res izgubila in zato se je hotela nad njim maščevati. Domov grede je vrgla v skedenj gorečo gobo, ki je povzročila požar. Obdolženka taji, da bibilato storila W trdi, da jo je »estra osumila samo iz m«*-ščevaftja. V svrho zaslišanja novih, od obdolženke predlaganih prič je bila razprava pri zadnjem porotnem zasedanju meseca septembra preložena. Pri današnji razpravi so zaslišane priče izpovedale obtežilno za obtoženko. Na podlagi krivdoreka porotnikov je bila Roza Tro-> pova obsojena na 8 let težke ječe, ;j SDS. □□□□□□□□DLILJIJ O □ □nnnnmnnnnri Podpirajte Jug. Matico! Hascficlesfirjevo delo; za danes oatenja- j nmnnmnnr.nn o o rmrrrrmn Strankino prireditve: 15. dec.T Ob 8. uri zvečer občni zbdi; kraj. organ. JDS v Gornjem gradu; istočasno občni! zbor kraj. org. JDS v Ormožu; 16. dec.; ob 9. uri dopoldne okrajni Sestanek JDiS V Ormožu; ob 11. uri dop. sestanek JDS V Šmartnem ob Dreti; ob 14. uri (2. pop.)' okrajni shod JDS V Šoštanju, poročata dr. Žerjav ih dr. Lipold; ob 17. uri občni zbor kraj. org. JDS v! Mozirju; ob 19. uri občni zbor kraj. pr g. JDS v Žalcu. Ustanovni občni zbor Gospodarskega ifi političnega društva za kolodvorski (II. in III. mestni) okraj v Mariboru se vrši v soboto 15. tm. obj 8. uri zvečer Narodnem' domu. V Laškem se vrši 16. tm1. ustanovite^ krajevno organizacije za občino Sv. Krištof. V ljubljanski oblasti Je 16. tm’. Javni sliod JDS v Dragatušu, sestanek JDS v! Trzinu; dne 19. tm. je ustanovni občni zbor kraj. org. JDS ,y Planini pri Rakeku. Kongres demokratske omladine Se 3e vršil minole dni v Zagrebu. Sklenila se je ustanovitev centralne organizacije jugoslovenskega demokratskega študerit-stva (COJDS), za katero organizacijo so bila sprejeta tudi posebna pravila ter izbrana uprava in nadzorstvo, Mariboi?, 3ne 13. decembra 1323. »TABOR« (»NARODNI tIST«T. SfraS if. ....•■maBMiMaMiMr',, . .«-■ „..Tir»TiaTTTiingatBB-ar.M^iTtti-nr n----------------------------------------■■ Mariborske vesti. .Maribor, 12. decembra 1923. r m Razstava v Mariboru. Kakor Be nam1 poroča iz gospodarskih krogov, se bo leta 1924 vršila v Mariboru razstava v velikem obsegu. Priprave za razstavo, ki bo v narodnem, gospodarskem* in: kul-turtfeml oziru izredno pomembna, so v polnem teku. V odboru bodo odlične gospodarske in intelektualne osebnosti iz cole države. V prihodnjih dneh bo objavljen podrobni načrt te velikopotezne razstave. m V soboto, dne 15. decembra ob 20. uri sestanek akcijske čete v Narodnem idomu. Vdeležba obvezna. Čelnik. m 1000-dinarski falzifikati so se pojavili tudi v Mariboru in je včeraj po-, Jicija enega zaplenila. Našlo se je tudi že več 100-dinarskih falzifikatov. Opozarjamo občinstvo, naj bo pri sprejemanju večjih bankovcev previdno, da ne nasede kakemu sleparju. Tisoč-dinarski falzifikati so precej slabo izdelani in jih je lažje spoznati, dočim so 100-dinarski fazifikati tako dobri, da jih je poznati samo po številkah in pa po papirju, kar pa zamore seveda le strokovnjak. m Pevski odsek društva »Jadran« ria-, znanja svojemu članstvu, da se -čršijo pevske vaje in' to vsak torek in petek za moški in ob sredah za ženski zbor, točno ob pol 20. uri zvečer v društveni dvorani Grajski trg 1, I. nadstropje. Obenem se vabijo vsi prijatelji in prijateljice, kateri se želijo na novo priglasiti k pevskemu odseku. m Najemnine za hladilne celice v mestni klavnici. Mestni občinski svet mariborski je v svoji seji dne 27. nov. tl. sklenil: a) Sklep z dne 19. okt. 1923 se spremeni v toliko, da velja povišanje najemnine za hladilne celice v znesku 200 D mesečno od 1. jan. 1924 dalje; b) podnajem je prepovedan; c) sonajem je dopusten v sporazumu z ravnateljstvom klavnice; d) najemnina se plača vsako polletje naprej. m Mestno kopališče je izven nedelje ifl , pondeljka vse dni v tednu odprto od 10. do 19. ure zvečer. Parna kopelj je ob sredah in petkih ves dan za dame, ostale dni pa za gospode. Obiskovalcem kopališča stoji vedno na razpolago prvovrstni operater. m Pisalni stroji iia obroke! Tvrdka Afit. Rud. Legat, specijalna trgovina s pisalnimi stroji, Maribor, Slovenska ul. 7, proda ob božiču pisalne stroje za potovanje različnih sistemov (Erika, Uri-'denvood, Vasanta itd.) po ugodnih plačilnih pogojih. Glej tudi inseratni del. i int Klnb-bar. V sredo, dine 12. tari. operili večer. Več glej inserat! m Kavarna mestni park. Samo par dni svira gost-konzervatorist na glaso-virju, kateri je slučajno v Mariboru. m’ Občni zbor Udružerija vojnih invalidov, podružnice v Mariboru, ki se je ivršil v nedeljo dne 9. tm. ob mnogoštevil-jni udeležbi članstva in delegatov z dežele, je napravil korieo neznosnemu stanju v podružnici in obračunil z laži-pri-jatelji, ki jim hi bil glavni namen po-vzdig organizacija in koristi članstva, temveč so igrale pri njih osebnosti in politika glavno besedo. Občni zbor je z o-jgorčenjem obsodil takšno delovanje. Dosedanjemu gerentu Justinu zborovalci bploh niso pustili govoriti. Kadarkoli je začel, je moral vsled neprestaniif medkli-teev iii žvižganja nehati. Najzanimivejša iie bila točka volitev* novega odbora. Kandidatne liste so bile predložene šti-nd, izmed katerih pa se, je iia predlog Zastopnika izvršnega odbora sestavila lena. Predsednikom je bil izvoljen z veli-ikim odobravanjem in' skoraj soglasno prazen glasu bivšega gerenta Justina in par njegovih priganjačev) tov. A. Krepek, ki je v Svojem sklepnem govoru dal zagotovilo, da bo skrbno čuval interese organizacije ifi koristi članstva, da vnaprej he bo več prostora v invalidski organizaciji he za to ne za ono politiko. t)boni zbor je trajal neprestano od 9. dopoldne do 3. ure popoldne. Zborovalci so Vztrajali do zadnjega. Bivši gerent Justin, siguren zmage, jo je pa — poparjen toad porazom in blamažo — tiho pobrisal. Abonent! se sprejemajo po 20 Dinarjev; dnevno. n m* Državna loterija. Srečke za novo kolo se dobivajo zopet pri blagajni glavne pošte. Cena celi srečki je 80 D, polovici 40 in četrtinki 20 D; tem* primerno so tudi dobitki zvišani. Srečke se razpošilja tudi izven Maribora. m* Izdclovalnica obutve Dragotin Ro-glič v Mariboru, Koroška c. 19, nam naznanja, da je zopet v položaju zadovoljiti p. n', odjemalce v vsakem oziru in sprejemati naročila na drobno in veliko, kar v zadnjih mesecih vsled velikih dobav ni bilo vedno mogoče. Tvrdka izdeluje priznano najboljše čevlje znamke »KARO« in opozarjamo na inserat v našem listu. m Obveščamo cenjene gospodinje, ki so v trgovini Vrhunc preje Slemenšek, v Maistrovi ulici, zahtevale izrecno kruh iz naše pekarne, da tej tvrdki ne dobavljamo več kruha, zato bomo vsem prizadetim strankam dostavljali pecivo na dom, ako nam javijo svoje naslove v. pekarni. Parna pekarna Strausgitl ded. in drug, Maribor, Glavni trg. Mar&dfto sledaBišfe. REPERTOIRE: Torek, 11. dec. »Ženitev«, Ab. A. Sreda 12. dec. »Umetniška kri«, Ab. E. Četrtek, 13. dec. »Magdalena«, Ab. C. Petek, 14. dec. »George Dandin, ali Prevarjeni soprog«, Ab. B. »Umetniška kri«. V sredo 12. dec. se ponovno vprizori priljubljena Eyslerje-va opereta »Umetniška kri«. Predstava se vrši za ab. E. Ker je pa pri vsakem abonm. še več lepih vrst parternih sedežev in lož na razpolago tudi za izv. abonentske posetnike, opozarjamo naslednje naj rie zamude ogledati si nadvse popularno opereto »Umetniška kri«. »Magdalena«. V četrtek 13. dec. Tho-mova ljudska igra v treh dejanjih »Magdalena«, ki je dosegla pri premijeri in reprizi jako lep uspeh. Vse. dejanje se suče okoli Magdalene, izprijene kmeti-! ške deklice. Thoma nam* tu plastično in nazorno riše mišljenje in nazore kmetskega ljudstva o morali. Drama razpolaga s plastično zaokroženimi scenami in močnimi dramatičnimi momenti. Naslovno vlogo igra gdč. Kraljeva. Izpred sodišča. Maribor, 7. decembra. Podnajemnika okradel. Trgovski zastopnik Anton Haberman je stanoval dalje časa pri Julijani Paulšek v Slovenski ulici št. 8. Njen nezakonski sin Vladimir Paulšek si je brez dovoljenja izposodil Habermanove hlače in klobuk ter se odpeljal v Gradec. Pozneje je vlomil v Habermanov zaklenjen kovčeg ter vzel iz njega suknjo in jo prodal, denar pa zapravil. Ko ga je Haberman radi tega prijel, mu je Paulšek dal še dve zaušnici. Radi tega je Haberman vložil tožbo ih Paulšek se moral danes zagovarjati pred okrajnim sodnikom* radi^tatvirie. Zagovarjal se je, da mu je Haberman dolgoval 2.500 kron, kar pa je ta pod prisego zanikal, in izjavil, da je ria sličeri način izginila tudi odvetniškemu uradmku Bariču, ki je svojčas stanoval pri Paulšekovi, čela obleka. Vladimir Paulšek je bil obsojen radi tatvine na 1 teden zapora. Naduti Gradčan. Dne 5. rtovembra je podpreglednik finančne kontrole Hinko Bucik pregle-daval y smislu Svojih predpisov osebe, ki so vstopile v dunajski vlak. Ko je pregledoval žepe nekemu fantu, je razžalil 43-letni slikar Ferdinand Sohicht-ner iz Gradca Bucika iri Sploh carinske uradnike z besedami; »Wie die Leute hier eirten' uhtersuchert, es ist in’ diesem Zigeunerstaat ein Wunder, das sie ihriem die Hosert nicht auszichen.« Bucik in carinski uradnik Mirko Kogej sta povzročila nato aretacijo Schichtnerja. Na policijiskem komisarijatu je aretirani trdil, da mu jo carinski uradnik Mirko Kogej ob priliki, ko mu je pregledoval žepe telovnika, dal zaušnico. Schichtner je bil obsojen radi pregreška po § 104 kazeil se všteje preiskovalni zapor od 5. nov. do 7. decembra. Nasileii hlapec. 2l-letni delavec Anton Marhold v Vertičah, okraj Maribor, se je dne 15. oktobra Sprl s svojim gospodarjem Ivanom1 Elznikom radi izplačila mezde. Ker jc bil nekoliko pijan, je začel razgrajati in zmerjati svojega gospodarja. Gospodar ga je odpodil, razgrajač pa je prišel z nova nazaj in' zopet razsajal. Da bi ga pregnal, je šel Elznik s Francem Ganzerjem oborožen s palico vert. Ko sta prišla do njega, je Marhold sunil z nožem' najprej Gamzerja v hrbet, nato pa Elznika v trebuh, s tako silo, da jc nož prodrl v trebušno duplino in ranil žolčni mehur in jetra. Marhold prizna svoje dejanje, zagovarja pa se, da je bil ort napaden, ter da se je samo branil. Obsojen je bil radi hudodelstva težke telesne poškodb na 10 mesecev težke ječe. Iz ječe v ječo. Posestnik Franc Mlakar v Strmcu, o-kraj Ptuj, ki je že 13-krat predkazno-van, je imel odslužiti kazen 1 leto težke ječe. Dne 24. septembra pa je pobegnil od zunanjega dela na posestvu Scherbau-ma v NovivasL Popihal je v ptujski o-kraj, kjer je dne 28. septembra vdrl v stanovanje Blaža Duha v Lubstavi. Posrečilo se mu jo odnesti suknjo, hlače, tolovnik, klobuk, srebrno uro, usnjato denarnico in 1700 D gotovine. Dne 15. oktobra pa je vlomil v stanovanje Andr. Vidoviča v Trdobojcih, kjer je pobral par novih moških čevljev, 150 D gotovine, srajci namizni prt, žepno niklasto u-ro z verižico, pečenega purana in potico. Mlakar, ki odkritosrčno svoje dejanje prizna, je bil obsojen radi hudodelstva tatvine na 1 leto težke ječe. Kravo ukradla, .V noči na 17. sep vem ni h je bila Francu \Viesthalerju ukradena iz Litva v Zv. Sv. Kungoti, okraj Maribor, trava v vrednosti 35.000 K. To kravo je 25-letua gospodinja Karolina Grrhold v rajttrš-bergu proda dne 18. septembra na sejmu v Ptuju posestniku Simonu Prahu iz Rance za 16.310 K. Ko pa je Prah slišal govoriti, da je bila Wiesthalerju u-kradena krava, je opozoril slednjega, da si ogleda pri njem kupljeno kravo. — Wiesthaler, ki si je kravo ogledal, je u-gotovil, da je njegova. Gerhold kljub tem ugotovitvam taji tatvino. Zagovarja se, da je kupila kravo v noči na 17. septembra od nekega Franca Čepaja za 12.000 K ter mu izplačala takoj 10.000 K, 2000 pa mu še dolguje. Pravi, da pozna tega Čepeja izza časa, ko je bila natakarica pri Šreiju v Mariboru, kamor je ta zahajal, da pa ne ve, kje stanuje. Preiskava je dognala, da Gerhold ni imela denarja, da bi mogla kravo kupiti, marveč je kravo v družbi še neznanih storilcev ukradla. Poizvedbe po Francu Cepeju so ostale negativne. Gerhold je bila pred okrožnim sodiščem obsojena radi hudodelstva tatvine na 8 mesecev težke ječe. Mornarica vele najeddalje-nejše države! Gradimo našo mornarico! 3ačajmo 'Jadransko Straiol mmamnmm □ o nnnnmnmnnn Socijalna politika. Državna borza dela. Pri vseh Državnih borzah dela v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 25. do 30. novembra 1923 dela 179 moških iri 66 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 79 moških in 32 ženskih delavnih moči. Posredovanj Se je izvršilo 75. Promet od 1. jari. do 30. novembra 1923. izkazuje 42.061 strank in sicer 18.980 delodajalcev in 23.081 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 12.359. Dela iščejo: Pri Državni borzi dela v Ljubljani: 1 kamnosek, 1 steklar, 4 kovači, 17 stavb, ključavničarjev, 4 kleparji, 2 železo-strugarja, 1 zlatar, 8 stroj, ključavničarjev, 1 kotlar, 3 avtomehaniki, 2 elektro-moaterja, 2 mizama* ! fiedl_a?, ^kolarjev, 2 sedlarja, 2 tapetnika, 3 krojači, 5 čevljarjev, 1 mlinar, 7 pekov, 5 mesarjev,’ 14 zidarjev, 8 tesarjev, 2 vodovodna in« štalaterja, 12 slikarjev, pleskarjev, 1 tiskarski strojnik, 10 strojnikov in kurjačev, 5 trgov, sotrudniki, 1 oskrbnik, 1 prejemaleo lesa, 1 strelni mojster, 1 strojni iihnik, 1 gradbeni risar, 4 knjigovodje, 1 bančni uradnik, 4 skladiščniki, 22 pisar, moči, 1 godbenik, 23 uradnih' slug, vratarjev, čuvajev, nadzornikovi delavcev, 19 vajencev, 15 vajenk, 1 vzgojiteljica, 8 kontoristinj, 2 trgov, sotrud-nici, 7 natakarje, 4 iiivilje, 1 hišnica, Igo spodinja, 6 delavk itd. Pri Državni borzi dela v Mariboru: 31 hlapcev, dekel, 4 gospodinje, 16 viničarjev, 6 ekonomov, 4 drvarji, 1 vrtnar, 8 kovačev za orodje, in podkovski kovači, 13 stavb, in stroj, ključavničarjev, 1 železostrugar, 1 klepar, 3 mehaniki, 5 mizarjev. 1 kolar, 1* sodar, 4 sedlarji, 1 torbar, 36 krojačev, šivilj, 14 čevljarjev, 1 brivee, 3 mlinarji, 4 peki, 7 mesarjev, 1 slaščičar, 2 laboranta, 3 slikarji, 5 tesarjev, 2 skladiščnika, 8 strojnikov, 10 slug, 4 knjigovodje, 10 trg. sotrudnikov, sotrudnic, 5 kontoristinj. 2 trg. slugi, 127 tovar. in pom. delavcev in delavk, 1 šofer, 1 kočijaž, 1 boln. strežnik, 1 bolri. strežnica, 14 vajencev, 10 peric, 1 modistinja, 13 natakaric, 4 hotel, sobarice, 21 vzgojiteljic, 14 pisar, moči, 11 vajenJk. Pri Državni borzi dela v Ptuju: 3 ekonomi, 3 gospod, pristavi, 3 viničarji, 4 hlapci, 2 rudarja, 1 rudarski paznik, 3 kovači, 7 ključavničarjev, 1 klepar, 1 zlatar, 1 elektromonter, 4 mizarji, 1 kolar, 3 sedlarji, 1 sodar, 4 krojači, 4 čevljarji, 1 klobučar, 1 knjigovez, 2 mlinarja, 3 pki, 1 laborant, 1 zidar, 1 strojnik, 2 kurjača, 1 sluga, 1 nočni čuvaj, 1 skladiščar, 7 dninarjev, 1 paradni kočijaž, 1 hišni hlapec, 1 pisar, moč, 1 natakarica, 1 tov. delavka, 1 prodajalka, 1 kuharica, 2 sobarici, 8 služkinj, 6 pisar, moči, 28 vajencev, vajenk itd. V delo se sprejmejo: Pri Državni borzi dela v Ljubljani: 2 elektromonter j a, 1 mehanik pisalnih strojev, 3 mizarji, 18 čevljarjev, 1 slaščičar, 1 sodavičar, 1 šofer, 1 majer ki je izurjen v živinoreji, 1 sirar, 10 vajencev, 3 služkinje, 1 postrežnica itd. Pri Državni borzi dela v Lariboru: 53 hlapcev in dekel, 10 viničarjev, 1 košar, I oskrbnik, 5 drvarjev, 1 vrtnar, 1 ekonom, 2 urarja, 1 lesni strugar, 1 žagar, 1 cir-kularist, 1 gaterist, 1 krojač, 5 čevljar-, jev, 1 slikar, 1 zid dr, 1 tesar, 3 težaki, 3 sluge, 22 vajencev, 1 dojilja, 1 frizerka, manikerka, 2 vzgojiteljice, 2 varuški, 3 gospodinje, 11 kuharic, 20 služkinj, 26 šivilj za perilo, 2 po dnat okarini, 2 po-strežnice, 2 kontoristinje, 1 pisarniška moč itd. Pri Državni borzi dela v Ptuju: 4 pristavi za posestvo, 5 viničarjev, 5 hlapcev, 6 rudarjev, 1 vrtnar, 1 lončar, 3 mizarji, 1 kolar, 1 strugar, 30 pletarjev, 1 sedlar, 1 krojač, 3 dninarji, 3 hišni hlapci, 5 kmečkih dekel, 5 kuharic, 1 gospodinja, 3 sobarice, 10 služkinj, 11 vajencev itd. ; 'L Razno. Neriavadrio poročno pogodbo sta! sklenila newyorška umetnika, gledališki igralec Coner in igralka Shapiro. Predi poroko sta pred notarjem! sklenila sledečo pogodbo: 1. Nobeden se ne bo vrnil domov brez dovoljenja druzega po 1L uri zvečer. 2. Nobeden ne bo pil vina, če mu drugi rie dovoli. 3. Vsak izmed nji jul ima pravico do 1-mesečnega dopusta na leto. 4. Nobeden' ne sme druzega nalagati. 5. Mož mora predstaviti ženi vse ona umetnice, s katerimi nastopa na odru. 6. Žena nima pravice, skiniti poročnega prstana. 7. Oba soproga se obvezujeta, da bosta vedno gledala na to, da bosta za-jedno angažirana pri enem* in istem1 gledališču. Mati riapadla lastno hčerko. Ta nenavaden atentat se je pripetil pred p>ar dnevi v bližini Stockholma. Neki nesrečni materi se je nenadoma zmračil urn in v tem stanju je skušala umoriti svojo lastno hčerko. Nastavila ji je v posteljo dve dinamitni patroni in v trenutku, ko je hčerka legla v posteljo, prižgala za-žigalno vrvico. Hčerka ja slišala nenavadno prasketanje, ki je prihajalo od goreče prižigal n e vrvice ter spoznala nevarnost. Komaj je pobegnila iz sobe, ko sta patroni eksplodirali. Popokale so vse šipe in porušil se je kos zida. Mater so takoj nato odpeljali v bolpjc^ m Restavracija »Narodni dom« iffla Ka razpolago okusfto rerioviran salofl, lepe zračne sobe za klube iri obnovljeno kegljišče. JzrccSo pristna domača sipa, grb, k. z. na 1 mesec zapora, h katero ( SfrtS t ~VrAHOir^.(srtrAtiui»M Xii5T«j« ^ TSrtLfTW6¥, Sne 13. UečemTn-a 1923 Gospodarstvo. PREHOD IZ ZELENEGA NA SUHO tai'- KRMLJENJE. KaJror vsako leto, tako bo tudi letos treba paziti pri prehodu s paše na suho zimsko krmljenje. Posebno letos, ko imamo dovolj mlade, zelene otave in paše. Taka zelena krma ima v sebi veliko vode in lahko prebavljivih redilnih snovi, zato se vamp vSled obilue paše močno razširi. , V sled lahke prebavnosti zelene krme de trpijo prebavila tako močno, kakor pri prebavi suhe krme, ker so vsi želodčni sokovi bolj redki in torej manj jmočni. Pri takojšnjem' prehodu od zelenega Sia suho krmljenje opazimo, da se živina s suho krmo ravnotako nasiti kakor pri 'zauživanju zelene krme, kar traja tako dolgo časa, dokler ni razširjen vamp po-!polnoma napolnjen (sit). Vsled tega, ker !!niso prebavila (želodec, čreva) na suho ikrmo pripravljena in želodčne žleze izločujejo le redko želodčne sokove, ostanite velika množina zaužite suhe krme nc-‘razkrojena in kot taka začne v črevih gniti, povzroči napenjanje, krče in za-prtije. To se zna ponavljati dalj časa ne da bi to takoj opazili; posebno manj forižni gospodarji, ki prepuste vso oskrbo živine poslom ali pa otrokom, spoznajo po daljšem času, da pri živini ni vse v redu, da začne dobivati dolgo kosmato dlako, da slabo je, krmo zametava in da ikrave v molži zelo zaostajajo. Takrat jo pa vsak nasvet že prepozen. Pri takih živalih je nastala v prehrani takozvana »depresija« jn da jo odpravimo, stane veliko časa, denarja in finih krmil. Ka iko naj se izogpemo vsemu temul Tam, kjer se pase le popoldne in daje dopoldne suho krmo, so prehod itak polagoma vrši. Ako bi nastopil mraz, sneg ali dež irt bi se ne moglo pasti ali z zeleno krmo krmiti, naj se dajo živini po 10—14 dni lahko prebavljivo otavo ali pa rezanioo sena in slame, ki ji- jo primešati zrezane repe, pese ali korenja. Tudi krompir je jako dober in le manjše vnno žine močne krme (1 kg otrobov ali zdro ba). Varujte se v pričetku dajati mec rezatiico fižolovko, ajdovko in koruzno slamo, ker ta krma je vedno več ali 'Manj plesniva, polna škodljivih glivic irt i poleg tega težko prebavljiva. To slamo j naj se krmi le takrat, če dobre krme pri l&nanjkuje. Drugače naj se rajše porabi za nastilj. j{. Taka lahko prebavljiva otava ali re ‘sanica, zmešana s korenstvom in oblo i-ijena z nekoliko močne krme, se poklada «živini, irt sicer no preveč, da bi bil vatnp (napel, tako ktikor če pride živina s paše, fOd takrat naprej naj se začne živini so Uiti in pokladati klajno apno, katero se (priporoča tudi ob paši pokladati, in si [teer zaraditega, da živina no dobi drisko lin da ji ne manjka fosforovega kislega apna za tvorbo kosti, kar je pri mlajši .živini najbolj važno. Na eno kravo, k .toiolze na paši 10 1 mleka, se mora dati ■'dnevno pri teži 500 kg: 8 kg sena ali ota J ve, 4 kg slame, 10 kg pese, repe, ali krom jpirja, 1—1 in pol kg močnih krmil (zdro ba, otrobov, oljnatih tropin itd.), 20 gr idoli in 20 gr klajnega apna. Po 14 dneh 'ko se je želodec skrčil in so se želodčni in’ črevesni sokovi, ki posredujejo prebavo, v svoji moči zgostili, da zamorejo ■pretvarjati vse težje prebavljivo snovi, posebno tudi vlaknino, se prične živino Ibrmiti tudi s težje prebavljivimi krmili irt začne dajati večje množine močnih krmil. ‘ Le taki’ gospodarji, bi se bodo po tem ravnali, bodo ohranili Svojo živino pri tme&n in mleku, ter zdravo, gladke dlake in tanke kože. Fr. Malasck, Grm. I HZ]— [' VPRAŠANJE GNOJENJA. 1 Glavno sredstvo za izboljšanje naših pridelkov moramo zazreti v gnojenju. Po gnojenju ee obračajo v prvi vrsti naši pridelki. O tem ne more biti nikakega dvoma. Tako nas uče izkušnjo doma in tudi po drugih krajih. Polagati nam je zato islejkoprej največjo skrb na dobro In pravilno gnojenje. Glede gnojenja nahajamo po naši Heželi zelo različne razmere. Nekateri kraji pridelujejo dosti gnoja, drugod ga primanjkuje. Ravna še to po teni, kako so kmetije sestavljene. Po krajih, kjer prevladuje poljedelstvo, kjer obstoje kmetije predvsem iz njiv, tam primanjkuje živalskega gnoja. Kmetovalci po teh krajih so navezani danes na porabo umetnih gnojil, če si hočejo svoj položaj izboljšati. Imenoma nahajamo take razmere na pr. v kranjski in’ škofjeloški o-kolici, na kamniškem polju itd. Polteh krajih manjka jiaravue travniščine, manjka krme iri gnoja za njive.^ Ves drugačen je položaj v krajih, kjer je manj poljedelstva, kjer je poljedelstvo v ravnotežju s travništvom ali pa, kner prevladuje travništvo. Po takih krajih je živinoreja bolj razvita, zato se prideluje tudi več gnoja za njive iri zato se tudi lažje izhaja brez umetnih gnojil. Na pridelovanje obilega domačega gnoja moramd polagati povsod naj večjo skrb. Ta pridelek se da še povsod dvigniti irt kar je pri tem posebno važno, tudi izboljšati. Jzboljšati ga moramo deloma s tem’, da pokladamo živini bolj tečno krmo, deloma s tem, da z gnojem pravilno ravnamo, dokler nam leži na gnojišču. Pravilnega ravnanja manjka danes še povsod. Našim gospodarjem manjka potrebnega umevanja za to. To že vedo, da je masten' gnoj veliko več vreden kakor pust, prazen’, preležari ali izpran gnoj, toda da. bi sami kaj k temu pripomogli, da bi bil domač gnoj več vreden, za to se pa navadno premalo menijo in premalo zanimajo. Če manjka domačega gnoja, si moramo pomagati z umetnimi gnojili. V poljedelskih krajih so danes umetna gnojila tako važna, da so no da brez njih izhajati. Neuspehi, ki so sc dosedaj dosegli z umetnimi gnojili, ne gredo na rovaš umetnih gnojil, ampak na rovaš napačnemu gnojenju ali drugim’ rieprili-kam. Umetna gnojila je treba poznati: Poznati jo treba tudi življensko potrebe rastlin in rodovitost tal. Resnica je sicer, da je uspeh umetnega gnojenja za visert tudi od letnega vremena, toda neuspehi zaradi vremena so izjeme kakor je tudi izredno slaba letina izjema. V splošnem pa moramo priznati, da se umetna gnojila dobro izplačajo in da imamo že povsod dobre izkušnje z njimi. Za vsakega gospodarja je važno, da si napravi vsako leto točen načrt, kako bo gnojil svoje njivo irt travnike, svoje vinograde irt druge nasade. Vsaka kmetija potrebuje takega preudarka. Po naših poljedelskih in vinorodnih krajih je posebno važno, da povzdignemo pridelek krme. S tem izboljšujemo živinorejo in pridelek gnoja, ki sta glavna pogoja za ves naš napredek. V kolikor pridelujemo premalo domačega gnoja za naša različna zemljišča, v toliko si moremo pomagati z umetnimi gnojili. Umetna gnojila naj se ne uporabljajo izključno le za travnike, ampak ravnotako tudi za njive in druge kulture (nasade). Nasprotno naj se pa tudi hlevska gnojila obračajo za travnike. Tako menjalno gnojenflo z domačimi in umetnimi gnojili se tudi na travnikih veliko bolj sponaša, kakor pa samo enostran sko gnojenje z umetnimi gnojili. Kako jo gnojiti z domačim griojem, to vsi dobro verno. V tem pogledu potrebujemo le pouka, kako je z njim ravnati, da nič no izgubi na svoji gnojilni vrednosti, ampak nasprotno. Pri umetnih gnojilih je drugače. Teh vobče ne poznamo ali pa premalo. Tukaj se moramo dati poučiti, kako jih je rabiti in v kakšni sestavi in v kakšni množini je z njimi gnojiti. Brez vsega dvoma so danes umetna gnojila najvažnejši pripomoček, da dvignemo rodovitost naše zemlje iri z njo vred tudi naše pridelke. R. Koroška moštnica. P. M o č n i k. — Tolsti vrh'. ■ • »Čemu zopet novo moštnico, Saj jih imamo vendar dovolj!« M. Levstik. Ros! Na ogledu moštnic v Linču na Gornjem Avstrijskem je bilo zastopanih 150 sort moštnic iz vseh delov stare Avstrije. V znani knjigi »Die Mostbir-non«, katero jo izdala »Avstrijska sadjarska in pomološka družba«, je opisanih 110 vrst iz raznih pokrajin! Gotovo jih je pa še več. Tudi žlahtnega sadja je nešteto sort iu_v.fcda4 iabkagto izmed njih le one, ki V nasefrf podnebju' uspevajo Irt obilno rode. To pravilo riaj bi bilo merodajno tudi za hruške moštnice. Vprašanje moštnic bi bilo sicer važnejše, ako bi imeli veliko žlahtnega sadja iri le malo mostnega, toda pri nas je ravno o-bratno. Žlahtnega sadja jo pri nas še bolj malo, imamo pa namesto tega mnogo lesnač, lesnih in’ drugih mostnih jabolk. Drugod pridelajo mnogo vina, tako da so s pijačo dobro preskrbljeni. — Drugače je to po alpskih krajih. Na Koroškem n. pr. ni vinske trte, potreba po sadni pijači je torej večja, zato je bivši deželni kulturni svet v Celovcu posebno propagiral pridelovanje sadjevca. Posli so tako vajeni na mošt za malo južino, da pri hišah', kjer ni mošta, kratkomalo ne služijo. Posebno gojijo hruške moštnice v okolici Timenice, ki imajo izborno sadno lego. Tja hodijo Podjunčani po moštnice in jih potem doma predelavajo v sadjevec sami. Tudi Labodska dolina je znana radi obilice sadnega mošta —pa tudi glede velikega števila slaboumnih. Toda bodi tako ali tako, potrebno je, da napravimo tudi pri moštnicah izbor in določimo najrodovitnejše za naše podnebje in da potem drevesnice le-te goje. Tako se potem ognemo zmešnjavi in po-moremo tudi navadnemu človeku do orijentacije. Izborna moštnica, ki gotovo prekaša drobno »ozimko« je koroška moštnica ali vinska moštnica. Že ime samo pove, kje je najbolj razširjena. V, Rožu jo imenujejo »vinca«. Zaradi svojih vrlin se je ta moštnica razširila po vsej koroški, pa tudi preko mej. Priljubljena hi samo zaradi izbornega sadjevca, ampak tudi zaradi tega, ker je vležana užitna in’ je porabna tudi za sušenje. Posebno okusna je, kadar je samo sredina meh ka. Prednost pred tepko ima zaradi tega, ker jo sad popolnoma zdrav, dočimi je tepka vsako leto bolj ali manj škrlu-pasta, pridelek torej manjši: Drevo je zdravo in raste čvrsto. Mia dike so rjave in posejane prav na redko s svetlejšimi pikami. Listi so izrazito hruškovega tipa, podolgovati in se zgoraj svetijo. Cvetno popje je ostro. Sad je izpočetka zelen, včasih malo zamazan, pozneje rumen' in precej debel, kakor debela tepka, le bolj podolgovat. Sadovi vise na vejah v velikem številu, da je videti veja, kakor kita česna. Obrodi navadno vsako leto, včasih bolj, včasih manj. Drevo glede lege ni izbirčno in rodi še v najvišjih legah prav izdatno, Meso te hruške je belo iri skoraj tepki-nega okusa, le malo ostreje. Sad zori septembra-oktobra, kakor je tega bolj senčna ali solnčna, a užiten tedaj ni, ta ko da je hruška primerna za nasade ob cestah. Po Vseh svetih pa prične sad mehčati iri ga potem tudi laže sušimo, nego prej, ko je vse polno drugega dela. Ni mi znano, če se ta vrsta goji po naših drevesnicah. Zaradi njenih vrliri spada v drevesnice, ker zahteve po mostnem sadju še ne bodo kmalu prenehale. Vsekako zaslužijo one moštnice prednost, ki so tudi užitne in se dado sušiti. V tem oziru stoji »ozimka« za vinsko moštnico, kakor še marsikatera, ki jo danes priporočajo razne drevesnice. —o-» g Za povzdigo rodovitnosti zemlje. Znani češki preiskovalec profesor Sto-klasa se bavi a problemom, kako dvigniti rodovitnost zemlje. Po njegovih poizkus sih bi se dalo to doseči s pomočjo radijevih žarkov. S tem bi se povečala plo-dovitost za 100 do 120 odstotkov. Prihodnje leto bo izvršil na posebnem1 polju tozadevne poizkuse. V zemljo bodo zakopali svinčene cevi, napolnjetie z rudo, ki vsebuje radij. Iri je prepričan, da bodo poizkusi uspeli. Gre samo še za vprašanje stroškov, ki morajo biti v razmerju z doseženim uspehom, sicer bi bila iznajdba za življenje nerabna. 11 odst., iz Subotiče, 6; dalmatinsko belo in temno črno, 13—14 maligana, postavno molo Bakar, 37.50; dalmatinsko črno in belo, franko Zagreb, 47.50; novo belo iri črno somborsko 6.50 (denar 4); črno dalmatinsko, franko obala Bakar, 11—12 maligana, iz Hvara, 40; črno dalmatinsko Opolo, franko obala Bakar, 11—12 maligana, iz Šibenika, 36.25. . Vinski trg. Cene so ostale zadnji teden! nespremenjene. V Dalmaciji se je prodalo nekaj vina. Cene povprečno 5 do 6.50 D za liter. v;.: V VINOGRADNIŠTVO. Zagrebška vinska borza (5. tm.) Današnji mesečni borzni sestanek interesen tov za vino je bil prilično slabo obiskan. Ponudba je bila velika, povpraševanje pa skoro nikakšno. Ponudbe so bile: belo vino kmetsko, 8.25 odst., postavno Zagreb, 100 hi, 3.75 (zaključek 3.25); belo vi-po, 11.5, odst,, ab Zagreb, 4,5; staro belo. TRŽNE CENE. ^ Tržne cene v Mariboru dne 1. decembra 1923. (Gena v dinarjih). 1. Meso: Govedina I 25—26, II 23*—, III 20’—, sveži jedk 26’—, vampi 9—10, pljuča -10, ledvice 23’—, robec —, možgani 22-—, parklji 6’—, vime 10’—, loj 20-—. Teletina I 32-50, II 30-—. jetra 24—, pljuča 23’—. ledvice —•—. Svinjina: Prašičje maso 30—40, salo 36—40, črevna mast 32’—, pljuča 18’—, jetra 20—, ledvice 85—30, glava 20—25 noge 14.—, slanina sveža 38-42’60. paprioirana 45’—, prekajena 44—, mast 40—42, prekajeno meso 45—48, šunke 62—58, prekajene noga 12*—, prekajen jezik 48-—, prekajena glava 32 —. 2. Drobnica: koštrunovega mesa —, jagnetine 20—21, kozjega mesa —, kozletina 8. Klobase: krakovske 60—55. debre-cinske —, brunšviške 27’—, pariške 3?-—, posebne 32’-, safalade 32’—, hrenovke 36’—, kranjske —•—, prekajene 52’—, meseni sir 52'—, poljske salame —•—, pretisnjene klobase 32'—, 4. Konjsko meso: 112—15, 118—10. 5. Koie: konjske, komad 150—225, goveja 17'50—20, telečje 25—30, svinjske 11’25, usnje gornje 105—120, podplati 100—140. 6. Perutnina: Piščanec majhen 20 d® 27-50, večji 27-50—87 50, kokoš 50—56'50, raca 50—75, gosi 80—100, golob —•—, zajec domad (majhen) 20'—, zajec domač (večji) 50'—. 7. Divjačina: (komad) zajee 75—110» srne —'—. 8. R i b e: (1 kg) krapov 20'—, belio _ Ščuk —, rakov ——. 9. Mlečni izdelki: mleko (liter) 3'50* smetane 15—16, surovo maslo (kg) 46—47, čajno maslo —’—, maslo —, sir ementalski 150’—, polementalski 80—, trapistni 35'—, groyerski 40*—, tilsitski 40-—, parmezan 500.—, sirček (komad) 6’25—8.75, jajca (komad) 2 d® 2-25. 10. Pijača: Vino novo 8—10, vino staro 15’—, pivo 6’50, stekL piv® 3'25, žganje 59-30. 11. Kruh: Bel (kg) 7*—, črn 6*—, ržen —, žemlja (6>/4 dkg) komad —-50, mlečni kruh — *—. 12. Sadje: (kg) ČreSnje —•—, jabolka I —’—, II 6*—, III 3’—, slive —•—, suhe 7—8» marelice —, breskve —, (liter) kostanjev surovih 1’75—2 50, kostanj pečeni (liter) 5’—, hruške I —’—, II 8’—, III 5’—, limone (komad) 0-50—1:25, oranže —, rožiče —, fig 12—15, dateljni —, mandeljni 50*—, orehi 8*-y orehi luičeni 30*—. 13. Sp ecerij sko blago: Kava I 70*— II 40*—, kava pražena I 70*—, n 45—, sel 3'50, poper celega 35*—, poper mlet 45'—, paprika 50—100, testenine 14*—, sladkor v pra* hu 23*—, sladkor v kristala 19'60, sladkor v kockah 22*—, kvas 32—35, Škrob pšeničen 15*—, rižev 25'—, koruznega —, riž 6—13, kis navadni (liter) 2*—, vinski 3*—, olje namizno 30'—, bučno 38—42, Špirit denat. 15*—, milo 9—18, 14. Žito: Pšenica 8*50, ri 3*—,' ječmen 3*—, oves 3 25, koruza 3*50, proso 4‘—, ajda 3*—, fižol luščen 4*50, fižol rajčni ■*—**—« grah —, leča —*—. 15. M1 e v s k i i z d el ki; Pšenična moka 0t; 6-50, 1 6*25, 2 6*—, 3 , 4 5*75, 6 —*—» 6 5'25 7 4'50, kaša 7*50, ješprenj 6'50, otrobi 2*25, korazna moka 4*—, koruzni zdrob 5—0, pšenični zdrob 7*—, ječmenova moka —>*—, ajdova moka 1 9*—, 2 750, ajdova kaša (liter) *—*—, ržena kava 10*—, cikorija 25*—. 16. Krma: Seno sladko 100—112*50, seno' kislo —*—, otava 100*—112*50, detelja —*—* j ovseaa slama 75’—, pšenična slama —*—, ržena slama —*—. (za 100 kg). 17. Knrivo: Drva trda 200*—, mehka; 175*— (za m*), premog, trboveljski 42—15, velenjski 27—30, (za 100 kg), oglje 1*50—2, koka 1—2-10, (za kg), liter petroleja 7*—, lit®# bencina 17*—, kg karbida 6*50, kg sveč 14*—. 18. Zelenjava in podzemljieo* Salata glavnata (kg) —*—, štrnenata —*— endivija !•—, berivke —•—, motevilka —*—, zolje zgodno (kg) —, zelje pozno (kg) 0*71 državi militi Narodna kavarna Rendezvous vsega celjskega občinstva. Prvovrstna godba. Vsak dan do 1. ure po noči odprto. Cenjenim Mariborčanom se najtopleje priporočam. Mencin Adolf Kf a r IS or, 3ne 13. 3ecem,15ra 1523L »TABOH* (»NAROfiNl LIST«)'. Bfraff 7. _________________I________________________________________y,.,Tfflnn«iTir—i!!>■ miimi mmam »t*» - - ....................... -............................................................................................................................................................................ do 1-25, karfijola (komad) 2"50—SO, Spargeljni Sopck —, špinaCa kupiek 1»—, paradižnikov 2-50—3, kumare komad 025—060, za nkisovanje —•—t bui jedilnih komad 2—3, grah t stročju (liter) —•—, luSftenega —*—, fižol t »trofiju (liter) I —, II luščen 3.50—450, peteršilja 8opek 0-25, zelenje Šopek 025, čebule 2—3, česen 10-—, pora (komad) 025, korenje vrtno 0-25, korenje navadno 0-25, zelenjava za kuho (Sopefc) 025, rdeča pesa (komad) 0'50, repa 0*25—0.60, koleraba podiemljica (komad) 0-50. krompir zgodnji (kilogr.) —•—, krompir pozni 1—125, hren 5-—. zel a kislega 3—4, repe kisle 2’— Vrodncst našega denarja lt dec. Na zagrebški borzi se je ta dan dobilo: 100 lir za 379—‘381 D, 1 dolar za 87% D, 100 franc, frankov za 470 D, 100 čeških kron za 253—256 D, 100 švic. frankov za 1540 D, 100 avstr, kron za 12 para. Novosadska blagovna borza (11. dec.). Pšenica bačka 340—342.5, sremska 335 do 340; oves bački 220—235; turščica bačka 225—230; za marc-april, 3 vagoni 257.5; stara, Sisak, 4.5 vagona 260; banatska 220. Fižol beli bački 600. Moka »0« 550, »2« 465, »6« 325. Žitni trg. Zadnji teden je bil nekoliko živahnejši v žitni trgovini. Pšenica je v ceni narasla vslcd večjega popraše-vanja iz Avstrije in Češkoslovaške. Domači mlini so začeli zalagati inozemstvo z moko. Cene povprečno: za srbijansko pšenico 315—325, za baško in banatsko 330—335, za ječmen 245—260, za novo koruzo 220 D. □□□□□□□□□□□□ □ o □□□□□□□□□□□a BLAGOSLOVI RADIKALNE VLADE, ki so jo s podpisom Markovega protokola pomagali vzipostaviti naši klerikalci ,V 7 mesecih svoje vladavine so radikalci naložili državljanom1 sledeča »sladka bremena«: 1.500% ni povišek zemliarine, p 2. 30% doklad na vse druge davke, r 3. 14 dni kuluka v letu na Vsako oSe-6o ali odkupnino v denarju, 4. nove sodne takse za prošnje, tožbe itd.; | j ; j 5. neenako trošarino. 1 ; jll S kratkimi besedami: V VLADA DAVKOV IN KULUKA! SOODGOVORNI ZA VSE SO KLERl KALCI! mnnnmnanaa □ □ Moral jo torej gledati, tla je na Sak duig jfačin! prišel do denarja, da je zadovoljil svojo gorečo ljubezen. In pregovor pravi: Prava ljubezen no po%na nicj ne strahu. Za ljubezen gr s colc* naj pošt e tfejši človek krast.« in’ 'xtr jo tudi cn čutil do žganja edinole pravo ljubezen, je v tej ljubezni posegel po tuji imovini. Imel je za to lepo priliko. Prihajal jev razne hiše, kjer je popravljal divana in stole, pa jo z zaslužkom! odnesel tu in tam tudi kako drugo stvar, da jo je lahko prodal in kupil žganje. Ukradeni predmeti niso bili ravno .posebno dragoceni in on je kazen tudi vsikdar poJteno odsedeL Njegov življenjepis beleži šestnajst tatvin, a vso samo radi žganj a. In zopet je bilo žganje, ki ga jo osem-najstič privedlo pred sodnika. Bil je ravnokar izpuščen iz zapora, ko se jo napotil k nekemu uglednemu meščanu ter ga prosil za delo. Ta se ga je usmilil ter ga vzel v svojo hišo, kjer mn je naročil, naj mu prevleče otoman. Podal se je takoj na posel, strgal z divana stari, oguljeni baržun, da bi ga zamenil z novim, toda zopet ga je zapeljala njegova ljubezen. Baržun, e katerim bi bil moral prevleči otomano, je vzelo žganje. Kupčija je bila dobra in napil se je do nezavesti. Zavedel se je zopet v policijskem zaporu. Starec je povsem mirno pripovedoval in potožil sodniku, da ,?a je zopet zapeljala njegova stara ljubezen. — Sodnik mu je nato prečital obsodbo: sest mesecev ječe. »Ali ste razumeli sodbo1!« ga vfiraša sodnik. »Seni« »Ali ste zadovoljen?« Starčkovo lice se jo raztegnilo v zadovoljnem! smehu: »Gospod sodn.k, kako ne hi bil zadovoljen1? Še celo ljubo mi je, da ste rekli Sest mesecev; pomis’.ite, jaz sem! sedaj oskrbljen za celo zimo; prišel bom iz zapora, ko bo zopet toplo. Zakaj torej ne bi bil zadovoljen?? Hvala Vam, jaz sem popolnoma zadovoljen.« In odšel je s stražnikom' v zapor z zadovoljnim! licem, kakor ga je težko sre čati danes na ulici tudi pri največjem bogatašu v razkošju in svobodi. Vsaj eden zadovoljen; človek m naši Iz življenja in sveta. Komu se godi dobro v Jugoslaviji? Zgodba o najbolj zadovoljnem človeku. Pri nas je že sedaj skoraj stara na-tvada, da vso vprek zabavlja čez državo, vlado, ministre, poslance, narodno skupščino, čez politiko, šole in oer^ev, kratko toalo čez vs«, kar je in bo. V tem' Zagreb ini bil ravno n odzadnji. A kdo bi Si mislil, da živi ravno v, tem rev,olucijonar-nem in vzrepublikapiraueul Zagrebu človek, ki je povsem zadovoljen* Zado [voljen ne samo sam s seboj, marveč zadovoljen tudi z vsemi dragimi, zadovoljen s prilikami, s političnimi in družabnimi, gospodarskimi žu kulturnimi. Zadovoljen je z vseuTj zadovoljen — in živi. To je brezivomA yrhutlee! Vprašali boste: pa kdo za boga milega je to J Ai; je to kak milijonar, ki ima vS.?ga kar si poželi celo v sanjah, — ali jft to kak zaljubljen pobič, ki Se niu je izvoljenka o-fcesila krog vratu, — ali je morda colo ■kak siromak, ki je podedoval ogremno vsoto dolarjev? Nič takega. Najzadovolj-nejši človek v nasi državi ni niti milijo-bar, niti ni mlad. juri zaljubljen, manjka mu zimska ob'!35<*, čevlji, staflovajjje, denar in celo Našli so ga fla sodišču. Star je Krog 50 let, po poklicu tapetnik. Delal je vedno. po delavnicaa in zasegu:h hišah’, •zaslužil ni ravno malo — toda imel je ve. Vkansko ljubsacn — in za to šjubezen je bii ves zaslužsk premajhen'. Ta njegova ljubezen je izpolnjevala, vse n j efforo življenje, bila mu jo vsa radost f,n veselje. Njegova ljubica sa je imenovala: žga-tje. Za žgajaje je bil zaslužek preain.[hen, irgovma, obrt in industrija, g Strokovna šola za mlinarstvo v Jugoslaviji. Pod tem1 naslovom je napisal znani gospodarski strokovnjak g. Jakob Zadravec iz Središča v »Trgovskem listu« članek, y katerem navaja polno stvarnih argumentov za potrebo ustanovitve mlinarske šole v Jugoslaviji za vzgojo in naobrazbo kvalificiranega delavstva, delovodij in uradništva. Mlinarstvo je v Jugoslaviji silno razvito in je v zadnjih 50. letih zelo napredovalo. t Nove obrtne zadruge. V soboto S. trn. sestali so se na poziv obrtno-zadružnega nadzorništva v Celju zastopniki steklarske stroke iz Slovenije in sklenili ustanovitev »Pokrajinske steklarske obrtne zadruge v Celju«. Izvolil se je pripravljalni odbor sestoječ iz gg. Franja Strupi (Celje) kot predsednika, Ivana Kovačič (Maribor) in Rajka Sušnik (Ljubljana) kot članov. — V nedeljo 9. decembra pa se je pod predsedstvom G. dr. Kodo-šeka kot zastopnika obrtne oblasti vršil Vi Mariboru (restavracija »Halbmdl«) ustanovni zadružni zbor »Kovaške obrtne zadruge v Mariboru«, katera obsega ves mariborski politični okraj. Za načelnika v tej zadrugi je bil izvoljen' gosp. Franjo Verzel, za njegovega namestnika g. Josip Pečar. Tudi ostali člani načelstva so iz mariborskega sodnega okraja in sicer na izrecno željo zunanjih elanov, da bode ložje mogoče sklicevati sklepčne seje. Zaupnikom v, slovenjebistriškem! Okraju je izvoljen g. Anton Arzenšek. g Praktična manipulacija z gotovino pri poštnih uradih. V ministrstvu pošto iri brzojava je bil te dni izdelan nov pravilnik o ravnanju z gotovino pri poštnih uradih. Glasom novega pravilnika bodo poštni uradi oddajali sproti vso gotovino najbližji podružnici Narodne banke na račun poštno-čekovnega urada, tako da se ne bo več zbirala gotovina pri posameznih poštnih uradih in na ta način odtegovala prometu. Pravilnik stopi y. veljavo g 1. jaguarjoia 1924. ^ g Zvišaflje provizije pri prodaji znamk. S 1. januarjem 1924 se zviša provizija za prodajo poštnih zriamk od 1 na 2 odstotka ter se obračunava v gotovini. Prodajalci si lahko nabavijo zaloge pri vsakem poštnem uradu. g Carinjenje blaga. Ministrstvo firi. je odredilo, da se mora v bodoče cariniti vse iz inozemstva prihajajoče blago pri oni carinarnici, na katero je naslovljen' dražbo go razvidni vsak dan med uradi-nimi urami v pisarni Komande Mari« borskog vojnog okruga. Pravico za pogajanja pri tej dražbi ima vsakdo, ki ni izključen iz udeležb na dražbah. Vsi dražbeniki položijo kavcijo in sicer: naši državljani 5, inozemei pa 10 odstotkov) od začetne svote. g Dobava gasilnih potrebščin. Pri ravnateljstvu di*žavnih železnic v Suho- tovorni list Ako v dotičnem kraju ni tici so bo vršila _ dne 21. decembra 1923 carinarnice, se ocarini blago pri najbližji i °fertalna licitacija glede dobave gasil-carinarnici. S tem bodo znatno razbre- j Potrebščin. Predmetni oglas z namenjene obmejne carinarnice in omogo- j tančnejšimi podatki je v pisarni trgov-* čeno hitrejšo poslovanje in odprema ske in obrtniške zbornice v Ljubljani biaga. } interesentom na vpogled. g Novo carinsko skladišče v Osijeku.! * javnih Pri Trgovski krogi v Osijeku so z ozirom i ™nateftv* državmh zelezme v Subo-na pretesne prostore tamošnje carinami 1 tlcl 68 b° Vršlla dn6 21 ^cembra «. o-ce sklenili, zgraditi z lastnimi sredstvi v j bližini gornjegradske postaje veliko mo- j derno poslopje za skladišča. g Javna prodajna dražba Dravske vojašnice v Mariboru se vrši v pisarni Komande Mariborskog vojnog okruga (Dravska kasarna soba 17) dne 17. dec. tL ob 11. uri dopoldan. Pogoji za to ! fertalna licitacija glede dobave 750 biM zojavnih drogov. Predmetni oglas z na-> tanečnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani iij-t teresentom na vpogled. . Pristopajte k CMDl Preje ko kupite obutev, sij oglejte KARO čevlje pri tvrdki Dragotin Roglič Maribor, Koroška cesta 19 ¥se vrsto perila za gospode ctame. kakor 1 srafce, hlača pyjame opreme za no- r perilo, kom*j blitaclje Itd. Izdeluja po m# niSJIh dnevnih H® veste, otroiko conah Uludmlla Uacknor Kordiča cesSa St* 31ž Na zalogi so stalno vse vrste čevljev, posebno za zimo pripravno blago, kakor: gojserci, specijalni lovski in športni čevlji itd. Vse se izdeluje v lastni delavnici z ročnim delom. Državni uslužbenci 5% po- . pusta. 2786 5—1 Vračarič & Som Jurčičeva ulici št. II. Pozor gospodinje! najugodnejši nakup vedno svežega delikatesnega in specerijfkcg* blaga, kakor najfinejšega čajnega peciva, desertnih Tina, rama, likerja, pristnega meda, d&tolje, fige, pristno olivno olje, bakalar (poleuovke) ter pitanih gosk la purica, 2743 pri trrdki }-.} v ©TAtSOft« '(»NAHODNI LIST«)) kavarna VBfiliid | Sreda 12. decembra Mtnih izdelkov za »»'-.»o m je-titne sobe najceneje v zalepi, iercer in drug. Vetrinjska ul. 2. 2624 bakovskega učenca »prejme moderno urejena pekarija v obmejnem mesta. 3 letni u^ni čas, cela oskrba, zraven majhna plača za nabavo obleke. Oglasiti se« je pri paromlinu J. Zadravec ▼ SrediSeu ob Dravi. 2784 2—1 fepecljalnl moderni damski česalni »alou za friziranje dam, negovanj; obraza in rok, masaža In parna kopelj obraza, barvanje las, izdelovanje vsako vrstnih laaničarskih del Po-> straiba. pod vodstvom g. M aly | prvovrstna. Abonma v in iz-j v*n salona se sprejemajo, Po- I sebni vhod skozi vežo. Obisku se priporoča Fran Novak, brivec—friter, Aleksandrova cesta Steir. 22. 50- 7 2623 «čo se deklica ali gospodič- ’ na k d vem otrokom (2 in 31/, leta). Naslov pove upravnistvu : -Tabora*. 27791 na Rotovškem trgu se prodaja od danes, dne 13. decembra naprej zopet meso od 15—18 D kilogram. 2783 Operni večer Pojačanl orkester salonske godbe Kaplanek Posteljno perje Elitni program S Majlepše božično in noveli letno dariSo so © w p i n n ® st ampilje Cene se ne povišajo ee dobiva pri Glavni trg 9. 1316 LEPE ZOBE daaiia m Iz kavčuka v vsakovrstni izpeljavi, ki jih izdeluje t najkrajšem 6»su, po potrebi v 24 urah F. ZSNAUER, MARIBOR 8TO - kremo S Aleksandrova cesta 45 (nasproti glav. kolodvoru). Istotam se dobijo blazinice in m&zlla v vseh barvah, vsakovrstne tiskarne, mnnjSe za otroke, večje za trgovca, pisarno, društva in oblasti. Nadalje numeratorji, pečati ter napLne tablice na emajlu, pločevini in steklu. 2729 kupite v največji izbiri najceneje pri — 2165 En meteo starega dečka oddam ia svojega. VpraSa se: Glavni trg 2, I. nadstropja, babica. 2777 fcenaka ura, zlati uhani, moška dolga suknja, prvovrstna harmonika, kletke ter razno-terosti na prodaj. Koroška c. 5t 1, dvorišče čevljar. 2782 Hiša z 1 oralom zemlje, bliža kolodvora po zelo ugodni ceni na prodaj. Pouve se Dravska ul. 15, Beranifi. S780 Upa čevljarska delavnica v sredini mesta z inventarjem vred takoj na prodaj. Naslov pove oprava. 2781 to ceni na prodaj dobro ohranjene moške obleke in o- trojje oblačila ter čevlje. Vpra-Sati od 14.—15. 'ure popoldne v Prečni uliei 3/1. vrata št, 4. 2780 2-1 |Mgi]«nlČna brivnica s« vsem : priporoča. Prvovrstna postrežba. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva alka 9. 1856 takomebil 60 HP na prodaj. Spekmoser, Muta. 2712 2—2 fplofinl adresar za Maribor jo že v dela. Poverjeniki z le-(itimačijo nabirajo oglase, ki ,i to veljavni le z lastnoročnim j podpisom in štampiljko naroč-: niia. Predplačila sploh plačila 1 *e priznajo le po položnici ; Ljubljanske kreditno banke. I Ijjemoma direktna plačila v Marstanu. Cono in pogoji so razvidni v naročilnem listu. 2766 3—2 (filtrski fižol, orehe, sadje, suhe gobo kupuje in plačuje po najviSjih dnevnih canah j »Agraria* veletrgovina z de-! talnimi pridelki d. z •: z. Maribor, Aleksandrova c#sta 57. 2731 8—6 Maribor, Glavni trg 5 trgovina S hišnimi potrebšči' nami, emajlirano, pločovi' nasto In nllto posodo, porcelanasto, kameninasto in ste-ila debela kleno robo. Ha Mn 1386 ŠVEDSKE znamka „Tretorn“ za gospode, dame in otroke se dobijo v nepresegljivl kakovosti samo pri zastopniku za Slovenijo gurngspecigaBIsS M. J. NERAT in 2414 ig h po niikih cenah vedno v |j zalogi pri tvrdki H K. Worsche, Maribor | Gosposka ulica 10 Maribor, Slovenska ulica 13, na vogalu Gosposke ulice Istotam se prevzamejo gatošl In snežni ievlj! v popravilo. 2734 Primerna in praktična VeSe&rgovina z ieleznino PInter & Lenard Maribor, Aleksandrova c. 32-34 Priporoča svojo veliko zalogo peči, štedilnikov, brzopariinikov, kotlov, posode, kakor tudi vso železnino In orodje po zelo usodnih cenah. 2576 * Na debelo! Na drobno! priporoča Drago Rosina Maribor, Vetrinjska 26. 2596 v merilu 1:600.000, priredil ravnatelj učiteljišč« Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk, litografija ia založba Mariborske tiskarne d. d. Maribor. Zemljevid je izvršen v štirih barvah in obsega vse ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter je namenjen predvsem šolski mladini. Cena Din 10'-— Naročuje se pri Mariborski tiskarni d. d. llfIVCE nu m A- x‘ * SH za dame in *' otroke lcupite jj$ n^eenefcpritvrdltf 2166 Anica Trairn Maribor, Grajski, trg 1. FIS ALNI_ STROJ I_ N A_ OB ROKE! (Ogodna prilika za božična darila!) Pisalne stroje za potovanje sistem Erika,1 Underwood, Vasanta/ Senta itd. prodaja po ugodnih plačilnih pogojih ANT. RUD. LEGAT 7-1 2764 specijalna trgovina s pisalnimi stroji,' Maribor, Slovenska ul. 7, ter? 100.1 pa tudi nsjlspše blago za obtoke, kakor sukno, hlačovfna, volneno blago, p Izvine, ccflr, Sifon, platno, Izgotovljeno obleke, erafoe, predpasniki, nogavice, robci, odeje Itd se dobi prvovrstno pri L M. Šoštarič, Maribor .Aleksandrova c©sta Stov. 13, e&-7 mmmvm Jjastflik in iz^atolj: jKoiuorcij »Tabor«. ■Odgovorni urednik: Rudolf P. z Im. ^ Tiska: fttaciborska tisftaiM* d. d