Poštnina plačana v gotovini roiinind piavoita w Slovensk Cena Din 1'- Štev. 5. V Ljubljani, sobota 8. ranuara 1938. Leto III. Napori za ozdravitev evropskega gospodarstva so brez ureditve političnega stanja zastoj, kakor kaže Van Zeelandovo gospodarsko poročilo London, 8 jan. o. Bivši belgijski ministrski predsednik van Zeeland je včeraj imel s predsednikom angleške vlade Chamberlainom prvi razgovor, ki je trajal poldrugo uro. V tem razgovoru mu je poročal o uspehih svojega zbiranja podatkov o gospodarskem položaju evropskih držav in mu sporočil predloge, ki jih je za ozdravitev evropskega gospodarskega stanja izdelal. _ Uradno poročilo o tem razgovoru pravi, da je van Zeeland po naročilu angleške in francoske vlade raziskaval gospodarsko stanje v raznih državah in bo prihodnji teden izdelal končno poročilo s predlogi. Poročilo bo objavljeno, kadar bosta angleška in francoska vlada smatrali za ugodno. O tem razgovoru med predsednikoma pravijo politični krogi v Londonu, da so se v glavnem sukali okrog vprašanja, kako pritegniti Italijo in Nemčijo iz avtarkije k gospodarskemu sodelovanju z drugimi državami. Mednarodni sklad, ki bi ga po Zeelandovem predlogu ustanovile Anglija, Van Lccinauur (/.».»..»/gu uotuuujfiic nuguja, Francija, Amerika, Italija in Nemčija z delom svojega zlatega zaklada, naj bi služil kot jamstvo za posojila, ki bi jih ostale tri držve dale Italiji in Nemčiji. Pravijo, da bi Italija in Nemčija skoraj gotovo pritrdili takemu gospodarskemu sodelovanju, ki naj dvigne in obnovi blagostanje v Evropi. Toda angleški gospodarski krogi so mnenja, da bosta morali Italija in Nemčija prej dati potrebna politična jamstva glede miru in ohranitve sedanjega sta- nja v Evropi. Dokler se politični položaj v Evropi ne razčisti, ni moči misliti na kako gospodarsko urejevanje in so vsa taka prizadevanja brez uspeha. Van Zeeland je svoje poročilo izročil angleškemu finančnemu ministru Leithu Rosu in francoski vladi. Prepis poročila bo dobila tudi ameriška vlada. Washington, 8. jan. o. Uradni krogi pravijo, da še niso dobili van Zeelandovega poročila in predlogov za gospodarsko obnovo Evrope. Pozdravljajo sicer vsa prizadevanja za to, vendar menijo, da morajo evropske države najprej skleniti gospodarski in denarni sporazum med seboj, pod kakršnimikoli pogoji, šele potem bodo lahko računale na ameriško sodelovanje in morebitno pomoč. Grki o delu našega kneza-namestnika za Jugoslavijo in njen napredek Atene, 8. januarja. Posebni vlak s knezom Pavlom in kneginjo Olgo, s katerima sta se vcera, pripeljala tudi vojvoda in vojvodinja .ka, j privozil na atensko postajo točno ob 18. Na postaj, so visoke goste sprejeli grški kralj . ur.j, prestolonaslednik Pavle, knez Nikolaj s kneginjo in vsi tuji princi in princese, ki so v Atenah Grški kralj in knez namestnik sta se prisrčno pozdrav, a, nato se je pa knez namestnik Pavle toplo pozdravil z vsemi prisotnimi član, kraljevske rodbine Knez namestnik je v družbi kralja .lunja obhodil častni bataljon godba je pa medtem igrala jugoslovansko in grško himno. Na trgu pred postajo je velika množica priredila prisotnim gostom iz Jugoslavije nepopisne manifestacije. . Prihod kneza namestnika Pavla in kneginje Olge je zbudil v vseh krogih na Grškem živahno zanimanje iu najtoplejše simpatije. Listi prinašajo o prihodu kneza namestnika navdušene članke in poudarjajo njegove zasluge za utrditev notranjega in zunanjega položaja Jugoslavije in pravijo med drugim: Knez namestnik Pavle je visoka osebnost ne-samo po svoji vzvišeni službi, ampak tudi po svojih osebnih vrlinah. Kralj Aleksander I. je mrtev, a njegova politika se nadaljuje. Knez namestnik je znal v dolgih letih mnogo pripomoči k napredku javnega življenja v svoji domovini. Pod njegovim namestništvom je Jugoslavija utrdila svojo edinost, preuredila je svoje življenjske moči in začela izkoriščati svoje bogastvo. Po zaslugi njegovega osebnega delovanja je zavezniška in prijateljska Jugoslavija danes steber miru na Balkanu in v Evropi. Knez Pavle je v prvi vrsti posvetil svojo skrb povzdigi kmetijstva. Začelo se je urejati vprašanje, kako naj se znižajo kmetski dolgovi. Nato so z ugodnimi trgovskimi pogodbami z drugimi državami omogočili skok cen važnejšim poljskim pridelkom. Te pogodbe so ugodnejše. kakor jih je kdajkoli mogla doseči katera- koli prejšnja jugoslovanska vlada. Jugoslavija je sklenila 26 trgovinskih pogodb s 14 državami. V primeri z lanskim letom se je izvozilo za 520 milijonov dinarjev več blaga. Izvoz iz Jugoslavije presega 5 milijard dinarjev, uvoz pa 4 milijarde. V zunanji politiki vodi Jugoslavija predvsem neodvisno politiko, pri tem je pa zvesta sklenjenim pogodbam in prevzetim obveznostim. Stališče Jugoslavije do balkanskega problema je tole: Balkan ni več prepuščen na milost in nemilost raznim silam zunaj polotoka. Sedanja Jugoslavija je pod vodstvom kneza Pavla v smislu oporoke pokojnega kralja ustvarila in utrdila mir na Jadranu in v podonavski Evropi v korist držav Balkanske zveze in v korist Evrope same. Na Balkanu je možna samo ena politika, po geslu: »Balkan balkanskim narodom«. Izjava japonskega diplomata: Japonska ne mara več pogajanj s Kitajci Tokio, 8. jan. o. Japonski poslanik v Šanghaju je včeraj sprejel tuje časnikarje in jim dal izjavo, v kateri je dejal med drugim: Japonska ne priznava več osrednji kitajski vladi oblasti nad vso Kitajsko, ker so se med tem ustanovile že druge vlade. Zaradi tega se japonsko vrhovno poveljstvo in japonska vlada ne moreta in nočeta več pogajati s kitajsko vlado, ker ni zastopnica kitajske države. O nadaljnjih korakih japonske vojske na Kitajskem bosta vlada in vojno jioveljstvo sklepala na seji 10. januarja. Vlada je neprenehoma v zvezi Obisk novega romunskega zunanjega ministra v Pragi, Belgradu in Ženevi Bukarešta, 8. januarja, o. Prvo zunanjepolitično potovanje novega romunskega zunanjega ministra Micesca je namenjeno v Prago, kamor bo minister odpotoval nocoj. V Prago pride jutri popoldne. Ustavil se bo tam samo 24 ur in imel nekaj razgovorov s predsednikom vlade dr. Hodžo in, zunanjim ministrom Kroftom. Skušal bo pri tem obisku ublažiti nerazpoloženje, ki ga Češkoslovaška kaže do novega političnega stanja v Romuniji. Romunija hoče ostati s CSK v čimboljših odnošajili. kakor to zahteva skupnost Male zveze ne more pa seveda prenašati, da bi ČSR zavzemala do njenih notranje-političnih razmer sovražno stališče. Ni verjetno, da bi pri tem kratkem obisku prišlo do jasnosti med obema državama. Nato pojile romunski zunanji nevo na zasedanje kjer bo imel Minescu bo obiskal tudi »elsr» > J . razgovor z dr. Stojadinovicem, v Že- slavfji merodajno pojasni pomen in namen političnih sprememb v Romuniji ter si zagotovi sodelovanje Jugoslavije za naprej. Micesca bo pri tej priliki sprejel tudi knez namestnik Pavle. Za romunsko delavstvo Bukarešta, 8. januarja, o. Trgovinski minister bo izdal v kratkem naredbo, po kateri bodo morala vsa romunska podjetja zaposliti najmanj 90% delavstva, ki je romunske narodnosti. Kvečjemu 10% bo smelo biti neromunov in Judov. Iz buka-reštanske radijske postaje so odpustili vse judovsko osebje. Postaja ne bo smela več sprejemati reklame za judovska podjetja. Vlada je ustavila največje glasilo madžarske manjšine »Temisvari hirlap«. Glede novih volitev domnevajo, da bodo šele julija. Župan dr. Jure Adleiič O bedi bele Ljubljane Ljubljana, 8. januarja. N vrsti predavanj, ki jih prireja Prosvetna zveza v beli dvorani Uniona, je snoci predaval župan dr. Juro Adlešič o perečih problemih ljuo-banskega mesta. V svojem predavanju ni posegel po aktualnih vprašanjih, ki o njih razpravlja časopisje, kakor je na jirimer poglobitev glavnega kolodvora ali razširitev bolnišnice, temveč je v svojem Predavanju posegel v tisto vprašanje nase družbe, ki je le malokdaj deležno razpravljanja v časopisju- Njegovo predavanje je podajalo žalostno sliko bedo našega mesta, ki nosi tako ponosni naziv bela Ljubljana, v resnici pa skriva v svojem osrčju, oziroma na svojem obodu toliko žalostne ■ revščine, da i>; bil vsak njen prikaz s skioptičnimi slikami naravnost obtožba tistih, ki so imeli v rokah socialno skrbstvo in jim je bila poverjena skrb za zboljšanje 'življenjskih pogojev tistih najnižjih, ki jim ni dano uživati blagodati mestnih avenij, kakor je Aleksandrova, Selenbur-gova in Miklošičeva. _ Gospod župan je podal podolio delavskih ko-'onij: na Gradu, Moste, Gramoznica, Gnljevica, ■ubirija, Vič-Brdo. Navajal je v svojem predavanju, prosvetnih organizacijah. In pri nas? Veliko letališče ob Sueškem prekopu so začeli graditi Angleži. Letališče bo 6lužilo obrambi prekopa proti morebitnim napadom, V preiskavi proti teroristu Budaju, ki so ga francoske oblasti prijele, ker je pripravljal atentat na francoskega zunanjega ministra Deibcsa, so ugotovili, da je bil Budaj v zvezi z znano mednarodno nasilniško organizacijo, kj ima na vesti veliko zločinov. Madžarska vlada bo razpisala te dni notranje jKKojilo v znesku 360 milijonov pengov. Temeljni kamen za veliki most nted Brazilijo in Argentino čez reko Uruguaj bodo položili jutri. To bo največji most v Južni Ameriki. v Dve zaroti proti Stalinu in njegovemu rablju Ježovu so odkrili v Moskvi, kakor poroča londonski »Daily Mail«. Člani zarote so bili častniki, ki so hoteli oba oblastnika ubiti pri slovesnostih ob obletnici ustanovitve rdeče vojske. Angleški oborožitveni izdatki so v novem proračunu določeni na 350 milijonov funtov, to je okrog 45 milijard dinarjev. Brat angleške kraljice-matere, grof Athlonski, bo v kratkem odpotoval v Arabijo, kamor ga je povabil kralj Ibn Saud. To bo prvi obisk kakega člana angleške kraljeve rodbine v Arabiji. Ledena plošča z ruskimi raziskovalci plove od tečaja proti odprtemu morju in 60 učenjaki v veliki nevarnosti. Težave našega obrtnika Brezposelni obrtniki mnoie delavske vrste I Filmi Vredno bolj se tudi pri nas čuti, da so obrtniki — ne ravno prav vsi — zašli v zelo težaven položaj. Na eni strani industrializacija, na drugi pa visoka obremenjenost ne dovoljujeta več, da bi naš obrtnik katerekoli stroke mogel boljše živeti. Vsako leto pri nas kdo izmed čevljarjev, krojačev ali mizarjev odjavi svojo obrt, ker ne zmore stroškov, ki so z njo v zvezi. Nekaterim je resnično še slabše kot kmetu, ki ima vsaj svojo zemljo in s tem svojo bodočnost vsaj nekoliko zavarovano. Če ne bo spremembe na boljše, bo gotovo na vrsti še več onih, ki bodo z istih razlogov primorani opustiti svojo obrt. Zaradi tega pa se dogajajo primeri, da iščejo obrtniki potem zaposlitve v tovarnah in tako proti svoji volji množe delavske vrste. Nekateri pa so zaposleni v tovarnah kljub izvrševanju svoje obrti doma, da tam zaslužijo nekaj več, in da lažje tudi krijejo obrtni davek, ki je zelo visok. Poglavje zase in posebna rak-rana na našem obrtniškem telesu je šušmarstvo, ki ga je najbrž tudi po drugih krajih veliko. Izučeni vajenci-po-močniki ne dobe nikjer dela — pa delajo po domovih za takšno, drugod pa spet za manjšo plačo kot mojstri — popolnoma svobodno. Mnogokje pa takšen pomočnik dela samo za živež, ne za denar. Mojstri imajo zaradi tega manj dela, mladi ljudje pa zopet radi zaslužijo, da se prežive in da ve, čemu je bil vajenec. V tem je posebna tragika obrtniškega pomočnika, kateri pa zaradi pomanjkanja dela ne more priti nikdar na boljše. Tukaj je tudi še mnogo pomočnikov iz več strok, ki še na ta način nimajo dela — pa so zaposleni v tovarni ali pa brezposelni. Zato mnogi opravljajo tudi kmečka dela, ki jih smatrajo tudi za častno, čeprav ne dajejo onega, kar bi jim donašalo poklicno delo. Največ je takšnih iz čevljarske in mizarske stroke. Mojstri in vsi dobro razumejo težo vseh teh dejstev. Naj bo kakorkoli, upanje imamo, da se našim obrtnikom počasi le obeta boljša bodočnost. KINO SLOGA predvaja veselo in zabavno robinzonado z malo, Peter v Telefon 27-30 snegu priljubljeno Traudl Slarlc, v naslovni vlogi. — V glavnih vlogah: Pau HiSrblger in Liane H a Id. Predstave danes ob 16., 19-15 in 21*15 url. V nedeljo ob 10-30,15., 17., 19. in 21. uri Rezervirajte si vstopnice v predprodaji! Strojne tovarne v težki krizi Delavci na z mo brez zaslužka Ljubljana, 8. januarja. 2e nekaj mesecev preživljajo Strojne tovarne in livarne v Ljubljani težike čase. V zvezi s krizo, kj je prizadela to veliko podjetje, pa je bilo prizadetih tudi večje število delavcev, ki so izgubili delo, poleg tega pa niso še tudi dobili vsega prej zasluženega denarja. Še hujše pa so ti delavci prizadeti prav zato, ker so zgubili delo v najhujšem letnem času, v neizprosni zimi. Ze novembra meseca lanskega leta je bilo uvedeno sodno poravnalno postopanje o celotni imo-vini Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani, poravnalni narok pa je bil določen za včeraj dopoldne pred okrajnim sodiščem. Iz poravnalnega oklica je razvidno, da so Strojne tovarne in livarne nudile kot dolžnice svojim upnikom — tudi delavcem — 40 odstotno kvoto terjatev. To bi tovarne izplačale v enem letu po pravomočnosti poravnave. Podjetje je v zadnjem času zabredlo v takšen položaj, da kljub velikim naročilom ni zmoglo niti tega, da bi plačalo svoje delavce in nameščence. Že so se ti delavci in nameščenci v Strojnih tovarnah zbali, da ne bodo nikdar dobili tega, kar so zaslužili, zato so krat.komalo odpovedali delo za toliko časa, dokler jim podjetje ne izplača zasluženega zneska in tudi že davno zapadlih mezd. Sprva je bilo naročil dovolj, tako da bi podjetje lahko 6ijajno uspevalo, če ga ne bi morile druge težave in ne bi zaradi neizplačanih mezd odpovedalo delo že toliko delavcev. Pozneje pa so še naročila tako padla, da ie moralo podjetje obrat celo ustaviti. Sodišče je razglasilo včeraj, da je poravnalno postopanje odgodeno in je nov poravnalni narok določilo za 22. januar. Sodni cenilci, med katerimi Zboljšanje žel. prometa z Dravsko dolino Maribor, 7. januarja. Direkcija državnih železnic v Ljubljani spremlja že dalj časa z velikim zanimanjem upravičene potrebe za zboljšanje prometa med Mariborom in Dravsko dolino ter je predstavke prizadetih tujsko-prometnih in gospodarskih organizacij popolnoma osvojila. Z novim voznim redom bo od 15. maja 1.1. naprej vozil osebni vlak do Prevalj z odhodom iz Maribora ob 10.40 in s povratkom v Maribor ob 16.45. S tem bo odstranjen velik nedostatek, ker ni bilo med dopoldanskim vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 5 41 in popoldanskim ob 13.20 nobene druge zveze. Ravno tako ni bil mogoč tudi povratek v Maribor med 12 26 in 20.37 uro. S tem bodo imeli tudi izletniki iz Avstrije, celjskega in ptujskega okrožja ter Slovenskih goric zelo ugodno zvezo z Dravsko dolino. Dravska dolina pa bo to vest sprejela z velikim veseljem. Netreče polnijo bolnišnico Ljubljana, 8. januarja. V novem letu je število nesreč hudo naraslo. Malo so bili sicer krivi temu tudi prazniki, Se več pa mraz in led. Polomljenih udov pri padcih je bilo več kot preveč. Davi je bolnišnica sprejela mizarskega vajenca, 20 letnega Robiča Janka iz Gozda pri Martuljku. Ko je žagal na cirkularki, mu je žaga prerezala prste na obeh rokah. — Ne-znan in brezvesten kolesar pa je v ljubljanski okolici podrl 61 letno poljsko dninarico Kercul Frančiško iz Podgore pri Ljubljani. Podrl joje s kolesom in je nato odpeljal naprej, ne da bi se zmenil za starko, ki si je nalomila levo roko. Tudi njo je sprejela ljubljanska bolnišnica, ki je v pičlih osmih dnevih novega leta sprejela zopet veliko število bolnikov. Davi je ob pol 10 dopol-dne bil sprejet v novem letu že 560 bolnik, ce bo šlo tako naprej, bo letos bolnišnica hudo posekala lanskoletni rekord. Kokošji tatovi Slovenske gorice, 8. januarja. V zadnjem času se slišijo vedno pogostejše pritožbe nad številnimi tatvinami kokoši po severnem delu Slovenskih goric. Trdovratne tatvine predvsem močno občuti ubogi viničar. Dogodilo se je, da so tatovi nekaterim viničarjem kurniko docela izpraznili. Prosimo oblasti, da odrede za storilci potrebno preiskavo. so magistratni podravnatelj Poženel Albert, arhitekt Schell in svetnik inž. Štolfa so se izjavili, da v tako kratkem času, kakor je bil odmerjen, ne morejo oceniti vsega premoženja Strojnih tovarn, posebno še. ker je tu treba oceniti natančno najrazličnejše 6troje Poravnalnega postopka pa bi se moral udeležiti tudi glavni predstavnik podjetja ravnatelj dr. Milan Lileg. Dr. Lileg pa se je zadnje dni podal v Belgrad, kjer skuša urediti dolgove erarja napram podjetju in na ta način rešiti svoje podjetje v najkritičnejšem času iz velike zagate. S tem pa bi se seveda tudi zboljšalo stanje, v katerega so zašli delavci, prej nameščeni v tem podjetju. Delavci torej z velikim upanjem pričakujejo, da se bodo razmere pri Strojnih tovarnah Ie uredile, da tako prh dejo vsaj 6edaj na zimo do svojega, itak ne preveč velikega zaslužka. »Cvetoči španski bezeg« (Kino »Matica«). Časopisna in druga reklama je za film navajala vse mogče in nemogoče naslove: slovenske poleg srbskih in nemških Pa povsem brez potrebe — zlasti »Valček strasti«. Kdor je sodil po imenih MacDonaldove in Nelsona Eddyja, se ni prevaral. Film je veliko delo ameriške filmske tehnike, enako pa tudi velik uspeh obeh pevcev. Vsebinsko ni nič kaj posebnega: Povest o poti operne pevke na oder in povest o triumfih, ki jih je doživela. Obenem je to povest uspehov operne pevke v ljubezni in nje tragičnega konca. V tem okviru je veliko prostora za številne pevske in zborske scene, za daljše fragmente iz znanih in neznanih ojier, za silno frapantno izdelane prizore v prosti naravi in za divno slikarijo, ki nas očarjuje skozi ves film. Film je izredno dolg (nad dve uri teče), vendar nikdar ne pušča vtisa praznote ali raztrganosti. Dejanje je zasnovano na široko s polnim aparatom, z množico, katero vodi do polne razgibanosti neverjetno izdelana režija, a jo izpopolnjuje tudi krasna scena. V filmu je — rekli bi — dejanje kar stisnjeno. Prizor se vrsti za prizorom, vselej je scena razgibana polna življenja polna slikovitosti, lepote in razkošja. Pevske scene odpojeta MacDonal-dova in Nelson Eddv sijajno, zraven pa dobro igrata. Petja je ves film prepoln Toliko je v filmu pravega življenja, da ga je težko šteti med navadne operetne izdelke. Nad vsem delom dominira silna režija Če je človek ne čuti na posameznih ljudeh, pa jo čuti na masovnih prizorih, ki so neverjetno razgibani. Režija nam je ustvarila merilo, ki ga uporabimo lahko za ostale filme ki prihajajo k nam kot filmske operete. »Cvetoči španski bezg« je močan film. Ameri-kanci so se z njim postavili. Film velja videti. »Peter v snegu« (Kino Sloga). Avstrijci so našli za toliko proslavljeno in priljubljeno Shirley precej resno konkurenco. Drugo leto je od tega, ko smo videli malo Traudl Stark prvikrat v filmu. Od tega prvega nastopa do pričujočega filma je mala igralka naredila velik napredek. Filmska štorija je za takega filmskega otroka posebej stvorjena. Otrok, razposajen in razigran, pa ljubezniv in srčkan, osrečuje vso svojo okolico. V vsakem položaju se znajde in s smehom ogreva samoto svojih skrbnikov. — V takih filmih se je udomačila navada, da otroku polagajo na usta besede odraslih ljudi. Nič hudega, če zna otrok s primerno kretnjo svoje besede tudi ponazoriti. Mala Traudl Stark igra prijetno in neprisiljeno. V ostalem je film mnogo boljši kot podobna ame-rikanska roba. So pač igralci, ki njihovo igro'preveva nekaj življenja. Posebej velja to za Paula Horbigerja. Za male in velike bo film za izpre-membo kar lepo razvedrilo, mnogokateri pa bo užival tudi ob lepih zimskih posnetkih v prosti naravi. Predrzna roparska tatvina Gornja Radgona, 7. januarja. V Kapelskem vrhu pri Slatini Radenci je bila izvršena na praznik sv. treh Kraljev, 6. januarja predrzna roparska tatvina pri posestniku, gostilničarju 111 trgovcu Lukovnjaku Ivanu. Omenjenega trgovca so štirje maskirani neznanci na zverinski način prisilili, da jim je moral izročiti 6000 din v gotovini, dočim so mu še pri tem odnesli za 8008 din vrednega blaga in nato izginili s plenom v vrednosti za 14.000 din. Predrzna roparska tatvina se je izvršila na praznik ponoči ob 11. Neznani štirje moški so so splazili tiho v Lukovnjakovo stanovanje in se podali naravnost v njegovo spalnico. Neznanci so ob vstopu v spalnico zahtevali od trgovca denar. Lukovujak se je poziva vdal, ker so neznanci naperili nanj revolver. Izročil jim je takoj 6000 din v gotovini. Lukovnjaka so nato razbojniki prijeli, mu zamašili usta in ga zvezali. Pri tem so pretaknili vse stanovanje in pobrali eno zlato in tri srebrne ure, zlat prstan, srebrno žensko verižico, 5 rjuh, 5 prevlak za dejo, 2 moški obleki, 30 svilenih robcev in ogromno drugih raznovrstnih stvari. Po izvršeni tatvini so razbojniki izginili v noč. Lukovnjaka so pa pustili z zamašenimi usti zvezanega. Ko se je trgovec zjutraj zavedel iz strahu, je izpovedal, da so našemljeni razbojniki pri delu govorili v srbskem jeziku. Po izvršeni roparski tatvini so bili takoj obveščeni radenski orožniki, ki so odredili takoj preiskavo po okolici’ in upamo, da bodo prišli nevarnim razbojnikom kmalu na sled. Turn r v namiznem tenisu v Celju Včeraj se je odigral v telovadnici II. ljudske šole table-tenis turnir za prvenstvo Celja. Turnirja so se udeležili vsi celjski klubi. Naslov prvaka je pridobil za leto 1938 Furlan Viktor (S. K. Jugoslavija), ki je prejel prehodni pokal, katerega je lani branil Čoh (S. K. Jug), ki se pa letos turnirja ni udeležil, ker je Sele pred kratkim odslužil svoj kadrski rok in ni treniral. Drugo mesto je zasedel Kdnig Frick (S. K. Jug), tretje Frank (S. K. Jug), četrto Božič Pavel (Olimp). Furlan je imel še dokaj dober dan in ni izgubil v singlu nobenega seta. V semifinalu je borba med klubskima rivaloma Fabjanom in Frankom prinesla zmago Franku. Za moštva so prav dobro odrezala SK .Jugoslavija II. (Frick-Frank) z zmago nad prvi mmoštvom SK Jugoslavije. (Furlan-Fabjan), ki sta tako zasedla drugo mesto. Na tretjem mestu je Olimp I. (Božič-Šifer). V doublu sta zasedla prvo mesto Furlan-Fabjan. drugo mesto Frick in Frank (Jug). Na turnirju smo opazili tudi bivšega celjskega finalista Latinoviča. » ^ NallepSl film, Kor Jih Je kedat videla Ljubljana! ' p Doslej vse predstave razprodane! Primadona J0ANETTE Mac D0NALD in tenor-baritonist NELSON EDDY pojeta nepozabne arije v razkošnem glasbenem velefilmu Bdi fordovan - vaKck strasti Telefon 21-24 Rezervirajte in dviga'te pravočasno vstopnice! Telefon 21-24 Radi ogromne dolžine filma predstave danes Oft 16., 19., Ul 21.15 tiri in jutri v nedeljo Ob 14., 16.30,19. in 21 30 url Nedeljska matinejska predstava ob 10. uri dopoldne Najnovejši žurnal 1 Revija filui. zvezd v ELITNEM KINU MATICI Resnica o posojilu Zadružni zvezi Odgovor na (lJutrove,f izmišljotine Ljubljana, 8. januarja. Ljudje okrog »Jutra« imajo menda poseben talent, za to tipajo, kako bo sedanja vlada — prav gotovo zato, ker sta v njej dva slovenska numstra dr. Anton Korošec in dr. Miha Krek in gotovo tudi zato, ker jim ne gre v račun, da^ vodi Slovenijo tudi slovenski ban — rešila vprašanje obtoka denarja pri zadrugah. In tako so skonstruirali za današnjo številko »Jutra« tudi tole: »Zadružna zveza v Ljubljani je^ dobila pri Poštni hranilnici v Belgradu dolgoročno posojilo v iznosu 63 milijonov dinarjev proti garanciji dravske banovine. Posel s prenosom posojila bo izvršila Zadružna gospodarska banka, katere obveznosti napram Zadružni zvezi znašajo okoli 120 milijonov dinarjev.« Resnici na ljubo pa moramo našim bralcem povedati, da je to, kar je napisalo »Jutro«, izmišljeno. Res pa je, da so se naši zastopniki v Belgradu in naša banovina storili vse, da se vprašanje obtoka denarja pri zadrugah reši kar najbolj povoljno za naše zadruge in za slovenskega kmeta, in da bo to vprašanje v kratkem tudi rešeno. Naša javnost pa bo v kratkem točno in piavi 110 obveščena o tem vprašanju. Izza naših meja Lokomotiva do smrti povozila družinskega očeta Maribor, 7. januarja. Danes dopoldne ob četrt na deset se je na mariborskem koroškem kolodvoru pripetila strahovita nesreča, pri kateri je zgubil življenje 46 letni Karl Baukman, ki je bil pri Železnici u-služben kot svetilničar. Pri opravljanju svoje službe na kurilniških tirih ga j« zagrabil premikalni stroj ter ga vrgel pod svoja kolesa, ki so mu popolnoma razmesarila gornji del trupa, Baukman je pri priči obležal mrtev. Na kraj nesreče je takoj prihitela komisija, ki „Matt| pšenice zlate, a strgane podplate" Dobrnič, 6. januarja. Pred nekaj leti so bili naši smučarji vse liolj živahni, Večkrat so obiskali našo izletniško točko »Marniče« in druge, za smučarje dokaj ugodne postojanke. Letos smučarjev v Mamice še ni bilo. So baje smučarstvo prej opustili in se posvetili raje bolj otročjemu športu — drsanju. Posledica pozne povodnji je namreč, da imamo sedaj veliko ledene poljane, na katerih se naši navdušeni športniki drsajo. Pod ledom bo pa najbrž žito segnilo. Tako bomo imeli res lep dobiček: »Manj pšenice zlate, a raztrgane podplate«. 7, gospodarskega stališča bi bilo dobro, da bi tiste plasti ledu, ki ležijo na posejanem polju, razsekali ter odstranili. Ce ne, bo žito za vselej »zaspalo«. je odredila, da se truplo prepelje na pobreško pokopališče. Baukman zapušča ženo in tri majhne otročiče, s katerimi sočustvujejo vsi pokojnikovi poklicni tovariši in znanci. Baukman je med svojimi tovariši in znanci slovel kot mož poštenjak ter je zato užival tudi velik ugled. Bil je zvest član mariborskega kluba železničarjev JRZ. ki poziva vse svoje člane, da se polnoštevilno udeležijo pogreba ,ki se bo vršil v nedeljo popoldne v Limbušu, kjer je pokojnik s svojo družino stanoval. Naj mu sveti večna luč, žalujoči družini naše 60Žaljei BSK : BASK 4 :1 Pred komaj 500 gledalci sin včeraj odigrala tekmo za zimski pokal belgrajska nogometna klu-l,a BASK in BSK. Obe moštvi sta nastopih z ne-j{aj rezervnimi igralci. Kljub temu Pa ,ie Lila tekma zelo ostra, lepa in borbena, zaradi zasneženega igrišča pa tudi zelo naporna. — v. prveni polčasu je bil BASK v majhni premoči, ki pa je ni znal izkoristiti. Zastreljal je celo enajstmetrov-ko. V drugem polčasu pa je prevzel vodstvo BSK, Baska potisnil popolnoma v obrambo ter zasluženo rešil igro v svojo korist z usjiehom 4:1. V Baskovem moštvu je bil najboljši Tomaševič, od Bakovcev pa Valjarevič. Z včerajšnjo tekmo se je BSK kvalificiral za nadaljnje tekmovanje za zimski pokal, BASK pa je izpadel. Danes je v Belgradu revanžna tekma med Jugoslavijo in Jedinstvom. Prva tekma med tema dvema moštvoma se je končala z 2:1 bajnega razkošja, očariilve lepote, muzike. Danes premJera fllllOcherleve operete Pi«a ošteta, Kumom m veem .»tmi 6ASPARONE MUllonikl nun letoSnJe Utine produkcKel Alrakcfla letošniega »poved« velemestnih lcIno-0led«II9C I Predstave danes ob 16.. 19-15. in 21-15. uri' jutri v nedeljo ob 15., 1L. 19. in 21. urij Rezervirajte si vstopnice v predprodaji V glavnih vlogah Marica ROHh in tenorist JotlOIHICS HCCSlcrS Kino Union Tei. 22-21 V nedebo ob 11 don Oti film ob znižanih dopoldanskih^^ Proslava zaščitnice letalcev v Mirnu. — Na prazniik Matere božje iz Loreta, ki jo je italijansko letalstvo izbralo za svojo z.ascitnico in patrono. se vrše vsako leto v Italiji jio letališčih velike proslave. Tako se je na ta dan vršila tudi na mirenskem letališču pri Gorict velika svečanost, kateri je prisostvoval med drugimi odličniki tudi vojvoda d'Aosta. Službo božjo je na prostem bral sam gor iški nadškof Marati. 1 o maši pa je ime! na udeležence daljSi. nagovor, v katerem je poveličeval zasluge italijanskega letalstva za domovino in na koncu pozdravil novega podkralja Abesinije. Da bi tjidi domačine zainteresirali zn to svečano-st. j° bilo ob tej priliki razdeljenih med revnejše mirensko prebivalstvo okčog 500 zavitkov z živi h. Novo javno delo v Trstu. 1 rzaskt mestni svet je sklenil povečati sedanje staro magistralno poslopje, ki je bilo zgrajeno še jiod Avstrijo pred 61 leti. Kot vzrok temu navajajo, da je postalo staro poslopje spričo velikega razvoja mesta pretesno V načrtu je. da se naprti- vi jo k staremu poslopju nekateri prizidki, ki nuj bi se zgradili postopno v nekaj letih. Za prvi prizidek, ki naj bi se pričel graditi takoj, ie preračunanih 2.5 milj. lir; vendar pa računajo nekateri, da bodo stroški dosegli 3 milijone lir. Srcdstva za te izdatke bodo črpali iz novega 7 milijonskega posojila, ki ga je tržaška obema sklenila z zavarovalnico Assicuratiom Generali. Žalostna in nenadna smrt družinskega očeta. Iz. lolmina jjoročajo o žalostili smrti, ki je zadela 52 letnega Antona Janeza iz I raprotnega. Ko se je vračal pozno zvečer po opravljenih poslih domov, mu je na o/ki in pomrzli brvi. ki veže obe obali potoka 1 olminščice, sjrodrsnilo in je padel v globoko strugo. Pri komisijskem pregledu trupla, ki so ga našli šele naslednji dan. se ie ugotovilo, da je |)onesrečenee pri padcu najprej zadel z glavo ob ostro kamenje v strugi in je zaradi hudega udarca smrt nastopila takoj, Stroga kazen. Ker je na skrivaj zaklal te« lička, du bi se s tem izognil plučanjii visoke takso za vsako ubito glavo, so goriški policijski organi po nalogu goriškega podestata zaprli mesnico Ivana l.egiše na Totnaseovem trgu v Gorici Lokal so mu zaprli in zapečatili za dobo devetih todnov. Celiske novice c Dr. Anton f-jchivab 70 letnik. Ni se dolgo tega, kar smo poročali, da je prejel višji zdravstveni svetnik v pokoju in skladatelj dr. Anton Scbwab najvišje odlikovanje za svoje zasluge na glasbenem, kulturnem in socialnem polju. Včeraj jul je naš odlikovanec obhajal že 70 letnico svojega rojstva. Ob tej tako lepi obletnici želimo ujed našim ljudstvom tako priljubljenemu skladatelju, da bi še dolgo let plodonosno deloval in nam skomponiral še več narodnih pesmi, ki so jih tako vzljubila naša mestna kakor tudi jiodeželska pevska društva. vt c, .Smuška tekma za prvenstvo Celja. Nameravana smuška tekma za prvenstvo Celja vseh celjskih klubov se zaradi neugodnih snežnih razmer zlasli pa zaradi skakalnice v Zagradu preloži na 23. januar, ko bo pri celjski koči banovinski in podzvezni slalom. Vremensko poročilo doma« Po stanjn danes ob ? *jntr»1 Krai Barometer sko stanje Temperatura o P' — i —S 'i Veter tsmer, jakost) Pada vine ua.i 1 manjftii i %'i oi/tu vrsta Ljubljana /60 2 l2M -7-0 — 10 W, — — Maribor 757-6 -9-0 -1-t- — 2 w2 — — Zagreb 762-5 ■UD — 90 5 0 — Belara« 760-1 -•22-0 — 90 10 0 — Sarajevo 764-0 -25-0 — 95 10 0 — Skoplje — — — - - — — Split 758 -3-0 4-0 5'J 4 NW,- Kunibor 75H- 2-0 4'(; f-0 (i N NE; — Rab 762-2 1-0 30 40 3 E, — Slovenski krožek na Dunaju Pomen in cilji Slovenskega krožka, ki slavi 10 letnico Rojstni Vremenska napoved: Oblačno padavinami, temperatura se bo dvignila. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo do 9.30 večinoma jasno in redka megla, nato se je pričelo polagoma oblačiti in se je ob 10.20 popolnoma pooblačilo, popoldne se ie oblačnost spreminjala, enako tudi zvečer in ponoči. Danes zjutraj je pričelo ob 7.15 snežiti. — Najvišja temperatura na aerodromu — 17.3. — Kratek opis vremena v mesecu decembru 1937. Mesec december zanima vremenoslovce zlasti iz razloga, ker pomenja pričetek zimskega tromesečja ali drugače povedano: vstop v pravo meteorološko zimo. Iz tega razloga smo običajnemu mesečnemu pregledu dodali nekaj rezultatov nekaterih drugih vremenskih pojavov, da bo ta svojemu pomenu primerno karakteriziran. Tlak zraka, reduciran na 0° je znašal v povprečku 732.4 mm. Najvišji 746.6 mm je bil dne 23., najnizji 718.5 mm je bil dne 3. Opazovanje se je izvršilo na barometru. — Temperatura zraka. Srednja mesečna temperatura je znašala 0.5° C. Najvisja 13.2 je bila dne 9., najnižja —11.6 je bila dne ■ Tlak vodnih par je znašal v povprečku y Najvišji 8.3 mm je bil dne 10., naj'mzji 1. » 1 bil dne 23. Relativna vlaga je znašala v povprec ku 89%. Najvišja 97% je bila dne 5. m IX, na]-nižja 63% dne 29. Padavinskih dm je bi o,skuJaj 18. Celotna množina padavin je z.na5*'Vp1? .- J večjo množino padavin smo ime i ■, 46.2 mm, snežilo je v dnevih .6., 7, L, 13.., Ib., 18., 19. in 26. Meglenih dm je bilo 16. Število vedrih j. , . B on) znaša 2. Število oblačnih dni povprečno pod 2.0) »» ^ dni povprečno nad Q število hladnih dm (maWum pod U^a.a ^ Grmelo Je y tem me&eciTenkrat. Vetrovnost: V tem mesecu sta prevladovala E in NE. Liobljana danes Koledar Danes, sobota, 8. januarja: Severin. Nedelja, 9. januarja: Prva po r. G. dan kraljice Marije. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi v torek 11. januarja ob 8 zvečer na svojem rednem XVIII. prosvetnem večeru skioptično predavanje »Evharistični kongres v Budimpešti«. — Vstopnina za člane 2, za ostale 3 din. Dvorana bo kurjena. Zadnji dan razstave bratov Šubicev bo jutri, v nedeljo, 9. januarja: vodstvo bo imel ta dan ob 11 g. I. Zorman. — Ker slike velikih naših umetnikov Janeza in Jaurija Šubica v bodočih 50 letih bržčas ne bodo zopet zbrane v tako popolnem številu, je ogled razstave v Narodni galeriji in v Jakopičevem paviljonu edina prilika, da se sleherni Slovenec, naklonjen domači zgodovini in kulturi, seznani z delom obeh mojstrov slikarjev. Vstopnina 10 din. Koledarček, ki ga je letos izdala ZZD, je za delavca res potreben. Vsebuje vsa važnejša določila socialne zakonodaje, določila o sta,rastnem zavarovanju, bolniškem zavarovanju itd. ter tudi mnogo praktičnih stvari, ki-j,h delavec rabi v v3„jem življenju. Naroča se koledarček pri Zvezi združenih delavcev v Ljubljani, Čopova ulica 1 (Delavska zbornica). Prodajna cena za komad je 8 din. . Umetniški program na pr.r^tv. Kluba a^o -viranih trtrovskih akademikov v Ljumjam danes, 8. Tr,iuar[a& v Trgovek«" dom«i m odlični člani ljubljanske oper ||acio pri k!a. ga. Bravničarjeva. g-.Frmu' m g. svira. Poleg virju spremlja operni dirigent g/1- . odeon- tegk sodelujeta pri plesu Negode-jaa m jazz. - Prireditev je pod pokroviiel]6tv°mna]v^ jih predstavnikov trgovskega sta-nu. solviranih trgovskih akademikov. , , tborovskega koncerta pri nas, no k<^5Jgki W W na sporedu tudi Krnil Adamič Da UC pevski zbor noko posebno v n o m n Kal' ln njegovo Kova aeta, je j>opolnoma naravno, saj no« n J K stavno Tudi na koncertu v ponedeljek. }h januarja bo i7vaial Učiteljski zbor dvoje Aaamii ■ skladi,, in giljer Narodne na Cvetko Golarjevo delo In jia nvi go nekak pandaa Potrganemu l.lean. Skladba jo' izredno razgibana in *vo5no napi-Sima Poleg Adamiča opozarjamo predvsem r*a *i»™ figove Bof.enlce, VP,iik 7,bor z deklamatorjem 80'j?, ' ki se prvič v Ljubljani javno izvaja in na de ai skladateljev : Grboe, Švara, Ukmar, Osterc in .M*lo3nel!®; Koncert ho v veliki filharmonični dvorani v t deljek. dne lo. t. m. ob 20. Zborovodja je Milan Predprodaja vstopnic v knjigarni Olasbene Matice. Pevci i» Pevke U Ljubljane i” okoUcel Udeležite se v ponedeljek, drie io, t. m. ob 20 v natvoBJem Števil koncerta UW°llskoga p6vNkcga zbora «E. Adamiča* veliki dvoran' fllhartnonično družbe. — Uprava Hubadove iupo J1'S TJubliana Pred svetovno vojno so imeli Slovenci na Dunaju mnogoštevilno naselbino, V to mesto, središče 50 milijonske države, so se stekale politične in gospodarske težnje, in poleg teh vsa kulturna stremljenja. Iz teh treh dotokov je narasel tudi slovenski živelj, ki je obsegal vse socialne stopnje. Med najvišjim uradništvom raznih upravnih središč so bili Slovenci, trgovci in obrtniki so si okoristili zlato žilo blagovnega prometa v procvit njihovega blagostanja, in akademska mladina je črpala iz prvih virov svoj kulturni kapital za bodočnost. Umljivo je, da so iz medsebojnih stikov slovenskega prebivalstva že zgodaj nastale potrebe po združenjih, naj si bo v negovanje družabnih zvez, ali v poudarek političnih prepričanj, ali v zasledovanju kulturnih smernic. Zlasti je bila agilna akademska mladina, ki se je zbirala v društvih »Slovenija«, »Danica«, »Sava« i. dr, V teh društvih se je sbajala skoraj vsa slovenska inteligenca. Politiki, pisatelji in pesniki slovečih slovenskih imen so pričeli tukaj svoje delovanje, v neštetih temperamentnih debatah o političnih ali umetniških strujah so se iskrili »uma svetli meči« Iz te generacije so izšli marsikateri poznejši graditelji nove svobodne jugoslovanske države. Bolj družabnega in zabavnega značaja sta bili društvi ^Zvezda« in »Straža«. Pod okriljem »Zvezde« je bila ustanovi jena tudi podružnica Ciril in Metodove družbe, ki je gojila slovensko šolo. nabirala prispevke, in ko so člani »Zvezde« likvidirali 1. 1914. to društvo, je prešla vsa imo-vina na C. M. D. Med svetovno vojno in kasneje po razsulu Avstrije je zamrlo na Dunaju vsako slovensko društveno življenje. Slovenska inteligenca se je razpršila gospodarski tok je zašel v druge struge, in tudi politične razmere niso dale povoda za združitve V to mrtvilo je vzbuknilo novo življenje, ko je zaslužni publicist Andrej Gabršček začel zbirati raztresene ostanke slovenskega življa na Dunaju. V zvezi z dunajskim obrtnikom Jožo Černelčem in akadem. Zdravkom Cvitarjem je sklical 1. 1927 ustanovni občni zbor novega slovenskega društva. Temu je bila poverjena naloga zbrati vse Slovence, ki so ostali po prevratu na Dunaju, pod en krov. Političnih teženj to društvo a priori ni moglo imeti, vprašanje je bilo le. kako bi se dalo rešiti še, kar je slovenskega, da ne utone prezgodaj v valovih novih razmer, ki niso bile, četudi ne sovražne našemu življu, gotovo tudi ne prijazne Porodil 6e je na ustanovnem občnem zboru, dne 9. oktobra 1927 ^Slovenski krožek na Dunaju" V skromnem imenu je izražena tendenca in okvir društva, njegov namen in hkrati njegova omejitev. V ta krožek naj pride vse, kar čuti slovensko Občutiti smo hoteli, da smo pod domačim krovom, brez ozira na zasebno_ mišljenje posameznika, samo odkrito priznanje slovenskega čustvovanja naj bi ustvarilo medsebojne prijatelje, ki so potrebni sloge, da ne izginejo brez imena v zajetju tujerodnega velemesta. To svojo nalogo izvršuje Slovenski Krožek na Dunaju, zvest svojim ustanoviteljem, sedaj že deset let! Združeval je v rednih sestankih svoje člane, bil jim je zavetišče, kamor so prihajali radi, da slišijo slovensko besedo in slovensko pesem. t Slovenski Krožek pa ni omejil svoje delavnosti ediinoJe zabavne prireditve, temveč videl je svojo poklicanost tudi v kulturnem delu. Za otroke slovenskih rodbin je vzdrževal slovensko šolo in njegova zasluga je, da lepo število sedaj odrasle mladine ni izgubilo stika v slovensko besedo in ljubezni do materinščine. Osnoval se je poseben odsek za tamburaški orkester, kjer vodi znani dirigent in strokovnjak na tem pol ju Klemo Viskovič ne samo skušnje, temveč z rednim šolanjem začetnikov vzgaja za Slovenski Krožek mladi naraščaj. Tamburaški orkester je pomembno aktivna postavka društva. Z njeno pomočjo ni le poskrbljeno za društvene sestanke, kjer so naši tamburaši že odigrali številno točk v splošno zadovoljnost poslušalstva, ponesli so sloves Slovenskega Krožka tudi med dunajsko občinstvo s sodelovanjem pri Svetosavski besedi, pri drugih slovanskih društvih, potem pri raznih kulturnih filmih, v dunajski Uraniji in v radiu. Poseben odsek društva skrbi za propagando slovenske kulture in išče potov, po katerih naj seznani dunajsko občinstvo z našo umetnostjo. Pomemben je bil nastop v radiu, ki je prinesel oris jugoslovanske instrumentalne in vokalne glasbe, učinkovit pri poslušalstvu in pri dunajski časopisni kritiki je bil koncert v Musikvereinu, kjer so nastopili naši najboljši na Dunaju živeči umetniki. Na čelu društva so bili vedno možje, vneti za idejo Slovenskega Krožka. V prvih letih njegov ustanovitelj Andrej Gabršček, za njim starešina dunajskih Slovencev Jakob Volk, ki je daroval v prid Krožku svoje nam 50 letne izkušnje v društvenem poslovanju, potem je »Stanovnik Joža Černelč, nad vse vnet rodoljub, nosil na potrpežljivih ramah vsa bremena društvenega dela skoraj sam. Po njegovem odstopu je lansko leto prevzel predsedništvo pianist profesor Anton Trost (VIII. WozeMetrasse 2.) Deset let Slovenskega Krožka pomeni mnogo truda in nesebičnega dela, a tudi mnogo zadoščenja. Z naravnost malenkostnimi sredstvi smo vzdrževali šolo, tamburaški orkester in skupne sestanke. Članarina je minimalna in še na to v mnogih slučajih ni mogoče računati, ker je namen društva zgolj idealen in ne smemo uporabiti nobenega pritiska, da ne uplašimo našega članstva. Napisali smo le kratek oris krožkove zgo dovine, da seznanimo slovensko javnost z namenom in cilji našega društva V nadi, da pridobimo v drugem desetletj našega obstoja novih prijateljev in podpornikov, hočemo proslaviti 10 letnico Slovenskega Krožka v zavesti, da smo izpolnjevali zvesto našo narodno dolžnost, ki nam jo narekuje ljubezen do slovenskega narodnega otoka na Dunaju, in do naše skupne, ponosne domovine. Proslava desetletnice Slovenskega Krožka na Dunaju se vrši v nedeljo. 16 januarja 1938, zvečer v veliki dvorani češkega Narodnega doma, Dunaj XV., Turnergasse 9. Po nagovoru sledi koncert, ki ga izvajajo solisti Ksenija KuSejeva, Marija Loukotka, Anton Dermota, član dunajske državne opere, profesor Anton Trost, tamburaški orkester in pevski zbor pod vodstvom pl*oftM6rja Klemo Viskoviča: V domovini je nešteto danes dobrostoječih mož, ki bo svoj čas uživali gostoljubnost in razne dobrote tega edinega slovenskega društva na Dunaju. Pa tu je tudi veliko prijateljev naše dunajska kolonije, ki se v težkih časih bori za svoj obstanek. Vsem tem priporočamo toplo, da uvažujejo klic našega edinega društva v tem velikem svetovnem mestu in pošljejo po položnicah svoj obulus. jubljana. Drama. _ Začetek ob 20 Sobota, 8 januarja? »Gospodična Julija«, »Snubač«. Premiera. Premierski abonma Nedelja. 9. januarja ob 15: »Princeska m pa-tftT Ii!Ven- Cene 0l' 20 din navzdol. — Ob 20: »imkovi«. Izven. Cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 10. Januarja: zaprto. Pri 11. januarja; »češki literarni večer«, ‘tev Pon-kluba. Izven. Znižane cene. Sobo* ~ Začetek ob 20. Nedelu, 8- januarja; »Evgenij Onjegin«. Red A. t,®’ januarja, ob 15: »Pri belem ko- Ai on. >T««S' Znižane cene od 30 din navzdol — Ob 20. >io8Ca<. Izven Znjzane cene od 30 din navzdol. i i I POtci-nnine’ p°' iunuaria: Gostovanje poljske baletne skupine Parnella. Izven. Cone od 50 din navzdol. Torek, 11- Jum'urja; Zuputo. _ Zimski šport na Blejskem jezeru Bled, poleti razgiban in poln tujcev, je nekaj časa počival. Sedaj pa vabi lepa ledena ploskev drsalce, ki uživajo tudi v tej lepi panogi zimskega športa. Jezerska površina je vsa zamrznjena Od parka Zdraviliške komisije mirilo ponosnih hotelov tja do Petrana je jezero zamrznjeno in gladko, pod Suvoborom se razprostira gladka ledena ploskev, le pri izlivu iz jezera je majhen del nezamrznjen. Najlepsa je ledena ploskev proti Zaki, dočim je del proti kolodvoru nekoliko raskav. ““Tudi za ljubljanske drsalce je drsanje na Bledu ugodno in možno na lahek način. Ob odpelje posebni vlak do Lesc, avtobusno podjetje Alp-Auto, ki je reduciralo ceno za drsalce za vožnjo tja in nazaj na 6 din, jin pripelje do jezera. Komur zadostujeta dve uri za drsanje, ta je že zopet lahko ob 6 zvečer v Ljubljani. Kdor pa hoče uživati še dalje na Blejskem jezeru, za tega bo brzi vlak, ki pride ob tri četrt na osem zvečer v Ljubljano, najbolj ugoden. Blejsko jezero, naš gorenjski biser, ki smo nanj tako ponosni, vas vabi. Kdor so hoče posvetiti drsalnemu športu, ta najde tam vse predpogoje, da se v njem dobro izvežba. Sankači lahko pridejo na dobro urejenem drsališču v polni meri na svoj račun. Le smučarji bodo zaenkrat našli manj snega, vendar jim bližnja okolica Bleda tudi v tem oziru nudi, kar iščejo. Mariborsko gledališče Petek, 7. januarja: Zaprto. Sobota, 8. januarja: ob 20: »Cvrček za pečjo«, — Red B. Nedelja, 9. januarja; ob 15: »Rdeči nageljni«. — Znižane cene. Ob 20: »Sodnik Zalamejski«. — Znižane cene. Ponedeljek, 10. januarja: Zaprto: Torek, II. januarja: ob 20: »Poljski balet Parnell«. Velik gledabški dogodek v Mariboru bo nastop poljskega narodnega baleta Parnell, ki 6e bo vršil v torek dne 11. t. m. Nastopi 16 plesalcev, večina v velikih skupinah, v pestrih kostumih in dekoracijah ter plešejo zelo različen program, sestavljen iz vseh vrst plesa od antičnega do plastičnega, zlasti pa je zastopan poljski narodni ples. — Priporoča se nabava vstopnic v predprodaji, ker je že zdaj izredno zanimanje za to prvo poljsko predstavo v Mariboru. Cene so povišane operne, za abonente in blokaše pa veljajo znižane operne cene, toda le pri dnevni blagajni do vštevši ponedeljka. Nedelja v gledališču. Popoldne — s posebnim ozirom na okoličane ponovitev Rasbergerjeve operete »Rdeči nageljni«. Zvečer pa se uprizori sve-, tovno znana ljudska igra »Sodnik Zalamejski«. — Pri obeh prc0 prehrani človeka« s posebnim ozirom na vitamine. V Celju predava dne 10. januarja ob 20 v dvorani Ljudske univerze g. prof. V. Petkovšek: >0 narodnem parku«. V Kranju predava dne 12. januarja ob 20 v dvorani Ljudske univerze g. doc. dr. H. Pehani: >0 krvi«. Na Jesenicah predava dne 13. januarja g. univ. prof. dr. M. Rebek: >0 sintetskili organskih barvilih«. V Trbovljah predava g. univ. doc. dr. A. Seliškar: »O čudesih mikroskopa«, čas in kraj prihodnjič. Najvljudneje vabimo vse prijatelje prirode in našega društva, da se v čim večjem številu udeleže predavanj in nas podprejo moralno in gmotno. Pontonski most na Savi pri Sremski Mitroviči je podrl led. Ledene. plošče so posamezne pon-tone potegnile za seboj in jih vlekle proti Belgradu. Čim so tamkaj zvedeli za nesrečo, so takoj poslali proti Mitroviči ladjo »Triglav«, da polovi pontone. Parniku se je posrečilo potegniti iz vode tri pontone. Za ostale ne vedo, kje so. Na Savi je velika megla, poleg tega pa je reka skoro do treh četrtin pokrita z debelo plastjo ledu. Silen mraz, ki je zavladal v Belgradu (včeraj 22 stopinj pod ničlo), je povzročil hudo poledico in zaradi poledice mnogo težjih in lažjih nesreč. Od tu in t m Hud mraz vlada še vedno po vsej naši državi. Iz vseh krajev prihajajo poročila o snežnih zametih in podobnih nevšečnostih, pa tudi o nesrečah Na ostalih koncih Balkana je še hujše, posebno pa v Bolgariji. Tam je že okrog ?0 ljudi zmrznilo. Mnogo železnic je zametenih, tako da se vrši promet v zelo skrajšanem obsegu. — V Belgradu so imeli včeraj že bolj mrzel dan. kakor je bil pa v Ljubljani Zgodaj zjutraj so izmerili 17.4 pod ničlo, proti poldnevu pa še 15.i. še hujše je bilo v vzhodnem delu Banata. V Beli Cerkvi so izmerili 29 stopinj pod ničlo. Enako je bilo v Vranju. To je do sedaj najnižja temperatura, kar so jih zabeležili v nižinskih krajih. Pravijo pa, da mraz ne bo več dolgo trajal, ker se z zapada bliža topli val. Zaradi borih dveh dinarjev je moral izgubiti življenje belgrajski postrešček Mladen Su-šica. Ko je pridrvel na postajo vlak, so vsi postreščki skočili proti vagonom. Postrešček Božo Četnik se je ponudil nekemu potniku, ki je že ponujal svoj kovčeg skozi okno drugemu Ker je bil postrešček Sušica bližji, je pograbil kov-čeg^— za prenašanje se pri talcem kovčegu zaslužita komaj dva bora dinarja — in ga odnesel proti peronu. Četnik, ki mu je Sušica izpred nosa pobral zaslužek, se je togoten zagnal proti Sušici in mu grozil. Nazadnje je Sušica pustil vse akupaj in začel bežati. Četnik za njim, in ko sta pritekla do hotelo »Bitolj«, je Četnik potegnil samokres in štirikrat ustrelil v Sušico. Seveda je bil Sušica takoj mrtev. S svedlovske družbo, ki so jo pred tremi dnevi prijeli v Zagrebu, je imel tesne zveze tudi neki Ivan Kodrič, ki je več ko štiri leta žilel pod tujim imenom Kodrič se je poznal z nekim akademikom, ki je kmalu potem umrl Da bi se pred policijo boljše skrival, je Kodrič umrlemu pobral vse listine in se začel sam izdajati pod imenom Vinko Vugrinec. Nihče ni slutil prevare, dokler ga ni policija prav slučajno prijela, kajti na njegovem stanovanju je našla vlomilca Vrbaniča, katerega je dolge tedne zasledovala. Po aretaciji so vlomilci razodeli svoje načrte in povedali, da so nameravali med drugim vlomiti t tuli v univerzo in pobrati iz blagajne denar prav pred Silvestrovo nočjo, ko profesorji in uslnž-benci še niso prejeli svojih plač. K sreči pa je policija še o pravem času prijela enega vlomilcev, prav tistega, ki bi moral vlomiti v univerzo. Radijski dinar hočejo vpeljati naši godbe, niki. Ko so godbeniki zborovali pred dvema dnevoma v Zagrebu, so ugotovili, da se vse naše glasbeno institucije in vsi zbori bore z velikimi materialnimi težkočami. kar ima za posledico padec kakovosti naše zborske glasbe. Godbeniki so skovali predlog, po katerem naj bi se uvedel imenovani radijski dinar po zgledu gledališkega dinarja, ki ga morajo plačati na vsako vstopnico obiskovalci predstav v kinematografih. ^ kinematorafih nabrani gledališki dinar Sre.v korist gledališč, podobno pa naj bi šel radijski dinar v korist treh naših filharmonij, namreč v Ljubljani. Zagrebu in Belgradu. Radijski naročniki bi morali k svojim mesečnim naročninam primakniti še vselej po en dinar. C todbeniki so ta svoj predlog poslali prosvetnemu ministru. Pokojninski zavod, ki ga bodo Zagrebčani dobili, še ni potolažil velikih želja, ki jih imajo Zagrebčani v tem pogledu. Sedaj so preko svoje Delavske zbornice predlagali socialnemu ministru, naj bi se v Zagrebu takoj ustanovila začasna podružnica ljubljanskega zavoda, ki bi imela nologo izvesti vse predpriprave za popis v zavarovanje obvezanega zasebnega nameščen- I s*v? “j1 teritoriju savske banovine. Uradniki te podružnice bi morali biti Hrvatje. Dalje naj se zagrcbsikemu^ zavodu podrede vse tiste banovine, odnosno deli banovin v katerih ni osnovnih predpogojev za ustanovitev in obstanek samostojnih pokojninskih zavodov. To se Zagrebčanom najbrže ne bo primerilo, zanimivo pa je, kakšen apetit so nenadoma dobili. Večja skupina italijanskih pevcev in pevk bo gostovaln konec februarja v Splitu. Pevci i x>(lo nastopili najprej na koncertu, potem pa bodo skušali s splitskimi godbeniki spraviti na j oder tudi eno ali dve operi. Kotle za nnše nove parnike, ki so jih izde-ah v splitski ladjedelnici, so izdelali v angleških tovarnah. V Split je priplul parnik »Ba-skriat, ki je pripeljal za 30 vagonov tovora raznih, strojev in parnih kotlov za dva parnika, in sicer za_»Suniadijo« in »Sarajevo«. Med drugimi l se nahajata tudi dva kotla, katerih vsak je težak po 50 ton. J Morje je zaradi hudega mraza močno zamrznilo ob obalah Severne Dalmacije. Popolno- ma so bila zaradi ledu zaprta pristanišča sever-no od Šibenika. Na nekaterih krajih je bil led tako debel, da so se na njem lahko otroci drsali. Kazen tega je segla ledena plošča zelo globoko Pr? c m01, . mraz vlada tudi na oba- -lah Severne Italije. Včeraj pa je začel mraz. na morju popušča tj, led sc pa topiti; pojenjala je tudi burja, da morejo parniki, ki vzdržujejo redne proge, prihajati in odhajati nemoteno. ^Tjnj smo javili vest o snirti enega zadnjih pomorščakov, ki so se boriti leta 1866 pri Visu. ? i» oglasil — pa žiiv— Še eden, ki ima ze % ',et- Je..to Mijo Madunič iz Makarske. ki je kljub svojim % letom krepak in trden možak in se vsak dan redno sprehaja po mestu. Mož se spominja še vseh podrobnosti bitke in iz svojih s|K>ininov kaj rad pripoveduje. Led se je naredil na vseh nn.ših plovnih re-• ' .p."!1', Dravi, Tisi in Donavi. Največ ledu je na lisi, ki se je pokrila z debelo ledeno skorjo. i !■i nepremičen, reka miruje. Na Donavi je nekoliko manj ledu; reka je namreč- pokrita z ledom v površini kakih 90%. Na Donavi se Ic-dene plošče še trgajo in z vodo pomikajo navzdol. Ponekod so se že začele grmaditi. Zamrznjeni so tudi vsi vojvodinski prekopi. Iz ruskega ujetništva se je vrnil v Ivanec na Hrvaškem Štijef Blaško. 21 let ni videl svojega doma, zato je tudi popolnoma pozabil svoj materni jezik. Ko se je prikazal v svoji rojstni hiSi, ga ni I nihče poznal. Nazadnje so miili nekega bivšega vojaka, ki je bil tudi ujet na Ruskem in je za silo še znal nekaj ruščine, da se je z do&lecem pogo-' voril. Stijef je začel razlagati svoje življenje, vendar mu kljub vsemu temu nihče ni verjel, da je on pravi gospodar hiše, v katero je prišel. Zena, ki ga je vsa leta čakala, čeprav «e ji ni vsa leta niti enkrat javil, ga tudi ni prepoznala. Šele potem, ko ■ je Štijef znal povedati in imenovali vsak košček zemlje, vedel točno za meje, znal povedati o vseh J podrobnosti v družinskem življenju, so se prepričali, da je došlec pravi štijef Blaško, Policijski pes ga je poiskal tudi na drevesu. zal ter si mislil: »Če že hočete takšnih presenečenj, jih vam lahko še kaj pripravim.« In res je •napravil takoj drugi dan že spet nekaj prav tako krasnih slik. Narisal je neko konjsko lobanjo, ki jo je nato na samotnem kraju zakopal, nato pa jo čez nekaj časa vpričo svojih dveh mlajših bratov 6pet izkopal kot »ostanek iz ledene dobe«. Nek učenjak, ki je v znanstveni reviji videl to sliko, pa je dognal, da ta žival ni mogla živeti že v ledeni dobi, pač pa — pred 2000 leti... Da je bila ta konjska glava kar iz današnje dobe, tega učenjak ni ugotovil, pač pa je 13 letni Walter na veliko zgražanje vseh prizadetih znanstvenikov povedal sam. Nekaj na tem dečku pa je vseeno vzbudilo pozornost. Ne morda iznajdljivost, kako je mogoče tudi velike učenjake vleči za nas, pač pa izreden talent za risanje. In to je imelo tudi trajno vrednost, kajti pravijo, da je dane6 ta Walter eden najbolje plačanih ilustratorjev. Kako fi’ma:o v džungli Neka druga, vsaj nekoliko podobna zgodba, se je dogodila v Ameriki. Neka tamkajšnja univerza je poslala v Afriko znanstveno odpravo, da bi tam proučila jezik, ki ga govori neko črnško pleme in ki se od drugih črnških jezikov močno razlikuje. Vodja te odprave je bil profesor Wright. Ta je obisikal neko črnško vas, ki lezi v pragozdu in Jcjer daleč naokoli ni nikjer žive duše. Tu je bila pač najboljša priložnost pridobiti novih znanstvenih izsledkov. V vasi je naletel najprej na neko žensko z dvema napol doraslima otrokoma. Ti trije 60 peli neko značilno pesem — po naših pojmih bj rekli, da so peli moderno. Tudi besedilo te pesmi je bilo nekaj posebnega. Wright je takoj ponudil črncem nekaj denarja, ki so ga seveda hlastno sprejeli ter jih prosil, naj pesem še enkrat zapojo. To 60 očividno radi storili. Vodja odprave in njegovi spremljevalci pa so hitro zapisali čudno besedilo, ki so ga tokrat seveda prvič slišali, čisto nerazumljive besede so 6e glasile: Manga, manga, džinga go, Onga dada ula lo, Boomlay, boomlay, boomlay — boom! Neprestano so ponavljali samo to in niso prav nič spremenili. Tujci so skušali ugotoviti, kaj naj bi ta pe6em pomenila. Zdelo 6e jim je. da mora biti to kaka slavnostna pesem ali morda celo narodna himna. Tudi na to so pomislili, da morda ti črnci ravkar praznujejo kak vesel dogodek ali da ob-ajajo kak praznik. Uganke tedaj Američani niso znali na noben način rešiti. Ko so se podali naprej, so naleteli na nekaj moških črncev, ki 60 imeli v rokah velike nože, s katerimi so trebili gozd. I-n ti so peli neprestano tudi isto pesem, do besede natančno tako, kakor prej onj trije v vasi. Wrightu 6e je že zazdelo, da niso zastonj prišli med te črnce in da se bodo vrnili domov v Ame riko z bogatimi odkritji. Oglasili pa 60 6e tudi pri poglavarju teh črncev, ki je bil že na videz V 30 krajih ro;en, osemkrat pokopan Krištof Kolumb je pač v zgodovini tista osebnost, 6 katero je združenih menda tudi največ pripovedk. Poleg tega pa je ta veliki Krištof tudi oni človek, ki se je — saj lahko rečemo — tudi največkrat rodil. Pa ni, da bi se temu preveč čudili: Precej evropskih mest 6e hoče ponašati s tem, češ da je bil Kolumb rojen v njih. Samo v Italiji je, kakor pravijo, nič manj kot petnajst raznih mest, o katerih pravijo, da so rojstni kraj tega drznega pomorščaka, ki je prelomil srednji in novi vek naše zgodovine. V Španiji so prav malo bolj skromni. Le štirinajst mest so našteli tam takšnih, ki bi rade imenovale Kolumba za 6vojega nekdanjega meščana. Portugalci pa so za trdno prepričani, da. Krištof Kolumb nj bi! rojen ne v Italiji, ne na Španskem; pač pa v nekem portugalskem mestu, in 6icer samo v enem. Potem takem bi moral biti ta pomorščak slaven tudi po tem, da je bil rojen na tridesetih mestih. Kakor Kolumbov rojstni kraj, tako si tudi niso čisto na jasnem, kdaj je bil Kolumb rojen. Zgodovina našteva kar 26 različnih letnic njegovega ro:stva, in sicer kar po vrsti od leta 1430 do 1455. Rojen je bil torej ta mož tudi kar 26 krat. Razmeroma malokrat so pa Kolumba pokorcali: vsega skupaj samo osemkrat. Prvič so ga položili v grob v Va!'ado-lidu, nato v Sevilli, nakar pride dvakrat na vrsto San Domingo, dvakrat pa so njegove trudne ude položili k večnemu počitku v Havanni. Posmrne ostanke velikega Kolumba so leta 1899. t. j. takoj po špansko-ameriški vojni, prenesli v Sevillo, kjer je bil ta, tudi v tem oziru izredni mož, že prej nekoč pokopan. Pro^mj Radio Ljubljana Sobota, S. januarja: 12 Plošča za ploščo vrsti 6e# prepeva, iz zvončikov naših veselje odmeva — 1U.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.-0 Plošča za ploščo vrsti se, prepeva, iz zvočnikov naših veselje odmeva — 14.15 Vreme — 18 Za delopust! (igra Radijski orkester) — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — iy -ju Nac. ura — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Sem prokleta mušica, »Brencelj« mi reko; sem značaja hudega, želo 'mam ostro. Zabaven in zelo poučen prerez Alešovče-vega tliivuceljna* iz let 1869 do 1880. Za pisan večer priredil Niko Kuret. Izvajajo člani rad. igr. družine >— 22Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Vesel konec tedna (igra Radijski orkester). Nedelja, 9. januarja: 8 Vesel nedeljski pozdrav (plošče) — 8.15 Božične pesmi za 4 klarinete (Gregorcev pihalni kvartet) — 9 Cas, poročila, spored — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 9.45 Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga) — 10 Koncert lahke gl. (Cimermanov kvartet in plošče) — li Otroška ura: Hadž-bradži in njegov balon, zvočna slika — 11.30 Akademski pevski kvintet — 12 Koncert Gregorčičevih skladb (Sodelujejo: Akad. pev. kvintet in Kad. ork.) — 13 Ca». vreme, poročila, spored — 13.20 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 16 Božične pesmi poje komorni zbor, deloma s suremljevanjem Rad. orkestra. Dirigent g. dr. Fr. Kimovec — 17 Kmetijska ura — 17.30 Z akratek čas (Sodelujejo: Kvartet mandolin, tercet Stritarjevih, g. prof. M. Lipovšek in pl.) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Slovenska ura: a) Nekaj slovenskih skladb (plošče), b) Ob zori naše zgodovine (g. dr. Josip Mal) — 20.30 Slovenska glasba (Sodelujejo: ga. Milena Štrukelj Verbičeva, g. prof. M. Lipovšek (spr.) in Radijski orkester) — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Valčkova ura (plošče). Drugi programi Sobota, 8. januarja: Belgrad: 20 Spevoigra — Zagreb: 20 Opera ~ Dunbj: 19.10 Vojačka godba, 19.55 O filmu. 20.35 Glasbeno potovanje okoli sveta, 21.45 Violončelo, 2120 Plesna glasba — Budimpešta: 17.30 Koncerti in predavanja — Italijanske postaje: I. skupina (421, 304 in 283 m): 17.15 Plesna glasba, 21 Igra, 22.15 Celo, 23.15 Plesna glasba — II. skupina (560, 369 in 263 mj: 17.15 Klavir 21 Zandonaijeva opera «Kava-lirji Ekeby« — III skupina (492. 272 in 221 m): 20.30 Fallova opereta «Stambulska roža« — Praga. 19.20 Vojaška godba, 20.25 Po Silvestrovem, 22.30 Zabavni koncert — Varšava: 20 Pester koncert, 22 Plesna glasba precej inteligenten. Precej dobro je govoril tudi angleško in je nosil tudi trd ovratnik, ki je bil najbrž nekoč bel. Prvo vprašanje, ki ga je stavil Wright temu črnSkemu poglavarju, je bilo. kaj pomeni ona zagonetna pesem. »Tega še mi sami ne vemo. gospod!« je odvrnil glavar. »Toda, pred nedavnim je bila pri nas neka ameriška filmska odprava, ki nas je prisilila, da smo 6e morali vsi na pamet naučiti te pesmi. Zdaj nam kar noče več iz ušes. Ali morda vi veste, kaj te besede pomenijo?« Kako zna tudi znanost biti h domušna Z ,.nesmrtnim" delom se je osmešil Tudi z učenimi možmi, kakor so prav gotovo univerzitetni profesorji, 6e včasih usoda malo pošali. In ta šala je bila večkrat tudi že precej kruta, če pomislimo n. pr. na to, kar se je — čeprav v prejšnjem stoletju — zgodilo nekemu nemškemu učenjaku, univ. profesorju. Predaval ie na svoji šoli paleontologijo, to 6e pravi vedo, ki ee bavi z nekdanjim živalstvom na zemlji, ki je ohranjeno le okamenelo v posameznih zemeljskih skladih. S svojo površnostjo pa se je ta profesor v takratnem znanstvenem svetu čisto onemogočil. Njegovi dijaki 60 pri njem služili dobre ocene s tem, da so mu kar naprej nosili nove okamenine in so hoteli s tem dokazati, da se za to 6tvar posebno zanimajo in zato tudi za okameninami neprestano stikajo. Tega zanimanja, ki ga je vzbudil v svojih dijakihj se je profesor zelo razveselil in je sklenil najpridnejšim dijakom dajati za vsako novo okamenino posebno nagrado. Okamenin, seveda ponarejenih, je bilo vedno več. Profesor je sklenil tudi izdati novo knjigo, v kateri bi opisal vse te »najnovejše« okamenine. Knjiga naj bi bila po njegovem mnenju nesmrtno delo. Knjiga je ravno izšla, ko je profesor zvedel, kako so ga dijaki »vlekli«. Seveda je bilo zanj že prepozno. Znanstveni tedanji svet, posebno pa še tisti, ki temu profesorju niso privoščili tolike slave, 60 že spregovorili svojo besedo in ga še bolj osmešili, kakor pa se je že sam s svojim »nesmrtnim delom«. Z risan em je zagovoril geologe Takšne stvari pa se niso dogajale samo v prejšnjem stoletju, pač pa je zanje dovzeten tudi komaj pretekli čas. O tem priča dogodek, ki se je pripetil leta 1933, 6pet v Nemčiji. Neki 13 letni Walter Tonnies, doma tam nekje ob reki Veseri, se je ravno učil, kako je bilo nekoč, ko je bila na zemlji ledena doba. Bil pa je obenem tudi izvrsten risar. Padla mu je v glavo misel, da napravi nekaj slik, ki bi predstavljale izkopanine iz ledene dobe. Narisal jih je izvrstno, tako da ga je učitelj pred vsemi drugimi učenci v šoli pohvalil, pa ne samo zato, ker je bil tako dober risar, pač pa tudi zato, ker se s takšno vnemo zanima za ledeno dobo. Z učenčevo »senzacionalno najdbo« je učitelj takoj hitel k nekaterim uglednim geologom. Vsi so bili seveda nemalo presenečeni jn so si od veselja menda kar meli roke. Tako lepih slik iz Tedene dobe, to 6e pravi iz dobe pred nekako 20.000 leti, še niso nikdar v svojem življenju videli. Še prav posebno so se čudili krasni sliki ledenodobnega mamuta. Cisto naravno se je zdelo vsem, da to novico čim prej spravijo v časopis in v znanstvene revije. Slava mladega Walterja in njegovega vaškega učitelja je šla v širni 6vet. Mladi Walter pa se je seveda na skrivaj trrn- M. Jacoby - R. Leigh: Poročnik indijske brigade Major je prijezdil k poveljniku. »Na povelje?« »Vzemite deset mož in skočite naprej, da boste videli, kaj je v trdnjavi!« Major je skočil s konja in določil deset mož, da pojdejo z njim.. Enajst ljudi je z nasajenimi bodali steklo naprej ... Warrenton je dejal Geoffreyu« »Zdi se mi, da so se Suristanci umaknili...« Vickers mu ni nič odgovoril. Gledal je samo proti velikim vratom trdnjave, skozi katera so ta trenutek tekli vojaki pod vodstvom majorja Jowetta. Vse to je trajalo komaj nekaj trenutkov, toda polku indijske brigade se je zdelo, da je čas obstal in se noče nikamor premakniti. Čez kratko so pritekli vojaki iz trdnjave ter mahali z rokami v znamenje, da ni nič nevarnega. Zaorilo je Warrentonovo povelje: »Polk v skoku naprej!« Konjeniki so se pognali proti trdnjavi, vzpodbadala jih je drhteča radovednost in pričakovanje nečesa strašnega. Sir Warrenton in brata Vickers so prvi prijahali na dvorišče. Tam jih je čakal strašen prizor: vse je bilo o^ustošeno, povsod sama trupla na kupih. Tu pa tam je ležala kaka ženska ali otrok, ustreljen, zaklan... Konjeniki so skakali s konj in v gručah prihajali na dvorišče. Vsem je zastajal dih ob teh strašnih slikah. Sir Warrenton je zarjovel s hripavim glasom: »Poiščite polkovnika Campbella in ostale!« Vojaki so se razbežali na vse strani. Trenutek za tem je polkovnik s častnikoma zaslišal obupne krike in tuljenje. Vojaki so iskali in našli, kar so se bali, da bodo našli: svoje žene mrtve, otroke poklane .. • Nekateri izmed njih so drveli do reke, če bi tam dobili kaj. Major Jowett je begal iz barake v barako, iz skladišča v skladišče, iz skrivališča v skrivališče in iskal svojo ženo. Nazadnje jo je našel na pragu skladišča za strelivo .., Bila je mrtva .., Vzel jo je v naročje kakor otroka in tako šel polagoma, kakor da se jo boji prebuditi, po velikem, krvavem dvorišču. Zdelo se je, da nosi v rokah speče dete. Hodil je okrog kakor v sanjah. Takega ga je dobil Geoffrey. Položil mu je roko na ramo, toda ni mogel spregovoriti niti besede. Med trupli na dvorišču so našli tudi malega Prema .., Geoffrey je vse to pričakoval itoda zdaj, ko je na lastne oči gledal vse te nedolžne žrtve klanja, ga je prevzel tak obup, da je moral krčevito stiskati zobe, da ni na glas zavpil od bolečine. S prečnikov pri častniški jedilnici so visela trupla vojakov, ki so bila od muk strahovito spačena ... Vojaki so takoj začeli kopati velik grob, da bi vse mrtve pokopali skupaj... Nekdo je pritekel do Vickersa: »Poveljnik vas kliče. Našli so polkovnika Campbella!« »Kje ..,? Je živ ...?« A vojak je že tekel naprej in ga ni več slišal. Geoffrey je drvel za njim. Vedel je, kakšen prizor ga čaka, Surat kan ni prizanesel nikomur.,. Vse ženske in otroke ter tisto nekaj vojakov, kar so jih zajeli pri reki je dal odvesti v trdnjavo skupaj s polkovnikom Campbellom. Tam je dal vse pobiti... Vojak je pripeljal Geoffreya na majhno ploščad za Camp-bellovo hišo. Tam je na soncu ležalo kakih deset trupel. Warrenton in njegovi so nekaj časa molče in sklonjenih glav stali pred temi trupli. Strašno tišino so trgali samo jokajoči vzkliki indijskih vojakov, ki so pritajeno doneli z velikega dvorišča. Polkovnik Campbell je ležal med drugimi umorjenci vznak. Njegov obraz je bil popolnoma miren, zdelo se je skoraji kakor da zaradi močnega sonca mežika z očmi. Sonce mu ie sijalo naravnost v obraz... V levici je držal odprto knjigo... sveto pismo .., Zraven njega je ležal mladi poročnik Pearson. Njegov obraz je bil ves spačen od bolečine im smrtnega strahu. Sir Warrenton je tiho zamrmral, kakor da se boji oskruniti Foto \V ar n er Častniki so molče stali pred desetino trupel, ki so ležala na soncu. Med njimi je bil polkovnik Campbell. • < S tanki na južni tečaj Tanki - ,,ok opni hoteli" Čeprav so danes že vse bolj resni časi, kakor pa so bili, recimo pred štiridesetimi leti, se /endar še najdejo ljudje, ki se vse svoje življenje ne ba-vijo z ničemer drugim kot le s tem, kako bi mogli na daljna potovanja po svetu, pa naj jih žene na to pot karkoli že. Vendar pa je med sedanjimi in nekdanjimi pustolovščinami vsaj ta razlika, da si današnji ljudje stavijo za namen svojega potovanja znanstveno raziskovanje te ali one pokrai'ne in ne hodijo po doslej neznanem svetu nič več »kar tja v en dan« — če smemo tako reči. NajrazJit« nejše ekspedicije se odpravljajo zdaj sem, zdaj tja, podpirajo pa jih najnovejše iznajdbe sodobne 'eh-nike. Pomaga jim celo tista tehnika, zaradi katere je toliko napredovalo moderno vojskovanje. Skoraj nobena človeška zamisel ni več 'oliko predrzna, da bi jo mogli smatrati za čisto gotovo neizvedljivo. Pomislite, kaj je prišlo na misel ameriškemu raziskovalcu Haroldu Juneu. V Philadel- phii je sestavil tri velikanske tanke, s katerimi se bodo letos ameriški raziskovalci odpravili proti južnemu tečaju. Na videz so tf tanki kakor potujoče morilne trdnjave. V6ak teh tankov je dolg 12 metrov, širok pa 6 metrov. Njihova naloga pa ni takšna, kakor jo imajo takšne zverine na bojnem polju. Ti tanki so namenjeni za znanstven boj. Notranjščina teh tankov je dokaj prostornejša kakor pa pri bojnih tankih. V njem je večji prostor, namenjen za najrazličnejše merilne aparate, dalje prostor za raziskovalca, udobna spalnica in celo kopalnica s toplo vodo. Tank je torej nekak oklop-ni hotel, ki ne bo preveč dovzeten za prevelike vremenske spremembe ob južnem tečaju Vse tri »oklopne hotele« bodo z ladjo prepeljali na obal južnotečajskih pokrajin, nato pa 6 jjomočjo njih začeli znanstven boj z neznanimi pokrajinami večnega ledu ob tečaju, ob katerem tako že tudi zmaguje .najmodernejša tehnika. Edini lev ua svetu, ki zna hoditi tudi po žici. Seveda se je naučil te umetnosti v cirkusu. »Slovenski dom* izhaja vsak delavnik oh 12 Mesefna naročnina <2 Din. za Inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/II1 Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulito 6, / Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.