"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje
Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z.
CHICAGO, ILL., 6. NOVEMBRA (NOVEMBER 8) 1933

618
l'akll«lM>4 weekly at »«a» h. ytiiii Ht.
LETO — VOL. XXVIII.
OPOZICIJA KAPITALISTOV PROTI NRA RASTE
VELIKI PRIVATNI INTERESI
NOČEJO VLADNE KONTROLE
. . 1 " " —-Ncwyorska trgovska komora zahteva "soliden99 dolar. — Gerard Sivopv predlaga novo kontrolo
OPOZICIJA proti vladni kontroli ter reguliranju industrije, i zapopadeno v NRA, je poslednje tedne postala zelo agresivna. Nji na čelu so nekateri velebankirji, industrijalci in p» politiki republikanske stranke, ki si nabavljajo municije za prihodnje kongresne volitve, ki bodo v jeseni 1. 1934. Najglasnejši proti Rooseveltu so postali dnevniki, ki se smatrajo za glasila republikanske stranke, pa tudi nekateri takozvani "neodvisni" dnevniki.
Veliki čikaški list Daily News ima napad na administracijo v Washingtonu v uredniškem Članku na prvi strani, v katerem jo dolži, da je to, kar počne, uvajanje socializma! "Kako si vlada to upa?" vprašuje poln gnjeva. Le kako si vlada drzne delati za socializem, ko vendar od volilcev n: dobila takega mandata! Če b: bili hoteli socializem, bi glasovali za Thomasa, ne pa za Roosevelta. Ljudstvo si je iz bralo kandidata demokratske stranke v namenu, da ozdravi bolne razmere, ne pa, da preuredi ameriške institucije, ga opominja člankar.
Neki dnevnik na jugu — glasilo reakcionarnih demokratov — tudi dolži Roosevelta, da vodi to deželo v socializem, da o takih očitkih, ki jih prinaša čikaška Tribuna, niti ne govorimo.
Henry Ford je jezen na vlado, ker se umešava v njegov business. Trgovska komora v New Yorku, ki je najvažnejša v tej deieli, zahteva od vlade, da stabilizira dolar na podlagi zlatega standarda. Tudi tisti kapitalisti, ki so veliko prispevali za izvolitev Roosevelta, so zdaj mnenja, da je najboljše, če se industrijo prepusti samo sebi kar se kontrole tiče. Vlada naj ji le pomaga s posojili in s carinami, ni pa prav, da bi se brigala, kolikšne plače imajo predsedniki, načelniki, ravnatelji in drugi visoki odborniki raznih korpora-cij, ali da jim bi diktirala unijo, delavnik itd.
Opozicionalno časopisje dokazuje, da je Rooseveltov ekonomski program velik polom in da se zdaj pod njim razmere celo poslabšujejo. Vzrok pa je po njihovem zatrdilu vladna kontrola, vladne regulacijo in vladno podpihovanje delavcev, da naj se organizirajo.
Demokratski kapitalist Gerard Swope, ki je predsednik
ra. Vlada naj bi bila le svetovalka !n pa posredovalka.
Kapitalisti v Ameriki do--».dai niso bili navajeni nikake kontrole in regulacij, razen syojih, pa jim je sedanje ume-savanje vlade ter unij v njihove "privatne" zadeve ne-'jubo in zoprno. To, kar predlaga Stf'ope, ni nič novega. Industrija je v tej deželi vladala vmo sebe in svoje delavce od oostanka republike. Ker pa so :o trgovske in industrijske komore s svojim brezobzirnim »ndividualizmom zavozile, da ie prišlo vse ekonomsko življenje v kaos, banke v poiome in nešteta podvzetja v bankrote, ie stopil vmes Rooseveltov "new deal" — da POMAGA kapitalistom obvarovati sedanji sistem. In namesto, da bi mu bili hvaležni, mu ovirajo napredek v obnovo in okrevanje kapitalizma, nevedoč, da s tem škodujejo samemu sebi. Ne morejo »e pač sprijazniti z mislijo, da se stari časi več ne povrnejo. Državne kontrole se ne iznebe, ker je potrebna v njihovo korist, ne samo v prid ljudstva. In če bi kapitalisti ne bili toliko udarjeni s slepoto, bi bili hvaležni svojemu rešitelju in tudi unij se ne bi branili priznati.
Res je, da "new deal" ni iz-oolnil obljub in da se njegovo prerokovanje o zaposlitvi petih milijonov brezposelnih do te jeseni ni uresničilo. Bil bi čudež, če bi uspel s svojim krpanjem razdrapane kapitalistične ekonomije v tako kratkem času.
Kapitalisti, ki se togote nad administracijo v Washingtonu, so sicer za marsikatero določbo v Niri, ki je njim v prid, branijo pa se priznati unije, so proti znižanju delavnika in proti minimalni plači. Oni so sploh proti vsakim plačam delavcev. Vzrok, da jih vseeno
Gcvernerji srednjezapadnih držav so v skrbeh, k.er niso in ne morejo izpolniti obljub, ki so jih dali farmarjem v prosi i volilni kampanji. Nedavno so se zbrsdi v De* Mcinesu na posvetovanja, kaj bi mogli skupno storiti, da bi zadovoljili farmarje in jih potolažili v naraščajoči nejevolji in v raz« očarfinju nad Rooteveltovo ekonomsko politiko. Ampak sklenili niso nič posebnega. Problem je, kako zaposliti delavce in jih do-
stojno plačati, pa bodo farmarji imeli trg. Ampak to ni v moči sedanjih governerjev. Na sliki od leve na desno so, Tom F. Berry (S. Dakota), Floyd B. Olson (Minnesota), Clyde L. Herring (Iowa), Alfred G. Schmed-man (Wisconsin) in William Langer (North Dakota). Farmarji v njihovih driavah najbolj. rebelirajo. Governerji so po zaključku svoje konference Rooseveltu predlagali, da naj šiloma zviša cene pridelkom, kar je pa odklonil.
SOCIALISTIČNA STRANKA AMERIŠKEMU DELAVSTVU
dajejo je, ker bi jim čisto za-velike General Electric kom- stonj nfrhče ne hotel delati.
panije in jc bil do nedavno svetovalec v NRA, je zdaj javno predložil svoj načrt, ki naj bi nadomestil vladno kontrolo s kontrolo korporacij. Swope predlaga, da naj industrija •kontrolira samo sebe. Oblast nad njo naj bi bile lokalne trgovske in industrijske komore, vrhovna oblast pa narodna trgovska in industrijska komo-
Nc manj, ampak več vladne kontrole je treba v gospodarstvu. Ne manj, ampak več "socializma" bi morala vzeti vlada v svojem boju s krizo. Če bo cincala in skušala ugajati okameneli pameti kapitalistov, bo njen program in njena kontrola končana v resnici v še večjem neredu kakor ga ji je zapustil Hoover.
Zmage delavcev v Angliji
Pri občinskih volitvah v An-tfliji dne 2. novembra je delavska stranka dobila nad dve sto novih mandatov, katere so vzeli konservativcem in liberalcem. Ta zmaga je povzročila v Angliji senzacijo, ker je javnost uveriltf, da se senti-ment ljudstva obrača k delavski stranki. — Konservativna stranka je izgubila 131 mandatov, druge pa liberalna stranka in "neodvisni". V 8heffieldu je delavska stranka dobila večino v mestnem svetu in dosegla je velike uspehe v Liverpolu, Leedsu itd.
2e zanjič, ko je delavska stranka prodrla pri dopolnilnih volitvah v parlament v konservativnem okraju Ful-harr, v katerem ni zmagala še nikoli poprej, je bila konservativna stranka poparjena, Čeprav je njeno časopisje hitelo zatrjevati, da Fulham ne more biti merilo za vso deželo. Zdaj pa, ko je ljudstvo imelo priliko izraziti svoje zadovoljstvo ali nezadovoljstvo z vlado v vsi Angliji in Walcsu ter je to tudi storilo na način, ki vladi ni prav nič po godu, stranko torijev pa je pripravilo v nervoznost.
Eksekutiva soc. stranke , je izdala na svoji seji v Chicagu 28.—29. oktobra proglas na ameriško delavstvo, v katerem pravi med drtigim:
"Ameriško delavstvo zre že v četrto zimo in stradanje. Za več ko deset milijonov brezposelnih in za njihove družine ne pomeni NRA ničesar. Dela še nimajo in odvisni so od ponižujočih, nezadostnih reliefov za prehrano, obleko in stan, kakor so bili.
Naša dežela ni edina v mi-zeriji masne brezposelnosti. Vsaka dežela, ki je kontrolirana in last posedujočih slojev, ima svoje milijone brezposelnih, katerim odklanja pravico do dela. Kapitalizem izpričuje bolj in bolj jasno, da ni zmožen niti prehranjevati svojega prebivalstva.
Ta kriza se razlikuje od mnogih drugih v ameriški zgodovini v tem, da je vlada in mnogo drugih spoznalo, da je "grobega individualizma". za zmeraj konec. Vlada, podpirana od velikega dela bossov, hoče nadomestiti ta stari indi-vidualizem z nečem drugim, kar bo ljudstvu celo bolj nevarno.
Roosevelt je bil potisnjen v urad na valovih skrajnega nezadovoljstva in razočaranja s Hoovrovim reakcionarnim in-dividualizmom. Velikost Roo-seveltove večine je bila znamenje, da je sentiment ljudstva za nekako spremembo. Predsednik ga je izrabil v gra-
V prihodnji številki
članki in poročila o občinskih volitvah prosli torek, članek o
1 • s •	I • • •• •
ukinjeni prohibiciji m mnogo drugih.
ijenj-u mašinerlje za kontroliranje dobro organiziranega državnega kapitalizma pod vodstvom bossov v prid njihovih profitov. Vse, kar ima delavstvo od "new deala", so prazne časti in prazni želodci.
V	Italiji in Nemčiji pravijo te vrste kontroliranemu kapitalizmu fašizem. V Zed. državah ni še fašistov na vladi, toda nevarnost prihaja.
Znaki opaznosti se pojavljajo na obzoriu. Vzlic prijaznim besedam delavstvu so stavkar-ji naleteli na nasilja, in ta nasilja je podpirala vlada! Indiana je že opustila ene volitve in bo morda opustila druge ter dala migljaj drugim državam, naj store enako. Fašistični organizaciji, kot sta "silver shirts" ter "khaki shirts", vež-bata moštvo, ki bo mor<! i tvorilo prve vpadalne čete bodočega diktatorja. Kapitalisti izigravajo posamezne narodnosti delavcev, druga zoper drugo.
V	Italiji, in danes posebno v Nemčiji jc vidno, kaj čaka delavce vseh dežel, ako se ne pripravijo ob pravem času, da odvrnejo nevarnost. Unije in delavske stranke so prepovedane; delavske voditelje brutalno mučijo, pohabljajo in more na debelo; tisoče jih je vrženih v koncentracijske tabore; drugi tisoči so pognani v izgnanstvo in stradanje. Ljud-rtvu pa je preostala pravica živeti v pomanjkanju in suženjstvu v državi, ki ye postala ena sama velika ječa pod vlado terorja.
; Ker je Hitler videl, da bi hi-j lo zedinjeno delavstvo neprestana nevarnost njegovemu režimu, ga je začel razdvajati s hujskanjem ene plemenske skupine proti drugi. Prejšnje sovraštvo proti kapitalizmu je nadomestil s sovraštvom proti Židom. Krivice delavcem doma je zasenčil z naglašanjem krivic, ki jih delajo Nemčiji po vojni druge države, zato da bi s takim zaslepljevanjem lahko nagnal delavske trume v
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Hitler noče takih žurnalistov, ki
V- * ■ ' t
poročajo resnico
Iz Nemčije je moral že mar-sikak poročevalec zunanjih listov, ker se je pregrešil, da je poročal v inozemstvo^ resnico o razmerah in divjanju fašistov v Nemčiji. Eden teh je Edgar Ansel Mowrer, zastopnik čikaških Daily News in mnogih drugih ameriških listov. Mowrer je priznan žurnalist in bil je v Berlinu celo predsednik kluba poročevalcev zunanjih listov. Hitlerjeva vlada je najprvo zahtevala od kluba, da ga odstavi, česar pa časnikarji niso hoteli. Po par tednih je Mowrer, s katerim Hitler ni mogel postopati kakor bi bil rad, sam prijavil, da je pripravljen zapustiti Nemčijo še pred datumom, ki ga mu je določila vlada, pod pogojem, da izpusti nekega avstrijskega žurnalista, ki ga jc držala v ječi.
Koncem oktobra je Hitlerjeva policija aretirala in vrgla v zapor Noel Panterja iz Anglije, češ, da pošilja svojemu listu vesti, ki so kvarne nemški državi. Bil je v zaporu več dni in nato po prizadevanju angleškega poslanika in konzula izpuščen ter izgnan iz Nemčije.
VAL NACIONALIZMA DAVI VSO EVROPO
čiščenje v Rusiji
Iz komunistične stranke v Rusiji je bil izključen A. Maj-min, urednik svetovno znane ruske dnevne strokovne gospodarske revije Ekonomsko življenje, ki jo izdaja vlada v Moskvj. Majmin se je zameril zaradi mnogih kritik pri vod-st\u komunistične stranke. Izključili so ga pod pretvezo, da je oportunist in da drži s Troc-kijem. Majmin je bil do izključitve eden izmed najpromi-nentneiših kdmunistov v sovjetski Uniji.
Ameriška legija ni za priznanje Rusije
Edward A. Hayes, glavni komandant Ameriške legije, je v imenu svoje organizacije izjavil, da Legija odločno vztraja na svojem stališču nepri-znanja sovjetske Unije.
EVROiPSKE dežele objema val balznega Šovinizma v obliki
nacionalistične fašistične manije, ki je v Italiji in Nemčiji
že docela utaborjena in se zdaj razteza tudi drugam. Fašistični nacionalizem si je osvojil premoč v Poljski, Ogrski, Avstriji in več ali manj tudi v raznih drugih državah. Namesto mednarodne kooperacije goje vlade taktiko gospodarske izolacije in agresivnega militarizma. Nemčija se hoče otresti odvisnosti od drugih celo v agrikulturi. Italija isto.
Italija in Nemčija sta zdaj najbolj pijani skrajnega šovinizma. Obe hočeta, da se dekleta može čimprej in rode čimveč otrok, dasi sta obe, posebno Italija, dovolj natrpani prebivalstva. Nacionalizem obeh je imperialističen in sanja o velikih ekspanzijah, do katerih jima daje pravico zakon samo-ohrane, "višja kultura", "stara civilizacija", "zgodovinska prava" in pa starodavno pravilo, da je pravica vedno na strani tistega, ki je jačji.
V	tej nori fašistični-nacionalistični igri uči vsaka vlada svoje ljudstvo sovražiti druge narode. Zaupnosti in iskrenosti v mednarodnih odnošajih je vseld tega čezdalje manj. Hitler govori eno, zagotavlja svojo vero v svetovni mir, toda v resnici se oborožuje in Nemčijo spreminja v vojašnico,kakor je Musso-lini spremenil Italijo.
Italijanski diktator zatrjuje, da bo v prihodnjih letih fašizem objel ves svet. On se ponaša s tem, češ, ker je fašizem boljša forma države nego demokratična ali kakršnakoli druga, je v kredit Italiji , ker je svetu pokazala pot iz neredov.
Recimo, da pride fašizem končno na površje tudi v Franciji, Angliji, v Zed. državah itd. Kaj potem? Fašistična Italija in Nemčija dokazujeta, da stremita po gospostvu nad drugimi deželami, zato je jasno, da vsaka nova fašistična vlada relativno poveča svetovno vojno nevarnost.
V	Italiji in Nemčiji danes uče otroke, da je največje junaštvo ubijanje v vojni. Vse drugo je nič. Slava armade, moč armade, pripravljenost na vojno — to je danes glavni smoter fašističnega nacionalizma. Pacifizem je v Nemčiji zločin. Kdor se pregreši, se ga lahko kaznuje celo s smrtjo. Ideja mednarodnosti v Italiji in Nemčiji ter tudi v nekaterih drugih deželah (na Japonskem posebno) je brutalno zatirana. Hitler grmi proti marksizmu in ga dolži krivim za sedanji svetovni polom. V resnici je edini krivec vsega zla kapitalistični sistem, čigar bolni izrodek je tudi današnji histerični nacionalizem pod fašistično zastavo.
Tudi vlada Zed. držav goji taktiko, ki je nacionalistična v gospodarskem in političnem oziru in bo privedla do istih rezultatov kakor v Italiji in v Nemčiji.
V	Aziji je prežeta s pijanim šovinizmom Japonska, ki je popolnoma pod vlado in vplivom "patriotičnih" militaristov. Nemčija, Italija in Japonska so danes najnevarnejše svetovnemu miru.
še celo Rusija uvaja v svoj šolski sistem in v propagando v splošnem čezdalje več državnega patriotizma, čigar temeljna točka v vsaki deželi je, da omalovažuje vse kar imajo drugod in svoje pa prek6 mere povišuje in poveličuje.
Tako je ideja internacionalizma potisnjena v ozadje v dobi, ko bi bilo pojmovanje zgodovine in razvoja v duhu mednarodnosti najbolj potrebno.	'
Sedanji nacionalistični val, ki se razliva po Evropi in tudi drugam, je bolan izrodek bolne družbe. Povzročile so ga nenormalne razmere in pa impotenca starega kapitalizma. Toda problemov ne bo rešil. Z osvajanji in podjarmi jen j i ne bo izboljšal položaja, kakor ga niso imperializmi v prošlosti.
Neglede na udarec, ki je začasno podrl idejo mednarodnosti na tla, bo zopet vstala, ker za svet ni druge rešitve iz kaosa in blaznosti kakor popolna preureditev družbe na temelju mednarodnega socializma. Umirajoči sistem to čuti, zato toliko divja proti marksizmu. S svojo brutalnostjo je zajezil prodiranje mednarodnosti, toda njegov jez ne bo držal. Dežela je odvisna od dežele in ljudstva nimajo vzroka, da bi se klala. To spoznanje bo mednje fcotovo prodrlo. In mednarodnost— socialistična mednarodnost — bo triumfirala!
Linčarska drhal na jugu ima potuho oblastnikov
V	tej deželi niso redki slučaji, ko je drhal linčala popolnoma nedolžnega črnca. Dovolj je, da ga je osumila ali da je kdo kriknil, "ta je", pa je zblaznela in začela z morilno orgijo.
Štiri taka linčanja so se dogodila v razdobju treh mesecev v okolici Tuscaloosa v Ala-bami. Te linčarske umore je preiskovala posebna komisija, ki pravi v svojem poročilu z dne 3. novembra, da je o enemu linčancmu črncu popolnoma ugotovila njegovo nedolžnost, o dveh pa je zelo dvomljivo, če sta bila sploh kaj kriva prestopka, radi katerega rta bila ubita. Niti o četrtem ni mogoče dokazati, da je zakrivil zločin, radi katerega ga je razmesarila linčarska justi-ca, pravi komisija.
V	svojem poročilu komisija zelo graja oblast in jo dolži, da
s svojo indiferentnostjo tako-rekoč izziva drhal v linčanja. Policija in šerifi ne vrše svoje dolžnosti v protektiranju aretiranih črncev, izjavlja komisija.
Za vzrok razpaljenosti juž-njaških bigotov proti črncem navaja komisija tudi International Labor Defense, ker je s svojimi Newyorčani v obrambi petih zamorskih fantov v Ala-bami razdražila duhove, posebno še, ker je časopisje razglašalo njihove insulte proti južnjaškemu ljudstvu. Dali so jih res izgovorili ali ne, je seveda drugo.
Meseca oktobra je bil v Ma-rylandu linčan zamorec Geo. Armstrong, ki ga je drhal obdolžila posilstva.
V Arcadiji, v Floridi so našli 1. nov. tri zamorke in enega zamorca ubite v gozdu.
=
PROLETAREC
List

Izhaja vsako sredo, lakaja Jui»iI9*m«Iu D«U**iu TiiktfM Chicago, Ul.
Glasil« Jugotloraaak« Sociali«ti£»a ZvtM.
NAROČNINA v Zsdin jenih 4rUvah ma celo Isto $3.00; sa pol leta $1.75; sa ¿«trt leta $1.00. Inosematvo: sa celo leto $3.60; sa pol lata $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljks popoldne sa priobčltev v Številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Work-lucn'-i Publishing Co., luc. Established 1906.
.	n	,	, ...__J ' , ..,.	|
Editor...................................Frsnk Zaitz
Business Manager....Charles Pojforeiec
SUBSCRIPTION RATES: United States, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.

PROLETAREC
3639 W. 26th St., CHICAGO, MX.
Telephon«: Rockw.ll 2SS4.
Insullova sfera
Ameriška vlada se že dolgo ukvarja z letalno proceduro v Grčiji, .s katero skuša pridobiti grško sodišče in grško vlado za izročitev Samuela Insulla ameriški vladi, ki bi ga potem pritirala pred tukajšnje sodišče.
Ampak Insullu tudi mogočna ameriška vlada ne more do živega. Njegov glavni zagovornik je illinoiski odvetnik Thompson, bivši kandidat demokratske stranke za go-vernerja te države — torej <zelo \plivna osebnost. Dalje ima Insull vplivne odvetnike na Grškem. Kar zmore Insull, bi vsekakor lahko zmogla tudi ameriška vlada. A dejstva govore drugače.
Sodišče v Atenah je dne 31. oktobra spet odloČilo, da Samuel Insull ni zakrivil v Zed. državah ničesar, kar bi {noglo Grčijo upravičiti, da ga izroči ameriški oblasti. Res, da so ljudje, ki so zaupali Insullu, izgubili precej milijonov dolarjev — ampak to je pač posledica krize! Insull ni kriv!
Ameriško Časopisje se je nato hinavsko zgražalo nad grško justico, češ, da protek-tira prevaranta.
Če je sodni aparat kje kaj zagrešil, je ameriški najprvo. Državna, mestna in zvezna oblast v Chicagu je dala Insullu vso priliko, da je odpotoval "radi zdravstvenih ozi-rov" v Evropo. Da so «akrili med ljudstvom sum, ga je sodišče celo imenovalo za sodnega upravitelja posestev — katere je upro-pastil! V Grčiji se bi kaj takega ne moglo zgoditi! Nato so za njim poslali še sina, da mu je osebno izročil nsvodils, ker pošti in brzojavom niso več zaupali tajnosti, časopisje je jokaje pripovedovalo, da je Insull ob vse — a je le prišlo na dan, da ima v Angliji za svoje letovišče farmo, kjer skrbi za njegov luksus 40 poslov. Nedavno so ga obtožili, da ima v Chicagu visoko vlogo v banki pod tujim imenom. On to taji, toda od nekje mora jemati denar za drago obrambo in za udobno življenje, za napitnine in podkupnine!	. » i
Ako bi oblast v Zed. državah resnično hotela prosekutirati Samuela Insulla, bi ga ne imenovala za upravitelja posestev, katere je upropastil, in ne odprla bi mu vrat na stežaj za beg v inozemstvo. "Vrana vrani oči ne iz-kluje", pravi pregovor, ki je resničen posebno v tem slučaju. Vsa gonja ameriške ju-stice proti Insullu je bluf, s katerim skušajo slepiti razjarjene investorje v insull o ve delnice in bonde.
Ustreljen na begu"
•
"Otto Eggerstedt, socialistični državni poslanec v Nemčiji od 1. 1921, je bil 16. oktobra t. 1. ustreljen, ko je skušal pobegniti, preko meje na Holandsko", se je glasila uradna vest, v nemški, m fašističnem tisku. Resnica pa je, da je bil interniran v Kapendor.-u, od kjer so mu straže "pripravile" beg, zaio da so gs lahko ubile.
• t
Na takih "pobegih" je bilo v Nemčiji pro-šle mesece pobitih že mnogo socialističnih voditeljev in agitatorjev. O malo znanih javnost sploh ne izve.
NRA « njeni apeli
Generalu Hugh Johnsonu, predsednku Rooseveltu, vsakemu članu kabineta, vsem delsvcem in vsaki osebi sploh je znano, ds velike kompanije, mala podjetja in possme-zni delodajalci kršijo določbe v pravilnikih na vseh koncih in krajih. To je tudi vzrok, da je "plavi orel" silno izgubil na svojem ugledu in privlačnosti, če vlsda hoče, da se njen program, zapopaden v Niri, ne sesuje popolnoma, bo morsla stopiti na prste tistim, ki največ prispevajo v kampanjske fonde demokratke, in republikanske stranke. Ampak tudi če bi bila vlada to pripravljena in v sts-nju storiti, je bržkone pravo priliko že zamudila. Kapitaliste z apeli ne bo pridobila. V ječe jih ne bo poslala. Ce ps bo kaznovala tu in tam kakega grocerja, ker f* je pregrešil zoper NRA, ne ho magnste zgoraj s tem prav nič prestrašila.
MILICA MOBILIZIRANA PROTI ZLOCINCEM
V Indiani so ropi v bankah, trgovinah, gSselMsekih postajah itd. tako narasli, da je eMaet, v kolikor ni sama v zvezi z zločinci v velikih skrbeh. Izgleda, da v Indiani roparjem ni potefcno težko uiti iz zaporov. Nedavno je pobegnila cela skupina jetnikov is ječe v Michigan C it y ju (Ind.).
Governer je ukazal, naj bo za boj proti tolovajem pripravljena milica in pomaga šerifom kjerkoli in kadarkoli potrebno. Za lov na zločince ae je kajpada valed svoje palrio-
tične dol ¿koali npvduaila tudi Ameriška gija v Indiani. Ko so lovili uhegle arestante, so člani Legije in ponekod deputiji ter tudi miličniki ustavljali na cestah vsak avto in ga preiskali, če ni morda v njemu skrit kak pobegli jetnik. Poštenim ljudem je bilo to vpa-dan je oboroženih ljudi v njihove avte nad* leano, ampak Indlana se je zavzela, da po-lovi vse tolovaje in roparje. Dozdaj niso še «¡kogar ujeli, rasen tu in tam kakega tatica, ki je vsled stiske kaj malega ukradel.
Agitacija, naše glasilo, JSZ in Prosvetna matica
Od povsod nas naročniki bodre, da naj vztrajamo pri povečanju Proletarca na 6. straneh. Pravijo, da je veliko tbolj zanimiv in pa dve strani gradiva več na teden tudi ni malo!
Mi jim obljubljamo, da to povečanje ostane — pod pogojem, da naročniki in zastopniki Proletaria zadostno agiti-rajo za njegovo razširjenje če pa v agitaciji odnehajo, bodo šli vsi naši načrti v vodo. Kriza je huda in vsaka kriza je še vselej najprvo in najbolj udarila delavski tisk. Povpre čen delavec zavrže svoj list najprvo, potem šele kapitalistične. Enega izmed kapitalističnih si gotovo ohrani dokler je kaj centov v hiši.
Priznati moramo, da dohodki Proletarca v poslednjih treh mesecih v primeri z dohodki v istem času prejšnjih dveh let niso, ugodni. Izgovarjamo se laihko na krizo, ampak res je tudi, da je takih sodrugov, ki bi hoteli agitirati, veliko premalo.
Dohodki Proletarca v mesecih avgust, september in oktober skozi zadnja tri leta so bili sledeči:
Av*.-»ept.-okt. isni t»»2 isas -
Naročnina $1,27*.4« $1,152*7 $ *«4.fi? Ofrkmt	532.29 12S.30 220.42
Prlspr-vkl v
tisk. fond	(K.lfi 1,250.31 547.24
Skupaj $1,87«.14 $2,532.4H |1.652.2*
Iz teh številk /idite, da je razlika v dohodkih na naročnini velika in za vzdrževanje lista so ti dohodki nezadostni.
Nam je predvsem za večje število naročnikov, ker je edini razlog za izdajanje Proletarca ta, da doseže maso. Prej omenjene številke beležijo, da smo v dohodkih na naročnini nazadovali leta 1932 in istota-ko 1938. To se ne sme več nadaljevati.
Izgovarjanje na krizo ne pomaga, kajti vsi veliki kapitalistični listi so letos začeli spet rasti v cirkulaciji. Delavci imajo prav malo centov na razpolago. Toda prej predno plačajo kapitalistične liste, naj se naroČe na en ali drugi delavski list.
Proletarec je povečan za 14 kolon kljub nazadovanju v dohodkih! Ampak to povečanje bo zasigurano edino če vsi agitatorji in zastopniki store svojo nalogo. Dozdaj so le okrožja Chicago, Johnstown, Pa., in Girard, O., obdržala svoje staro Število naročnikov. V Johnstownu je število jiaroČ-nikov največ po zaslugi J. Lan-gerholca celo zvišano. Ako bi bilo povsod tako — in lahko bi bilo — bi ¡Proletarčev seznam naročnikov rastel namesto da se manjša.
Zelo potrebno je, da klubi in tisti posamezniki, katerim je to mogoče, naročajo po Wje število izvodov Proletarca ^n gs rszdajo med delavce v ag
tacijske namene. Delajte to redno, vsak teden, pa jih bo potem veliko ložje pridobiti za tfalne naročnike.
s
Charles Pogorelec je odšel orošli teden na agitacijo v Milwaukee, kjer je ostal nekaj dni. Obiskal je slovenske trgovce in druge firme, da ijih pridobi za oglašanje v Aiperi-*kem družinskem koledarju.
Ako ima še kdo v naselbinah kak oglas za v koledar, naj ga xlpolije čimprej. Oglasi nam omogočijo, da sploh lahko izdajamo tako knjigo po ti ceni. *
Ali se je klub JSZ v vaši naselbini že odloČil za aranžira-nje priredb skozi zimo? Nekateri klubi si svoje prireditve planirajo celo leto naprej. Ti so tudi najuspešnejši v svojem delu. Klubi, ki delujejo brez načrtov, imajo tudi najtežji boj za obstanek, to je, za ohranitev članov.
Vsaka klubova prireditev naj bo aranžirana tako, da bo mela spored ne samo zabavnega, nego tudi poučno agita-:ijskega značaja. Nekoliko pe-Ja, kaka dobra enodejanka, ali dve (ena slovenska in ena angleška), potem zabava, pa boste napravili dober vtis na udeležence, klub bo pridobil na ugledu in tudi gmotno si bo opomogel. V velikih naselbinah bi morali imeti socialistični klubi stalno različne prireditve. To jim daje življenje, pridobiva jim Članov in članic n ob enem se vežbajo v raznih lelih in v agitaciji.
Zelo prikladna za vprizar-ianje v teh časih je I. Moleko-va enodejanka "Nova igra" \New Deal). Druge slovenske novejše enodejanke so "Krst revolucionarja" in 4*Ob rojstvu" (obe spisal Joško Oven) ter "Za narodove žulje". V angleščini pa "The Trial" in pa "They Found Themselves". John Rak vam lahko postreže tudi z več drugimi. Vse te lahko napravijo fin vtis na avdi-jenco, ako so dobro igrane in
pravilno tolmačene.
*
V tej številki je objavljen izkaz prispevkov listu v podporo. Iz njega je razvidno, da sta .samo državi Illinois in Kansas dosegli kvoto. Illinois je te $17.65 nad kvoto. Skupno je treba zbrati na podlagi proračuna za poravnavanje dolga in za tekoče pokrivanje priman-kljaja $2,500. Do zdaj je nabranega $1,082.71. Predno bo kvota polna, je treba zbrati še $1,417.29, ali ve* ko polovico. Kvote po državah so določei\e proporčno po številu naročnikov, da so pravične za vse. Ns naročnike in klube apeliramo, da naj store kolikor morejo v korist Proletarca tudi v tem oziru.
Tajniki -klubov JSZ in drugi dopisniki, poročajte v Proletarca o delu svojih klubov, o shodih, predavanjih, o agitaciji posameznikov in o njihovih uspehih. Le taka poročila bodo vzpodbudna in dramila tudi brezbrižne, da se polagoma približajo nam in končno
vstopijo v nase vrste.
»
Prihodnji i cinik Ameriškega družinskega koledarja bo zopet imel bogato, izvirno gradivo. Dela z njim je veliko, stroftki visoki, toda uprava in uredništvo bosta skušala najbolje, da se to publikacijo o-hrani na višini, ki si jo je pridobila tekom dvajsetih let. Delo uprave in uredništva ne zadostuje, kajti prav tako važno za prospeh Ameriškega družinskega koledarja je sodelovanje onih, ki ga razpečavajo. Naročite ga tudi letos čimveč izvodov, organizirajte se za razprodajanjc, pa bomo ohranili koledarju vsaj dosedanjo cirkulacijo, ako mu jo vsled krize letos ne bomo mogli zvišati.
Ameriški družinski koledar je po obsegu največji koledar, kar jih izhaja med Jugoslovani v Ameriki, po gradivu in svojih zgodovinskih podatkih pa je najboljša jugoslovanska publikacija te vrste. To priznavajo kritiki v starem kraju, ki sicer dela rojakov v tujini ne pohvalijo radi.
a
Kadar ima vaš klub ali društvo prireditev, pošljite zanjo oglas v Proletarca. S tem bo pomagano listu in uspehu prireditve.
*
, Naša četa agitatorjev ne počiva. John Terčelj je poslal 5 oglasov za koledar. John Tan-
cek poroča iz Girarda, da je
dobil ilekaj obnovljenih nsroč-nin, toda še ni dokončal, kar pomeni, 4* jih bo dobil še več. Naročila za večje število izvodov koledarja so poslali John Kavčič, Crivitz, Wis., Mary Rom, Clinton, Ind., Anton Ausich Wood ward, Iowa, in več drugih.
♦
Andrew Sprogar, Elizabeth, N. J., je poslal naročnino in ob enem piše, da je treba JSZ o-hraniti, ke* je našemu delavstvu še potrebna. Frank Kramar poroča iz Farrella, Pa., da se delavske razmere v njihovem okrožju jeklarske industrije niso izboljšale.
*
Kadar se preselite, napišite spremembo naslova na dopisnico za lc in nam jo pošljite. Na ta način se vam ne bo izgubila nobena številka. Ako nam sporoči spremembo vašega naslova pošta, ji moramo dati za vsako kartp 2c. To je sicer mala vsota, toda skupno koncem leta ni več majhna. Tudi raditega je dobro, da nam vi
sporočite spremembo.
*
V	tej številki je po dolgem Času spet objavljen seznam zastopnikov Proletarca. Ali je vaša naselbina zastopana v njemu? Ako ne, priglasite se za zastopnika vi.
Nekateri v tem seznamu so zelo delavni zastopniki, drugi pa dobe po kako naročnino le tu in taqj. Kaj, če se bi skozi te mesece v agitaciji za Proletarca vsi malo bolj potrudili. m
V	seznamih poslanih naročnin zelo pogrešamo Jos. Snoya, ki zaradi bolezni ni mogel agitirati. Naročniki v naselbinah, katere je obiskaval, naj to u-puštevajo in naj sami pošljejo obnovitev naročnine. Snoya bo to zelo veselilo, koristili boste listu in ga ob enem naprej prejemali ter čitali. Proletarec je vreden ne samo da ga čitate nego da tudi agitirate zanj.
=as
po coloradij
FRANK ZAITZ
HP«'«1"« ■	S
KONCERT
pevskega zbora
"SAVA"
v nedeljo 26. novembra
V DVORANI CSPS.
Sodeloval bo pevski zbor "Karl Marx" in njegov tamburaški zbor.
Vatopnice v predprodaji 40c| pri blagajni 50c.
Zabava kluba J. S. Z. v Brideportu in drugo
Bridgeport, O. — Na prireditvi kluba št. ll J9Z v soboto "11. novembra bodo igrali trije sinovi sodruga Matt Tušeka iz Power Pointa. Imajo sloves dobrih godcev, zato bo njihova godba plesalcem gotovo ugajala.
O sporedu, ki bo predvajan na tej veselici, je bilo že zadnjič poročano. Nekoliko je izpopolnjen, da bodo udeleženci z njim še bolj zadovoljni.
Vinska trgatev društev št. 13 in 640 SNPJ 28. oktobra je povoljno izpadla. Plesalcem so igrale štiri hčerke s. Ber-ganta iz West Pointa. Iz tega vidite, da imata sodruga Tu-šek in Bergant vsak svoj družinski orkester — eden fante, drugi dekleta. Omenjenega dne smo čuli Bergantovega, 11. nov. pa bomo slišali Tuškove-ga. Obe družini sta si v sorodu. Starši in otroci obeh so člani SNPJ, in starši tudi člani JSZ ter aktivni v obeh organizacijah.
Občinstvo tu in v sosednih naselbinah je vabljeno na klubovo prireditev 11. novembra. Ne boste se kesali. — Joseph Snoy, tajnik.
V drugič bo boljši uspeh
Little Falls, N. Y. — Delavsko gibanje ima tudi pri nas večjo privlačnost ko poprej. Tu je na shodu govoril Anton Zornik iz Herminieja, Pa., ki je bil tod na agitaciji za Proletarca. Oni, s katerimi sem govoril, so se prav pohvalno izražali o njegovih izvajanjih.
Upan, da kadar s. Zornik spet pride med nas, bo uspeh Se boljši, samo več časa si bo moral vzeti, da bo lahko obiskal vse farmarje v okolici Coo-perstowna in v mnogih drug»h krajih tega dela države. Tudi v Dorloo je nekaj slovenskih farmarjev, med njimi rojak Omerza, ki je bil letos z ženo v starem kraju na obisku. Oba sta dobra prijatelja Proletarca. — Frank Petavs.
Ne čakajte na druge, da se sbude, nego se pridružite so-»¡a I ¡stični Stranki takoj!
(Nadaljevanje.)
Bil je »zelo mrzel večer (meseca julija to leto), ko «o naju povabili Faidigovi nazaj grede iz Arkansas Valley proti Leadvillu v slovenski salun v Stringtownu, ki je po po-vratku "dobrega piva" edini oživel v tem malem začrnelem ostanku nekdaj žive slovenske vasi.
Ampak v tem salunu ni bilo mrtvo! Rojakinja, ki ga vodi, je bila takoj pri mizi in nam postregla. Namesto godca je igral za dajm električni gramofon in avtomatično premikal plošče s slovenskimi valčki in pes-mami. Tod je namreč gramofon Se zelo v rabi, radio pa veliko manj kakor v velemestih.
(Pri baru sta sedela na visokih stolih dva fanta iz dveh različnih svetov. Eden je prišel iz rudnrkov na obisk, da zapravi, kar si je prihranil in pozabi na prestano dolgočasje v gorah. Bil je v zimskem oblačilu, le še ovčjega kožuha mu je manjkalo. Ko smo se seznanili, je postal željan razgovora, kajti težko mu je najti pravo družbo. On je priseljenec iz starega kraja — še mlad in samski. Amerikanci ter tu rojeni Slovenci ga nekam prezirajo, je dejal. Pa se nobenega ne boji! Drugi pri baru je bil tu rojen Slovenec, star bliziu 30 let, že izmučen od samega brezdelja in pijače. Zapravlja, kar sta mu zapustila oče in mati, ki sta umrla. Plošča v gramofonu poje o starčku, ki je živel in vince rad pil. Rudar iz hribov pomaga po svoje, tu rojen rojak pa mu dirigira po svoje. Sahinarica, dobrohotna toda bizniška ženska, se smeje ter toči.
Mrzlo je in moja žena se stiska v lahno poletno suknjo. Mrs. Fajdiga ji pripoveduje doživljaje iz svojih težkih izkušenj in o svojih otrocih, na katere je po vsi pravici ponosna.
Vstopila je večja družba moških in z njimi par deklet iz znanega "streeta". Enega izmed moških so poklicali k meni, mi ga predstavili in pojasnili, da je zdravnik društva SNPJ.
Razne slike — nekdanje in današnje — se vrste pred menoj. "Fajdiga, veliko se je spremenilo v vašem mestu", sem mu dejal. "Povsod se je vse spremenilo," je odgovoril. Pozval je natakarico.
Res, veliko je predrugačenega. Le starodavno ameriško "tretanje" je še vedno kakor nekoč.
Do prohibicije so bili slovenski in drugi saluni v Stringtownu in v Leadvillu v sploš-. nem odprti skoro nočindan. Avtomobilov tedaj ni bilo, čiil pa si ponoči in podnevu vozove in pozimi sani. Mnogi so tudi jezdili z dela in na delo, ali pa iz bližnjih rudnikov na veseljačenje v Leadville. Zdaj je tudi v teh hribih avto nekaj vsakdanjega in običajnega.
Ko sem vpraševal rojake o znancih, ki so živeli v tem mestu pred 22. leti in prej, so mi pojasnjevali: Tega in onega je ubilo. Nekaj jih je pobrala jetika — rudarska jetika ji pravijo v Leadvillu, v Butte-u in drugod, kjer kopljejo kovinske rude pod nezdravimi okoliščinami. Nekateri so se smrtno ponesrečili v avtnih nezgodah. In pokazali so mi kraje, kjer so se dogodile nesreče.
Ko je pričelo mesto nagloma hirati in je bilo dela čezdalje manj, zaslužek vedno nižji in pogled v bodočnost bolj in bolj negotov, se je marsikdo udal pijači. Ugonobila in požela je nemalo naših rojakov.
Pravili so ms o nekem še živem: "Vzemite ga v Chicago! Je študiran in veliko ve. Samo pije preveč! Tu se bo vsega zapil in se vtopil v pijači."
Studiranih ljudi, ki so razumni in preudarni ob enem, potrebujejo vse naselbine. Takih, ki so le "študirani" in radi pijejo, pa ne manjka nikjer. Vendar, — človeku se smilijo! Zabredli so v neugodnih valovih življenja v globine, v katerih se polagoma potapljajo in izginjajo pod površino. Niso bili dovolj jaki v preizkušnjah, ne dovolj razumni. Ali pa so bili viharji in valovi pretežki. Predno so se zavedli, je bilo že prepozno. Zdaj životarijo in čakajo konca.
Mnogi izmed naših priseljencev, ki so bili pred par desetletji še polni življenja, ki so se gnali pri delu ko mule, nekateri med njimi prave korenine, in ob sobotah in nedeljah vsi korajžni da kaj, so danes v pozabljenih grobovih. —
Rojaki John Fajdiga, Anton Mihelich in Joe Gruden so mi v slovenski dvorani v Leadvillu sklicali shod. Bili so v negotovosti, kajti pred tem se je vršil tu samo en slovenski shod s predavateljem z vzhoda. Bil je Anton Grdina s svojimi slikami iz starega kraja in s svojimi slanimi ter neslanimi dovtipi. Shod je bil polomijada, pa so se naši ljudje bali, da bo tudi zdaj tako. Na Grdinovem shodu je moral pomiriti udeležence predsednik društva SNPJ, ne sicer člane društva, ampak tiste, ki bi imeli biti Grdinu najbližje. Toda na našem ehodu ni bilo treba nikakega reditelja. Tu rojeni fantje in dekleta so sedeli pri svojih očetih in materah ter poslušali na klopeh — navadnih klopeh brez naslanjal, in nihče me ni motil. Navzoči so bili tajniki vseh slovenskih društev vseh jednot, zvez in zajcdnice. Na dolgih klopeh so sedeli člani, ki so priSli iz radovednosti. Kaj naj sploh govorim v naselbini, ki je bila živa ko maloka-tera, zasopljena v diru za zlatom in srebrom? Zdsj pa je tu v dvorani pred menoj nekdanje močne kolonije .samo še vprašaj mladih in ps sence izmučene preteklosti.
(Dalje prihodnjič.)

t...............TTTttHMlMiMMIIIl
P. ZOLA t
RIM
Poaloveail ETBIN KRISTAN 4»»MMMMMIMM##MMMMMMMMI
(Nadaljevanje)
Tu je bilo videti napol porušena pročelja, ki so se morala podpirati s stebri umazana stanovanja, v katerih se je videla nesnaga skozi razpoke, uborne bra-njarije, in vsa pod milim nebom napravljena kuhinja lenega naroda, ki ne mara zakuriti ognja, javni kuharji s polento in z ribami, plavajočimi v smrdljivem olju, prodajalci kuhane zelenjadl, ki razkladajo na zraku ohlajeno ogromno peso, zeleno, cvetnjačo in šplnačo. Slabo sekano meso po mesnicah je bilo videti črno; živalski vratovi so bili po-auti s strjeno ikrvjo in so bili videti kakor iz-puljeni. Peki so imeli kruh kakor okroglo •kamenje za tlak, nakupičen na deskah; uboge branjevke so razkladale pred svojimi z osušenimi in na niti nabranimi rajskimi jabolki ovenčanimi vrati le papriko In pinjole. Vabljve so bile le prodajalne delikatesnikov z okajenim mesom in vsakovrstnim sirom, ki je s svojim ostrim duhom nekoliko ublažil cestni smrad. Loterijske pisarne so se menjale z beznicami; na vsakih trideset korakov je bila krčma, in napisi so z velikimi črkami trdili, da se točijo tukaj le izbrana vina rimskih graščin Genzano, Marino, Frascati. In po vsem okraju so mrgolele tolpe polnagih otrok, ki jih je razjedala golazen. Silno mahajoče in kričeče ženske z razpuščenimi lasmi, v ponočnih jopicah, v spodnjih krilih, trdih od same masti, so nepremično sedele na klopeh pod roji komarjev, ki so jih bodli in izjedali. Neprenehoma so prihajali in odhajali mali osli, ki so vlačili vozičike, možje, ki ao s pestmi gonili purane, nemirni turisti, ki jih hipoma obkrožijo tolpe beračev. Krpa-či čevljev so mirno delali na trotoarju; pred vratmi male krojačnke je visela stara, z zemljo napolnjena posoda, v kateri je cvetela debelolistnica. In pred vsemi okni, z vseh balkonov, na vrveh, ki so bile razpete Čez cesto od hiše do hiše, je plapolalo perilo, neizrecne krpe, liki simbolične zastave gnusne ^ede.
Življenje polno lenobe, življenje polno gibanja.
iPierre je čutil,^kako se je njegova brato-ljubna duša upirala v neskončnem sočutju. Da, vsekakor, porušiti je treba te bolne, okužene okraje, v katerih čepi ljudstvo že taiko dolgo kakor v zastrupljenih ječah. Da, treba je ozdravljenja, treba je porušenja, naj se tudi ugonobi stari Rim in naj se hudujejo umetniki. Trastevere je že zelo izpreme-njeno; nove ulice ao izvrtale rove za zrak, cepin je izkopal strugo, po kateri se pretaka aolnčna svetloba v širokih progah. Kar je še ostalo, je videti še bolj črno, še bolj umazano «redi teh podrtih hiš, teh pred kratkim izdolbenih lukenj, sredi velikih, nedoločenih planjav, na katerih še ni bilo mogoče zidati.
To mesto v razvoju ga je silno zanimalo.
Pozneje bodo ned^omao dogradili \ct. Ali kako mikavna jc doba, ko se bojuje staro mesto s smrtjo sredi novega, sredi tolikih težav! Treba bi bilo poznati nesnažni Rim, ki se je pogreznil pod izlivi, pomijami in odpadki jedil. Pred kratkim porušeni Ghetto je stoletja napajal tla s tako neznansko človeško gnilobo, da je iz stavbišča, ki je bilo polno grb in močvirnatih luž, še vedno puh* tel strašni kužni duh. Bilo je zelo potrebno, da se je dolgo tako sušilo in da ga je snežilo solnce.
Po vseh teh okrajih ob obeh straneh Ti-bere, kjer so pričeli z znatnimi mestnimi deli, je najti takorekoČ pri vsakem koraku eno: človek koraka po tesni, smradni, ledeno hladni ulici med mračnimi hišami, pa pride nenadoma v široko preseko, ki jo je cepin iz-grebel v gozdu starega, gobavega zidovja. Tukaj so mali vrtovi, široki trotoarji, visoka, bela, s skulpturami pokrita poslopja — vse sirovo, nedodelano, napolnjeno s sipino, za-grajeno s koljem. Povsod je opaziti sledove nameravanih ulic; vse skupaj je ogromno tesališče, kateremu grozi finančna kriza, da ostane; jutršnje mesto je hotelb rasti, pa ne more, in je s svojimi brezprimernimi, prenagljenimi, zdaj neharmoničnimi začetki obtičalo v svoji bedi. Ali kljub temu je bilo dobro in zdravo delo, za novo in moderno mesto neizogibna in socialna potreba, če niso hoteli, da bi stari Rim segnil na mestu, kakor znamenitost iz starodavne dobe, da bi strohnel, kakor muzejski predmet, ki se hrani pod steklom.
Ta dan je Pierre napravil ovinek, ko je šel iz Trastevera v palačo Farnese, kjer so ga pričakovali. Sel je po Via di Pettinari, potem po Via di Giubonari, od katerih je prva vsa mračna in kakor zabita med velikim zidom bolnišnice na eni in bednimi hišami na drugi strani, med tem ko oživlja drugo večno valo-venje ljudstva in jo osvežujejo okna dragoti-narjev z debelimi zlatimi verigami, izlogi trgovin z blagom, kjer se razpenjajo ogromne modre, rumene, zelene, rdeče tkanine v bleščečih barvah. Delavski okraj, iz katerega je pravkar prišel, kramarski okraj, po katerem je prakar hodil, sta mu zbudila spomine na strašne, bedne okraje, ki jih je že prej obiskal, spomin na usmiljenja vredno množico propadlih, vsled brezposelnosti na be-raštvo obsojenih delavcev, stanujočih po prešernih zapuščenih zgradbah na Prati del Ca-stello. Oj, to ubogo, nesrečno, v otroštvu zaostalo ljudstvo, ki «o ga stoletja teokracije držala v nevednosti, v vernosti divjakov, ki se je tako privadilo noči svojega duha in trpljenju svojega telesa — kako se kljub vsemu ne more z drugimi vred socialno prebuditi, pa je srečno, če sme v miru uživati svoj ponos, svojo lenobo in svoje solnce! Kakor da je v svojem propadanju slepo in gluho; svoje nekdanje topo življenje nadaljuje «redi preobratov novega Rima, ne da bi čutilo kaj druzega kakor nevoljo, iker «o porušeni «tari okraji, v katerih je stanovalo, ker so izpre-menjene navade in ker so se ž»vila podražila. Bilo je, kakor da ga nadleguje svetloba, sna-žnost in zdravje, ker je bilo trebi vse to poplačati z veliko delovno in finančno krizo.
(Dalje prihodnjič.)
Samo z 12c na dan
lahko kupite ta Kelvinator
obratni stroiki
so le par centov na dan
NOBENEMU domu >n apartmentu n¡ treba biti
brea moder«« električne Hladilne shrambe. Tu
je en« i «med najboljiih, kar jih j« bilo k<Uj ¡«delanih, in kupite jo lahko «« obroke, k«r vas »lana okrog 12c na dan. Obratni stroiki »o tudi «iald. Le par penijev na d«« jo operira.
Oglejte lične, n«d m koristne kelvinatorje. So v velikosti aa vs*ko družino in po cenak, ki jik «more v se k« denarnica. Oglejte si Jih v trgovinah električnih predmetov.
Dmmlosm - 72 W. Adama St.-132 So. Dearborn St. OTS TtUpho«mt RAHdolph ¡200, Loral 1SS	\JF\
4331 V. IUAmm	SS3 W. HH fli.
UI4 S*. MM A««. 3*M K. 9lmA Si.
34M fe. UtoM flt.	IIIU Mirki««,
Za blago kupijeno to« obroke j« dodati kreditne stroike
FEDERALNI KUPONI Z NAROČILI
Mil KtlwMfcM Ave.
Ali nameravate odpotovati v Evropo?
Mmrsikdo je že iel po dolgih letih obiskati svojce v st«rem kraju. Mar-eikdo, ki tega še ni efcoril, na>merava odpotovati ob prvi priliki.
Najboljša ugodnost za potovanje je baš sedaj, ker so cene nizke. Nedvomno ee bodo dvignile bržkone že na pomlad. Tako nizkih voznih cen preko morja, kot no sedaj, ne bo potem' več.
CUNARD linija priredi v Evropo za božične praznike dva izleta. Za prvega odpelje potnike BERENGA-RIA 29. novembra iz New York«, drugi izlet pa bo 14. decembra; potnike na tem odpelje AQUITANIA. Oba sta prvovrstna parobroda. Potnike bosta spremljala zastopnika CUNARD linije Alfred Markus in Milutin Ekerovich, ki jim boeta na uslugo na potovanju. Oba gresta i njimi prav v Jugoslavijo.
Obe ladji sta moderni im Belo priljubljeni potnikom. Kuhinja je prvovrstna. Za vse nadaljne informacije se obrnite na National Travel Agency, 1664 Blue Island Ave., Chicago, III. Pišite slovensko, hrvatsko ali an-gleiko, ali pa se oglasite osebno.
SOTHERN, SLOVIT IGRALEC, UMRL
D«e 29. oktobra j« v New Yorku umrl sloviti ameriiki igralec Edward Hugk Sothern. Bil je st«r 73 lot. Nastopal j« največ v Shakespearovih dramah. Na tej sliki Je maskiren v vlogi Skylocka V "Beneiken» trgovcu". V "Romeu i« Juliji" je igral Rome« i« ««stopal j« tudi v drugih igrah ome«j«nega slovitega aagleikeg« dramatika. Sotker« j« bil ▼ svojih dneh odo« najpopularnejših shakespearijansluh igralcev bodisi v Zed. drievah, v Angliji in povsod kjer govor« angleiki j««ik. Zapuiča ¿eno Julijo Mar-lowe, ki j« «udi seio sua na igralk«.
SOCIALISTIČNA STRANKA AMERI • ŠKEMU DELAVSTVU
(Nadaljevanje s 1. strani.) proti delavskim
Ali ste naročnino na Prole-tarca ž* poravnal?
novo vojno trumam drugih dežel.
V	namenu, da se prepreči širjenje fašistične nevarnosti in da se delavstvo pripravi na odstranitev faáizixva, dalje, da izrazi svojo solidarnost s potlačenim nemškim delavstvom, je delavska aocialiatična internacional določila drugi teden v novembru za teden demonstracij mednarodnega delavstva proti fašizmu.
V	soglasju s tem sklepom poziva socialistična stranka a-meriško delavstvo, da se pridruži milijonom delavcev v protifašističnih demonstracijah. Dne 11. novembra 1918 je nemška revolucija 1 vrgla kajzerizem in proglasila socialne pravice. V roganje tej obletnici je Hitler določil nedeljo 12. novembra za svoje "nove volitve". In tega dne morajo ameriški delavci dvigniti svoj glas za delavce v Nemčiji, ki se v nevarnosti smrti, zasužnjeni in v jetniških taborih osamljeni spominjajo obletnice svoje prve revolucije . é
Socialistična stranka kliče ameriškemu delavstvu, da naj dne 12. novembra demonstrira tudi za mir. Naše orožje proti Hitlerju ne smejo biti armade kapitalističnih dežel, ki so same pripomogle k zmagi fašizma v Nemčiji. Naše orožje za strmoglavljenje fašizma in za svetovni mir je solidarnost z zatirarlim nemškim delavstvom. Naša zaobljuba, da smo z njimi, da jim bomo stali ob strani, jim bo dala moči in vzpodbude v tej težki uri pre-iskušnje. Mi moramo poslati naš glas skozi zidove Hitlerjevih ječ, da ameriško ljudstvo noče vojne proti Nemčiji.
Mi moramo dati tudi mate-rijalni efekt, v svojem izraža-
nju solidarnosti. Unije po svetu in socialistično gibanje je sklenilo bojkotirati nemško blago. Mi moramo ta bojkot podpirati. Mednarodno delavsko gibanje je ustanovilo Mat* teottijev fond, ki služi v podpiranje žrtvam fašističnega div-jaštva. Prispevki v ta fond, ki jih dajo bodisi posamezniki, ali ki so zbrani na shodih, sejah itd., naj se pošiljajo na American Section, Matteotti Fund, 7 E. 15th St., New York City.
Ameriški delavci! Nevarnost fašizma visi nad nami, kakor je visela nad delavstvom v Evropi. Učimo se iz njihove tragedije, zato da njihove žrtve ne bodo zastonj. Mi moramo zgraditi takoj sedaj gibanje, ki bo dovolj močno, da odrine pritisk fašizma, kadar pride. Organizirajmo delavce v unije in v socialistični stranki ter farmarje v njihovih bojevnih organizacijah, da bodo lahko branile svoje pravice ter pomagale druga drugi. Gradimo jih pošteno s poštenim programom, da bodo agresivne in pogumne, vedno pripravljene u-dariti za nova prodiranja proti svojemu cilju — v socialistični delavski svet!"
Tisoč stavk
Po vseh Zed. državah se je letos dogodilo nad tisoč stavk. Noel Sargent v Washingtonu pravi, da je v njih izgubljenih 6,500,000 delovnih dni in najmanj $22,000,000 na plačah. Nikoli pa ti gospodje ne računajo škodo, ki jo imajo delavci vsled silovitega izkoriščanja. Saj ne stavkajo zaradi zabave in bi veliko rajše delali ter imeli plačo, kot pa piketi-rali.

kli kom l\ »iii «tyom
WljT IB želite svojim priredbam rim ver MmMjME moralnega in gmotnega uspeha
oglašajte jih v proletarcu!
4'Ne samo kar veleva mu slan—"
Chicago, III. Na proslavi SO-letnice kluba št. 1 JSZ 29. oktobra je dejal tajnik kluba, Peter Bernik, med drugim sledeče:
MPesnik Simon Gregorčič je napisal sledeče velepomembne besede: 'Ne, kar veleva mu stan, ampak kar more, mož je storiti dolžan/ - In ta izrek je bil kažipot one šestnajstorice slovenskih delavcev v Chicagu pred tridesetimi leti — 19. julija 1903 — ki so položili temelj ne samo slovenskemu socialističnemu klubu Št. 1, ne samo Jugoslovanski socialistični zvezi, ampak temelj vsemu naprednemu gibanju med slovenskimi izseljenci v Združenih državah! Storili so toliko, kolikor jim je bilo sploh mogoče v danih razmerah in okoliščinah. Njijh trud, njih delo ni bilo zaman. Niso se ustrašili dela, ampak šli so z energično silo v akcijo. Rezultat je vam vsem znan in mi ga ni treba ponavljati.
Zgodovina kluba št. 1 in tako tudi Jugoslovanske socialistične zveze je zgodovina dela in požrtvovalnosti. Delo, katerega je izvršil klub št. 1 JSZ med slovenskimi delavci' v A-meriki, je ogromno. Obsegalo bi precejšnjo knjigo, kdor bi zabeležil vse, kar je izvršil. Neizpodbito dejstvo je, da vse napredno gibanje med Slovenci, in sicer pravo delavsko napredno gibanje, ne kaka "laži-naprednost", je delo onih slovenskih delavcev, ki «o člani ali so bili člani Jugoslovanske socialistične zveze in njihovih somišljenikov.
In ko danes ob priliki proslave tridesetletnice kluba št. 1 gledamo nazaj, so lahko ponosni oni živi pionirji, ki so položili temelj klubu, in ponosni smo vsi člani JSZ, posebno Še člani kluba št. 1. In vsled tega ni več ko primemo, da se v imenu tega kluba zahvalim vsem onim zavednim in požrtvovalnim s odru go m, ki «o delali in delali ter se žrtvovali koJikor so jim razmere dopuščale, da je bilo dograjeno to, kar imamo danes. Zahvalim se vsem onim rojakom, ki «o nam bili naklonjeni, bodisi ko «o se udeleževali priredb kluba št. 1, ali ki so pomagali na katerikoli način. Z njih pomočjo je klub lahko vršil svoje izobraževalno delo na kulturnem in političnem polju. Dohodki, katere Ima klub od svojih priredb, se porabljajo edino v kulturne in agitacij-ske namene. Upam, da nam boste ostali naklonjeni i v bodoče, ko v preteklosti, ker priredbe kluba št. 1 so namenjene slovenskim delavcem v pouk in razvedrilo.
Zahvalim se tudi onim, ki so nam nasprotovali, ker njih protivno delovanje je bilo v bodrilo članom kluba št. 1, da so delali še z večjo vnemo.
Klub št. 1 ima en apel na vse one, ki še niso Člani kluba in socialistične stranke: Pridružite se nam! Pristopite v iklub št. 1, da bomo skupno delovali za en cilj, — za osamosvojitev delavstva iz mezdne sužnosti, in da bomo dobili one pravice, katere nam odreka gospodujoči razred. Pomniti je treba, da brez organizacije ni mogoče doseči ničesar. Nihče nam ne bo na krožniku
prinesel boljših razmer. Vladajoči razred je radi tega uspešen povsod, ker je dobro organiziran, delavstvo pa neuspešno, ker je neorganizirano. S pomočjo socialistične stranke je dobilo delavstvo že precej pravic. To je resnična delavska politična stranka v pravem pomenu besede. Izšla je iz delavstva, je za delavstvo in se bori za delavstvo. Kot taka postaja močnejša in močnejša z vsakim dnem.
Rojaki, pristopite v klub št. 1! To je klic naših članov in članic vam. Seje se vršijo vsaki četrti petek v mesecu v spodnji dvorani SNPJ."
Vabilo na domačo ^	zabavo
Milwaukee, WU. — V soboto večer 11. novembra se bo vršila v prostorih sodruga M. Sostaricha na So. 6th in Bruce St. domača zabava slovenske-ka socialističnega kluba.
Namen te zabave ni samo, da se vsaj deloma pomaga klu-bovi blagajni, da se dobi ali skuša dobiti že sedaj prva sredstva za naše bodoče volilne boje, temveč tudi, da se oživi in vspodbudi staro vzajemnost med člani kluba in našimi somišljeniki. Par kluibo-vih sej je bilo razmeroma slabo obiskanih zadnje mesece, zato je skrajni čas; da se agi-tacijsko delovanje spet oživi in ojača. Prihodnja domaČa zabava nam bo služila torej tudi v ta namen, zato vabimo vse sodruge, sodri^ginje in somišljenike, da bi marljivo agiti-rali za to prireditev med svojimi znanci in prijatelji. Začetek zabave oib 8. uri zvečer. Ža postrežbo bodo skrbele poleg sodrugov naše marljive so-družice, kar pomeni, da bo v tem oziru vse prvovrstno.
Za klub št. 37 JSZ, PuW. odbor.
SODRUGOM IN SIMPATICARJEM V CLEVELANDU.
Sej« kluba it. 27 JSZ s« vri« vsak prvi p«t«k ▼ mesecu ob 7:30 av«č«r. Ženskega odseka prvi tor«k ob S. «večer. Mledinsk. angleški odsek vs«k petek iav«n prvega ok S. zvečer, vm e klubovih prostorih e S. N. D. Sodrugi in sodružic«, agitirajte in pridobivajte novih članov t« članic klubu ter novih naročnikov P roleta rcu. V organizaciji in iaobraabi je nei« moč.
Milwaukee Leader
Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.60 za tri mesece.
Naslov: 540 W. Juneau Ave.
MILWAUKEE, WIS.
.l«¡Hhiiti't»aiiiliHli>t<MtliiíliiU<UMiMil|!t)i)([il|t||itl
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
"prosveta"
Stane aa celo leto $6.00, pol leta 13.00
Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je:
2657 S. Lawndale A ve. CHICAGO, ILL.
; SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK ; Balance Your Daily Diet With
| Wencel's Dairy Products j
good pure milk
IT PROTECTS YOUR HEALTH 2380-82 BLUE ISLAND AVE. — Phone Monroe 3673
ciaiiitBiiiv'ianiiaiiflwswa^VHiBi'w ■ ■ ■ ■ ■ ■
1 PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.
FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Clceru in Berwynu in dovaiajo čietega na dom
TOČNA POSTREŽBA	DELO JAMČENO
Telefoni: CANAL 71*72.7173
1727-1731 W. Siti STREET	CHICAGO, ILL.
■■■■■■■■■■■ W

a. im
JLLENORA MARXOVA-AVELINGOVA i

>10 J OIK
(Hči Karla M ar xa o njegovem zimi jen ju)
(Napisal* po njegovi smrti !. LB83.)
Let« 1847 se je vršil v Londonu kongres komunistične stranke. Marx in Engels sta se ga udeležila kot delegata. Poverjena jima je bila tam sestava A* Manifesta ¡komunistične _ sit ranke"* ki je bil objavljen tik pred revolucijo v 1. 1848 in je bil potem preveden v vse jezike. Ta manifest začenja s pregledom obstoječih razmer v moderni družbi. ¡Prikazuje, kako je propadla bivša fevdalna razdelitev razredov in kako sta idaj v moderni družbi samo dva razreda: kapitalistični oziroma meščansiti razred in delavstvo, izkoriščevalci in izkoriščani, buržoazij^, ki drži v svojih rokah moč »in bogastvo, a ničesar ne izdeluje, in proletarci, ki izdelujejo vse bogastvo, a ničesar nimajo. Buržoazija, ki je s pomočjo proletarijata premagala fevdalizem, je izrabila moč, katere se je polastila, v to, da je zasužnjila proletarijat. Na očitek, da teži komunizem za tem, da »u-ženjatvo odpravi, odgovarja Manifest, da hočejo komunisti odpraviti samo bur-žoazni lastninski sestav, ki izključuje devet desetin vsega prebivalstva od vsakršnega lastništva. Na očitetk, da hočejo socialisti odpraviti "zakon in rodbino" odgovarja Manifest z vprašanjem, kakšne oblike "zakona" in "rodbine" so moftne pri delavcih, katerim življenjske razmere ne dovoljujejo niti enega niti drugega, tem manj v meščanskem vznešenem in posvetnem smislu. Buržoazija ¿0 preobrnila ves način proizvodnje. Hvaležni smo ji za izpopolnje-nje parnega atroja, za razvoj železnic in pošt. Toda njena najbolj revolucionarna ustvaritev je bil novodobni proletarijat, čigar obstoj je za bur-¿oazno družbo memento, da je njeno uničenje neizogibno, če Je resnica to, da imajo vai ljudje enake pravice do življenja in sreče.
Istega leta je üstanovil Marx prvo društvo nemških delavcev in — kar je še važnejše — pristopil je s svojimi
političnimi prijntelji h komunistični stranki. *)
Nato je nadaljeval Kar) Marx v "Deutsche Bruesseler
Zeitung" s svojimi napadi na prusko vlado in ta je spet zahtevala njegov izgon, vendar zAipitn fiele, ko je Februarska
revolucija izzvala vstajo belgijskih delavcev, je belgijska vlada izkoristila to priliko in je brez odloga izgnala Marxa. Začasna vlada v Franciji je naročila Floconu, da naj ga pregovori k povratku v Pariz, in Karl Marx se je povabilu odzval. Nekaj časa je ostal v Parizu, toda po marčni revoluciji v 1. 1848 se je vrnil v Koeln ob Renu, kjer je ustanovil "Neue Rheinische Zeitung", edini nemški delavski dnevnik, ki je edini imel po junijskih dneh pogum braniti pariške upornike.
Razni lrbera.nl in nazadnjaški dnevniki «o brezuspešno denuncirali (ovajali) "Neue Rheinische Zeitung" in zaman zahtevali, da na; se dnevnik za svoj pogum, -s katerim je napadal vse, kar je bilo posvetnega, in za to, da je kljuboval vsakršni avtoriteti, v kraju, ki je veljal za prusko trdnjavo, pošteno kaznuje. Zaman so oblasti ustavile — po-s'uživši se obsednega stanja dnevnik za šest tednov. Izšel je tako in tako, pred očmi policije, in napadi, katerim je bil predmet, so imeli za posledico samo porast njegove priljub-l ljenosti in njegovo razširjenje. V novembru 1. V848, po državnem prevratu na Pruskem, je "Neue Rheinische Zeitung" objavila na čelu vsake številke poziv, naperjen k neplačevanju davkov in zahtevajoč, da naj se izvaja nasilen odpor proti temu. Zaradi teh pozivov in zaradi raznih člankov so dnevnik dvakrat pognali pred sodišče, bil je pa vsakokrat oproščen. Po vstaji po-renskih provinc, Dratdan in Južne Nemčije je bila končno "Neue Rheinische Zeitung" v maju 1849 ustavljena. Zadnja nje številka je izšla natisnjena rdeče 19. maja 1849. leta.
V socialistični terminologiji preteklega stoletja tnačr "komunističen" prav isto kakor "socialističen" r današnjem amtsln.
Sovjetska komisija do-i spela v Zed. države
Maksim Litvinov, zastopnik sovjetske Unije, je prošli torek dospel v Zed. države na pogajanja s predsednikom Roose-v.eltom zaradi vprašanja obnovitve diplomatičnih stikov med Zed. državami in Rusijo. Ame riška vlada je skozi prošlih 15
VALERIJ MAZLAUK.
lat odklanjala priznati sovjetsko vlado, četudi so jo priznale že pred leti vse druge važnejše kapitalistične dežele na svetu. Predsednik Roosevelt je priznanju naklonjen. Gre se zdaj le še glede spornih nazorov o obojestranskih dolgovih in odškodninah.
Poselile domovino
—POSLU 21 TE SE ZHANE PREKMORSJCE ČRTE
4 T NA Iti) LINE
preko Cherbourga z njenimi velikimi brioparmki
"AQUITANIA" "BERENGARIA"
SAMO 6 ONI NA MOfUU
Velik božični izlet pod vodstvom opremljevalca M BERENGARIJI 29. novembra in 15. decembra
Za nadaljne informacije se obrnite na enega sJe4eoih naslovov v Chicagu:
MALESH 6 ARANZA 3030 Went worth Ave.
JOHN ŽAGAR 2400 Wentwortb Ave.
NARODNA POTNIŠKA AGENCIJA 1S64 Bine Island Ave.	Tel. Canal 1233
M. GAWANSKY £ CO., 309 S. Ca Salle «t.
'.; « lâi'î Ä,i
CUNARD LINE—CHICAGO, JUL
■
j.


"Prsletarca"
boste storili veliko uslugo, k mu skozi to krito pomagate e tem, da naročnino Če le mogoče točno obnavljate in da mu pridobite novih naročnikov.
Tudi prispevki v tiskovni fond so nui zdaj neobhodno potrebni
S " ■ ' ' 4
m ini i mul

GREGOR L. 6 OKOLNI KOV Maksim Litvinov je sovjetski komisar za zunanje zadeve in spreten diplomat. Govori dobro tudi angleško. Njegova glavna spremljevalca in svetovalca na tej misiji sta Konstantin Oumanski in Ivan Di-vilkoffski, oba iz komisarijata za zunanje zadeve.
časopisje že ugiba, kdo bo sovjetski poslanik v Washing-tonu v slučaju priznanja. Med možnimi osebami za ta posel sta omenjena Valerij Mazlauk in Gregorij L. Sokolnikov. Oba vidite tu na sliki. Slednji je bil že sovjetski poslanik v Londonu. V diplomatskih poslih imata mnogo izkušenj.
Koncert in opereta "Zarje"
Cleveland, O. — Na praznik Zahvalnega dne v četrtek 30. novembra priredi slovenski soc. pevski zbor Zarja v Slov. nar. domu 'koncert, na katerem bosta sodelovala češki pevski zbor Vojan in pa Uelavec iz Newburgha. Na <tem koncertu bo prvič na ameriškem slovenskem odru vpri-zorjena opereta "Srce in denar".
Opereta vam bo segla do srca. Več o sporedu bo poroča-no poznje.
Na publiko apeliramo, da *i dan 30. nov. rezervira za po-set te velike prireditve. — Odbor.
Prireditve kluba st. 1 J.S*Z. v Chicagu
Klub št. 1 JSZ bo imel to sezono sledeče prireu^e:
V	nedeljo 26. «lovnmbra v
dvorani <VSPS koncert i>ev*ke-ga zbora "8kva".
Dne 3\ decembra Silvestro-
va zabava v dvorani SNPJ.
V	nedeljo 4. februarja 1934 dramska predstava v CSPS
V	nedeljo 35. marca prireditev v prid Proletarca v dvo rani SNPJ.
V	nedeljo 29. aprila k oncer Save" v dvorani SNPJ.
Društva in klube prosimo, da te datume, ki smo jih že večkrat objavili (prvič meseca januarja t. 1) upoštevajo, to je, da jih ne vzamejo za ivoje priredbe. Na ta način bodo vse priredbe naših organizacij uspešne. — P. O.
To i« ono
Cleveland, O. — Max Slano-vec vprašuje, zakaj se nekateri dopisovalci Proletarca več ne oglašamo. Vzrokov je več. GJavni je bil pomanjkanje prostora. Ker ako se trudim in sklatim dopis skupaj, mi ga je moral urednik zmanjšati, ker bi drugače ne imel kam z njim Drugo je, kar se mene tiče, da se moram po okrva-nju počasi obračati, tako, ks kor je Bog plesal, namreč, da se je vsaka tri leta komaj enkrat obrnil. Proletarec rabi več jiaročpikov, da ostane povečan, in s tem bo tufli prostor za dopise. Sodrug Slano-vec ve kaj naši rojaki najrajši naročajo. V Cleveiandu na pr. imajo najrajše "Ameriško Domovino"! Ta še vedno "plon ka" v duhu starodavnih ča« sov. "Oh", pravijo naše rojakinje, «'jaz rada berem novice I i z starega kraja". Kaj hočemo, ko imamo ljudstvo, ki se hoče vedno držati starih navad in šeg. In ko nas stare kapitalistične stranke pretepajo, še tisti, ki čitajo same "novice", navadno zelo kremžijo. Nimajo pa toliko znanja, da bi apoznaAi, da ao tudi oni krivi slabih razmer. v
Tudi jaz želim, da bi bilo v Cleveiandu več sodrugov namesto le par rojakov. In to Maxovega tipa. Tudi on gre »kozi teŠke Čase sedanje krize, ali kljub temu se zaveda socialističnih principov. Te vrste delavcev je malo. Nekaj jih je pa le! fUdi tega se socialistična stranka in njeni klubi vzlic slabim razmeram držijo dobro na površju.
Klub št. 49 ima sicer bolj malo članov, toda možje, ki sê zavedajo, da niso pristopili k stranki radi osebnih kapric, pač pa ker vedo, da je to edina stranka, ki ima pravi delavski program za izboljšanje življenskih razmer.
Dne 29. oktobra je bila na priredbi klirba še precej dobra udeležba. Se ve, posetili so nas člani kluba št. 27 s pevskim zborom "Zarja". In pa Tone Eppich je bil na odru ter Col-linvvoodčani Vinko in Mrs. Coff, Princ, Fr. Slejko, Zig-man, Miss Avsec, Miss Artel in Miss Ogrin. Anton Dolinar nam je naredil napis brezplačno; bil je tudi šepetale« in marker. Miss Blumel, Frank, Sylvia, Antonia in Frances Ma-rinček ter Ed. Slejko so naqi pomagali k uspehu. Tudi precej naših trgovcev je nas po-setilo. To ,je dokaz, da so-drugi tudi kupujemo. Mi ustrezamo drugim, drugi nam. Priporočamo se v enako naklonjenost na naši drugi priredbi. — Frank Bar^ič.
K	_
Irska raste
I v. • I I	1	; elektriki. Nekale'i to pni ki argu-
Lazi IZ Zlobne glctVC mentirajo Ii »»¿«j€, Jam*. Sim
V "reviji", o kateri so rekli, da bo posvečena prosvetnemu delu, je bilo posebno pod nje
ur pi v interesu družbe ter njenih delničarjev argu*»enrtira, da je sni tanje cen sds j nsmogoče — pesj >«*» bi bilo trebs »vUsti. prsvi on, za
nim prejšnjim urednikom to- radi znižanih dohodkov in vsdnc ia-liko prostaškega zmerjanja in | „totih davkov. fbnsan je predlagal laži kot V takem obsegu le V komisiji, naj o v-praAanju znižanjs malokaterem bezniškem žur- x<iaj gpK>h ne raapravija, ker je po nalu.	njegovem mnenju neizvedljivo. De-
Neki kronični zdražbar je v jaj j*, aa bo dobro, te bedo kompa nji spet iztresel svojo smetiš-1 Kp|0h mogi« eksistirsti ob sedanjo in izvrnil pljuvalnik V njih cenah in plačevati vsaj nekoliko svojo "kolono", čudno, da U- „a vloženi kapital tudi delniiarjfm red ni k i takim mentalnim po- katerih j« nad 100,000. Po njego k vekam „sploh PUŠcajo V listlUea» ^tuui bodo dohodki vseh treh Med drugim je kronični j ^.»apanij 2* milijonov dolarjev nižji krenk zapisal, da je "bil Pro- kot pa ao bili I. 1930, medtem ko ao letarec že dvakrat izgnan iz Vratni stroiki znižani le $6,500,0n0 socialistične tiskarne."	! davki (državni, zvezni in okrajni)
■ Zaplotnik se pod to svojo ^ ^ HUoviU) nsraali.
Mala Irska je narasla že na 2«974,000 prebivalcev.
laž ni podpisal, pač pa se skril za urednikov hrbet. Sicer ga izdaja histerični krik, četudi je skrit za ograjo, od kjer me-*e kamenje.
Proletarec ni bil še nikdar iz nobene tiskarne izgnan in no-bega mu ni nikoli odpovedala tiska. Vrata v vse, s katerimi je posloval, s<T mu odprta. V nobeni ni zapustil dolga, kakor ga je zapustil krenk, ki je zš-pisal to laž.
Kadar koli je šel Proletarec iz ene tiskarne v drugo, je to storil, ker je dobil boljše pogoje.
Krenk se zelo togoti, ker je klub brezposelnih prispeval Proletarcu $10. To smatra za zločin. Kdo pa naj vzdržuje delavski časopis, ako ne delavci — zaposleni in nezaposleni? Mar naj se obrne za podporo k graftarjem, ki so pripravili dflavce ob prihranke, zdaj pa jih goljufajo še pri reliefu? Ali h konzulu, da bi zajemal iz njegovega fonda na račun bednih kmetov in brezposelnih delavcev v Jugoslaviji?
Ali k takim "businessma-nom", ki izvabljajo brezposelnim rojakom za svoj jeruš zadnje <\ente?
Ali k tistim, ki so prodali svoje prepričanje za petak demokratskim graftarjem? Koga pa so okradli receiverji, koga goljufajo drugi demokratski "politišni", če ne maso brezposelnih in pri delu skrajno naganjanih in izkoriščanih dela v?
Ako bi vseh deset milijonov nezaposlenih delovalo za de
Ena izmed omenjenih locmpanij je divUUade vuled finančnih zadreg že sunpendirala, drugi dve pa rta jih zelo znižali. Peoples Ga« Light and Čoke krm pa ni ja ima $67,000,000 delniškega kapitala, Commoniwea!th Edison Co. $162,000,000, Public Service Co. of Northern 111. pa $63,-0004)00. To so visoke vsote in lastniki zahtevajo dividende, ki morejt priti edino ako odjemalci plina fr elektrike plačajo toliko, da je profil na ta ogromni kapital zadosten. Za to se interesi odjemalcev in komip* ni j križajo, medtem ko trdi Simson. da je v korist vsem interesirancem. to je, delničarjem in odjemalcem, čr se konipanije ohranijo v dobrem fi nančnem stanju. Vse tri imajo 15,-400 delavcev direktno vposlenih, dc 65,000 pa jih dela v zvezi s temi podjetji, na pr. premogarji, delavci v tovarnah, ki izdelujejo naročeno blage, kovine itd. Kompanije ae v svojem boju proti znižanju cene plinu in elektrike poslužujejo tudi argumenta, da so jim aedanje cene potrebne, če hočejo svoje delavce dostojno plačevati.
Prispevki v podporo soc. stranki
Ckicago, III. — Na banketu soc rtranke v CHicagu, ki je bil ob enem prireditev v spomin E. V. Deb«u ir Morriau H«lquitu, je bila v imenu kluba it. 1 JSZ prispevam vsota $<52 za agUacijsko delo socialistična etranke. Skupni prispevki v prirf stranke na tem banketu, o katerem je poroča no podrobno na angleški atrani v tej šteriUu, so snafeli IU00.
Od vsote $52, ki je bila prispeva-na v imenu kluba &t. 1 je dsl klub
Uvski časopis, kakršen je Pro- ¡Ä Äoh'^Ä £ ^
letarec, pa bi danes že imeli pravi "new deal". Ampak prodani petoliznik se togoti le nad zavednimi brezposelnimi, ker imajo prepričanje, ki ni na prodaj nikomur za nikak denar.
Pravi tudi, da nekdo v Penni podpira Proletarca, denar za asesment pa mu daje jednota? Kdo? In ako ga je dobil na po. sodo -— kdor že, ali je v tem kaj nepoštenega?
Če ima krenk pogum, naj se ne skriva, pa bo izvedel, kaj je že on dobil od "dobre matere", katero je izrabljal kakor jo izrabljajo vsi taki, ki jim je petak edino prepričanje in ki merijo čevlje poštenja drugim po svojih spakedranih nogah.
=
Vprašanje cen elektrike in plina v Illinoisu
Razne organizacije v Illinoisu si prizadevajo pridobiti državno trgovinsko komisijo za znižanje cene plinu in elektriki. Ta komisija ima namreč moč določati, kolikšne smejo biti cene, in poseben zakon ji dsje pravico regulirati vse takozvane public utilities kompanije, med katerimi najvažnejše v tej državi m> Commonwealth Edison Co., Peoples Gas Light and Coke Co. ter Public Service Co. of Northern Illinois. James Simson je predsednik vseh treh. Vse tri oskrbujejo plin in elektriko prebivalstvu u Chicagu in okolici ter v severnem delu države.
Člane imenovani komisiji imenuje govemer. Odredila je v 8pringfieldu in v Chicagu javno zasliševanje o vprašanju znižanja cene plinu in
A Tf 0te prejeli Proletarca, m* da bi m ga sami v/ naročili, je vam bU podan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki ieli, da ga prečiiate in ako vam ugaja, da ei ßa naročite. Precitajte to itevUko Proletarca pozno p in uvideli boste, da vam vai prijatelj nudi list, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik.
mišljeniki.
Prispevali ao:
Po $1.25: Frank Zaitz Oias. Po-gorelec, John Rak >n Anton Garden — Po $1.00: Donald J. Lotrich, Peter Bernik, Ivan MoJek, Fred A. Vider, Vincent Cainkar, Vinko Locni-žkar, Frank Sžuckal, J. Nachtman Andrew Grum Jr. (Detroit) in Dr. J. J. Zavertnik. — Po $0c: Mary Jugg. John Vogrich, Sylvia Homez. Bertha Ciganich, Alice Artach, Lawrence Gradiahek, Frank Zordani, Matilda Polenic, C. Sam. Justin Saitz, Louis Ben iger, Vaclav Lusa, Joseph Krese, Louise Karu>n, Frank Udovich, Anton Konchan, J. Z., Dr. Andrew Furlan. John Rak Sr. (No-korais. 111.), John Olip, Jack Muha. Frank Florjančič 45c; Julia Skocir 30c. Po 25c: Frank Smüh, Andrew Kurent, Frank Cotman, Fred Narobe, Mary Andres, Catherine Zupan. Mary Bernik (Detroit), Iga Jane, Joseph Obisk, A. Dreshsr, Joseph Gornik, Frank Videgar, Rudolph Bernik (Detriot), Frank Grosser, Louis Zidsr, Mike Ladevich, Joseph Steblay, John Thaler, Anton Udovich (La Salle), John Kochevar Jr., Vine. Zagar, Anton Slabe, Peter Swolsak, John Kochevar, William Arbanas, Frank Zvokel Sr., Geo. Pla-hutnik (Noxomifr), Louis Zele, Ix?-roy Kuhn, John Kopaoh, Frank Oxa-hen, Thomas Svetlik, Ignatz Heinri-har, John Rayer, Joseph Oven, Frank Alesh, John Chemazar, Phillip Godl-na, Rok Bozicnik, Louis Macerl, Christina Turpin, Jack Groser, Robert Gregoric, Frank Sodnik, Anton Trojar, M. Vranichar, Anton Wed ved, Sam Kavicic (Detroit), Paul Videgar, Bias Novak, Oscar Godina. Joaeph Turpin, Helen Arko, Anne Hartz, Dorothy Plahutnik, Katherine Bernik, Matt Pintar, Joseph Pape.sh, Joseph Wershay, D. Bauer, V. Gorski » in Joseph Cîomilar. — Po iOc: Tony Klarich (Detroit) in F. Petrich. Helen Skvarce (Detroit) 6c.
Vse«n prispevateljem iskrena hvala. Denar porabi aoc. atranka edino za socialistično agitacijo in organizacijo. — D. J. Lot rich.
Lep Krzpcki je qovi predsednik spe. stranke
Na prošli saji odbora socialistične stranke je bil izvoljen za predsednika eksekutive so-cial¡stične stranke na mesto
pok o j n e ga Morrisa Hill-tiuita Leo Kr~ zycki. Njegov mandat je veljaven le do konvencije ao-c i a 1 i s tične stranke, ki se bo vršila prihodnje leto v Detroitu
Leo Krzycki je bil rojen v Milwaukeeju avgusta 1881. Po poklicu je tiskar v litografski stroki. V socialističnem gibanju je deJaven nad 30 let.
Že več let je Krzycki član glavnega odbora unije Amalgamated Clothing Workers. V unijah in v soc. stranki v Wis-consinu je imel že razne važne urade. Je zelo dober govornik, • splošno znan v unij-<kem gibanju in ima sloves vestnega ter poštenega delavca. Kksekutiva soc. stranke gg je izvolila v .urad svojega predsednika soglasno.
Vabilo v Waukegan
Waukegan, III. — V soboto 11. nov. ob 8. zvečer priredi klub št. 45 JSZ "bunco" in pa "card party". Vršila se bo v 31ov. nar. domu. Razdanih bo mnogo daril zmagovalcem.
Klub št. 45 vabi občinstvo, da pride v čimvečjem številu na to prireditev.
V nedeljo 26. nov. bo vpri-zorjena drama "Prisega o polnoči". Več v prihodnjih dopisih. — Anna Mahnich.
tt
Koncert "Prešerna
Chicago, 111. — V nedeljo 12. novembra ob 3. pop. ima svoj jesenski koncert pevski zbor "France (Prešeren". Vrši se v dvorani SNPJ. Spored bo zelo zanimiv in vreden poseta. Vstopnina na koncert je 40c, kdor pride le na plesno zabavo zvečer, plača 25c.
V gornji dvorani bo igral orkester John Kochevarja, v spodnji pa Pucljev trio. — Ljubitelj petja.
Popravek
V poročilu o slavnq*ti 30-letnice kluba št. 1, ki je bilo priobČeno v prejšnji številki, so bili označeni tudi govorniki in zastopniki, ki so pozdravili udeležence ter klub v imenu svojih organizacij. Pomotoma izpuščeno pa je bilo ime tajnika kluba št. 1 P. Bernika, ki je govoril o klubovem delu.
Ali ste i>aročnino na Proletarca že poravnal?
Dr. ANDREW FURLAN
DENTIST
Phone: Csnal 9694 185S W. CERMAK RD.
CHICAGO, ILL.
Office hours: 9-12 A. M.; 1-5 and 6 8 P. M-Thursday, Friday ¿nd Saturday all day and evenings.
Wanke|an office at 424-10th St., Tel. Ontario 7213 Mond^r, Tuesday and Wed. till noon. Sun. by appointment only
Dr. Joho J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON r.
OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street
1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 ft. m. Daily Tel. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.: Crawford 8440 If no answer — Call Austin 5700
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA v AMERIKI
JE
narodna tiskarna
2142 1150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi ti.ka*. ^ slovenskem, krvalk«». slovaikem, ieiken,. polj.ke*., ! hMhmr »"di 9 angleške» i. ne m 4k s m jeaiku.
NAŠA POS£BNQ5T SO TISICOVJtfE ZA «UŠTVA IN TRGOVCE 1
:
Fašizem kanclerja Engelbert« Dollfuaaa
Avstrijski kancelar Dolifuss, i t katerega se mnogi norčujejo, da je najmanjši driavnik na svetu, se bori proti Hitlerjevemu fašizmu, ob enem pa uvaja fašizem Mussoiinijeve sorte. Nedavno ga je skušal ubiti neki pristaš Hitlerjevega vsencmškega fašizma, toda a-tentat se mu je ponesrečil.

ém i
ENGELEERT DOLLFUSS
Dolifuss vlada v Avstriji z diktatorskimi metodami. Njegova naloga, ki jo izvršuje posebno v imenu Italije, papeža in Francije je, da obvaruje Avstrijo pred pu-čem Hitlerjevih fašistov, ki bi jo potem združili z Nemčijo v eno državo. Mussolini je za samostojno Avstrijo — če le mogoče pod svojim vplivom — ker noče, da se bi meje Nemčije pomaknile do Italije, Francija pa se boji povečanja Nemčije, ker je v strahu, da jo bo Nemčija prej ali slej znova napadla.
Dolkfussova vlada je zavr-■ gla državni zbor in stranke je večinoma onemogočila, razen svojo, ni pa si dozdaj še upala nastopiti proti socialistom tako odprto kakor sta nastopila na pr. Mussolini in Hitler. Administracija Dunaja je še v socialističnih rokah. Proti nji je
fašisti in Hitlerjevci (vsenem-ški) fašisti. Kljub tej premoči, ki grozi socialistom v Avstriji, izjavljajo, da se ne bodo podali brez borbe kar pomeni civilno vojno, če vlada prej ne odneha. Na sliki spredaj je Dolifuss na shodu.
ozirih je odločevala večina _
to so načela demokracije,/kt jo tako radi povdarjamo. V senci teh načel pa nudimo sle/ hernemu članu priliko, da nam napravi "lekcijo", ako smo kaj zagrešili. Detroitski klubi niso s svojo resolucijo zakrivili drugega kot da *o prišli prezgodaj z idejo na dan. Kdor ima odprte oči, ta vidi, da slovenstvo v tej deželi polagoma izumira. Temu dejstvu se bo treba prilagoditi — to priznava celo eksekutiva. Priznati pa moram, da je še precej kompaktnih naselbin, kjer zveza lahko še životari nekaj let, do-Čim se opaia v drugih tendenca nazadovanja. 4
V naši resoluciji nikjer ne trdimo, da moramo leči v grob — obratno, ako so še kje kakšni pogoji za napredek zveze, tedaj se jih oklenimo — dvomim pa, da bi navdušene tirade od strani dopisnikov pojačile zvezo.
Na naših zborih delamo fantastične zaključke, ki pa o-stanejo le na papirju. Krivda pa ne zadene eksekutive, katera se s skromnimi sredstvi resno» trudi za razmah zveze, niti članstva, pač pa so krive razmere, ki so omenjene v resoluciji. Konečno je pa socializem itak mednarodno gibanje. Ameriški ima iste cilje kot ¿lovenaki, zato je nesmisel posnemati nacionalne organizacije, ki se gibljejo le v svojih ozkih mejah. Komunisti so se že pred leti prilagodili temu dejstvu, ter so si iz narodnostnih celic ustanovili mednarodne, pa niso s tem činom izgubili članstva, niti jezika. Tudi katoliška cerkev se je prilagodila razmeram, zato pa v marsikateri manjši naselbini poslušajo pobožni rojaki pridigo v angleščini, obratno pa tudi alo venski duhovnik prav dobro izhaja s tujerodci.
Dopisnik S. omenja tudi popustljivost italijanskih in nem-šikih socialistov napram kapi-ta£kunu, kar pa nima najmanjšega stika z notranjimi problemi naše zveze. Detroitska resolucija kot taka se ne dotakne načel, niti taJctike JSZ od-nosno amer. soc. stranke.
'Klub št. 49 je v svoji kontra-resolueiji izjavil, naj se razprava vrže iz dnevnega reda, da se ne osmešimo pred reakcijo. Fantje pri omenjenem klubu so mi bili vedno simpa-
t)
NOVI NAPADI ARABCEV NA UDE V PALESTINI
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor teli prevzeti zastopstvo z$ nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar brcuire in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslslo potrebne listine in informacije. Ng tu priobčene zastopnike apeliramo, naj sktrirfo ob vsaki ugodni p#7-liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolinost vsa-kega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno,
naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
vlada, avstrijski (katoliški)^™- }z .veie življenje, ki
V obrambo resolucije
Detroit, Mich. — Resolucija
detroitskih klubov 114 in 115 JSZ je dvignila precej uVnet-no napravljenega prahu po raznih naselbinah. Nekatere organizacije in posamezniki argumentirajo z njih stali&a Se dokaj stvarno in tolerantno, dočim so pojmi drugih čudovito zmešani — vsi se pa v principu strinjajo s stališčem eksekutive, kar znači, da ao "vsi" enih misli in idej. Izmed vseh sodrugov, ki so posegli v to razpravo, se baje najbolj "odlikuje" M. S. iz Akrona, O. Ta je vrgel "monkey wrench" v kolo naše resolucije in jo s tem docela "paraliziral" — pač smola! S. pravi v svojem dopisu, da ne bi smel "Prole-tarec" priobčiti resolucije, eksekutiva naj bi pa napravila onim, ki so jo zakrivili, dobro lekcijo. Dalje pravi, naj "Proletare«cM postane bolj energičen in kritičen tudi napram članom, ki v čem kaj za-greše v naših vrstah. Kam privede popustljivost, pravi, da sta pokazali Italija in Nemčija. Tako torej. S. hoče imeti pri JSZ cenzuro in diktaturo. Jaz se za enkrat še ne strinjam ne z eno ne z drugo, dasi ne dvomim, da bo v slučaju delavske zmage diktatura začasno potrebna — sem pa odločno proti vsaki cenzuri. Pri vseh naših organizacijah se notranji problemi rešujejo na konvencijah, ^ splošnim glasovanjem in pa v časopisju. Ti problemi so se s temi metodami dosedaj še vedno reševali v splošno zadovoljstvo. V vseh
ga pri mnogih khibib pogrešamo — tudi v borbi z nasprotniki so se vedno odlikovali — sedaj pa kar naenkrat taka izjava! Reakcija je bila in bo nam nasprotna iz načelnih, največ pa iz materijali-stičnih nagibov. Jaz se za svojo osebo nanjo požvižgam. Pikre opazke v nekaterih časopisih, zlasti v silno zabavajo, se pa itak ne spuščajo, ker poznajo Marksa le po njegovi bradi, in ker jim nedostaja poguma. — Frank Česen.
"Svobodi", me V odprti boj
Arabci ▼ Palestini, posebno ▼ Jeruzalemu, m zelo boje, da jih bodo zid je, kt se zdaj prišel juje jo posebno iz Nemčije, čisto izpodrinili. Nad Palestino je dobile po ivetovni vojni ▼ imenu Lige narodov mandat Veliki Britanija z nalogo, da oskrbi v nji zavetje iidom beguncem iz Rusije in iz drugih dežel ter jo polagoma spremeni v domovino zidov, kakor je bila nekoč. Palestina ima okrog 900,000 prebivalcev, med njimi blizu 700,-000 Arabcev (muslimanov), oetalih 200,000
prebivalcev pa tvorijo večinoma židje.
Domačini (Arabci) so se naseljevanju zidov že parlorat uprli in enkrat so vprizorili proti njim prav resne izgrede in napade, ki jih je zadušilo angleško vojaštvo. Tudi koncem oktobra je vojaštvo spet posredovalo, da ukroti razdražene arabske demonstrante. Dne 29. oktobra je bilo v izgredih v Jeruzalemu in v drugih središčih v Palestini ubitih 17 oseh in mnogo ranjenih. Slika prikazuje demonstracijo v Jeruzalemu proti zidom, ki se je dogodila na takozvani "krvavi petek".
zbora Save, ki je odsek našega , Tudi V Springfieldu se kluba. Vršil se bo 26. novem-1
giblje
Springfield, 111. — Klub at.
Pevski zbor Sava in klub st. 1
Chicago. — Vsi člani kluba št. 1 JSZ smo lahko zadovoljni z uspehom klubove tridesetletnice. Priredba je izpadla sijajno posebno v moralnem ogiru. To je največje zadoščenje vsem članom, ki so bili aktivni v agitaciji ali s pripravami za program. In teh članov je lepo število. Vsi smo lahko ponosni,. da spadamo k tako živahni in energični organizaciji kakor je klub št. 1.
Prihodnja priredba, ki se tudi tiče vseh klubovih članov, je jesenski koncert pevskega
bra popoldne v dvorani ČSPS. Namen teh vrstic je, poudariti važnost tega koncerta ne le za Savo, ampak tudi za vse klubove člane. Za zbor'je važno, da se za koncert dobro pripravi in da nudi posetnikom čim-boljši užitek. Tiste, ki smo aktivni pri zboru, pevce in pevke, ta del koncerta nam ne dela prevelikih skrbi, ker smo sigurni, da bo rekel slehrni po končanem sporedu: "Program je bil lep, dobro izvajan in ravno prav dolg."
Večja skrb je v zvezi z udeležbo: z vprašanjem uspeha. Če bi časi ne bili tako muhasti, bi tudi te skrbi ne bilo. In radi tega je potrebno, da agi-tiramo za ta koncert vsi člani Save in vsi člani kluba št. 1. Najboljši agitator je tisti, ki proda največ vstopnic v pred-prodaji. Prodajanje vstopnic v predprodaji, TO JE NASA NAJVEČJA NALOGA PRED KONCERTOM — NALOGA VSEH PEVCEV IN VSEH ČLANOV KLUBA, ker klub in Sava sta eno telo.
Ker urednik Proletarca pravi, naj bom ekonomičen s prostorom, naj te vrstice zaenkrat zadostujejo. Želim le poudariti, da je naloga nas vseh, da gledamo, da bo tudi ta koncert prav tako uspešen kakor je bila klubova tridesetletnica. Glejmo vsi skupaj, da bo lepa udeležba, socialistični zbor Sava pa vam jamči, da bo imel vsakdo lep užitek tudi na tem jesenskem koncertu. — Tajnik Save.
47 JSZ priredi, v soboto 18.( Vstopnina je le 85c.
novembra socialno dramo v dveh dejanjih "Grobovi bodo iz pregovorili". Zajeta je iz delavskega življenja, ki posebno v sedanji dobi kaže vso mogočno resnico krivic ter socialne. bede.
Predstava se prične ob 8. zvečer. Pridite v dvorano Slovenskega doma že pred to uro. Po igri bo ples in prosta zabava. Vstopnina le 20c za osebo.
Vabljeno je vse tukajšnje slovensko občinstvo ter isto-tako rojaki v sosednih naselbinah. Pridite, da boste imeli duševni užitek in zabavo
11. novembra. Igrala bo izbor-na godba, postrežba pa je bila pri Slovenskem domu še vsikdar dobra in bo tudi sedaj.
Na svidenje v soboto. — Vabijo Člani in članice.
CALIFORNIA. L®« Angel««: Frank Novak. San Franciscos A. Lekran.
COLORADO. Clifton: Pater Zmerslikar. Crested Butte: Ant. Sloiwdnik. Pueblo: Fr. Bolt«zar. Somerset: Anton Majnik. Welsenburg in okolica: Frank L. Tomiič.
ILLINOIS. Chicago: Frank Zaitz, Charle* Pogorele, Anton Andre«, Johnny Rak. Farmi ngtoni John Majdič. La Sallo: Frank Martinjak, Leo Zev-
nik, Peter Banich. Ogleeby: Anton Udov ich. Panama: Andrew llersich. Peoria t Joseph Mrezar. Springfield: Anton Per, Jos. Ovea,
John Gorfiek. Virden: Fr. Heraich. Waukegen in North Ckicago: Frailee« Zakovšek.
INDIANA. Indianapolis: Frank Skufca.
KANSAS. Arma: Anton áular. Gross: John Sular. West Minoral: John Marolt.
MICHIGAN. Dotrost: John Zornik, R. Potočnik
Peter Benedict, Frank česen. Trener y: Jo«. Strle.
, MINNESOTA. Buhl: Max Marts. Chisbolm: Frank Klun. Duluth: John Kobi. Ely: John Teran.
MONTANA. Rod Lodge: K. Erznoinik.
NEW YORK. Go wände: James Dekle va. Littlo Fällst Frank Gregorin Fr.
Petaus. Seward: Frsnk Žagar.
OHIO.
Akron in Kenmoret Joseph Jereb,
Leo Bregar. Bridgeport: Joseph Snoy. Barborton j John Jankcvich. Cleveland: John Krebelj, Anton
Jankovich. Conneaut: Joseph Sedmak. Girard: John Kosin, Jahn Tancek,
Anton Dobnovolec. Glencoe: Albina Kravanja. Lisbon: J. Bergant.
fe-
Tony
Meynard« Andy Zktoper. Pinoy Fork: Nae« Jt lern berger. Powkatan Point: Anton Vehar. Newburgh: Jo«. Lever. Nile«: John Plahtar.
PENNSYLVANIA. Aüquippa: Geo. Smrekar. Bon Air: Peter Bukover. Bulger: Abi* Nagel. Crafton: Jacob Tomee. Canoasbnrg-Strabane: Marko
kave, John Terielj. Cliff Miaa: Frank Bogataj. Cuddy: John Jenko. Export: Jos. Britz. Forest City: Frank Rataie, Zaitz.
Greensboro: Tony Zupančič. Her.dersoneille: Albip Ksrničnik. Herminio: Anton Zornik. Imperial: Frank Auguštip. Johnstown in t Mica t Andrew VI-drieh, John Laegerho'c, Iii ja gubalo.
Krayn-Dunlo: Louis Steile. Latrobe: John in Mary Fradel. > Lawrence: Louis Britz. Library: Nick Triller. Lioydoll: Frank Surtarsich.' Luzerne: John Matičič. Narticok«: Frank Kovach in Henrik Pe*ari£.
Park Hill - Coaemawgh: Frank Ped-
boy.
Ronton: Anton Bogataj. St. Micka«!: Frstnk Bizjak. Sygan: Frank Ursitz. Throop: John Orerhek. Tire Hill: Jacob Streli. Verona: Tony Kreaevich. West Nowton: Jos. Zorko. Windber: Tony Straiiiar. Willoek: John Koplenik.
UTAH.
Sprint Canyon: Anton Kokal.
WEST VIRGINIA.
Pierce: Frank Polanc. Star City: Lawrence Selak.
WISCONSIN.
Kenosha: Frank Zerovec. Milwaukee: Jakob Rozic, Leonard Alpner.
Skokoygan: Fr. Stih, Fr. Nag«)«. Willard: Mike Krulc. West A Iii»: Anton Jershin.
WYOMING. Diamondvillo in - okolica: Anton
Tratnik. Rook Springs: John Jereb.
ff
družbi svojih ljudi. — Joseph | Polnoči
10-letnica "Verovska
Collinwood, O. — V nedeljo 12. novembra praznuje v Slov. del. domu svojo desetletnico dramsko društvo "Anton Verovšek".
V sporedu bo živa slika, predstavljajoča Antona Ve-rovška, čigar ime nosi naše društvo. Poleg te bo še nekaj drugih krajših točk, glavna pa vprizoritev drame "Prisega o
TISKOVNI FOND PROLETARCA
OTC«.
VABILO NA JESENSKI
KONCERT
pevskega {bora "FRANCE PREŠEREN"
v nedeljo 12: novembra
Dvorana SNPJ, 2657 S. Lawndale A ve.
Chicago.
- PRIČETE/K OB 3. POPOLDNE. Ifrs orkester Johii Kochevarja ¡n Puceljev trio. ZANIMIV PROGRAM.	IZVRSTNA ZABAVA.
Vstopnina k programu 40c, za ples 25c.
Zabava Slovenskega doma na north Side
Chicago, III. — Slovenci, ki žive raztreseno po vsem prostranem čikaškem mestu, imajo dostikrat priliko, da se snidejo tu ali tam. Včasi jih vabimo tudi na north side, kjer je precejšen del od skupnega števila čikaških Slovencev.
Tako so vsi rojaki in rojakinje vabljene ponovno na north side, tokrat na veselico društva Slovenski dom št. 86 S. N. P. J. Vršila se bo v Aldine Hali, 911 Center St., v soboto prepozno.)
Spored se prične ob 2:30 pop. Zvečer po programu bo plesna zabava v spodnji dvorani. Vstopnina popoldne je 40c in zvečer pa le 25c.
Slovensko občinstvo je vabljeno na to obletnico slovenskega kulturnega društva, ki je delavno ne samo na polju naše dramatike v okrožju naselbine, nego pomaga kjer more in je tudi včlanjeno v Prosvetni matici. Isto priporoča vsem drugim naprednim kulturnim društvom. Ne bo jim žal. — Peter Ster, režiser.
(Dopisa v celoti ni bilo mogoče objaviti, ker je dospel
:
>..........................................
DRUŠTVO
"Slovenski Dom"
. ST. 86 SNPJ, CHICAGO, ILL. .
ves vabi na veliko veselico, ki bo
V SOBOTO 11. NOVEMBRA
i V ALDINE HALL, 911 CENTER STREET Dobra godbe. Dobitki pri vratih. N Vstopnina 35 centov.

.......................
(Prispevano do 2. novembra.)
X. IZKAZ.
CALIFORNIA: Kvota $14.00. Do prejšnjega izkaza poslano $4.25. Še mmjka do kvote $9.75.
COLORADO: Kvota $30.00. Do prejšnjega izkaza poslano $2.85. de manjka do kvote $27.15.
ILLINOIS: Kvota $487.00
Wankesan: Po $1: Jchn Mahnich in John Ganter: Frank Miheve 60c; skupaj $2.50. (Poslala Anna Mah-nieh.)
Chicago: Ivan Molek $5; John Rak
$2; po 25c: Fred in Victor Plahitt-nik; Joseph Gerbay* 20c, ikupaj $7.90.
SpriaCfi*y: Po $1: Julia Krmelj in John Goršek, skupaj $2.00.
Clarendon H ¡Rs: Joško Oven $1.
N oko mis: Po 50c: Antonia Rak in George Plahutnik, skupaj $1.00.
Skupaj $14.40. Skupaj s .prejšnjim izkazom $504.65. Nabrano nad kvoto $17.65.
INDIANA: Kvota $11.00. Do prej. s njega izkaza poslano $3.05. Se manjka do kvote $7.95.
KANSAS: Kvota $80.00.
Nabrano na seji Slov. pogreb, zavoda v F rotite nac: Sular 60c; po 25c: Bratkovioh, Peear, Žordani in Jejvkole; po 20c: Požun in Sodnik; po l&c: detina, Jama in Hribar; po 10c: K raj sel, Stardič, Firm, Groael in Golob; ' po <5c: Bogataj, ftetina, RifJ, Žordani in Tre4ar; skupaj $3.10. (nabrala Anna Bratkovieh). Skupaj a prejšnjim izkazom $30.08. Nabrano nad kvoto 8c.
MONTANA: Kvota $14.00. Do prejšnjega izkaza poslano $4.90. Se manjka do kvote $9.10.
MICHK3AN: Kvota $159.00. Do prejšnjega izkaza poslano $79.20. &e manjka do kvote $79.80.
MItNNESOTA: Kvota $33.00. Do prejšnjega izkaza poslano $7.55. de manjka do kvote $25.45.
NEW YORK: Kvota $127.00.
Little Falls: Po 2Se: John Finst, John Kune in Lawrence Slabe; skupaj 7Se (podal Frank Petavs). Skupaj a prejšnjim izkazom $39.25. fte manjka do kvote $87.75.
OHIO: Kvota $747.00.
Cleveland: Vincent in Rose Jar-man $3.00.
Cleveland: Po 60c: Vincent Coff in Jaak Obad, skupaj $1.00 (poslal Anton Jankovich). Skupaj « prejšnjim iakazom $164.20. Ae manjka do kvote $582.74.
PENNSYLVANIA: Kv< ta $482.00.
Moon Run: Jacob Ambrozich $1.00.
Weet Newton: Westmoreland ska Federacija SNPJ $2; Joseph Zorko $1.£6{ skupaj $U.?5 (poslal Joseph Zorko).
t , , •
Imperial*. Frank Auguatjn BartoX. Ye rant 50c; Fmnk vVidridh 25c; Pkupoj $1.75 (poslal Frsnk Augurtin).
Krajrnt Frank Naglič 50c; ,p3 2>5e: Anton Pirman, Tony Hribar In Louis Starle; John Zakrsjšsk 10c; skupaj $1.35 (poslal Louis Ststle).
Canorsbury: Frank Samsa 40c.
Sharon: Joseph Cvelbar 25c.
Skupsj $8.00. SJcupsj s prejšnjim izkazom $167.11. še nyinjks do kvd<» te $314.89.
WiSOONiSN: Kvots $297.00. Po šnjega izkaza poalaös $70.01. Ae manjka do kvote $226.09. \
WYOMING: Kvota $37.Q0.
Rock Sprints: John Jereb $1; Frank Grum 25c; skupaj $1,25 (po-i-lai John Jereb). Skupaj s prejšnjim izkazom $10.25. Ae manjka tfo kvote $24.15.
OKLAHOMA: Do preji|ijega ¿t-kaza poslano $1.00.
WEST VIRGINIA: Do prejšnjega I izkaza poslano 50c.
MARYLAND:' Do prejKnjtga it-kaza poslano $3.00.
Skupaj v tam izkazu 31.30. Prejšnji izkaz $1,051.41, skupaj $1.0«2.-71. Se manjka do kvot« $1,447.29. '
Posojilo železnicam
Vlada je odobrila ieletnicam nova posojila v< vsoti $135,000,000 za nakup tržnic in za razna popravila ter
izboljšave na progah.
Priredbe društev
JOHNSTOWN, PA. — "Naia «o-«a" it. «00 SNPJ. VoeeKen e
večer ia. nov. Igra "tsaitsv" v k**
del jo 19. nov. 198B v Slov. ddl. na Moxkama.
fencl'8
RESTAVRACIJA M KAVARNA
2609 So. Lawndale Ara. Chicago, III.
Tol. Crawford ISftt
P ristna im ok asna doma¿a jodiía Cono šmarno. Post roška
BARETINCIC & SM
POGREBNI ZAVOD
424 Broad Stre* JOHNSTOWN, PK.
Tal 147ft
A Jugoslav Weakly Devoted
to the Interest of the Workers
OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH
No. 1365.
Published Weekly at 3639 W. 26th St.
CHICAGO, ILL., November 8, 1933
Telephones Rockwell 2664
VOL. XXVIII.
STRIKES CAN BE PREVENTED BY GIVING LABOR A SQUARE DEAL
Much talk to the effect that ¿he government should use the big stick to prevent strikes. These strikes — say the big 1 oys — are holding back recovery and they must he stopped.
Well, there's a way to stop them — by being fair to labor.
We have not heard of strikers making any unreasonable demands. Should there be any such, it is pretty certain that they would "listen to reason". They usually do compromise even when their demands are entirely too low to begin with.
It is not labor that is unreasonable and hard to deal with. The trouble lies in the cooklnecis and cantankerous-ness of employers.
They — thajt is, the more anti-labor portion of them — do not wa it to recognize that working /men are human beings entitled to have anything to say about the industries in which they work, or should work. Such employers look up»©n the industries as their own private preserves. They agree with a deceased magnste that God in his in-finite wisdom gave the capitalists control over the industries and that labor should keep its ham's off.
But labor does not agree that God in his infinite wisdom gave the big shots control over the industries.
, Labor thinks the big shots got control by driving hard bargains, by skinning labor, and often by outright graft.
And labor thinks that the work jrs who do the actual work are a whole lot more entitled to have something to say about indr^try than the social parasites who never do anything u*ifeful but who live off the labor of the workers.
Labor is also dissatisfied with the results of the recovery program.
It notes that the employers alone are given the right to prepare the codes in the first instance, and that labor has nothing to say about them until they are already prepared and a e brought before the recovery administration for criticism and possible change. This places labor at a disad-
vantage. Labor ought to have a part in the framing of the
codes in the first place. It is fortunately true that employers have to appear in person to defend the codes after they are framed, and that they are not represented in hearings by hair-splitting lawyers, but the lawyers have plenty to say about the framing of the codes before they are brought to the hearings.
Labor also is aware that the most of the 6,000,000 unemployed who were to have been given jobs previous to Labor day are still walking the streets looking for work.
Labor knows, too, that hours have not been shortened as expected and that wages have ^rt	raised as expected.
The lowest paid are alleged to have been brought up to the minimum, but the others have not as a rule been raised, and it is charged that in many cases the higher paid workers have been laid off by the employers in order to recoup themselves for the increases in the wages of the lowest paid.	^
It will readily be seen that labor has reason to strike. Were the right to strike abolished, the unions would be as powerless here as they are in Italy and Germany where they have been completely hamstrung.
But strikes can be prevented all r.'ght — by giving labor'a souare deal. — T. M. L.
The Land of Plenty
It is inevitable that s »tone rolling down a hill fronted by s river will fall in the water snd sink. But it is not inevitable that s group of human being urged to the brink of that river by a fee they wish to escspe must fall in the river and drown. They sre not stones. They are living being3 endowed with minds, wills, snd possessing a certain, if limited degree of freedom of action. They may look around and locate s boat wherewith to cross the river. If the material is handy snd they have the necessary tools and skill they may build a boat. They may lie down on the river banks until they starve to desth. They may even retrace their iteps and surrender to the foe in their rear.
And so Marx, viewing society as a living organism, says to labor, without which there is neither society nor life:
"Beyond that river is the land of freedom, peace and plenty for all who toil. Behind you is nothing but strife, suffering. You cannot cross the river without a boat, but here are the plans, tools and materials with which to build a boat. However, you mus t build it, for no one can do for you what only your own wHl, intelligence and labor can give."
Marxism does not create the fair !«nd across the river. It knows it's there and so by now does every person capable of reading production statistics. It does not create the force that is driving the men toward the river. It explains that force and the menace it holds.
o
Nor does Marxism minimise the dangers entailed in crossing the river. On the contrary it says:
Our Doings Here and There
Friday night, November 10, the English Seotion of branch No. 1 JSF will hold its regular meeting at the office of Proletarec. Since this club wsa rs-organized by comrades Mary Jugg, Tillie Po!enik, Alice Artach and a few ethers, about a dozen young folks joined, making it an interesting Socialist study class. Every meeting so far has been well attended. At the dobate between the Chicago snd Detroit youth groups a drive was made for ne<w members and from what we have learned it was a success. We sre told that a young group oi beys from the North (Side plan to be at our next meeting which means we'll soon have to get a larger meeting place.
a
A Is' ter from comrade Joseph Snoy oi Bridgeport, Ohio informs us that branch No. 11 JSF is sponsoring a Variety Program and Dance Saturday, Nov. 11th, at the Slovene Hall in BodysvUle. Among other feature* of their program there will also be several English numbers, a comical skit, recitations and other entertainment. The admission U only 25t .
a '
Now that the 80>th anniversary program of branoh No. 1 JSF is in the past, the next big sffair is Sa-va's concert, Sunday, November 261h at CSfPS Hall. A fine program hss been a: ranged, featuring not only Sava's singers, but also the Bohemian "Karl Marx" songsters and their 25 piece string orchestra. The program is worth the price of 40c If bought in advance. Every member is urged ti dispose of ss msny as possible to assure a success.
Thirty year Anniversary Celebrations are few smong the Slovene
"The river is wide and turbulent. It is strewn with hidden rocks and jagged' eltffs. There are treacherous rwirls and rushing rapids. The task before you is great. Some of you wtfl be crueUy bruised and wounded. Seme of you may even lose your lives. But great as the task, so great will be your reward. Therefore, summon every ounce of your strength, strain every fiber of your souls to surmount the last obstacle in humanity's atruggle for equality and brotherhood. For, that is your great, your glorious mission, oh sons of toU, to end for ever the exploitation of iron by man."—The American Guardian.
Growing
Whatever the weskness of the
Socislist psrty in the psst or in the present, it hss been msking gigantic strides in the right direction. Its new labor policy has already won it hosts of friends among some of the meat powerful unions in the country and brought about an increased respect even among labor leaders who have hitherto looked upon it with aloof scorn. Its exceptionally capable program is being reinforced by a startling growth in the number and in the strength of locals and branches, not only in the industrial centers of the east but in the south and large sreas of the agrarian west. —The World Tomorrow.
Deb* Commémoration Dinner
Socialist club No. 1 JSF who*« member« cek'hrr^ed the clubs' 30th anniversary .Sunday, Oct. 29, 1933 »nvje • eolcndid contribution at the Deb* Commémoration Dinner of the ssme date sponsored by the Socialist Party of Cook County. Our contribution of $62.00 was probably ♦he largest single branch contribution mad»» although the So. District contributed $125.00. Clarence Dar-row the famous lawyer snd May-rsrd Krueger contributed $100.00. William Cunnea pledged $60.00. Several other larjre contributions were made ranging from $5.00 to $75.00 to bring the total collecUon over $1.200.00. Of this money about $300.00 goes towards defraying the expenses ef the National Executive Committee which met in Chicago and the balance «haM be divided between the County snd State organisation for psrty work.
The banquet held at the Tower Town Club was "a sell out Msny were turned away because they failed to mnke reservations. Various unieas, the League for Industrial Democracy, iSocieJist branches and other sympathetic workers groupa shared Jo the success by their presence.
Because Wpi- Cunnea wa* called e.wav unexpectedly Roy Burt pre-•ided and made an eloquent arpeal for funds. Mayor Daniel W. Hoan of Milwaukee made a very splendid address as did' Leo Krzycki, the newly elected chairman of the Socialist Party. Krzycki showed what an important roll the Socialists sre playing in the unionisation of workers. Fred Henderson of England was also introduced and the evening was fittingly climaxed by a brilliant oration by Norman Thomas. It was plainly evident that he is becoming more and more popular among the American maaaes everyday. Applause greeted him before and after his talk. He was just as cunning ss ever and looked to be in almost perfect condition. ;
No Excuse For Poverty
It is gratifying to sse that the Socialist Party in Cook County is really beginning to msrch on. We've been taking it essy all too long. If we can raise enough money to wipe out the old inherited debt the party growth will respond marvelously.
The $52 contributed by Socialist club No. 1 JSF was derived as follows: branch NA. 1 JSZ $10 and the bahvnee, $42 &is writer solicited from it* member? and sympathizer* of the Socialist Party. The list of names are published in this isme in the Slovene Section to acknowledge with thanks every little bfc. We know that it is hard to give, that it is s sacrifice. Be assured that while one small contribution can do little, many of them can do a whole lot; it will be used for s good csuse. — Donald J. Lotrich.
SOBRIETY THOUGHT
Hubby: "You call that a hat? My dear, I shall never stop laughing."
Wifey: "Oh, yes, you will. Tho bill will probably arrive tomorrow."
There is no good reason why plenty should not be enjoyed by alt Nature is still kind; the mills and mines are here in super abundance; machinery has multiplied production. Why don't the millions of idle men and women enter the world's workshops and produce and enjoy? Because the laws of yesterday, of today and of tomorrow under the "New Deal" decree that workers may produce and live only when and iff the owners can reap a profit by permitting them to do so. It is that decrec that must be erased before success will come to the great mass of people.
Franklin D. Roosevelt has not yet even suggested that industries shall be operated for use instead of for profit. He has given no hint of an intention to end the profiteering system. On the contrary, he has given approval to wage minimum* which are a disgrace in this age of gigantic production, and he himself parrots the Hoover pies for private charity while he approves the destruction of foot-stuffs which the hungry might use and while the nation's idle industries await the convenience of their private owners.
However, there are unmistakable signs that m6re drastic measures must be taken to preserve the private profit system. Already the farmers are learning that higher prices for their products mean nothing if they have to pay more
HOW
How do they live who mover see
iba sky . Save some gray patch by soon, All smeared with dirty »moke? Housed in foal tenements, reared
in vile stench. Broken by drndgery, hopeless through life,
How do they live?
How con they live who never turn
their hands To any useful work, Yet know their eose is fed By ceaseless toil and misery? That other human beings die so Hat they may Uve in luxury? How can they live?
Lee Spencer.
AJAX AC AIN DEFIES THE LIGHTNING/
fraternal organization* in this country. On Sunday, November 19, lodge Slavia of Chicago will hold its 30th year Jubilee with a gala program at the SNPJ Hall. A one act play written by Joftko Oven for this occasion giving picture of how and why members joined the SNIPJ will be staged. Musical numbers, singing by Sava, PreSeren and other singing j societies, short sketches and speakers make up the afternoon program. In the evening Johnny Kochevar's orchestra will furnish the music for dancing. Admission 40c in advance, 50c at the door.
♦
Branch No. 1 JSF has a library which not only contains Slovene but pi'so s fine selection of English books, by well known authors. They can be secured at the office of Proletarec sny time during the day and evenings. We urge our comrades and
sympathizers to make use of them.
♦
The national office of the Socislist Psrty hss just issued another pamphlet, "Taxes and Tax Dodgers" by Mayor Hoan. The price is 10c per copy by mail and 12 copies forlIQr.' Orders should be sent to the SootSlMt. Party, 549 Randolph St., Chi<&&<
a
Distributing literature is the best way to spread Socialist propaganda. Branches should be well supplied with psmphlets and Socialist newspapers such ai Proletarec, The New Leisder and The Challenge for distribution. Our young comrades should he»p pass it smong their friends snd get them to subscribe to these publications. This is one of the most important duties of every member of the Socislist Psrty. — John Rak.
for everything they buy, just as niggarly wage raises fail to increase the purchasing power of industrial workers in a rising commodity market. Mr. Roosevelt is complaining that cities, counties and states are refraining from public works at the expense of sorely pressed home owners and local taxpayers. And the New York Times business index shows a steady eight-week collapse in business activity, while the ballyhoo artists continue to chant their paeans of fake optimism.
At best, the Capitalist "New Deal" aims to regulate profits and stabilize the slavery of the masses. Socialism proposes
that profits shall cca-c to be reaped by Idlers and that all the nation's resources shall be owned and enjoyed by all who perform useful work.
As between the two, the workers must chbose. Acting together, they can usher in the co-operative commonwealth in which all will work as free men and women. If they ^rust their fate oncc more to the owning class they will continue to be fooled, ruled and robbed as in the past. It is to the task of emancipating themselves from all forms of economic bondage and injustice that the Socialist Party summons the workers of all lands. — Reading Labor Advocate.
ARCHLICHT
Donald Lotrich
Hh>,,,.,.trtl
A good deal is being said about our recent intercity debste. Most of it is ciubical. It is therefore neces-rery to mske torn explanations here. Some ssy that the debate was of no credit to Socialists.- That is absolutely incorrect. AJl discussions have seme value for Socialists. The extent of the good is determined by the knowledge and experience the debaters have of our movement. Our critics should understand that the young folks are in the movement only a short while. Hence, they cannot be expected to take issue as those who are in the movement 10 years or more. The debaters have done the best they knew how and if the results weren't satisfactory it is because they need more training. We should welcome constructive criticism but let's not attempt to destroy with our awkward remarks. If the debates were more frequent and our debaters as well as our audience would receive them with open mind and with the vie./ of obtaining what good they can from them our knowledge would broaden quickly;
*
After all, we are judged by what we say and do. We «ay and do things, from what we know. I especially urge our young comrades everywhere to mske their Socialist English brsnch a study class, a university, toy studying the economic, political and social problems before them. Only thru study can we learn of what is wrong and what must be done to correct our wrongs and 4hen go out and be able to tell others in an intelligent manner. And while we welcome all constructive criticism let us use our adverse efforts rather for instructive and constructive advice.
*
It will interest our readers * to know that our Slovene Unemployed club hs* placed s standing order for 20 copies of Proletarec twice a month to give its members. A good meeting of this local which is No. 61 of the Workers Committee was held last Friday night. After the meeting Joiko Oven lectured to the members and received a hearty response, a
We are surprised How the minds of the average citizen can be turned. This constant talk of dictatorship is «lowly winding itself into the minds of the people. It is being prepared for that subtle change when a dictator does come. Young people who knorw little or nothing of the why's and wherefor's of the , capitalist system, now urge on s dictator. Very queer what an effect all this hala-hsilloo of dictators is having on the poor unenlightened minds. We have some job of offsetting and dispossessing such thoughts. When we speak of conditions snd try to make them understand they say, "O, I guess what we need is a dictator", a
All Socialists were belated with the election results in Arizona, recently, where the Socialist candidate die-placed the republican out of second place be securing 17% of the total vote cart I hope we can have more good news after Tuesday, Nov. 7. For one thing, Prohibition will be repealed and we understand New York City and Bridgeport, Conn., sre going to give the Socialists an exceedingly satisfactory results.
General Jthnson was in Chicago snd spoke to the Chsmber of Commerce about what the NRA has done. He said Jnuch that could be questioned But one statement In particular deserves comment and that is, that the NRA is not compelling snyone to sign the code. If the industry doesn't care it doesn't have to submit ita code. That msans that they sre voluntary. If that , is so,
then the NRA cannot succecd because the greed of the exploiters is
an incurable disease.
»
Armistice Day will be observed Saturdsy, Nov. 11. While we bow our hesds in solemn respect to our departed heroes, those who gave up i heir lives to permit democracy to live; those who sacrificed their blood and bodies on the alter of foreign trade; those who gave their arms and legs and bodies to make pc sable 23,000 new millionaires in our country alone; the wsr bugs are buzzing again and at any time m the short future the madmen may start a conflict and sacrifice millions of new young bodies for the greed and profit of the capitalist system. Everywhere we read of the approch-mg conflict, a new war, more terrible and destructive than any heretofore. While we pause in silent respect for the past dead we must resolve to carry on the work for peace and for a strong Socialist Party to resist all commercial wars.
HEAVY GAINS ARE SCORED IN NORWAY
Another nation meets the Fascist challenge to democracy, world peace and human liberty with a heavy Socialist gain.
At recent elections in Norway the Labor. (Socialist) party showed s heavy incresse and elected 70 out of 150 members of the Storting. While failing to gain a clear majority, tho Socialists hold by far the largest bloc of seats and are in a splendid position to force action upon their principal demands.
The budding Fascist movement, organized by Major Quisling in sympathy with the German Nazis, suffered a crushing defeat. Only three seats were won by two new parties, including the Nazis. The Norwegians, the only real, unadulterated and undefiled Nordics in the world, will have nothing to do with the Hitlsr "Nordic" idiocies.
. The line-up of parties, with seats in the last Storting in parentheses, follows: Labor 70 (47); Consorva-tves 29 (44); Liberals 25 (34); Agrarians 23 (25); scattering, including Nazis, 3. The Socialists are therefore seen to have made sensational gains from every party, and it is difficult to see how any government can be formed other than a Socialist minority ministry, such as exists in Denmark snd Sweden. However, since the Storting will not meet until January, Premier Mowin-ckel will not resign until then.
If the Socialists are called upon to form a government it will be their second chance at rule. The history and development of Norwegian So-cialsm constitute a stirring story, which will be told when full details of the election are availsble.—Tho New Leader.
An Invitation
Chicacc. — The Slovcnski Dom lodge No. 86 -SNPJ on tho North Side invites its friends snd symoa-thizers to their dance to be held Si-turday night, November 11, at ¿he Aldine Hsll, 911 Center St. The Benson Harmony Boys are going to furnish the music. The arrsngsment committee has prepared plenty of entertainment and refreshment for sH. The admission is omly 35c. For s good time join us Saturdsy night •t the Aldine Hsll. — Com.niitee.
An educsted man is one who ran' tell a wise man from a fool when they discuss inflstion.