Št 160. V Ljubljani, sreda dne 10. avgusta 1910. Leto I. : Posamezne številke po 4 vinarje. : »JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob */«6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-nlštvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K18-—, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1’50. Za Inozemstvo celoletno K 28’—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo In upravništvo Je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. Županova potrditev in klcri-kalno-vladne nakane. Šele danes je jasno, zakaj je pred približno dvemi leti poslala kranjska deželna vlada v občinski svet ljubljanski svojega zastopnika. Deželno - vladni svetnik Kremenšek je bil namreč že takrat določen, da postane s časom v Ljubljani na mestnem magistratu vladni komisar in je imel za to mesto prakticirati. Od vstopa deželno - vladnega zastopnika v občinski svet ljubljanski pa do danes so se vršile zakulisne zelo zanimive stvari in kovali so se načrti, ki jih je treba razkriti še predno postanejo dejstva. Klerikalcem se je sicer posrečilo pridobiti za se Nemce in vlado, ali izprevi-deli so kmalu, da z deželnim zborom in odborom še ne dobijo absolutnega gospodarstva v deželi. Zavzeti je treba za to še Ljubljano in ker drugače ne gre, izmislili so si nov volilni red za Ljubljano, da ubijejo z njim napredni element. Ker so prišli v državni zbor po volilni reformi, posebej prikrojeni za njih, skoraj z vsemi kranjskimi mandati in ker so dobili z novim volilnim redom absolutno večino v kranjskem deželnem zboru, upajo trdno, da zmagajo — s pomočjo novega volilnega načrta — tudi v Ljubljani. V dosego svojega namena so se domenili z vlado in Nemci naslednji načrt: Izvolitev župana Hribarja se ne predloži cesarju v potrditev; če bo občinski svet to vladno klofuto kvitiral z zopetno izvolitvijo župana Hribarja in bo ta izvolitev sprejel, izvleče vladni zastopnik Kremenšek iz žepa raz-puštno listino in potem imenuje vlada svojim komisarjem na magistratu dežel novladnega svetnika Kremenška, ki se odlikuje potem, da vzgaja svoje otroke tako, da še slovenski ne znajo in ta vladni komisar bi na to vodil nove volitve v občinski svet, ki pa bi se vršile že po novem volilnem redu, kakršnega so predložili v sankcijo klerikalci. Res, čedni so ti načrti združenih sovražnikov slov enske in napredne Ljubljane! V ponedeljek že smo poročali, da stojimo tik pred proklamacijo, da župan Ivan Hribar ni potrjen. Klerikalci pripravljajo vladi pot. Začeli so pisati o srbski zaroti na Slovenskem, to pa samo za to, da bi vlada »srbske zarotnike1*, ki bi si upali zavzeti se za svojega župana, kar najhitreje ugnala v kozji rog. »Slovenec1* o stvari trdovratno molči, ker se boji, da se ne bi prehitro zvedelo za klerikalno brezvestnost. Naš list bo pa brez vsakega ozira razkrinkoval klerikalne lopovske načrte in bo natočil občinstvu čašo klerikalno-čistega vina. Za sedaj se omejujemo na konstati-ranje suhih dejstev, pride pa čas, drugič se bomo pa pečali z zakulisnim delovanjem klerikalnih izdajic malo obširnejše, ker gradiva imamo dovolj. Iz slovenskih krajev. Iz Gorice. V Gradišču ob Soči je bil svojčas ustanovljen hidravlični urad, da napravi načrte za regulacijo toka Soče. Takrat se je tudi v deželnem zboru povdarjalo, da je treba pričeti z regulacijo ob izvirku a ne ob izlivu v morje. To je razumel vsak pameten človek, samo naša prebrisana vlada je bila drugačnega mnenja. Izdelala je načrt samo za regulacijo spodnjega toka, za zgornjega ni sploh ničesar napravila! Te dni se je pa urad razšel, kakor da bi bilo delo že dokončano. Menda pa gorenjega dela vlada sploh noče regulirati, ker teče po slovenskih krajih, za Furlanijo pa skrbi po očetovsko. Sicer pa tudi Lahom ne bo pomagano, dokler ni urejen gorenji tok in tako je vlada vrgla skosinskoz zopet nekaj tisočakov brez vsake koristi. Pravi avstrijski sistem! Ljudstvo pa naj plačuje! Kolonsko vprašanje je zadnje čase razburilo veleposestnike, ker so menili, da niso v novem vladnem načrtu zadostno varovane njihove koristi. Vlada je sedaj izdala poseben komunike, ki pojasnjuje njeno stališče v tem vprašanju. Povdarja se, da vlada ne namerava oškodovati niti veleposestnika niti kolenov, ampak se bo sestavil zakon tako, da se bo varovalo obojestranske koristi. Značilen je pasus, kjer vlada graja in obžaluje, da se je to gospodarsko vprašanje izrabljalo v politične namene. S tem so prijeti za ušesa klerikalci, ki so s pomočjo kolonskega vprašanja dobili pri zadnjih volitvah (500) kolonov v Brdih in so tako zmagali. Natvezili so kolonom, da se bodo z vsemi močmi zavzeli za njihove koristi in ljudstvo jim je verjelo. Po končanih volitvah pa so vrgli puško v koruzo. No, in sedaj jih je prijela še vlada za dolga ušesa. Slovanski Jug. Glas iz Črne gore. „Obzor“ ve poročati iz Belegagrada, da bode narodna skupščina o priliki proglasitve kneževine za kraljevino v izven-redni seji sklenila, da se naj pomnoži število ministrstev na sedem. Ker bi to bilo drugače nemogoče in nepotrebno, se bode doseglo to s tem, da se bodo nekatera do-sedajna ministrstva cepila. — Skozi vse liste je završala novica, da se bode bolgarski kralj Ferdinand osebno udeležil cetinjskega slavja. Sedaj pa je to vtajil belgrajski bolgarski poslanik in povedal, da ne bode kralj Nikiti osebno čestital. To bi se sicer lahko zgodilo, ali ker kralj Peter ne pojde sam na Cetinje — se pravi — tudi Ferdinand ne bode šel; on se namreč boji, da bi Srbi videli v njegovi udeležbi ost, ki je naperjena proti njim. In temu se hoče izogniti, da ne bode nepotrebnega razburjenja. ___________ Splošni pregled. Avstrija pri vatikansko-španskem sporu ? Neka dunajska korespondenca registrira zelo neverjetno novico, da je kraljica- mati španska Kristina prosila cesarja Franca Jožefa, da bi posredoval pri sporu med Vatikanom in Španijo in skušal doseči dober sporazum. Splošno se sodi, da je odgovor rimske kurije in njeno razpoloženje, o katerem govorimo na drugem mestu, že plod cesarjeve besede. To je zelo verojetna vest, bolj pa je neverojetna izjava princa Bour-bonskega, o katerem pravi »N. Fr. Fr.“, da ga je avstrijski cesar karal, ker se je postavljal proti španski vladi v zadevi spora z Rimom. Princ je baje »ukor1* odklonil in se izrazil, da mu ni nič znano, da bi se bil avstrijski cesar ob njegovem početju spod-tikal, saj je bilo njegovo postopanje popolnoma korektno in skrajno rezervirano. — Tako ! Najprej se Bourbonec javno hvalisa, da bode skoro zasedel španski prestol, potem pa se mu zdi postopanje korektno in napram Španiji rezervirano! Slovaki se gibajo. Vsako leto se vrše velike slavnosti pri Turčanskem Sv. Martinu. Letos so Slovaki sklenili o priliki generalnega zborovanja, ki je vedno združeno z narodnim slavjem, da bodo začeli na vse moči delovati za oživljenje Slovaške Matice in zopetno uvedenje slovaškega jezika v srednje šole. Muzejalno društvo »Žvena1* in drugi zborovalci so sklenili, da se sestavi osredni odbor, v katerem bode dvoje članov in eden namestnik za vsak okraj. Ta odbor bode volil izvrševalni odbor sedmih članov, ki bode vodil slovaško stranko. H koncu se je sklenilo ustanoviti akcijsko družbo za dvignjenje slovaške domače industrije, posebno vezenja. V Skalicah je že sicer enaka zadruga, ali ona ne more zadostovati namenu in potrebi. Slovaki so se začeli med ogrskimi narodnostmi prvi gibati. Vatikan se klanja. Rimski listi javljajo, da je uplival papež sam, da so bile odpovedane klerikalne demonstracije v San Sebastianu. Vatikan je hotel s tem pobiti glasove, ki so pravili, da pospešuje on agitacijo proti španski vladi. Ravnotako je bil baje papež tudi oni, ki je poučil princa Jaime Bourbonskega, da je bolje, če demonstracije izostanejo, o čemur naj on (princ) obvesti svoje pristaše. Papeška kurija upa, da bode ta njen korak pouzročil na Španskem preobrat in da vlada ne bo več tako radikalno postopala (aha!) proti klerikalcem. Istočasno je papež baje namignil kongregaciji za izredne cerkvene zadeve, da naj sklene nekaj, kar bi zamoglo obnoviti zmožnost zopetnega pogajanja s Španijo. Kongregacija je takoj storila sklep, ki je papeža zelo zadovoljil in navdal z nado, da se bodo nova pogajanja s špansko vlado že lahko pričela ta teden. Za svobodo Tibeta In Koreje. Čuje se z veliko gotovostjo, da je angleška vlada predlagala ruski, da naj temeljito revidira angleško-rusko nagodbo iz leta 1907., nanašajočo se na Tibet. V tej nagodbi se priznava kitajska suverenost v Tibetu in se na to še izjavlja, da je vsako vmešavanje od katerekoli strani v notrajne tibetanske zadeve nedopustno. — Protija-ponsko gibanje v Koreji vedno narašča. K že obstoječim mnogim tajnim zvezam se je pridružilo še neko novo zelo razširjeno tajno društvo, ki grozi vsem onim Kore-jancem, ki bi tržili z Japonci, ali sprejemali njihove službe, ali sklepali z njimi zakon, ali stopili v kakokoli zvezo z njimi, z najhujšimi posledicami. Tako si hočejo svobodoljubni Korejci čuvati neodvisnost. Celjski sokolski zlet v nedeljo, dne 14. avgusta 1910. Manifestirajmo z velikansko udeležbo, da čutimo z dragimi nam brati na Štajerskem, ki bijejo v eni najvažnejših postojank — v Celju — najljutejšl boj z janičarji lastne nam grude. Dostojna manifestacija slovenske in slovanske misli naj bode ta najpomembnejša slavnost, ki jo je priredilo slovensko Sokolstvo! Dnevne vesti. Dr. Tavčar proti »Jutru1*. Kakor je znano, je dr. Tavčar tožil odgovornega urednika »Jutra1* radi razžaljenja časti in sicer radi notice »Odvetniška čast* v št. 149. »Jutra*. Naš odgovorni urednik je bil v tej zadevi predvčerajšnjim prvikrat zaslišan po preiskovalnem sodniku pri dež. sodišču in je izjavil naslednje: »Notica je prišla v list brez moje vednosti in tudi ko sem jo v listu prečital, nisem vedel, da se nanaša na dr. Tavčarja. Ker je pa dr. Tavčar vložil tožbo, sem se za stvar zainteresiral, poizvedoval in zbral toliko gradiva, da sem pripravljen nastopiti dokaz resnice." Potemtakem pride stvar pred porotnike. Čudno. »Slov. Narod* ve dobro, da da pripravlja vlada pravi atentat na avtonomijo Ljubljane in je včeraj tudi javil svojim čitateljem, da predloži vlada cesarju v podpis odlok, da se g. Ivan Hribar ne potrdi za župana. In vendar je oficijelni organ narodno-napredne stranke kaj malo-beseden in samo svari meščane, naj ostanejo LISTEK. MICHEL ZČVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [62] Te besede so med ihtenjem vrele z njenih ust. Toda srce Mage se je bilo menda utrdilo v trpljenju in v tem, kar je sama pri sebi imenovala »misel o svojem prokletstvu*. Kajti kmalu se je zazdelo, da se je pomirila. Vrnila se je v brlog, kjer je bila sprejela papeža v poset. Nato je odprla staro skrinjo, vzela iz nje skrinjico z dragocenostmi, in stlačila v obširen pas vse zlato in drago kamenje, kar ga je imela v predalčku. Ko je bila gotova, se je ozrla s poslednjim brezupnim pogledom. In rekla je, ne zavedaje se, da govori na glas: »Končano je . . . Zdaj me ne bo več klicala mater... Nihče me ne bo več klical za mater . . . Zdaj nisem več mati, nisem več soproga, nisem več ljubica . . . zdaj sem Maščevanje samo, ki stopa po svoji cesti-v noč . . Nato je odšla. In čim je Maga prekoračila mejo verig, ki so zapirale ulice ghetta, se je zazdelo, da se ji pomalem vrača hladno- krvnost. Deset minut nato je stala pred Palačo Smeha. Šla je kroginkrog; ko je dospela tja, kjer se je zgradba skoraj že dotikala z valovi Tibere, je obstala pred majhnimi vratci in jih odprla s ključem. Zelo verjetno je, da stara Rosa ni rabila tega ključa prvikrat, nego da je že prej večkrat prihajala v Lukrecijino hišo. Kajti brez obotavljanja je prekoračila nekakšno majhno dvorišče in zavila v hodnik, na koncu katerega se je napotila po tesnih stopnicah navzgor. Dospevša v drugo nadstropje, je Maga s sigurnostjo, ki je pričala o njenem popolnem poznanju vseh prostorov, tem labirintu! Hodila je počasi in koncem nohta popraskala na nekih poiskala svojo pot po molčč. Nazadnje je s vratih. Počakala je nekaj , hipov; nato je popraskala vnovič, toda to pot na poseben način, kakor da bi dajala dogovorjeno znamenje. Minuto kasneje so se vrata odprla na špranjo, in v temi je zamrmral neki glas: »Ali ste vi, signora? . . . Sveta Devica! Kako ledena je vaša roka . . . Sedite . . . semkaj ... za trenotek, da prižgem smolenico*. Maga se je dala odvesti za roko in je sedla, ne da bi izpregovorila besedo. Človek, ki jo je nagovoril, je hitel prižigati trsko, in v njeni luči se je prikazal majhen starec z mefistofelskim licem in sardonskim nasmehom — isti, ki so ga naši bralci videli v gostilni pri »Lepem Janu*, ko je prinesel Ragastensu vrečo pištol: bil je intendant Palače Smeha, signor Giacomo. »To ruto na vaše rame, signora Rosa, da vam bo gorkeje, in to blazino pod noge ... Ali udobno sedite v tem naslanjaču?* Intendantova postava in vse njegovo vedenje je pričevalo o spoštovanju, skoraj o češčenju do starke, ki je sedela v naslanjaču. »Giacomo*, je rekla Maga, »hočem jo videti . . .“ Starec se je zdrznil in sklenil roke. »Kaj pravite, signora!« je vzkliknil. »Pravim, da hočem videti Lukrecijo . . .« »Signora, česa zahtevate od mene!* »Nekaj zelo enostavnega in čisto naravnega . . .“ »Toda kako hočete, da naj jo zbudim in ji naznanili ta vaš poset ..." »Kdo ti govori o vsem tem . , da jo zbudiš . . . Hočem samo, da to je vse . . .“ »Dočim ona spi . . .“ »Kajpada!« Starec je zvil roke. »Zbudila se bo . . . ubije vas tigra je ..." »Giacomo, ti govoriš, namesto da bi ubogal se ne morem več zanašati nate? To bi bilo čisto . Saj niti ne maram, pridem v njeno sobo, saj veste, kakšna . AH ---------------------------------------- redu«, je dodala čarovnica z bridkim glasom. »Najprej ljudje prisegajo pokorščino in zvestobo, in se kolnejo na evangelije, da so pripravljeni umreti ob prvem migljaju, nato pa, kakor hitro jih pokličeš, se potuhnejo . . .* Giacomo se je spustil na kolena. Sardonski izraz njegovega smehljaja je bil izginil. Grenka žalost je bila pokrila vse njegovo suhljato, izmučeno, z gubami razorano obličje . . . »Draga gospa*, je dejal zamolklo, »draga in plemenita gospa, tudi danes sem še pripravljen umreti za vas . . .* »Samo v Lukrecijino sobo me ne maraš spustiti, kajneda? . . . Poslušaj, Giacomo, nekega dne, ko si dospel iz Španjolske, takrat, veš, si za petami sledil Človeka, ki si bil prisegel, da ga ubiješ . . . ali ni res tako?* Intendanta je izpreletel dolg trepet. (Dalje.) — mirni. Nam je zagonetna ta malobesed-nost „Slov. Naroda* pri tako važnem prin-cipijelnem vprašanju in za to pričakujemo, da se v najkrajšem času postavi malo odločnejše na branik mestne avtonomije ljubljanske. Velikosrbska zarota na Slovenskem. »Slovenec" nadaljuje z denunciranjem, ker to je vendar njegova sveta dolžnost, za to je plačan in za to vlada ne bo potrdila izvolitve župana Hribarja. Posebno se zale-tuje v »Edinost", ki pravi, da ima tudi avstrijski patriotizem svoje meje. Kaj je naravnejše od tega ? Saj Slovenci menda vendar ne živimo samo za to, da bi se neprestano drli »vse za vero, dom, cesarja", nego bi morali imeti v tej naši ljubi Avstriji tudi kaj — pravic! »Slovenec" menda misli, da Slovenci ne potrebujemo nobenih narodnih pravic in da popolnoma zadostuje, ako se v Avstriji dobro godi — katoliški duhovščini in ker se duhovščini res dobro godi, bi morali biti Slovenci brezpogojno navdušeni avstrijski patrioti, četudi smo preganjani kot divja zverina in četudi teptajo odločilni krogi naše pravice z nogami! Fuj! Schwarzova revolucija v Ljubljani. Baron Schwarz bi rad na Kranjskem igral ulogo kakega despota, da bi bila era njegovega predsedništva nekaka strašilna doba za slovenski narod! A možakar je veliko prenaiven, ako misli, da bo s svojimi bedarijami provociral Slovence tako daleč, da bi se spozabili. Sedaj se baronček zopet pripravlja, da bi razvnel Slovence! A v svoji zlobnosti je tako neumen, da se pripravlja tako, da že vsa Ljubljana ve za varnostne odredbe kritičnih dni! Skombiniral si je pa \so stvar takole: Celjski nemškutarji bodo mogoče napali Slovence, ki se bodo hoteli revanžirati v Ljubljani, v splošno ogorčenje vržem še bombo z razglasom, da cesar ni potrdil županove izvolitve, v Ljubljani imam sedaj velesrbsko iredento in agenturo; a najinteresantnejše je na vsem tem, da se bodo vsi ti dogodki ravno vršili v dnevih cesarjevega jubileja! — Tako kombinira velemodri satrap, vso kranjsko žandarmerijo je že konsigniral, da mora od 10. avgusta naprej biti pripravljena za odhod v Ljubljano. Odveč se nam zdi, da bi apelirali na ljubljansko občinstvo, da naj popolnoma ignorira odredbe barona Schwarza, ki trpi na velikanski megalomaniji, in njegovih perverznih adlatusov. — Ko pa pride čas, govorila bo slovenska javnost z baronom Schvvarzom tako, kot zasluži tak človek! Kakih sredstev se poslužujejo ljubljanski nemški trgovci. Pred enim tednom je naročil neki trgovec iz Gorenjskega pri neki ljubljanski tvrdki umetalni ogenj. Ker je pa ta tvrdka prodajo umetalnega ognja opustila, je oddala brez vednosti naročitelja naročilo tvrdki F. Kaiser, ki je blago tudi takoj poslala. Toda naročitelj je kot zaveden Slovenec odgovoril tvrdki, da od nemškutarske firme ne sprejme nobenega blaga. Nato mu je trgovec Kaiser poslal račun in pismo, v katerem zatrjuje, da je Slovenec (?) in da je sedaj tvrdka Kaiser prešla v slovenske roke. Torej, tako umazanih sredstev se poslužuje nemški trgovec. Zatajujejo celo svojo narodnost, samo da bi preslepili slovenske odjemalce. Žalostno priznanje. Poroča se nam: Oskrbnik nemške Valvarzorjeve koče pod Belšico na Stolu se je izrazil, da bi se morala koča, če bi je ne posečali slovenski turisti, takoj zapreti. Prijatelji, ali vas popolnoma nič ne ženira, ko vidite napisno desko „Valvasorhlitte“. Ali je to morda slovenska zavednost. V »Prešernovi koči" Mali listek. ARNOŠT WINDISCHER: Moji spomini. (Dalje.) A žal, da svojega naklepa nisem mogel uresničiti. — Večen strah, pričakovanje in negotovost, to vse je s tako silo delovalo na me v preiskovalnem zaporu, da sem se čutil že takrat jako slabega; mati me je od dne do dne izpraševala, kaj mi je, silila me je, da grem k zdravniku; jaz sem jo tolažil, da sem zdrav, a vedel sem, da sem ji lagal; čutil sem, da mi pešajo moči; nazadnje sem šel vseeno le k zdravniku, ki me je preiskal in mi nujno nasvetoval, da moram na jug. In odpotoval sem v starodavni Dubrovnik — južno Dalmacijo. A niti vsa krasota in lepota teh krajev mi ni mogla povrniti miru in zadovoljnosti, vedno mi je bila pred očmi ječa, ki mi jo je odmeril slavni sodni dvor. Koliko nemirnih noči sem prečul tukaj, kolikokrat sem se sprehajal ob morski obali in premišljeval: samo en skok in konec je vsemu ... konec trpljenju, bolezni ... ali preveč vezi je bilo, ki so me vezale na življenje; mislil sem si, mlad sem še, tudi to prenesem. Za časa svojega bivanja v Dubrovniku, dobil sem tudi poročilo, da sem tudi jaz med glavnimi osumljenci povodom snemanja nemških napisnih tabel v Ljubljani. Ni me iznenadila ta vest, ker postal sem popolnoma apatičen za vse, kar se je go- na Stolu (2000 m) velja steklenica piva samo 50 vin., dočim velja v nemški Valza-zorjevi koči, ki je za 700—800 m nižje, 60—70 vin. Slovenski turisti, zahajajte samo v slovenske koče. Kočevarska pamet. Prejeli smo iz Kočevja: V glasilu kočevarskih Nemcev pravi dopisnik, da se je vršilo zborovanje slov. društev 31. avgusta. Mi želimo dotič-nemu dopisniku, ki tako daleč naprej vidi, da bi tudi on mesec dni pozneje umrl kot bi moral. No, pa saj se še škof zmoti, pa se ne bi kak zabit Kočevar! AH je to mogoče? V celjskem »Nar. Dnevniku" čitamo: Nemške ljudske šole v Ljubljani so: mestna petraz-redna deška, Schulvereinska štirirazredna deška, mestna osemrazredna dekliška, uršu-linska petrazredna dekliška in dekliška šola v Huth-Hansovem zavodu. V mestno nemško deško ljudsko šolo je hodilo 43 slovenskih dečkov. Schulvereinska baje sprejema samo nemške učence. Najbolj se zanemarja narodna vzgoja pri deklicah. Nemška mestna dekliška šola izkazuje 93 slovenskih deklet. Uršulinska nemška ljudska šola ima 180 Slovenk. Razen tega imajo uršulinke še nemško dekliško meščansko šolo, v kateri je tudi 97 Slovenk. Koliko jih je v Huth-Hansovem zavodu, ne vemo. Vsega je kakih 400 slovenskih deklet, ki se vzgajajo nemški in se torej odtegujejo slovenstvu v našem središču v Ljubljani! Med temi se najdejo tudi znana imena, n. pr. v uršulinski nemški šoli: Kokalj Božena aus Laibach v IV. razredu in v V. razredu Kokalj Maria n n e aus Laibach. Poznavalci ljubljanskih razmer trdijo, da sta to hčerki odvetnika dr. Kokalja. Mi tega ne moremo verjeti, da bi slovenski naprednjak kar v eni sapi zatajil obe načeli svojega prepričanja: narodnost in naprednost ter dal svoje hčerke v vzgojo nemškim nunam! Prosimo pojasnila! Zaupni shod narodno-radikalnega dijaštva se vrši 6., 7. in 8. septembra v Ljubljani. Dan preje zborujejo pragmatični odseki »Adrije", »Slovenije" in »Tabora". Nagrada najditeljem Rožičeve glave. Naš včerajšnji poziv je imel že vspeh: Za najditelja Rožičeve glave je izročila Neimenovana v Ljubljani 3 krone. Gosp. J. V. Baloh, trgovec, Moste pri Žirovnici K 1'—• Pričakujemo novih prispevkov. Za brate Srbe. Občina »Saj je vse glih" v Radovljici je zbrala in poslala našemu uredništvu 10 K za ponesrečence povodom velike povodnji v Srbiji. Hvala! Svoto smo poslali g. K. Glaviniču, bel-grajskemu županu, kot predsedniku pomožnega odbora za ponesrečence, ker je ljubljanski odbor že zaključil račune in izročil nabrane prispevke belgrajskemu odboru. Škandalozne razmere v mrtvašnici v D. M. v Polju. V mrtvašnici v D. M. v Polju se nahajajo tako škandalozne razmere, kakor menda nikjer v celi Evropi. Dne 13. februarja t. 1. so potegnili nekega nesrečnika iz Ljubljanice in ga prenesli v mrtvašnico, kjer ga je naslednje dni komisija iz Ljubljane obducirala. Meseca maja so sorodniki utopljenca, ki so obiskali pokojnikov grob, slučajno stopili tudi v mrtvašnico. In čudo! Po preteku treh mesecev se je na dotični mizi še nahajala strjena kri, na lesenem podzglavniku pa s krvjo prilepljeni lasje, katere je potem pokojnikov sin s papirjem odstranil. — Še bolj škandalozen slučaj je pa drugi. Ravno v tej mrtvašnici je bil meseca julija obduciran nek drug utopljenec. In še danes stoji v mrtvašnici več kot meter dolga dilo okoli mene, tudi poročilo, da sem bil zopet obsojen na dvomesečno težko ječo radi tega delikta me je pustilo popolnoma mirnega. To dvomesečno ječo mi je sicer pozneje kasacijsko sodišče povišalo še za en mesec, tako da sem imel presedeti devet mesecev težke ječe in ako prištejem še oni mesec preiskovalnega zapora potem je vsega skupaj bilo celih deset mesecev. V Dubrovniku sem ostal do majnika; v tem času sem kolikor toliko okreval, da sem se odločil takoj nastopiti svojo kazen. Odpeljal sem se v Ljubljano ... Še nikdar nisem bil tako otožen, kot takrat, ko sem se vračal v Ljubljano, ko se je dvignil pred mojimi očmi ljubljanski grad; vselej sem bil še zadovoljen, kadarkoli sem se vračal iz kakega potovanja v Ljubljano, ko sem zagledal znane kraje, znane osebe, ali sedaj me je čakala kruta bodočnost. Napočilo je krasno majnikovo jutro in z njim dan, ki sem ga določil, da poplačam svoj veliki dolg. V rano jutro sem se že prebudil, plašno in nekako v strahu sem pogledal naokoli. Prvi solnčni žarki so svetili skozi napol zastrte zastore in obsevali moj skromni, tihi dom. Dasi sem se trdno odločil, da ta dan nastopim svojo kazen, vendar sem bil skrajno razburjen, nemirno sem se premetaval po postelji; naenkrat pa mi je obtičalo oko na samokresu, ki sem ga imel pripetega nad svojo posteljo. Vzel sem ga v roke in opazoval; šest nabojev, samo neznaten pritisk in končano je vse, za večno vse končano, nikdo ne more potem več tirjati od mene, da luža, napolnjena s strjeno krvjo. Tako pijeteto do mrtvecev imajo gotovo samo v D. M. v Polju, v eni najbolj zagrizenih klerikalnih občin na Kranjskem sploh. Sorodniki pokojnika so morali takoj na pokopališču plačati pogrebne stroške, ker jih drugače niso hoteli izpustiti, a pristojna cerkvena oblast se niti ne zmeni, da bi vsaj po afriško uredila razmere v mrtvašnici. Seveda denar je poglavitna, vse drugo pa postranska stvar. Lasje in kri mrtvecev pa lahko čakajo do poslednjega vstajenja. Iz davčne službe. Predsedstvo finančnega ravnateljstva za Kranjsko je imenovalo abiturijenta Josipa Vrtovca za davčnega praktikanta in ga oddelilo c. kr. davčnemu uradu za ljubljansko okolico. Imenovanja v geodetlčni službi. Predsedstvo finančnega ravnateljstva za Kranjsko je imenovalo evidenčna geometra drugega razreda Frana Jerneja Zupančiča in Frana Omerzo, evidenčnim geometrom prvega razreda v desetem činovn. razredu. Ljubljanski drevored „Zvezda" in tujci. Če pride tujec v »Zvezdo", ki bi morala biti ponos cele Ljubljane, v resnici ne more odnesti lepih vtisov. Opoldne hodijo ljudje v »Zvezdo" obedovat, kar je skrajno neokusno, ponoči pa spat. Park vendar ni bil zato napravljen. Vprašamo slavni mestni magistrat, ali bi se ne dalo proti tem grdim navadam ničesar ukreniti. Kaj pa si bodo mislili tujci. S tem se gotovo ne pospešuje tujski promet. Divjaki. Mnogi se pritožujejo na gozdnega čuvaja na ljubljanskem gradu, da je surov v občevanju s posetniki gradu. Mi smo to po zaslugi ožigosali, da je v Ljubljani dosti takih ljudi, ki menda nimajo drugega dela kot kvariti mlada drevesca na gradu in tudi drugod. Radi takih divjakov trpijo potem tudi oni, ki zahajajo na grad za to, da se malo sprehodijo in se navži-jejo svežega zraka in lepega razgleda. Na take divjake, ki hodijo na grad kvarit nasade, naj se strogo pazi in se jih tudi strogo kaznuje. Slovanski gasilski zlet. Tovariši Čehi se odpeljejo v Trst dne 16. t. m. Odhod vlaka iz Ljubljane ob 6. uri 30 min. zjutraj, prihod v Postojno ob 8. uri 30 min. Ogled postojnske jame in obed; odhod iz Postojne ob 1. uri 30 min., dohod v Trst ob 3. uri pop. Cene vožnje K 350, vstop v jamo K 1'—. S tem vlakom, za katerega se bodo dobili vožni listki pri blagajni, se lahko odpeljejo tudi drugi gasilci in prijatelji. Pogreša se od 2. t. m. 15 letna Marija Grilova, hčerka železniškega uslužbenca Ivana Grila, stanujočega v Komenskega ulici št. 36. Pri odhodu od doma je bila deklica oblečena v sivkasto kratko krilo in rdeč predpasnik. Na glavi je imela rujav slamnik. Če se kje pojavi, naj se obvesti očeta. Neprijeten prizor. Včeraj zvečer okoli polosme ure je obležal za gostilno »pri Lipi" ob Ljubljanici nek pijanček. Stražnik, ki je prišel na lice mesta, je sporočil po zeleni voz na magistrat. Seveda se je zbralo po stari ljubljanski navadi vse polno radovednežev okoli pijanca. To je pa bržkotne razburilo stražnika, da je začel postopati s pijancem skrajno surovo; ko je prišel zeleni voz je najprej nahrulil voznika, potem pa zgrabil pijanca in ga za rokav vlekel po pesku do voza. Vsi navzoči so protestirali, da policijski stražnik postopa tako surovo proti pijančku, ki je ležal brez zavesti. Stražnik se je pa začel jeziti na občinstvo, ki je enoglasno obsojalo to surovost! Ko plačam svoj veliki račun. Polotila se me je misel: danes hočeš plačati svoj veliki račun, a zakaj ga ne bi danes pretrgal, tako v trenotku, nikdo ne bo vedel tega, sam sem, in ko bo vse končano, bom miren, rešen vsega trpljenja! Toda ne! Proč strah, proč obup, z odprtimi in jasnimi očmi glej v bodočnost, ki naj bo še tako grozna in huda! Položil sem samokres zopet na mesto. V tem je prišla k meni k postelji moja mati, prijel sem jo ža roko in ji naravnost, brez vsakih ovinkov povedal, da nastopim danes svojo kazen; preplašeno me je pogledala, ničesar ni rekla, čutil sem, da se je stresla, obrnila se je in odšla iz sobe. — Tudi jaz sem hitro vstal in odšel od doma. Šel sem na Rožnik. Še nikdar ni delovalo majnikovo jutro s tako silo na moja čustva, še nikdar nisem s tako slastjo užival naravnih krasot . . . Vsa narava se mi je zdela krasna, neskončno svetišče prostosti svobode, udihaval sem ta svobodni zrak s polnimi pluči, udihaval sem ga jaz napol jetnik. Vse dopoldne sem hodil naokoli po gozdu, na vsak korak sem zapazil nekaj novega. Prišel sem k razgledu, in pred mano se je razprostirala bela Ljubljana v majnikovem jutru, še nikdar se mi ni zdela tako lepa in prikupljiva, kot ravno danes, ko se poslavljam za toliko časa od nje. Trenotno sem še enkrat pregledal vse znane prostore, opazil sem »Narodni dom", kraj, kjer sem prebil v sokolski telovadnici, najlepše trenotke svojega življenja. In polastile so se me zopet sentimentalne misli; se je oglasila iz neke hiše neka dama in se zgražala nad takim početjem, je stražnik zavpil nad njo: Kaj vas to briga, ako vam ni všeč, pa pojdite doli in ga vi spravite v voz. Recite še eno besedo, pa vas naznanim ! — Mislimo, da je tako postopanje stražnika proti pijančku, ki je že precej star in epileptičen, skrajno neprimerno, naravnost je pa surovo obnašanje napram občinstvu, ki se zgraža nad tem postopanjem I Nepošten hlapec. Ko je poslal pred par dnevi nek trgovec na sv. Petra cesti hlapca Jakoba Zevnika s konji h kovaču, mu je dal tudi 29 K denarja, da bi nazaj grede kupil ovsa. Ko je kovač konje podkoval, jih je hlapec izročil nekemu neznancu, sam pa z denarjem neznano kam pobegnil. Zevnika, ki je bil zaradi goljufije in poneverjenja že predkaznovan, je v soboto policija aretovala in izročila sodišču. Nepreviden voznik. V soboto zvečer je na Bleiweisovi cesti povozil hlapec Ivan Klanšek umirovljenega železniškega uslužbenca Ivana Kraljiča. Povoženi je zadobil več lahkih telesnih poškodb. Z žebljem ga je ranil. Ko sta se včeraj v Hradeckega vasi srečala čevljar Karol Goršič in Ivan Selan je slednji hotel udariti Goršiča z velikim žebljem po glavi. Goršič se je branil in zgrabil Selana za roko. Med ruvanjem je bil Goršič ranjen na desni roki. V pijanosti. Včeraj se je napil v neki žganjarni delavec Franc Rogel. Ko je šel na stranišče je padel in pri tem zadel z glavo na kamnite stopnjice. Poškodoval se je nad desnim očesom. Izgubljeno in najdeno. Mesar Alojzij Kunej je izgubil 5 bankovcev po 10 K — Posestnica Marija Severjeva je izgubila črn dežnik. — Nožarjeva žena Marija Juvanova je izgubila črno denarnico z manjšo vsoto denarja. — Izvošček Ivan Ahlin je našel zlat prstan. — Dijak Emil Krištof je našel ročno torbico z denarnico in očali. — Gospa Antonija Siissbauerjeva je našla denarnico z manjšo vsoto denarja. — Železniški eks-pedient g. Ivan Kovač je našel zlat ključek od verižice. — Črkostavec g. Avgust Ropič je našel zlat prstan. — Dijak Franc Vakselj je našel ženski uhan. — Izgubljenih je več informacijskih listin. »Slovenske Filharmonije" oddelek koncertira danes od 8. do 12. zvečer na vrtu hotela »Tratnik" (Zlata kaplja) sv. Petra cesta št. 27. Vstopnina 40 vin. — Drugi oddelek igra od pol 5. popoldne naprej v hotelu »Tivoli". Vstop prost. Na skupščino »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev44 v Novem mestu so došli še sledeči brzojavni in pismeni pozdravi : Postojna. Naš boj proti krivici je plemenit. Zato pogumno naprej v znamenju kulture in prosvete. Postojnski naprednjaki. Postojna. Današnjemu zborovanju želi najboljši vspeh, mestno županstvo Postojna. G. Pikel, župan. Sežana. Nevstrašeno naprej do stanovske osamosvojitve kličejo zvesti tovariši, sedaj vojaki. Slovenji Gradec. Pri okrajni učiteljski konferenci v Slovenjem Gradcu zbrano učiteljstvo slovenjegraškega in šo-štanjskega okraja, Vam sporoča tovariške danes se poslavljam od Vas, bratje, in kdove ako ne za vedno ? Vi živite . . . jaz, jaz grem pa umirat v zaduhle nizke celice za zamrežena okna jetnišnice; toda bodite prepričani, da bom takrat, ako se povrnem zopet med vas, isti, ki sem bil doslej, ki ostanem vedno! Prišel sem domov; mati je pripravila kosilo; ves čas pri obedu sva molčala, opazoval sem jo tako, da me ni ona videla in opazil sem, da so objokane njene oči; vedel sem, kako rada bi mi ugovarjala, da bi preložil svoj sklep, da bi ostal še pri nji, a vedela je, da bi bilo zastonj, ker me je dobro poznala, kako neomahljiv sem v svojih trdnih sklepih. Po obedu sem oblekel svojo najslabšo obleko, odložil vse svoje stvari, ki sem jih vedno nosil seboj, samo neznaten listek sem si vtaknil v žep svojega telovnike. — V tem so začeli prihajati moji prijatelji, ki so mi obljubili, da me spremijo do jetnišnice. Prišlo je tudi nekaj mojih sorodnikov. Skrajno mučno mi je bilo to in bal sem se trenotka slovesa, zato sem se pa odločil, da se poslovim popolnoma na kratko. Naglo sem stopil k materi, objel in poljubil, spregovoril par besed v slovo in planil do vrat ... V tem mi je zadonel na ušesa prestrašen vsklik, obrnil sem se in videl, kako je moja teta držala mojo mater, ki je jokala kot malo dete ... Nazaj k nji, ali naprej? Naprej, zakaj jo mučiti delj časa, končano naj bo vse, zapustil sem sobo in se napotil s prijatelji na ulico . . . _____________________ (Dalje.) pozdrave, kličoč: Neustrašeno naprej po začrtani poti! Sv. Ivan pri Trstu. Tovariši! Za svobodo, prosveto, v blagor naroda delujte vstrajno, vneto do zadnjega moža! Zadržani Tržačani: Valentič, Požar, Daneo, Tobec. Vransko. V boju za naše ideale z vso odločnostjo naprej. Živel Jelenc, živel Gangl! Savinjsko učiteljsko društvo. Zagreb. Bratski srdačni pozdrav! Savez hrvatskih učiteljskih društava. Žalec. Naprednemu slovenskemu učiteljstvu gromoviti »Nazdar"! Petriček. Pismene pozdrave so poslali: Hajny, predsednik »Zveze slov. učit. društev v Avstriji0, Adolf Šuštr iz Chrudima, prof. Makso Pirnat iz Kranja, učitelj Šega iz Radovljice, Ferluga iz Boršta, Šegula, Kožuh, Luknar, Reich, Samec in Šircelj iz Ptuja. Najnovejša telefonska In brzojavna porabila. Pred razpustom hrvatskega sabora. Budimpešta, 9. avgusta. Kraljev reskript, s katerim se razpušča hrvatski sabor, je že došel semkaj. Vse stranke se že pripravljajo na nove volitve. Pogajanja o koncentraciji vseh hrvatskih strank se nadaljujejo. Dr. Neumann, voditelj hrvatskih slavonskih poslancev je prišel na povabilo bana Tomašiča iz Osjeka v Zagreb, kjer je ban nad 2 uri ž njim konferiral. »Hrvat-ska stranka prava" je pooblastila dr. Pin-teroviča, dr. Magdiča in dr. Mažuraniča, da se naj pogajajo s hrvatskimi naprednimi poslanci o ustanovitvi nove enotne hrvat-ske stranke. Kakor hitro bo znan sklep naprednih poslancev, bodo potem stopili tudi v zvezo s srbskimi samostalnimi poslanci. Samomor Tomašlčevega svaka v Zagrebu. Zagreb, 9. avgusta. Danes zvečer se je zgodil tukaj zelo senzacijonalen samomor. Ustrelil se je notarski kandidat Krnojevič, svak hrvatskega bana Tomašiča. Krnojevič se je peljal z izvoščkom nedaleč iz mesta in izstopil. Nato je zavžil strup in si pognal v sence krogljo. Bil je na mestu mrtev. — Skoro v istem času se je ustrelil pred svojo hišo inženir Edvard Hnesevič. Hnesevič je bil v zadnjem času notoričen pijanec. Darilo cesarja Franca Jožefa črnogorskemu knezu. Dunaj, 9. avgusta. Cesar Franc Jožef ■namerava darovati črnogorskemu knezu Ni-kiti povodom njegovega petdesetletnega vladarskega jubileja dva krasna konja iz cesarske konjarne. Darilo bo v najkrajšem času odposlano na Cetinje. Zaslišanje Trudnowskega. Krakov, 9. avgusta. Zaslišanje morilca Trudnovvskega, ki je v ponedeljek ustrelil učitelja Rybaka, je trajalo danes do ene ure popoldne, nakar je bil izročen deželnemu sodišču. Pri obdukciji usmrčenega Rybaka so zdravniki dognali, da je dobil dva strela, od katerih je bil vsak smrtno-nevaren. Obenem so aretirali tudi nekega Mihaela Hadowskega, ki je osumljen, da je sokriv umora. Zrakoplovec Sablatnig v Celovcu. Celovec, 9. avgusta. Danes seje tukaj pred mnogoštevilnim ljudstvom vzdignil zrakoplovec Sablatnig v zrak in letal v višini 100 metrov. Poskus se je popolnoma posrečil. Ljudstvo je Sablatnigu priredilo viharne ovacije. Atentat na newyorškega župana. Newyork, 9. avgusta. Ko je danes dopoldne vstopil1 newyorški župan dr. Gay-nor na krov ladijo, da nastopi potovanje v Evropo, je skočil atentator Kalager k njemu, in ga v desno stran glave ustrelil. Kakor poročajo nekateri listi, je dr. Gaynor že umrl. Kalager je bil takoj aretiran in je izjavil, da je svoje dejanje izvršil radi tega, ker ga je župan spravil ob vsakdanji zaslužek. Dr. Gaynor je dobival zadnje čase zaradi svojih energičnih reform in odločb jako veliko grozilnih pisem. Proti kandidaturi Venlzelosa. Carigrad, 9. avgusta. Evropske vele-v^sti so odposlale turški vladi posebno V kateri izjavljajo, da so popolnoma solidarne s turško vlado v tem oziru, da se Kandidatura Venizelosa za grški državni zbor nikakor ne sme dopustiti. Splošno ne sme noben Krečan kandidirati za grški državni zbor, sicer bodo velevlasti primorane, napraviti energične korake proti Krejanom. Spopad med grškimi vstašl In Turki. Solun, 9. avgusta. Včeraj je 15 grških vstašev prekoračilo turško mejo, kjer je prišlo med vstaši in turškimi četami do hudega spopada. Boj je trajal nad tri ure. Pet Grkov je padlo, drugi so zbežali. Na turški strani sta bila samo dva vojaka lahko ranjena. Razoroženje macedonskih bolgarskih vstašev. Carigrad, 9. avgusta. Kljub temu, da bolgarski časopisi turško vlado radi razoroževanja bolgarskih macedonskih vstašev še vedno energično napadajo, konsta-tirajo tukajšnji listi, da so se razmere med Bolgarijo in Turčijo v tem oziru že precej zboljšale. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna0 v Ljubljani. Borzna poročila. »Ljubljanska kreditna banka“ v Ljubljani, 9. avgusta Naložbeni papirji. 4*/« majeva renta..................... 4‘2o/0 srebrna renta.................. 4o/o avstrijska kronska renta . . 4o/o ogrska . .... 4o/o kranjsko deželno posojilo . . 4o/o k. o. češke deželne banke . 5»/0 rusko državno posojilo . . . Srečke. Srečke iz leta 1860 v- Zahvaljujem se svojim cenj. naročnikom za izkazano mi dosedanje zaupanje in se priporočam še za nadaljno njihovo naklonjenost ter beležim z odličnim spoštovanjem Jos. Čertalič, čevljarski mojster, Sv. Petra c 2 ta štev. 51* Franc Souvan sin - Ljubljana Mestni trg štev. 22 in 23 ____^Caza.-u.fsufet-uLr ri.su TreletrgoTrina. tovarna, tvrdk© ^{©nrik Brandta sinov, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sipovin. fej V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. »1. Z*tt»V. T lira, 5:81. V. Torarmjka inomki Tovarna vozoy Peter Keršič v Sp. Šiški priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in jLH Za točno in solidno delo se jamči. 'V Ze rabljeni vozovi se jemljejo v račun. popravila po primemo nizkih cenah. - t; Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. — " v Postojni prireja pogrebe treh vrst: L, II. in III. razred. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovi-naste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence s trakovi Brzojav: Prevzema pogrebe po vsem Pogrebni zavod Postojna. 111 lAdpihl, LtJI VUhCt5Ilt5 Notranjskem. Za cenjena naročila se najtopleje priporoča pryj notranjski pOgrebfli Zavod Y Postojlli. Delniška glavnica: K 5,000.000. 301—46 v Ljnbllanl. 'tS.S' Stritarjeva ulica štev. 3. ========= Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. . ...... Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 41|2°|0.