Katolišk cerkven list« Danica i shaja vsak petek na celi poli, in veljš po poŠti z* celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., začetertleta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za Četert leta 1 gold.; ako zadene na ta dat praznik , izid« Danica _ __dan poprej. Tečaj XXVII. V Ljubljani 24. malega travna 1874. Mat 19. Koledar za naslednji teden. April. Mali traven. 16. Nedelja, III. po veliki noči. Evangelij: „Še malo, in me ne bote vidili." (Jan. 16.) Sv. Baz i le j, šk. sprič. in sv. Glafira dev. Bazilej je bil v Amazeji, v mestu na Kapodoškem, rojen in izrejen; vladal je ^ svojo škofijo v Amazeji, ko je pod cesarji Dioklecijanom, Maksimijanom in Maksiminom kri kristjanov v potocih tekla. Licinij, ta čas še dober kristjan, premaga hudobnega Maksimina, in cerkev je imela mir nekoliko časa; toda ne dolgo. Licinij je bil nečistosti vdan, je zopet zabredel v malikovanje, in je vse kristjane pregnal s svojega dvora, le samo devico Glafiro je ondi pustil. Njegova ftnni R—Hm sija, mmtrm cesarja Konstantina, pobožna, dobra kristjana, vse to sporoči svojemu bratu. Devica Glafira potoži cesarici, da jo njen mož, cesar Licinij, zalesnje, in prosi jo, naj jo reši iz te nevarnosti. Cesarica jo obleče v vojaško obleko in pošlje do škofa Bazileja v Amazejo. Ta čas je Bazilej zidal cerkev, Glafira mu da za cerkev vse svoje zlato in srebro, ki ga je bila prejela od cesarice. Nekoliko časa po tem zvč Licinij, da je Glafira pri Bazileju, ukaže oba zvezana k sebi pripeljati; pa ta čas je Glafira umerla, in le škofa k njemu pripeljejo. Licinij škofu reče, da mu hoče vse odpustiti, če malike moli. Skof mu odgovori: „Ko bi mi ti tudi svoje kraljestvo dal, malikov ne bom molil." Licinij ga ukaže bičati in ob glavo djati. Pravica Božja večkrat že na tem svetu preganjavce sv. Cerkve strahovito tepe. Cesarja Maksimina se loti huda bolezen, nek skriven ogenj v njem gori, da ga ni druzega kakor kost in koža, ud za udom pada od života. — Licinija cesar Konštantin premaga, in ga na Francosko v pregnanstvo odpravi, ter mu reče: „Delaj pokoro za svoje hudobije, morda ti Bog milost skaže." Terdovratnega Licinija zadene šiba Božja, poln turov na životu v svoji lastni gnjilobi pogine. — Ss. Klet in M ar celin papeža sprič.; sv. Peter sk. sprič.; sv. Klarencij šk. spoz.; sv. Lucidij šk. spoz. 27. Ponedeljek. Sv. Fidel s Sigmaringe (je bil 24. apr.), pervi sprič. ali aučenec sv. zbirališa za razširjanje sv. vere na Svicarszem, iz reda kapucinov, rojen 1. 1477 v Sigmaringi, mesticu pri Donavi. Pri sv. kerstu so mu dali ime Marka. Marka je svoje mlade leta v sveti nedolžnosti preživel. Po prav dobro dover-Šenih šolah si ga izvolijo mladenči visocega stanu vodnika in varba, da jih o Ičt spremlja po vsih večih mestih po Nemškem, Laškem in Francoskem. Eden tih mla* denčev poterjuje s prisego ob njegovem posvečevanji tole: „Marka nam je v vsih čednostih naj lepši zgled dajal. Vsak mesec in veči praznike je prejemal ss. zakramente; postni čas je nosil spokorno obleko in premišljeval britko terpljenje Jezusa Kristusa, in se bičal; vsak dan je molil dnevnice Marije Device in sv. rožni venec, in se je vsako saboto postil nji v čast; vsakdan — če le mogočo — je bil pri sv. maši, tudi nas mla-denče je k temu ravnal. Zjutraj ob štirih je bil že po-koncu. Odvračal nas je od vsega, kar bi nam bilo v spotiko; k treznosti in dobrodelnosti do ubozih nas je opominjal." Poznejše je bil doktor pravic; ko je pri razsoje-vanji prava spoznal zvijače advokatov in nevarnost si dušo pogubiti, je to službo pustil, in iel v samostan oo. kapucinov. Dali so mu ime JFidelis", t. j. »Zvesti". Po doveršenih bogoslovakih šolah je bil goreč pridigar in skerben dnini pastir. Leta 1621 je bil Fidel gvardi-jan v Feldkirhu na Predarlskem, kjer je neutrudljivo oskerboval s ss. zakramenti avstrijanske vojake, ko se je bila med njimi kužna bolezen vnela. Fidel, izvoljen viši misijonarjev, gre na Švicovsko, kjer se ie Cvingli-jeva in Kalvinova kriva vera močno razširjala. Po njegovem trudu se veliko krivovercev verne v katoliško Cerkev. Od krivoverskih pridigarjev podinntani kmetje se hlinijo, da bi ga radi v Sevisu poslušali; Fidel gre tje, med pridigo vstane zunaj cerkve velik hrup, mori vci ga pred cerkvijo čakajo, in ga s meči sekajo in prebodejo 24. aprila 1622 ▼ 46. 1. njegovega življenja. Kalvinski pridigar vidi sv. Fidela tako veselega umirati, in sliši za morivce moliti, zavpije: „Le njegova vera mora prava biti, ki mu toliko serčnost daje. Dosihmal sem vam jaz zmoto oznanoval; vera rimsko katoliške Cerkve je edino prava". Fidelovo truplo je bilo v Feldkirh preneseno in v kapucinskem samostanu pokopano. Bog ie zdaj poveličuje svojega služabnika z mnozimi čudeži. Vodila sv. Fidela: „ Veseli se, mladeneč, v svoji mladosti;... vedi pa, da zavoljo vsega tega te bo Bog vzel v sodbo" (Prid. 11, 9.); veseli se, toaa boj se Boga žaliti. — Bodi zvest (fidelis) do smerti, in ti bom dal krono življenja" (Skr. raz. 2, 10.) — Sv. An ti m šk. sprič.; ss. K as to r in Štefan sprič.; sv. Teofil šk. spoz.; sv. Peregrin, spoz., rojen v Forli v papeževi deželi, je bil vojvoda puntar-jev zoper papeževo gospostvo, in je papeževega poslanca s v. Filipa Benicija z zasramovanjem iz mesta izgnal, Filipova junaška poterpežljivost in krotkost pa je pun-tarja tako presunila, aa je za njim tekel, in ga ves skesan za odpušanje prosil. Kmalo po tem je stopil v njegov red »služabnikov Marije Device", kjer je pobožno živel in za spreobernjenje grešnikov si silno ve- liko prizadeval. Umeri je I. 1354 v 80. letu svoje starosti. 28. Torek. Sv. Pavel s Križa spoz., začetnik družbe sv. križa in terpljenja N. G. J. Kr., ali vsta-novnik reda pasijonistov, je bil rojen 3. pros. 1694 v Ovadi blizo Aleksandrije na Laškem. Svetloba v sobi ob njegovem rojstvu je pomenila njegovo prihodnjo svetost. Komaj Be deček pameti savč, že ves gori v ljubezni do križanega Jezusa, njegovo britko terpljenje premišljuje, in svoje nedolžno telo z bičanjem in postom pokori. Njemu in njegovemu bratu Janezu podi nebeška GospA roko, ju potegne iz reke, in reši smerti. Ko Pavel odraste, hrepeni po mučeniški kroni, se v Benedkah pridruži vojski zoper turke; Bog pa mu razodene svojo voljo, da naj se v imenitnejsi vojski zoper svet in hudiča trudi za zveličanje ljudi. Pavel se verne v domačijo, z molitvijo odbije silo svojih sorodnikov, ki hočejo, da naj se oženi, si napravi černo haljo z belim križem na persih, kakoršno je v prikazni vidil, škof v Aleksan-driji ga s njo obleče. Se ne duhoven, pa že začne učiti ljudstvo. V Rimu se pripravlja za duhovski stan, maš-nik posvečen se umakne v samoto, nabira tovaršev, so-zida samostan in cerkev, začne voditi misijone po škofijah na mnozih krajih z naj boljšim vspehom. Poznejše vstanovf še 4 samostane tega reda. Ta mož Božji je z ostrim življenjem in z gorečo besedo, zlasti ko je Kristusovo terpljenje raalagal, naj terši serca do solz mečil in k pokori nagnil. Noč in dan je spovedoval, grešnikom tudi v serca vidil. Večkrat je bil v duhu zamaknjen, in od tal po vzdignjen, nebeška svetloba ga je obdajala. Prihodnje reči je pripovedoval, in čudeže delal. Po življenji polnem truda je v naj popolnejšem miru ugasnil 18. vinotoka 1775 v 81. letu svoje starosti. Vodilo sv. Pavla: Premišljevanje Kristusovega terpljenja ima i osebno moč, grešnike k pokori buditi, in ljubezen Božjo v nas vnemati; v njem sleherni lahko bere ostro pravico Božjo in gnjusobo greha, zavoljo kte-rega je mogel Sin Božji toliko terpeti iz ljubezni do nas. Rad tedaj moli sv. križev pot. — Sv. V i tal sprič., oče sv. Gervazija in Protazija; sv. Valerija sprič.. žena sv. Vitala; sv. Teodora sprič.; sv. Prudencij šk. spoz. 29. Sreda. Sv. Peter, sprič. iz reda sv. Dominika, rojen 1. 1205 v Veroni od krivo verskih staršev. Deček — ».koli 7 let star — hodi v katoliško šolo; nekega dne iz šole pride, in njegov stric ga vpraša, kaj se je v šoli naučil. Peter mu odgovori: „Apostoljsko vero sem se naučil". Stric ga hoče preveriti, da ni Bog sveta vstvaril, ampak hudič. Deček pa mu pravi: „Jaz verujem to, kar sem v šoli slišal". Stric pove to očetu ter ga opominja, naj ne puša Petra v šolo; oče pa mčni, deček je še mlad, se nič prav ne zave in bo kmalo pozabil, kar v šoli sliši. Peter 15. leto spolni in starši ga dajo v Bolonjo na veliko š<>l<». Nedolžni mSadeneč med razuzdanimi študenti berž čuti silno nevarnost za svojo dušo, toraj prosi sv. Dominika, naj bi ga v samostan sprejel. Bil je uslišan. Po dokončanih šolah je Peter misijonaril po Laškem, ter je z živo in gorečo besedo, z ostrim živ Ijenjem in s čudeži veliko kiivovercev preveril, da so se vernili v katoliško Cerkev; veliko zastaranih grešnikov je omečil in k pokori obudil. Z vasi in mest je ljudstvo z banderi k njemu vrelo in ga spremljalo. To pa neznansko peče nektere terdovratne krivoverce, in misli;o, kako bi njega in njegove čudeže pri ljudstvu ob vso veljavo pripravili. Nekdo pravi svujim tovaršem: ,,Bolnega se bom delal in Petra prosil, naj me ozdravi. Peter me bo pokrižal, in bom ozdravljen. Ljudstvo bo vpilo: Čudež, čudež! jaz pa porečem, da sem bil po- polnoma zdrav, in vi bote to pričali." Ta naklep vsim dopade. Hinavec vzame berglje, ves kakor polomljen hroma k Petru, ter ga zdihovaje in ječaje prosi, naj ga ozdravi. Peter ga pogleda in mu reče: „Prosim svojega Gospoda Jezusa, da, če si bolan, ti podeli zdravje; če se pa le hliniš, naj ti pošlje bolezen v zveličanje tvoji duši." Komaj je Peter te besede izgovoril, že se hinavec na tla zgrudi, bolnega morajo domu nesti. Zdravniki mu ne morejo nič pomagati. Hinavec spoznA svojo krivico, se odpovč zmoti, in na molitev sv. Petra je bil berž ozdravljen. Krivoverci sklenejo ga s pota spraviti in najamejo morivca, ki ga pri potu čaka, ga po glavi z mečem dvakrat useka; Peter moli apostoljsko vero, po tem ga morivec prehode, in Peter izdihne svojo sveto dušo 6. apr. 1252 v 47. 1. svoje starosti. Veliko čudežev se je godilo na njegovem grobu. Nad sv. Petrom so se spolnile besede sv. pisma: „Pregovor je: Mladeneč, vajen svoje poti, tudi v starosti s nje ne stopi" (Preg. 22, 6.) Kar se človek mlad navadi, tega tudi v starosti ne pozabi. — Sv. Ti hi k sprič., učenec sv. Pavla ap.; sv. Emi-lijan vojak; ss. Tertula in Antonija dev. sprič.; sv. Pavlin šk. spoz. 30. Četertek. Sv. Katarina Sienska, devica iz reda sv. Dominika, o polovici 14. stoletja v Sieni na Laškem hči pobožnih staršev. Katarina je bila prav Iju-beznjivo dete, vse jo je rado imelo. V 7. letu je Bogu vedno devištvo obljubila. Nekoliko dorastlo mati k orno-žitvi sili, ter jo nasanja, naj se lišpa po šegi tega svetd. Katarina pa le misli, kako da bi Bogu dopadla. Mati jo pošlje k svoji že omoženi hčeri Bonaventuri s pripo ročilom, da naj jo pregovarja, se lispati in lepšati. Bo-naventura Je to z besedo in zgledom tudi spolnovala, in res je Katarina v to nekoliko privolila, dasiravno ne iz tega namena, da bi bila kakemu mladenču dopadla, ker je bila v sercu re zmiraj zvesta svojemu nebeškemu Ženinu. Bonaventura je kmalo umerla, in je mogla nekoliko časa v vicah terpeti (kar je bilo Katarini raz-odeto), ker je svojo sestro k nečimernosti zapeljevala; Katarina pa je to svojo nečimernost vse svoje življenje obžalovala. Po dolgem materinem oporekanji je Katarina poslednjič z njenim dovoljenjem stopila v domini' kanski stan. Tukaj se je s Kristusom popolnoma skle' nila: on je bil njen učenik. Modrosti in učenosti, ki je {'e v svojih govorih in pismih do papežev, kardinalov ip tnezov razodevala, si ni sama pridobila; od zgorej ji je bila vdihnjena. Katarina umiri mesta, ki t o se zoper papeževo gospostvo puntale; se poda v Avinjon na Frai" cosko, kjer so papeži 70 let bivali, in nagne papeža Gregorja XI, da se verne v Rim; mogočno podpira njega in njegovega naslednika Urbana VI s svetom in z molitvijo. Katarina je bila večkrat zamaknjena in je vidila prihodnje reči; dobila je petere Kristusove rane, pa je Gospoda prosila, da naj se ne vidijo. Enkrat je od pepelnice do Kristusovega vnebohoda samo od sv. Rešnjega Telesa živela; tudi dar čudežev je imela. Po hudi bolezni v velicih bolečinah je v Gospodu zaspala 30. apr. 1380 v 33. 1. svojega življenja. Sveta Katarina je nečimernost v obleki vse vsoje žive dni obžalovala, dasiravno ni želela nikomur dopa-sti; tebe pa, o kristjan, kristjana! nič ne speče, ko želiš s sv»>jo nečimerno obleko svetu dopasti, in oči druzega spola nase vleči! — Ss. Marijan bravec in Jakob dijakon sprič.; 88. Amator maš., Peter runih in Ludovik sprič.; sv. Sofija dev. sprič.; sv. Sever šk. spoz. Majnik. Veliki traven. 1. Petek. Ss. Filip in Jakob aposteljna. Bil je Jezus Andreja, Janeza in Petra zvolil si aposteljne; drugi dan namerjaje iti v Galilejo najde Filipa, iu mu reče: »Hodi za menoj." Bil je pa Filip iz Betzajde, mesta ob galilejskem jezeru. Filip najde Natanaela ali Jerneja, in mu reče: »Njega, od kterega je pisal Mojzes v postavi in preroki, smo našli, Jezusa, sinu Jožefovega, iz Nazareta". Natanael mu reče: More li kaj dobrega priti iz Nazareta? Filip mu reče: »Pridi in poglej!" Ko so bili aposteljni sv. Duha prejeli, so sli po vsem svetu oznanovat sv, evangelij; svetega Filipa je zadel vadlej, sv. vero oznanovati po Aziji. Brez števila veliko ljudi je pridobil Kristusu s svojim pobožnim življenjem, z gorečo apostoljsko besedo in s čudeži; 20 let je hodil po Scitiji, vstanovljal keršanske srenje, ter jim posvečeval škofe, mašnike in dijak one. Malikovavci so mu po grozovitih mukah prederli gležnji in ga na steber obesili; celi dan je na njem visel, molil in ljudstvu pri-digoval; velik potres je bil vstal; zvečer je dušo zročil Gospodu v 87. 1. svojega življenja. Sv. Jakop s priimkom »Mlajši" je bil sin Alfeja in Marije, sestre Matere Božje, tedaj bratranec Jezusa Kristusa, in je imel brate Jožefa, Simona in Juda Tadeja. »Mlajši ' so mu menda zato rekli, da so ga ločili od Jakopa aposteljna, sina Cebedejevega, kteri je morda po letih tudi stareji bil. Živel je že od perve mladosti prav ojstro; ni ne mesa jedel ne vina pil, in je toliko molil, da so mu bile kolena terde kakor podplat. Zavoljo njegove posebne pobožnosti, ki so se ji tudi judje čudili, je bil imenovan »Pravični". Po Kristusovem ne-bohodu je bil Jakop škof Jeruzalemski. Pisal je vernim list, v kterem spodbija zmoto, da že sama vera brez dobrih del človeka zveliča; skazuje korist skušnjav; svari verne zavoljo mnogoterih napak; jih tolaži zavoljo preganjanja in jim poterpežljivost priporoča. — Sovražni judje pahnejo aposteljna z verh tempeljna. Jakop pa se še skloni po koncu na kolena in moli: »O Gospod! odpusti jim, sej ne ved6, kaj delajo '. Po tem priteče nek valjavec s kolom, ga mahne po glavi, in Jakop umerje v 96. 1. svoje starosti, okoli 63. 1. po Kr. Velik hrup vstane med ljudstvom, da so »Pravičnega" umorili; mo-rivec ubeži. »Blagor človeku, kteri preterpi skušnjavo; ker skušen bo prejel krono življenja, ki jo je Bog obljubil tistim, ki ga ljubijo. Kakor je telo brez duše mertvo, tako je tudi vera brez del mertva". (Jak. 1, 12 in 2, 26.) Sv. Jeremija prerok, ki je bil od ljudstva s kamenjem posut; ss. Orencij in Paciencija sprič.; sv. Amator šk. spoz.; sv. Grata vdova. 2. Sabo ta. Sv. Atanazij, šk. v Aleksandriji, cerk. učenik, rojen okoli 1. 2^6 pri Aleksandriji na Egiptovskem. Mašnik Aleksander spozna Atanazijeve zmožnosti, vzame dečka v hišo in ga izreja. Atanazij hitro dojema v vednostih, zlasti v znanji sv. pisma. Aleksander je bil poznejše zvoljen škof v Aleksandriji, in svojega učenca Atanazija dijakona posveti. Mašniku Ariju se močno kadi, da ni bil on zvoljen škof v Aleksandriji, začne očitno tajiti Kristusovo Božjo naturo. Aleksander ga ljubeznjivo opominja in svari; ker pa Arij za s varjenje nič ne mara, ga škof izobči. Arij gre v Palestino, tam razširja svojo krivo vero, in jih veliko na svojo stran dobi. Leta 325 je bil v Nicejo sklican vesoljni cerkveni zbor zoper Arija. Aleksander vzame seboj v zbor svojega dijakona Atanazija. Učenosti Ata-nazijevi se čudijo vsi očetje v zboru. Vsi škofje (njih 318) enoglasno obsodijo Arija, in njegov nauk zaveržejo. Arij hlini poboljšanje. Pet mescev po zboru umerje pa-trijarh Aleksander, in Atanazij je bil enoglasno zvoljen za naslednika. Vsi pravoverni so bili silno veBeli njegove izvolitve; le arijanci so bili vsi pobiti, in začnejo strahovite laži zoper njega razširjati. Cesar Konštantin obsodi Atanazija v pregnanstvo v Treverijo (Trier). Arijanci peljejo izobčenega Arija zoper voljo pobožnega škofa v Carigradu z vso mogočo slovesnostjo v cerkev, med potjo pa ga nanagloma prime potreba, gre na stran, čeva se iz njega snujejo, in umerje v svojem blatu, kakor nekdaj Iškarijot. Cesar Konštantin spoznA krivico Atanaziju storjeno, in ga pokliče v njegovo škofijo; arijanci pa ne mirujejo. Petkrat je bil sv. Atanazij pregnan ; poslednjiČ se verne slovesno v Aleksandrijo, in svojo čedo v miru vlada. S svojimi prijatli, sv. Bazili-jem, sv. Gregorijem Nazijanškim (kteri je njegovo življenje obširno popisal) in s sv. papežem Damazom je očiševal sv. cerkev arijanske zmote. Še pred smertjo, 2. maj. 373, je vidil vse svoje sovražnike premagane in osramotene, arijanstvo pa usihovati. Vodila sv. Atanazija: Kdor taji Kristusovo Božjo naturo, je satanov otrok. — En sam krivover^ki nauk zleže sto druzih. (Žalosten zgled tega nam je Martin Luter.) — Krivoverci si le z lažmi in obrekovanjem pomagajo; napuh, zlasti pa nečistost, jih Blepi, da ne vidijo resnice, ker je viditi nočejo. — Priprosto ljudstvo se kaj lahko zapelje, ker ne razvidi zvijač krivovercev. — V boji za resnico in pravico se ne utrudi; »stanovitni doseže krono". Ss. Saturnin, Neopol, German in Celestin sprič.; sv. Actonin šk. spoz. S. Rieiro in rincoli. Sr. Peter r zete z ti r Miimu. (Spisuje Val. Ga^peršič.) IV. Stopimo v baziliko sv. Petra „ad Vincula". Na zidu njenem zagledamo latinsk napis, kterega pomen je, da ta cerkev je bila nekdaj posvečena sv. Petru; posvetil jo je papež Sikst III; bila je v deržavljanski vojski razdjana, in Evdoksija jo je obnovila, papež Pelagij jo posvetil; tukaj so hranjeni okovi sv. Petra, in 1. avgusta, ko Cerkev ta praznik obhaja, so ondi popolnoma odpustki. *) —- Obhaja se namreč ta dan obletnica čudežne zveze oklepnikov. Omenili smo že, da cesarica Evdoksija je bila poslala v Rim tisto verigo, s ktero je bil sv. Peter v Jeruzalemu vklenjen. V nazočnosti mno-zega ljudstva vzamejo papež poslano verigo, jo hočejo približati uni, ktera je bila že hranjena v cerkvi sv. Petra na Eskvilinu, in glej! ti dve verigi se sklenete tako, da ste podobni eni sami verigi, narejeni od enega in ravno tistega rokodelca: »Ut non du*e, sed una ca-tena ab eodem artifice confecta esse videatur." Tako je Bog slavil verige pervega papeža; to pa v spomin, da papeži bodo ostali skupaj sklenjeni v stanovitnosti zoper vsaktere sovražnike sv. Cerkve, kakor verige sv. Petra. Češenje sv. oklepnikov je bilo v 0. stoletju razširjeno po vesoljnem svetu. Ako je senca *) Hoc Domini templum Petro fuit anten dicatum. Tertius antistes Sistus saeraverat olitn. Civili bello destruetum post fuit ipsum; Eudoiia (juidein totum renovavit ibidetn. Pelagiua rursus saeravit Papa beatue, Corpora sanetorum condens ibi Maehabaeorum. Apposuit Petri pretiosa ligamina ferri Illustris mulier, quae detulit ab Hierusaletn Et quibus est Petrns Neronis tempore vinetus. Augusti meosis celebrantur festa Calendis. Quique huc accesserint, lavantur erimina cuncta. memogredočega sv. Petra bolnike ozdravila, kdo se bo čudil, da je nog tudi po njegovih okovih storil veliko čudežev! Od teh okovov bo papeži le kterim sa Cerkev posebno zasluženim visokim osebam kaki klep podelili ▼ pervih stoletjih. Pogosto pa je bilo, da so papeži od-pilke od teh verig knežjim osebam ali pa škofom pošiljali, včasi v podobi križa, navadno pa v podobi ključa. Take svetinje so bile pred poslanjem položene na grob sv. Petra. Tako izročujejo nam nekdanji pisatelji, Papebro-cbus, Baronius, Belarinus. Cesar Justinijan je 1. 519 iz Carigrada po svojih poslancih papeža Hormizda prosil za kosec vklepnikov sv. Petra, ki ga bode ko drago svetinjo spoštoval. Sv. Gregorij Včliki so 1. 590 patrijarhu Aleksandrijskemu Evlogiju poslali ključ, v kterem so bili odletki od verig sv. Petra in tudi sv. Pavla. Tako tudi Anastaziju, patrijarhu v Antijobiji, francoskemu kralju Hildebertu, in drugim. Spremljane so bile svetinje v ključu navadno z besedami: »Ključ s trupla sv. Petra (t. j., ki je bil položen na grob sv. Petra) vam pošljemo, v kterem se nrani železa njegovih verih, in kar je vklepalo njegov vrat za mučenstvo, naj odveže vašega vsih grehov." Ta sv. papež v izročevanih pismih govore tudi o čudežih, ki so se godili po teh svetinjah. (Dalje prihodnjič.) Vrednoti in sreča mniskega stanu. (Konec.) 3. Ljudje med svetom imajo pot v nebesa neznano krivo in ovinkasto, polno prepadov in skal in stermin, ter razpotij in tolovajev; v samostanu pa je bolj ravna, za pobožno življenje iztrebljena in oglajena, tudi varna in brez stranskih potov in razbojnikov. Človeka med svetom pri vsi dobri volji vender večidel bolj ali manj posvetne grešne navade seboj vlečejo; ravno tako pa celo mlačnega mniha seboj vlečejo lepe pobožne navade samostanske in zgledi gorečih bratov njegovih. V samostanu se ni treba dosti prizadevati in premagovati za dobro, kar s tovarši se hodi in dela, pa je vse prav in dobro. Med svetom je svarjenje odrašenib redko in večidel brez sadu, v samostanu se vsak, celo majhen pre-grešek ljubeznjivo svari in to svarjenje navadno vselej dober sad rodi. Zopet moramo poterditi: V samostanu se živi mnogo varni&e za zveličanje duše, kakor med svetom. 4. Mnih tudi obilaiše milosti od Boga prejema, ker je skor vedno z Bogom sklenjen. Zdaj opravlja svoje molitve ali bere in premišljuje, zdaj je pri daritvi sv. maše, pri obiskovanju sv. križevega pota ali presv. R. Telesa; pogosto opravlja spoved, prejema sv. obhajilo, opravlja te ali druge spokorila. Oh koliko pobožnih in svetih misli in razsvitljenj, koliko dobrih želj in sklepov vdihuie Bog zvestemu svojemu služabniku o takih bogoljubnih opravilih, in kako ga z duhovnimi dobrotami in milostmi kar obsipa. Samostani so res vertovi, v kterih imajo prebivalci enako cveticam naj varniše zavetje, naj skerbnejšo postrežbo v dušnih potrebah, preobilno solnčnih žarkov in hladivne rosice. O kako vse drugače je to med svotom! Zemeljske skerbi človeka neprenehoma tlačijo, zato redko na Boga misli; še celo pobožni so vedno zaderžavani od Boga po svojih opravilih, pa po starših, sorodovini, prijatlib, znancih in druzih. Toraj so ljudje zunaj samostana podobni cveticam v pusti zemlji, brez zavetja, z majhno postrežbo, ktere tare sdaj mraz ali vročina, zdaj moča ali suša. 5. V samostanu se z večim zaupanjem umira. Tega ni treba dokazovati, saj uči skušnja. Navadni dobroživci in sploh posvetni ljudje zdihujejo in trepečejo na smertni postelji, ker jih vse življenje skerbi in vest pekli; pokorjeni mnih pa umira z velikim zaupanjem, celo s veseljem, sej vidi vse pregrehe spokorjene, jezo božjo po-tolaženo; vidi, da bo konec težavnega zemeljskega življenja, da se mu leskeče lepa krona v nebesih. O presrečna taka smert! — Samo to resnico naj bi ljudje bolj resnobno premišljevali, kmalo bi bil svet — pravi samostan. Enkrat samkrat bomo umerli — sodba bo sklenjena in celo večnost bo veljala. Blagor vsakemu, ki se za srečno smert pripravlja, Bog mu jo bo gotovo podelil ! Gotovo pa mniško življenje ni druzega kakor vedno pripravljanje za smert, zato je po mnenju svetih očetov skor vsak natančen mnih zveličan, ker imenujejo mniški stan vrata nebeške. Sv. Bernard pa piše, da iz mniške celice v nebesa je pot lahka in nekako gotova in bo težko in redko kak mnih pogubljen, kteri (zvesto in natančno) po vodilih svojega reda živi in do smerti stanoviten ostane. 6. Mnihi se v vicah kmalo očišujejo, v nebesih pa obilniše poplačujejo. Vsak mnih se popolnoma Bogu v službo prepusti, sebi pa in svetu se popolnoma odpovč; zato tudi aobivajo po nauku sv. Tomaža A k v. o storjeni slovesni obljubi popolno odpušenje in zbrisanje vsih pregreh, vsih kazen, da so enaki otročičem po sv. kerstu. Vsakdanje poznejše slabosti pa tudi vedno in neprenehoma pokori in briše. Ako bi še pri vsem tem kak dolg ostal, da ga mora plačati na unem svetu, bodo hitro poravnali in poplačali bratje njegovi na zemlji, ker obilno svetih maš se bere za njegovo dušo, darujejo se mu sv. obhajila, popolni odpustki, milošnja, posti itd. Za zvesto službo in dobra dela deli Bog plačilo ▼ nebesih. Kdo pa zvesteje služi Bogu, kdo si bolj prizadeva po nauku Jezasovem živeti, sebi in svetu odmreti, dobrih del si za večnost pridobiti, kakor ravno od sveta pozabljeni ali celo zaničevani mnih V In vse to ima še večji vrednost in ceno zato, ker se je godilo v vedni pokoršini in prostovoljnih obljubah. Za obilniše zaslu* ženje, za zvestejšo službo bo neskončno dobri in pravični Bog gotovo tudi obilniše in veče plačilo delil. In sveti Gregor Nazijanški terdi, da bodo po zaverženih angelih izpraznjeni sedeži v nebesih zopet napolnjeni — z mnihi Sv. Alfonz Ligvori v tem duhu pojasnuje zgoraj povedane besede sv. Bernarda o samostanskem življenju, in kdo (ako pravo vero ima) jih more spodbiti in ovreči? V. Lah. Visi pastir Vratisiavshi o sedanjih časih. (Dalje.) Povejte sami, preljubi, ali se morejo terplienja in preganjanja Cerkve, znotranje in zunanje, določnejše napovedati, in ali se ni vse spolnilo, in se naprej in naprej ne spolnuje, kar je bilo oznanjeno. Ali mi je treba omenjati še unih velikih preganjanj, ki bodo prišle čez Cerkev, ko bo prišel človek greha, kakor piše sv. Pavel v drugem listu do Tesaloničanov: sin spačenosti pride, ki se vsemu ustavlja in čez vse povzdiguje, kar je dozdaj veljalo za sveto in božje, tako da se za Boga samega naznanja? Takega človeka nam sv. apostelj Janez v skrivnem razodenji kaže v podobi velike zveri, ktere zapovedovavni glas laži in bogokletstva buči po vesoljnem svetu, in o kteri se pravi: nepravičnost se bo pomnožila, ljubezen bo