Stav. 125. V Trstu, v Četrtek 6. mala 1915. Letnik KI, Izhaja vsak cJan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 4 popoldne. ' tMtfb>: LMica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20, L nad*r. — V* v t -. se pošiljajo uredništvu lista Nefrankirata pisma se ne sprejerrajo in rokopisi se ne vračajo, '/cjjitelj in Ctigov^rni urednik Štefnrr Godina. Lastnik konsorcij -ta .f-.diOGSti". — Ti k tiskrrpe .Edinosti", vpisane zadruge z r■".fjerur poroštvom v Trstu, i:lica Sv. Frančiška Asiškega 5t. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. 72 ce!o kto.......K 24 — .............12* — .............6- ......5-20 ......250 irccrira znaša Zi pol leta.......... za tri ................. 72 nedeljsko izdajo za cclo ieto M F^l Jeta.......... Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarje* zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po lv) via Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 5.— vsaka nadaljna vrsta........... . 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno Ic upravi .Edinosti". — Plaća in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — PoStnohranilniČni račun št. 841.652. •HtiPlAIH U Galiciji prodira naša armada preti Jaslu in irnlg-rodu. - ^SiHilti uspehi v FSandrijs. Mošriš, 2 uimimmji^ diiU|Jity iti ru:ki napadi v Stuaroza^dni Rusiji, pri Kaiosrji, Ausustoau in SusalRiju. odhiti i s.; v & & M Vi i; \ ^ g & 8 t ^ VI ■Pil EM DUNAJ, 5. (Kor.) Lradno se obiavlia: 5. mala 19IS opoldne. Posledice zmage _so se že pričele karati. Rn>ka fronta Zboro-Stropko-Lup-kov v Beskidih je nevzdržljiva. Ker zmagovite /vezne čete med neprestanim"! uspe: ni ni i boji prodirajo dalje od zapada proti jaslu in Žmigrodu, se ie pričel sovražnik \ zapadnem delu karpatske fronte danes zjutraj splošno umikati iz Ogrske, pri čemer ga zasledujejo naše in nemške čete. ivusi so torej na približno 150 kilometrov dolgi fronti premagani in ob zelo težkih I/gubah prisiljeni k umaknitvi. Drugje je položaj v splošnem nezpre-menjen. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fmi. DL NAJ. 5. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Lspeh zmage v zapadni Galiciji je veliko večji, kakor je bilo mogoče izprevideti v prvem trenotku, ker se je pričel u-mikati sovražnik sedaj tudi že na večjem delu karpatske fronte. Glede trofej zmage, vsled velikosti v poštev prihajajočega prostora še več dni ne bo mogoče dohiti pregleda. Tako v zapadni Galiciji, kakor tudi v Beskidih, prihajajo neprestano ujetniki, vendar je um-Ijivo, da je popolnoma nemogoče dognati zanesljivo število. Kar se torej s privatne strani tozadevno razširja v javnosti, je le samovoljna cenitev, ki nima realne podlage. V uradnih objavah bo vsakokrat objavljeno število v zbiralne postaje dejansko pripeljanih in v našo oskrbo sprejetih vojnih ujetnikov. Končna svota bo vsekakor zelo znatna. Ve?e!je v Krakovu. KRAKOV, 5. (Kor.) Povodom zmage v zapadni Galiciji je mesto v zastavah in dekorirano. Mestno predsedstvo je izdalo na prebivalstvo oklic, v katerem poudarja. da je nevarnost, ki je grozila več mesecev mestu, sedaj odstranjena. Mestno predse-Istvo naznanja tudi. da ie odposlalo feldmaršalu nadvojvodi Frideriku brz^avko z izrazi veselja prebivalstva radi izvojevane zmage. Nadvojvoda je poslal sledeči brzojavni odgovor: »Za izraženo veselje mesta Krakova povodom nove sijajne zmage zveznih čet in za patrijotične manifestacije, se najiskreneje zahvaljujem Vaši eksce-lenci in lojalnemu prebivalstvu Krakova. Nadvojvoda Friderik, feldmaršal.« Z nem^o-rusKesa bojišča. BERLIN, 5. (Kor.) Veliki glavni stan. 5. maia 1915: V/hodno bojite. Z jugo\zhoda prihajajoči ruski napadi na Rosienje so bili odbiti. Zasledovanje sovražnika je v teku. Tudi pri Kalvariji kakor tudi severov/hodno od Suwalkija in vzhodno od Av-gustova, so se izjalovili številni ruski napadi. L jetih je bilo tamkaj skupno 500 Rusov. Na ostalih frontah so se vršili posamezni boji iz bližine, ki so se vsi končali ugodno za nas. Jugovzhodno bojišče. Napad zavezniških čet severno od Gozdnatih Karpatov je prebil včeraj že tretjo utrjeno linijo Rusov, ki so se tam- PODLISTEK GREŠNICE. Kosua. — Francoski spisal Xavier de Montepin * iaiu nato pa se je zopet pokazal z i ina predmetoma v roki: poio risalnega -> lrja in govorilno t robo. 'i»k> papirja je zvil in jo uporabljal kot d. iogled. Nameril ga je na Pivoino, da je togel tako, če ne že njenega obraza, ve ^ar spoznati obrise njene gracijozne r -tave, ki je brezdvomno kazala mladost io lepoto. Po tem površnem opazovanju je Fra Di-ok> zopet odložil svoj daljnogled, nasta-v it trobo na usta ter zaupal zračnim valovom besede: — Ljubim vas! Po kovinastih stenah govorilne trobe stokratno ojaćeni glas je zadonel kakor grom po zraku, dal je povod ljudem, ki so prihajali mimo po rue de Fleurus, da so začudeno pogledali navzgor, prepodil je po drevju cvrčeče ptiče, se odbijal ob cizeliranih fasadah Luxembourga in zamrl končno ob stenah velikaške zbornice, ki niso bile navaiene. da bi odbiiale ta te glasove. kaj, vrženi na vsej fronti, umaknili proti \Y isloki. Veličina zmage je razvidna iz tega, da so Rusi vsled predora zaveznikov pričeli izpraznjevati v Gozdnatih Karpatih, jugozapadno od Dukle, v severnem krilu ogrožene postojanke. Vsled hitrosti, s katero so bili izvojevani naši uspehi, je nemogoče dobiti številno sliko piena zmage. Po dosedanjih poročilih se zdi, da presega število ujetih Rusov sedaj že 30.000. Vrhovno armadno vodstvo. Veliko navdušenje radi zmage v Stutt-gartu. STUTTGART, 5. (Kor.) Po naznanitvi zmagoslavnega poročila z jugovzhodnega bojišča, je odšla nepregledna množica ljudstva med grmenjem topov in zvone-njein zvonov pred kraljevo palačo, kjer je dala duška viharnemu navdušenju in prepevala patrijotične pesmi. Kralj je stopil med ljudstvo in izrazil v posebnem govoru svoje veselje nad dejstvom, da so prišli meščani tudi sedaj najprej k njemu. Naše hrabre čete, je rekel kralj, so izvojevale ramo ob rami z zaveznikom sijajno zmago. Častimo zato Boga! Končno je kralj zaklical navdušen hura! cesarju in državi. Novo vojno posojilo na Ruskem. BERLIN, 4. (Kor.) »Lokalanzeiger« je dobil indirektnim potom iz Petrograda sledeče poročilo: Ruski finančni minister namerava v kratkem najeti novo notranie vojno posojilc v znesku ene milijarde rub-Ijev, katerega emisija se bo vršila sredi maja. Ruski zakladni listki. PET ROG RAD, 4. (Kor.) Neki carjev ukaz zapoveduje izdajo 5% zakladnih listkov v višini 200 milijonov rubljav. ki se imajo spraviti na inozemske trge. Gospodarstvo Rusije. PETROGRAD, 5. (Kor.) > Rječ« poroča k pomanjkanju živil, da je mnogo vagonov z živili na potu, a vsled preobložitve prog ne morejo naprej. Kriza glede mesa se je še poostrila. Z zopcMa bojišča. BERLIN, 5. (Kor.) VVolffov ur*A poroča: Veliki glavni stan, 5. maja: Zapadno bojišče. Ob zelo težkih izgubah se umikajo Angleži v smeri proti tik vzhodno od Yper-na ležečemu predmostiu. Zavzeli smo farme Vanheule, Ekster-nest, grajski park Herenthage in Het Pap-potje. Med Mozo in Mozelo vlada zopet živahnejše delovanje. V Priesterwaidu, se-verozapadno od Pont a Moussona, so napadli Francozi včeraj zopet z močnimi silami. Kljub dolgotrajni artiljerijski predpripravi, se je razbil napad v našem ognju ob težkih izgubah za sovražnika. Nasprotno smo prešli v gozdu pri Ail-lyju in vzhodno v napad, ki je napredoval dobro. Tu smo ujeli dosedaj 10 oficirjev in 750 mož. Vrhovno armadno vodstvo. LONDON, 5. (Kor.) Feldmaršal French poroča: Izguba ozemlja vsied nepričakovane uporabe zadušujočih plinov po sovražniku, je zahtevala sestavitev nove linije, ki se razteza zapadno od Zenebeka. V zadnjih 24 urah je bilo stanje na vsej fronti normalno. Severozapadno od Yper- Pivoine, ki je bila vsa osupla in skoraj prestrašena zaradi te nepričakovane in čudne ljubavne izpovedi, se je hitro vrnila v sobo, zaprla okno in se ni pokazala ves večer več. Prihodnje jutro je nekoliko odprla okno ter pogledala radovedno skozi vetrnice proti kupoli. Videti ni bilo nikogar, okno pa je bilo odprto in nekaj, kar je bilo podobno beli zastavi, se je zibalo na koncu palice. Pivoine je vzela v roko svoje kukalo. Dozdevna zastava je bila velika pola papirja. Na sredi pole je bilo naslikano z oljnatimi barvami goreče srce, ki ga je prebodla strelica. Nad srcem in pod njim so stale z velikanskimi črkami napisane besede: Moje srce gori za Vas! •Fra Diavolo, slikar, rue de Fleurus štev. ** Prosim dobrohotnega odgovora. Ko je Pivoine prečkala ta čudni razglas, sta jo obenem prijemala smeh in jeza. Misel se jej je sicer zdela komična in originalna, na drugi strani pa se jej je zdelo, da je zelo nesramno od slikarja, da jej na tak način sporoča svoj naslov, s prevzetnim uoom. da dobi odgovor. na je izvršil sovražnik slabejše napade, ki so bili odbiti z lahkoto. Blokada sirskega vodovja. LONDON, 5. (Kor.) — Ribiški parnik »Cruiser« je bil obstreljevan od nekega nemškega podmorskega čolna. 4 možje posadke so bili ubiti, ostalih sedem je poskušalo ubežati v čolne. Čolni so se prevrnili, nakar so bili vsi ribiči ujeti in odvedeni v Aberdeen. LONDON, 5. (Kor.) »Nieuwe Rotter-damsehe Courant« poroča iz Londona: Vrednost torpediranega angleškega parni-ka »Edale« znaša 27.000, napovedana vrednost rži pa 40.000 funtov šterlingov. LONDON, 5. (Kor.) Iz Leithe se poroča, da je bil švedski parnik »Elsa« iz Halmstada dne 2. t. m. zjutraj od nekega nemškega podmorskega čolna torpediran. Posadko je pripeljal parnik »Fernebo« v Leith. Kemika letita no Francoskem. LYON, 5. (Kor.) »Progres« poroča, da je neki »golob« letal nad Lunevillom in metal bombe, ki pa so povzročile le neznatno materijalno škodo. Po nekem poročilu istega lista, se je pojavilo neko nemško letalo tudi nad SMinkirchnom, ne da bi vrglo bombe. PARIZ, 5. (Kor.) »Journal« poroča: Tri nemška letala so se dne 1. maja ob 10 dopoldne, kakor tudi ob 5 popoldne pojavila nad Nancyjem. Bila so močno obstreljevana in so se vrnila, ne da bi vrgla bombe. Izgube Angležev na oficirjih. LONDON, 5. (Kor.) Seznam izgub z dne 29. aprila izkazuje izgubo 203 oficirjev. V Dardanelah je padlo 37 oficirjev, 67 pa se jih pogreša. 2,600.000 Angine v pod orožjem. PARIZ, 5. (Kor.) Londonski poročevalec »Tempsa« poroča, da se je vpisalo v zadnjem času v naborne liste na teden 25 do 30 tisoč mož. Dosedaj se nahaja, vštev-ši kolonijalne čete, kakor tudi kanadijske in avstralske kontingente, 2,000.000 mož pod orožjem, ne vštevši moštva, ki se ve-žba v Kanadi, Avstraliji in južni Afriki. Angleška spodnja zbornica. LONDON, 5. (Kor.) — Na današnji seji spodnje zbornice je predložil Llovd Geor-ge proračun in izvajal pri tem, da je povzročilo prvih 8 mesecev vojne 307 milijonov funtov stroškov. Glede zlorabi jenja strupenih plinov je pripomnil sir (irey, da bi bil čas bolje uporabljen, če bi se študiralo protiodredbe, kakor pa protestiralo proti temu. LONDON, 5. (Kor.) Po predložitvi proračuna je izjavil Lloyd George, da je državni dolg narastel na 1.165,857.000 funtov šterlingov. Ce bo končana vojna koncem septembra, bodo znašali stroški 786 milijonov, če pa bo trajala še 12 mesecev, pa 1.136 milijonov funtov šterlingov. Sojna Tirflfe prati tresporizesiii. Bol za Dariise!«. CARIGRAD, 5. (Kor.) Po splošnem na-ziranju različnih tukajšnjih vojaških krogov. se zamore smatrati sedanjo angle-ško-francosko akcijo proti Dardanelam kot definitivno izjalovljeno, ker je majhen del izkrcanih čet in še ta vsled pomoči vojnih ladij ostal sedaj le na dveh nepomembnih točkah pri Aribtirnu in Siddil-Bahru, odkoder pa ne more niti prodirati. Ko pa si je temeljito premislila stvar in končno preudarila, da je čudak v rue Fleurus ne pozna in je tudi nikdar ne spozna, je sklenila smatrati šalo samo za šalo. Dva cela dneva se je smejala zaradi tega dogodka. Ker pa se je uprizoritev »Ma-delinette« bližala bolj in bolj in so se vršile izkušnje skoro vsak dan, tako da je bila bodoča igralka po ves dan zaposlena z učenjem svoje uloge ter pevskim in plesnim poukom, je kmalu popolnoma pozabila svojega drznega soseda. Fra Diavolo pa je bil vztrajen. Cel teden je pustil svojo ilustrirano zastavo na oknu. Ker se pa Pivoine ni več pokazala na balkonu in mu je bilo nemogoče. da bi se bil dovolj orijentiral, da bi bil našel hišo, v kateri je stanovala, ter izvedel, kdo je, je mislil, da ima opraviti s kako pretirano svetnico ali pa neumno gosko, in zato je zopet snel z okna svoj razglas. V tem pa je prišel dan prve uprizoritve Arzenove veseloigre. Pesnik in igralka sta imela prvikrat stopiti na oder. Na predvečer tega pomembnega dne je orišla Pivoini hudomušna misel. ampak bo, kakor se pričakuje, tudi lahko pregnan.Domneva se,da so angleško-fran-coske sile na mrtvih, ranjenih in ujetih izgubile polovico efektivnega stanja, torej okoli 30.000 mož. Na azijatski obali pri Kum Kalehu izkrcane čete so obstojale iz dveh francoskih polkov, ki se smatrajo kot manj vredne čete, ker so bile z lahkoto pregnane v morje. Te čete so se pozneje izkrcale v Siddil Bahru, kjr so bile isto-tako premagane. Navdušenje v Turčiji. CARIGRAD, 5. (Kor.) Vse turško časopisje pozdravlja z veseljem zmago v Galiciji in na Kurskem in izraža prepričanje, da bodo sovražniki definitivno po-tolčeni.__ Joponsko-kitojski konflikt LONDON, 5. (Kor.) »Times« poročajo iz Tokija z dne 2. t. m.: Kriza je nastala vsled tega, ker se Kitajska brani sprejeti člen 5 zahtev Japonske. Jutrišnja številka lista » Asahi« priobči izjavo ministrskega predsednika grofa Okume, glasom katere bo objavljena japonska definitivna odločitev v enem aii dveh dneh. Korespon-dent lista »Times« pripominja k temu, da je Japonska v svojih zahtevah glede Šan-tunga in budističnih misijonarjev že odnehala. AMSTERDAM, 5. (Kor.) »Handelsblad« objavlja sledeče poročilo Reuterjevega urada iz Tokija z dne 4. t. m.: Ministrski svet se je sestal, kakor se domneva, da se posvetuje glede vprašanja ultimata Kitajski. Japonsko časopisje smatra izročitev ultimata že kot sklenjeno stvar in smatra odgovor Kitajske na modificirane japonske zahteve samo kot zavlačevanje odločitve. Odkritje spomenika „Tisočih11 v Ouarfu. ,GENOVA, 5. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča: Danes se je vršila v Ouartu blagoslovitev spomenika pohoda »Tisočih«, v navzočnosti obeli zbornic, deputacij iz Rima, Turina, Florence in v navzočnosti nenavadno ogromne množice ljudstva. i>e živeči udeležniki pohoda >Tisočih« so bili predmet živahnih ovacij. Ob spomeniku je govoril turinski župan, dalje Gabrie-le d'Annunzio in občinski predstojnik v Qtiar'u. Vsi govori so bili živahno sprejeti. 0§rsko zbornica. BUDIMPEŠTA, 5. (Kor.) Predsednik Beothy ie otvoril sejo ob pol 11 dopoldne. Poslanec Franc N a g y je predložil v imenu specijalnega odseka za razpravljanje o splošnem državljanskem zakoniku poročilo o tem zakonskem osnutku. Nato se je nadaljevala razprava o indemnitet-ni predlogi. Govoril ie najprej grof Ap-ponyi. Tekom debate se je oglasil k besedi ministrski predsednik grof T i s z a, ki je reagiral na izvajanja predgovornika glede cenzure. Razpravljanje o gotovih vprašanjih zahteva previdnost in je časopisje tozadevne prijateljske zahteve vedno upoštevalo. Časopisje je ves čas vojne patri-jotično izvrševalo svojo dolžnost. Vlada ni nikdar nastopala proti časopisju. Kar se tiče stališča cenzure napram razpravljanju o gospodarskih razmerah med Ogrsko in Avstrijo in med monarhijo in Nemčijo, je treba upoštevati to, da zahteva razpravljanje o teh zadevah veliko Sklenila je iz vzrokov, ki jih kmalu izve naša ljubezniva čitateljica, igrati s samo seboj majhno spletkarsko komedijo, kateri ni manjkalo nič drugega kot gledalci in končno dejanje. V ta namen si je dala pri blagajni gledališča Bobino dati vstopnico za prosce-nijsko ložo, napisala je potem na pol pole pisemskega papirja par vrstic, vteknila pismo in vstopnico v ovitek in napisala končno na ovitek v originalnem pravopisu, ki se ga še spominjajo naše ljubeznive čitateljice, sledeči naslov: »Gospodu slikarju FRA DIAVOLU. Rue de Fleurus.« Nato je oddala pismo na najbližji pošti, da so ga potem prihodnje jutro poslali na določeni naslov. XXIII. Za kulisami. Uprizoritev »Madelinette« bi se morala pričeti ob osmih zvečer. Nekaj minut po sedmi uri je prišla Pivoine v gledališče in je stopila v svojo garderobo. Pravimo, da je stopila v »svojo« garderobo. kajti ravnatelj jej je dovolil izključ- previdnost, ker bi nastale lahko neprijetnosti, kar pa gotovo ne bi bilo umestno za časa vojne. Ministrski predsednik se je branil potem proti očitkom, da je ukrenila vlada odredbe glede živilskih vprašanj prepozno in je opozarjal, da so se začetkom vojne celo najizkušenejši kmetovalci zmotili glede rezultata žetve. Prezgodnja odprava carine na žito ne bi iinela nobenega učinka, kajti relacija v cenah je bila že poprej taka, da bi se kljub carini uvoz žita ren-tiral. Obstojale so tudi znatne kupčije z Rumunijo od strani posameznikov in od strani države, toda vsled prometnih razmer, ki so nastale vsled vojne, žita ni bilo mogoče spraviti v deželo. Maksimalne cene je določila vlada le z obotavljanjem, ker ni mogoče uvideti, kako bi se končala stvar, ako se začne enkrat vlada vmešavati v določevanje cen. xMinistrski predsednik je izjavit nato odločno, da za Ogrsko ni nobene nevarnosti glede iakote, pač pa ni mogoče preprečiti, da bi jedli manj in slabejši kruh, toda ogrski narod bo tudi v tem vprašanju dokazal disciplino in energijo. (Odobravanje.) Zlasti v Avstriji razširjeno naziranje, kakor da bi bilo v nekaterih delili Ogrske preveč živil, dočiin se v Avstriji postijo, je odločno napačno. Preskrba z živili v Avstriji je najmanj tako dobra kakor naša. Ministrski predsednik prevzema odgovornost zato, da je ogrska vlada vedno gledala nato, da doseže ta cilj, kajti mi smo se postavili na stališče popolnega bratstva v sedanji vojni. (Živahno odobravanje.) Avstriji moramo z oškodovanjem lastnega kmetijstva dati vse, kar moremo. Mi hočemo zbližanje duhov gojiti tudi v bodočnosti, vsled česar se je treba varovati vsakega nepremišljenega postopanja v vprašanjih živil, ker se s tem lahko ponudi sovražniku orožje in bi bila sporazum med Avstrijo in Ogrsko in lepi rezultat vojne motena. Naša glavna naloga mora biti, da zasiguramo to dobro razmerje tudi za bodočnost. Posl. Ivan Benedek (ustavna straa-ka) je govoril o pritožbah državnih n* stavljencev. Posl. Josip Novak (kmečka stranka) je kritiziral rekvizicijsko postopanje in žo le I upoštevanje kmečkega prebivalstva. Seja je bila nato za pol ure suspendirana. Posl. grof A p p o n y i je izvajal, da nima govo-nik, kar se tiče odredb, ki jih je ukrenila vlada v zvezi z vojno, ničesar pripomniti. Gotovo je, da so bile vse odredbe ukrenjene prepozno. Govornik je kritiziral napake cenzure. Popolnoma zgrešeno je, da so pri nas, do-čim se razpravlja v Nemčiji o bodočih gospodarskih odnošajih med Nemčijo in monarhijo v številnih brošurah, te razprave prepovedane. Nato je razpravljal govornik o invalidnem vprašanju in zahteval, da se sprejmejo stroški za preskrbo invalidov v skupni proračun, ker je prevzela Ogrska v skupno obrambo največja bremena. Ce stranka dovoljuje za vojsko potrebna sredstva, s tem še ni rečeno, da se hoče narod odreči svojim idealom. Nasprotno, je rekel govornik, prinašamo žrtve za narod, ker gre v vojni za narod sam. (Odobravanje). Mi bomo izvajali konsekven-ce iz vojne, a bomo v bodoče nadaljevali boj za spopolnitev narodnega življenja, da dobe tudi oni volilno pravico, ki so jo dosedaj zaslužili. Najsigtirnejša pot do na- no uporabo majhne sobice, široke tri, dolge pa štiri čevlje, ki je bila opremljena s staromodno toaletno mizico in dvema stenskima svetiljkama. To je bil luksus, kakor ga dotlej še niso poznali v gledališču Bobino. Oblačilka je pričakovala Pivoino z velikanskim šopkom cvetlic v roki. — Tu je šopek, inadame, ki ste mi ga u-kazala preskrbeti, — je rekla, globoko se poklonivši preje in pozneje. — Dobro, — je odgovorila Pivoine, — položite ga na mizico in potem pa pojdite z menoj. — Na službo sein vam. Igralka in oblačilka — bila je stara, kakor so pač večinoma vse — ste stopili na oder, ko je po tretjem činu »Piccola« padlo zagrinjalo. Pivoine je pogledala skozi odprtino v zagrinjalu, kakor bi iskala koga. Kmalu pa je najbrže opazila osebo, ki jo je želela videti, kajti nikakor ni mogla popolnoma pokriti izraza radosti, ki jej je zaigral v obrazu. Nato je poklicala oblačilko, naj pride U njej in tudi pogleda skozi odprtino v za- grinia,U' (Dalje.) c ,ežečih v kraju tržaškega u< u in taki, ki unajo bozjast, vs t aKo užjtninsk a dayka> se pozivija o, da nazna-na prebiranju predložen zatle\ en c.o-1 d (tične vinoerade naioczneie do 15. ie vinograde nap>~zneje do 15. kaz; . . ■ liuiiia t. I. pri c. kr. finančnem nadzom štvu 7. v paragrafu vojnega zakona ime- .{. ^ Sfazione 8> in. nadstropje in nci\ane o>thc (posvečeni duhovniki, na- prjfJCsejo SStb(: ro?0dbcnik preteklega leta me :,nci v dušnem pastirstvu ai * ou- {q y sm|.Iu ^ 5y doloCi, postavej zacie-hovnem učiteli-r\u. kandldatje aunovsiKe- — - Hai'Pfr »a T rs t in nlcniirn. sa ^ranu zakonito priznanih cerkev m | j v t rde hran i izdelek, bodi si mošt ali vino. Obenem se mora naznanit! tudi, ali bo izde'ck za domačo rabo ali za izvoz iz tržaškega užitninskega ok aja. ^l^iim. |Trst, 3.majnika 1915. Dalla Rosa l r. \si, ki so po spredaj stoječih določil m j |!piačavanje obresti vojnega posojila dolžni rri»i nv prebiranje, se morajo naj-? prj poštn!h uradih. — Prepisovanje ob-dalie do 10. dne maja 1915. 1. z glasiti \ veznjC vojnega posojila na imena last-ofcii-.-km uiadu (na magistratu) svojega n5kov povodom vojnega posojila, kiježe pri bivališča ob času izdaje tega razglasa. svojj prvj izdaji dobilo korena v tako širo-I't Ižr.ost zglasiti ^e, se razteza pn tem kih pfaste^ prebiva stva, se je izvedla bi-l rei ran j u :udi na tiste, ki imaio v občim stvena olajšava in po.nostavnenje v razvoju svojega bivališča domovinsko pravico službe državnih dolgov napram občinstvu, Čnn vojni zavezanci se morajo ob zgla- torej v izplačevanju kaponov. Naša uprava sitvi izkazati s primernimi listinami (krst- ^avi ih dolgov je imela namreč na sebi - it___lictAm /Inmnvniro de-______m.i::..-^* kiln ti Vi ifm tri mm ali rojstvenim listom, domovnico, delavsko ali poselsko knjižico, črnovojno izkaznico. ki se jim je morda izročila na prejšnjem prebiranju, i. dr.) pomanjkljivost, da je bilo za hitro in udobno izplačevanje kuponov prav za prav preskrbljeno le v večjih mestih. Sedaj pa bodo imeli poštni nracii nalog:, da bodo vsako- Cl --------. IU1CII I4I železnicah in parnikih na p()sestnika, mogli zapadli kuponi vsak čas prebiranje in nazaj (izvzemši brzovlake), vnovCevati. Tudi se ustvari Se neka druga kakor tudi, ako se na prebiranju spozna naprsVa, ki bo pomembna za veliko sku- za spodobnega, do brezplačne vožnje, ka- pjno dr.avnih upnikov, posebno za občin- dar odrine na službovanje. *—J- —'— -------—— Ako se kdo r.e zgiasi, kaznujejo to strogo politična oblast v a. PREBIRANJE: Da sejfnovič preskusi njihova sposobnost za črnovojno slu/.bo z orožjem, se pozi\ljaio prebiranju zavezani, da pridejo pred komisijo za prebiranje črne voj- Komisije za prebiranje črne vojske bodo urado\ aie v času od 25. dne maja do 15. dne junija 1915. L . Kraj. dan in ura uradovanja se razglasi s posebno objavo. Kateri komisiji je odkazana posamezna prebiranju zavezana oseba, se ravna po občini, v kateri se ic morala zglasiti po svojim bivališču. Tisti, ki so bili z nepremagljivimi ovirani zadržani priti na prebiranje ob dneh, ki pridejo za«ije v poštev, se morajo predstaviti komisiji za dodatno prebiranje. Kdaj in kje bodo poslovale komisije za dodatno prebiranje, se objavi posebej. ske for.de, cerkve, župna premoženja, ustanove, društva in druge korporacije. Obresti od tistih kosov vojnega posojila, ki se glase na imena, oziroma, ki so vinkulirani, s^bi-do ob dospelih termin^aobiie, IK 114.704*34, račun denarnih zavodov K 533.899*23. račun oostne hranilnice K 10.200 95, posojfa K 7,677.929-45, zaostale obresti in uradni troški K 205.271*75, ip-ventar 15.572 48, tiskovine (knjižice) K 1.825-16, prehodni zneski K 270 58, vrednostni papirji K 749.737 90, predplačane obresti reeskompta 722*25, vrednošt hiše K 1,261.453-95, uprava hiše 34.978-24; skupaj K 10,406.566-28. — Pasiva: Deleži K 143.037*—, hranilne, vloge K 9,110.558*39, rezervni zaklad K 646.980 39, pokojinski zaklad K 107*629-32, tekoči račun K 162.792-41, vstopnice K 242-neizplačana dividenda K 14.14440, predplačane obresti K 20.09005, zaostali davki 6567-38, lombsrd K 89.467 42, reeskompt K 50.000 - ; skupaj K 10,351.508-51. Če se primerjajo aktiva po K 10,406 56628 s pasivami po K 10,351.508*28, preostaja čistega dobička K 55,057*77, o čigar ra7.-dtlitvi smo že poročali v poročilu o občnem zroru. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V pomožno in kontumačno bolnišnico v ulici Fabio Severo so bili sprejeti Mihael Ba-?ič 5. domobranskega pešpolka, MfcUvž Ba-!etič M. činovojniškeg.i bataljona, Matevž D ević 37. pešpolka, Josip Fabbro 23. čr-n no niškega bataljona, Alojzij Foramitti stotnik 50 črn^vojniskega bataljona, Kristijan Orter 4. čroovojnišiega bataljona Gregor Perkovic 27. pešpolka, Fran Turnšck 3. č novojniškega bataljona, Gvidon Privi-leggio 27. pešpolka, Matevž Marchesan 5. č-novojniškega bataljona, f nančni stražnik Fran Ab.am, Jos p Tuljak 6. črnovojniškega bataljona. Izven Mihaela Bašića, ki je ranjen, so vsi bolni. — Iz mestne bolnišnice so lili odpuščeni Ivan jereb 5. bataljona primorskih strelcev, črnovojn k Andrej Fe-kavec, Herman Viezzoli 32. pešpolka, črno-vojnik Matevž Kali arič, Gu-.toya Kreše vic 22. pešpo ka, Anton Briščik 97. pešpolka, Valentin Furian 20. lovskega bataljona in črnovojnik Ivan Lunder. Nehvaležen prijatelj. Včeraj zjutraj je 60 letni hlevar Anton Stetinlongo, ki stanuje v ulici O. Annanian št. 7 in služi v nekem hlevu v ulici P. Revoliella. naletel na 50 letnega brezposelnega kočijaža Ri-harda Steinbacha, ki stanuje v uiici di Lini i tanea št. 13. Seveda se lilevarji in ko-čijaži dobro poznajo med seboj, in tako se poznata tudi Stetinlongo in Steinbach, in ko sta se včeraj zjutraj srečala, je Stetinlongo vprašal Steinbach^: — No, kaj pa s teboj? Ej, slabo, prijatelj! Saj veš, da ne more biti dobro človeku, če nima dela. Pokramljala sta še nekoliko skupaj in Stefinlongo je pomilova! prijatelja, a slednjič ga je povabil na polič vina. w — Bom pa jaz plačal danes — je rekel — ko bom pa jaz brez dela in boš ti delal, mi boš pa vrnil! !n šla sta v gostilno in popila nele enega, ampak več poličev vina. Stefinlongo je pa plačal prijatelju tudi zajtrk, češ, da ne bo pil na tešč želodec. In ko sta se naveličala sedeti v prvi gostilni, sta šla v drugo in tudi tu izpraznila par poličev vina. Imela sta ga oba že nekoliko pod kapo, posebno pa Steinbach. Okoli poliene popoldne je pa moral Stefinlongo v hlev. da nakrmi konje, in Steinbach je šel ž njim. V hlevu, ko je imel Stefinlongo opravila s konji, ga je Steinbach prosil, naj mr» da eno krono. Stefinlongo mu je pa odvrnil, naj počaka malo, da mu bo dal krono, ko . opravi svoje delo. A Steinbach ie hotel imeli takoj in vsled tega je nastalo j med njima prerekanje. Naenkrat je Steinbach pograbil za gnojne vile in rekel Ste-tinlongu: — Ce mi ne daš krone takoj, te treščim z v iiami po glavi. — No pa me daj, če imaš korajžo in če ti vest dopušča — je rekel Stefinlongo,in dodal: Krone pa sedaj od mene gotovo ne dobiš več! Ni bi! še dobro izrekel teh besedi, ko ga je Steinbach res že treščil z vilami po glavi in ga zadel nad desnim očesom, kjer mu je napravil veliko rano, iz katere se je Stefinlongu takoj pocedila kri po obrazu. Ubogi Stefinlongo je grozno zavpil od bolečine in zgrudil bi se bil nezavesten na tla, da mu niso priskočili na pomoč razni vozniki, ki so se ravno tedaj nahajali v hlevu. Fden njih je pa nemudoma pohitel na redarstveno stražnico, ki se nahaja v ravno isti ulici in tam je o dogodku obvestil tamošnjega redarstvenega nadzornika. Ta je najprej telefoničnim potom pozval na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, a nato je šel sam v hlev, kjer je a-retiral Steinbacha in ga dal odvesti na stražnico in potem na policijski komisa-rijat v uJici dei Bachi, kjer so ga vzeli na zapisnik in ga potem oddali v zapore v ulici del Coroneo. Med tem se je pa pripeljal v hlev tudi zdravnik z zdravniške postaje, ki je takoj uvidel, da mora Stefinlongu rano zašiti, vsled česar ga ie dal prepeljati na zdravniško postajo, kjer mu je rano najprej desinficiral in mu jo nato zašil s štirimi šivi. Tako je ubogi Stefinlongo dobil slabo za dobro. Tepeni sta bili. Včeraj popoldne ob poli-treh sta prišli na zdravniško postajo 25-Ietna Svetka I.enškova in 16 letna Pieri-na Vekjetova, ki stanujete obe v hiši št. 69 v ulici del'e Catnpanelle pri Sv. Mariji zgornji. Prva je imela opraskano desno roko, a druga je imela več precej de-^ belih bunk in mnogo prask na glavi, poj vratu in na desni rami. Povedali ste, daste se pieiepali z drugimi sosedami, ki. so ju okiasile na rečeni način z bunkamrj in praskami, katere jima je zdravnik zlečilj in povil z Burcvovimi obkladki. Nesreča na delu. 54 letni težak Anton j Požar, ki stanuje v ulici del Molino v Ven-' to št. 35, fc delal pri tvrdki Malabotichj ki trguje z lesom in ima svoja skladišča na morskem obrežju pod Škednjenr. Vče-; raj zjutraj je bil z drugimi tovariši zapo-j sleu nri razkladaniu tramov z železniške- ga voza. Okoli devetih ga je pa eden teh tramov zadel v piščal desne noge s tako silo, da se je mož kar sesedel na tla. Videči, da Požar ne more več vstati, so iz pisarne takoj telefonirali na zdraviliško postajo naj bi prišel zdravnik. Ta se je res kmalu z ambulančnim vozom pripeljal k Požarju in konstatiral. da je tram ubogemu možu zlomil piščal desne noge in mu tam tudi močno opraskal kožo. Zdravnik je nesrečnemu Požarju povil nogo z Bu-rovovimi obkladki in mu jo povezal za silo, nakar ga je dal z ambulančnim vozom nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico. Samomor. Včeraj dopoldne okoli enajstih je neki gospod idoč po nekem drevoredu v Bošketu. našel ležečo na tleh čedno oblečeno mlado žensko, ki se je zvijala v bolečinah in grozno stokala. Pohitel jc nemudoma na bližnjo redarstveno stražnico in tam obvestil o tem redarstvenoga nadzornika Golija, ki je takoj telefoniral na pomoč zdravniško postajo in se nato poda! tudi sam na lice mesta. Kmalu za njim se je pripeljal z zdravniške postaje tudi zdravnik dr. pl. Ferra, ki je takoj spoznal, da je ona nesrečna mladenka popila precejšnjo množino lizola, in sicer, kakor je pozneje povedala sama, preko 200 gramov. Zdravnik ji je najprej skušal izprati želodec, a ta njegov poskus ni uspel, nato je skušal ohraniti življenje v samomorilki z umetnim dihanjem, a tudi ta poskus ni imel nikakega uspeha. \ brizgni! ji je pod kožo nekoliko kafre in jo dal potem nemudoma prepeljati na zdravniško postajo, kjer je zopet poskušal, da bi ji izpral želodec, a bilo je vse zaman: ncsrečnica, ki je bila 18 letna trgovska pomočnica Ida Hoffmannova, je četrt ure pozneje umrla na zdravniški postaji. Truplo ncsrečnice je bilo preneseno v mrtvašnico pri Sv. Justu. Vzroki, ki so nesrečno deklino pripravili do tega, ffa si je sama tipihnila luč svojega še tako mladega življenja. so dosedaj neznani. Umrli so: Prijavljeni dne 4. t. m. na mestnem fizikatu: Markežić Miroslav, 7 me secev, ul. G. Gatteri št 14; Cerović Jurij, 61 let, ul. D. Rossetti št. 45; Zorzut Pavel, 10 mesecev, ul. Pondares št. 2; Delise Elvira, leto dni, ul. di Donota št. 3; Kanduš Marij, 22 dni, ul. dei Cavazzeni št. 4; Rich-ter Uršula, 67 let, Kolonja št. 410; Likof Jera, 77 let, ul. sv. Nikolaja št. 12. — V mestni bolnišnici dne 30. m. m.: Coter Sil-van. 2 leti; CaputJo Karel, 57 let; Arš n Josipina, 39 let; Stabile Cezira, 34 let; Win-ter Marija, 41 let; Bukovala Frančiška, 13 let; Bonaca Rudolf, 25 let. — V mestni bolnišnici dne 1. t. m.: Vodopivec Katarina, 23 let; Zach Fran, 58 let; Novosad Ivan, 54 let; Vitez Josip, 30 let; Moretto Danet, 36 let. Za učitelje? Goriški deželni odbor je uvaževal današnjo draginjo in izplačal vsem deželnim uradnikom in im-stavljencem sploh, trimesečno plačo kot predujem, ki naj se prične vračati baje Šele po končani vojni. To je hvalevredno dejanje in deželni uslužbenci se ne morejo pritoževati, posebno če povemo, da je deželni odbor že poprej storil v tem ozi-ru važen korak, namreč je deželnim u-službenecm naklonil vsakemu po en kvin-tal pšenične moke. ne glede na to, ali jc kdo oženjen ali ne. Tudi za to moko bodo j deželni uradniki dotični znesek odplačevali v malih mesečnih obrokih, ki se določijo pozneje. Vse to je prav in hvalevredno. Imamo pa v deželi stan, ki še veliko iiujneje potrebuje takih blagodejnih uredb, in to je učiteljski stan. Učiteljsko društvo naj stori potrebne korake, da doseže tudi uči-teljstvo vsaj, čc drugače ne gre, tiste u-godnostu ki«so jih bili deležni sedaj deželni uradniki. Seveda poreče kdo takoj, da nimamo deželnega šolskega zaloga, torej i da ni to stvar deželnega odbora. Čc deželnega šolskega zaloga nimamo, so pa drugi faktorji, ki nas morejo podpreti, če drugače ue, vsaj tiste, ki imajo družino. Z dobro voljo se najde tudi za učiteljstvo kaka mrvica. Le zahtevati je treba. Poljski pridelki na Goriškem kažejo povsod na izredno dobro letino. Tako. tudi sadno drevje in pa trta uspeva prav dobro. Ce nc bo nesreč, ne bo pomanjkanja letos v goriški deželi. Zdravstveno stanje jc v goriški deželi tako dobro, kakor morda v malo kateri drugi. L)a bo tudi v prihodnjem poletju tako, naj ljudstvo skrbno razkužuje stranišča itd. Sploh nas samo posebna snaga obvaruje nalezljivih bolezni. ODBOR GOSPA ZA NASE VOJAKE NA BOJNEM POLJU. — Odboru je došel vnovič dar od gosp-okrajnega glavarja Edmunda Fabiani v znesku od K 50. BSsaBaBBnsBBaElaBnsB&ssnaesssBBsaa s H. »I ■ 1 B' t! B ■ ■ 1 Ucsti iz Gorišiie. Imeli smo že priliko, da srno se bavili z razmerami pri c. kr. gozdarskem ravnateljstvu v Gorici, a teuaj nismo navedli tako natančnih številk, kakor jih moremo navesti danes. Pripomnimo pa naj najprej, da se področje tega c. kr. urada razteza čez štiri kronovine, v katerih je ogromna večina naroda slovanske nai odnosti. obsega namreč Koroško, Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo. Površina gozdov, katere upravlja to ravnateljstvo, meri okrog 100.000 hektarjev m se razdeljuje na posamezne dežele tako-le: Koroška 41.000 hektarjev, od teh 20 tisoč hektarjev na ozemlju obljudenem po Nemcih 21.000 hektarjev pa v slovenskem delu dežele; 95.000 hektarjev pa odpada na Kranjsko, P r im o r s k o i i Dalmacijo, torej izključno slovansko (slovensko in hrvatsko) ozemlje, kajti Italijani bivajo le ob obali, večinoma v mestih, tako da na italijanskem ozemlju ni nikakršnih erarskih gozdov. Potemtakem je na tem slovanskem ozemlju nič manj kot 80.000 nektarjev državnih gozdov, ki pripadajo v področje goriškega ravnate-jstva, torej odstotkov. Kako pa je poskrbljeno za upravno osobje: Pri lavnateljstvu v Gorici so trije oddelki: 1. gozdarsko-tehnični, 2. juridični in 3. računski. Nameščenih pa je v pod- lo iz liiipga mleka Stechenpferđ Bergrnonn & Co„ De&u nu Labi, Telsclien uživa vsestransko pr ljubljeno->t vsled svojega izbornega učinka in dokazani nepreJ os-Ijivosti za odpravo poletnih mehurčkov in racjonelno negovanje kože in lepote. Na tisoče zahvalnih pisem. Mnoga odlikovanja! Paziti je pri nakupu Da znamko „Stecken-pferd" in na polno ime tvrdke ! Dobiva se po K: 1-— v lekarnah, mirodilnicah in par-femerijah. /iavno tako se je obnesla lilijna krema PManera" (80 stot.) za ohranitev nežnih belih rok. □BBcaaHBBHBBEiaessuHsiBsisiiBsaevaaiBai aS MULI OC1LM (j 1B i BES □n □□ F6 račnunjo po 4 rtot. bo-eJo. Mastno tiskan« besede no rnća-n*jo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina min 40 stotink. ; Pertoi, urar, ulica Stadion št. 2f>!! :>2H Sledilne družinske peči i^&t K 7'20, medena obešala za zavesa K. 3 ;i0, prodaja CESCA, Trst, nI. Caserma štev. 14. 29 Fotosrcf A. Jerkič M^*«: ulica št. 7. Izvršuje vsa fotografska dela. (243G ^Afluu vdova, zmožna gospodinjstva in trgovine tiUalJu bi sprejela kakoršnosibodi službo tukfj ali pa v [stri ali Dalmaciji. Ponudbe pod „Vdova" na In-J. rdd Edinosti. -IfHJ ZOBOZDRAVNIK • -V Dr. JLCermak se je preselil in ordinira seda] • v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste. ^IziiiiiiEioliovlirHliĐlB[iiio.PlfliDliiraoje.^ dvokol« .TRIBUNA" Oorica.Tr?aftko ul. 23 prej pivovarna Oortup). Zaloga d vokoles šivalnih in krnctljiskh itrojev,gramofonov oriccstr >n. Ud. F. SATJE L Gorica, Stolca ul. 2—; Plačuje ce na obrok; Ceniki franko. | IVAN srnic Trsi ulica Bthrcdere 49 : TRGOVINA USNJA : vreli vrst, frnih in barva-nih ter cadplatov £ i/.delo valni co zgornjih čevljev. Ve tka - irbera poi*-eh$Čii: za če* jjarjo in sedlarje. Specijaliteta: podp«t< I ! ! nlk „PALMA" ! 1 ! lofhi z in brez čeljusti, ziat« h^one :: in obrobki / r: Viljem Tuscher konces. zobotehnik TRST, ulica Cnserina It 13, ll, neti. Ordinira od 9. zjutraj do 6. ivtčer.