fteo. 10. V Ljubljani, v petek, dne 13. januarja 1905. Leto mm. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13-— za četrt leta „ „ 6'50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20>— za pol leta „ „ 10-— za Četrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 1-70 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Štev. 10 h. Uredništvo 1« Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez --- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat . . . . 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo ie Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. (Jpravniškega telefona Stev. 188. Skupno gospodarsko delo. Slovenski veleobrtnik nam piše: Slovenski Narod" je pod gorenjim naslovom med drugim pisal tudi sledeče: .Nemški kapitalist spravi Slovenea v žep, kadar hoče. To je vzrok, da zna postati nova železnica velika v nevarnost za slovenstvo na Gorenjskem Že zdaj hodijo tuji kapitalisti ogledovat gorenjsko dolino in naše vodne moči; tuji inženerji jih merijo — nemški kapital se pripravlja, da si prisvoji slovensko Gorenjsko. Tu je treba zastaviti narodne sile. T u je prilika zaskupnodelo vseh slovenskih strank. A tu se ne da s politično agitacijo nič trajnega opraviti, tu je treba gospodarskega dela." Resničnosti teh stavkov ne more nikdo oporekati, kdor pozna dejanjske razmere na Gorenjskem. Res je: nemški kapital se pripravlja, da si prisvoji slovensko Gorenjsko. Ali bode uspel s svojimi nameni ? Ali more zmagati ? — Za odgovor na ti vprašanji postavimo sledeče: Ali je mogoče tujemu kapitalu nasproti postaviti domači, slovenski kapital? Ali ga sploh imamo? — Da, imamo ga! — 33 milijonov kron ostaja kranjskim hranilnicam na leto čez hipotečna posojila, — tako se trdi v istem članku „Slov. Naroda" po »Slovencu". In če pripada na slovenske denarne zavode na Kranjskem le polovica gorenje vsote vsako leto, t. j. okroglih 16 milijonov kron; dovolj je, da si rešimo vse, kar je š e do sedaj dejanjsko v naših domačih rokah. Ali potreba je zato takojšne organizacije ali reorganizacije domačih finančnih zavodov, da postane posredovanjem istih vsaj velik del gornje svote razpoložljiv za velika podjetja po Gorenjskem, za kojih izvršitev so premožnejši posamezni slovenski domačini prešibki. Da se ta organizacija izvrši, za to pa je spet potreba izurjenih in zmožnih ter na finančnem polju že izkušenih mož, ki znaj« takšno organizacijo ustvariti in voditi, oziroma že obstoječo v to svrho uporabiti in sicer brez ozira na tega ali onega še tako mogočnega strankarja, brez ozira na strankarsko korist te ali one stranke, — marveč edino ozirajoč se na dobro naše skupne domovine. Edino blagor te poslednje jim mora biti vodilo, pred katerim mora stopiti v ozadje vsaka osebna, še tako sijajna špekulacija. In potem bode ostala ta zemlja, divna Gorenjska slovenska, bode se vzdržal po nji ter z njo napredoval naš narod slovenski! Na delo, slovenski možje, ki zavzemate odlična mesta v naši družabni organizaciji ter imate za izvršitev gorenje naloge potrebne duševno in moralno zmožnost! N a skupno narodno delo! — Domovina Vas kliče ob 11. uri! — Op. ur. Dopisnikova misel je lepa. A moremo li ©d liberalcev pričakovati kaj skupnega dela ? Zadružništvo jim je trn v peti. Vsaj posojilnice in proizvajalne zadruge bi morali skupno podpirati. A liberalna podpora je obstajala v javnem in zahrbtnem sramotenju vseh, ki so kaj delali v tem oziru. Rusko-joponsko oojsko. f General Kondratenko. Iz Peterburga poročajo, da je Kondra-tenkova vdova, ki z dvema otrokoma biva v Habarovsku, dobila za pot v Rusijo 3000 rubljev. Kondratenkovi sorodniki prosijo, da bi se prepeljalo truplo v Rusijo. O njegovi smrti so izvedeli še-le iz inozemskih časnikov. Generalni štab je potrdil to vest obenem z naznanilom kapitulacije. Čudijo se, da je bil Kondratenko ubit v kazemati, ki naj bi bila varna pred bombami. Kondratenko je pisal vojni dnevnik, o katerem se pa ne ve, kje je. V Mandžuriji. Saharov poroča 11. t. m.: Oddelek sibirskih kozakov je odšel 8. t m. v okolico sela Micij po krmo. Dve močni japonski straži sta bili prisiljeni, se umakniti. Kozaki so vzeli nato krmo iz japonskih skladišč ter se nato umaknili med križnim ognjem iz sosednih višin, ki so bile zasedene ed Ja-pencev; škode niso trpeli nobene. Peterburg, 11. jan. Iz mandžurij-skega taborišča se poroča, da so Japonci po padcu Port Arturja spustili proti Rusom veliko množico majhnih papirnatih zmajev z bahatimi napisi, s katerimi so hoteli Ruse prestrašiti. LISTEK. Pismo s Kitajskega. (O. Veselko Kovač, apost. misijonar.) XIII. (Konec.) To pot je bilo torej japonski lisici grozdje v Port Arturju prekislo. Zanimive so besede, s katerimi se tolaži. V „Koku-minu" beremo 25. avgusta: „Da Port Artur še vedno ni vzet, temu e deloma vzrok dejstvo, ker si ga ne maramo osvojiti s pre velikimi žrtvami. Da bodo izgube velike, je gotovo, a ne smejo biti prevelike". — Sest dni nato se je zvijal isti list iz zadrege: »Priznati moramo, da smo se tudi mi varali glede na padec Port Arturja. Pa, je-li to za nas sramotno, ko so se motili v tem oziru celo vladni krogi? Da bode Port Artur pal, je kljub temu gotovo. Lahko smo brez skrbi, a imeti moramo potrpljenje .. Sledi višek ošabnosti: „V nekem oziru je celo dobro, da se naši vojaki do sedaj še niso polastili trdnjave. Po tolikih uspehih, ki so jih dosegli brez posebnega truda, bi lahko postali ošabni, kajti pregovor pravi: Ošabni vojaki — slabi vojaki! Da so zadeli v Port Arturju na tako močan odpor, moramo biti hvaležni. Tako vojakom ne zraste greben." Do tega dne so Rusi'vsaj 50000 Japoncem pred Port Arturjem upihnili mlado življenje . . . Slavoloke, katere so Japonci imeli vsaj dva meseca pripravljene, da ž njimi praznujejo vzetje Port Arturja, je s časom dež popolnoma opral. Stali so na ulicah, prebivalcem samim v zasmeh. Poročilo, da so se po težkem boju japonski vojaki vendarle polastili Ljaojana, prišlo je prebivalstvu ravno prav. S pripravami, namenjenimi za padec ruske trdnjave, slavili so P i r o v o zmago pri Ljaojanu . . . Slabeje se je godilo uredništvom raznih listov, ki so več ko štirinajst dni imeli pripravljene posebne izdaje, katere so morali vsled datuma seveda tiskati vsak dan na novo. Ta šport jim je bil na vse zadnje vendar predrag in opustili so ga . . . V brezmejni ošabnosti Japonci zaupajo le na telesno moč, nadnaravni pomoči se po-smehujejo. List ,Ji-ky-oku" pravi: „Vsi kr- Okoli Linšipu so Japonci hoteli popraviti utrdbe, katere so ruski lovci razdejali. Dne 9. jan. se je ves dan slišalo streljanje pušk. Iz Huonšana se poroča, da se proti postaji Saho vidi zrakoplov že nekaj dni. General Stakelberg, ki je prestal svojo bolezen, je prišel k svejemu oddelku. Japonci se boje baltiškega brodovja. Iz Londona poroča neka zasebna brzojavka 11. t. m. : Imel sem priliko govoriti z znamenito japonsko osebo, ki dobro pozna mnenje v oficijelnih japonskih krogih o sedanjem položaju. Japonsko mnenje o situaciji se ne krije popolnoma z angleškim. Glavno vprašanje je — po mnenju Japoncev — ali bo Rusija mogla dobiti premoč na morju. V tej smeri mora Rusija poizkusiti vse do skrajnosti. Na Angleškem so mnenja, da je bil odhod baltiškega brodovja več ali manj brez pomena ; toda na Japonskem o tem sodijo drugače. Japonci smatrajo baltiško brodovje zazelo resno, da, boje se ga celo. Po njihovem mnenju stavi Rusija zadnje karte in le, ako bodo izgubljene te, bo vojska končana uspešno za Japonce. Japonci so prepričani, da bo Rusija storila vse, da pomore baltiškemu brodovju do zmage. Ne verujejo vestem o odpoklicanju brodovja, temveč mislijo, da bodo Rusi to brodovje še ojačili. Ne smemo pozabiti, da Rusi svoje brodovje lahko v večji meri po-jače, ko Japonci. V tem trenutku, ko dobe Rusi za svoje brodovje pristanišče, je en mesec ali še več brez pomena, ker Japonci ne morejo med tem ojačiti svojih pomorskih sil. Rusko brodovje. Reuterjev urad poroča iz Sueca 11. t. m.: Jutri zjutraj pričakujemo sem štirih ruskih križark ; trije rušilci torpedovk so usidrani v Somalji ter tudi pridejo jutri zjutraj. Na željo ruskih oblasti so se izvršile iste odredbe, ko takrat, ko je plulo skozi prekop Folkersamovo brodovje. Z dne 12. t. m. poročajo iz Sueca, da so ondi že došli rušilci »Rezvijik", „Groz-nij" in .Gromki". Tudi križarke „Oleg", »Izumrud", „Rion", „Dnjepr" so nepoško-vane došle sem. Ladje niso vzele ničesar na krov. Iz Port Luisa poročajo 13« t. m.: Admiral Folkersam se je izrazil, da pričakuje, da ga napadejo Japonci v Indijskem morju. Brodovje Roždestvenskega se je usidralo 3. t m. pri otoku Sancta Maria. Ondi so kupili Rusi mnogo živil. Ruski'ujetniki.Ja »btandard" poroča iz [Tokia 11. t. m.: Ruski ujetniki polagoma dohajajo v Naga-I saki. Generale in admirale, ki niso dali častne besede, bodo prepeljali v Nagojo. Moštvo dobro izgleda. Iz Tokia poročajo 12. t. m.: Včeraj je bilo 1600 ujetih Rusov v Nagasaku prijazno sprejetih. Polkovnik Heljako se je zahvalil za prijazni sprejem, ki ga od nasprotnika tako prijazneg'a ni pričakoval. Čuti, kakor bi se bil vrnil v svojo domovino. Vesti o miru. „Morning Post" poroča iz Washingtona, da so ondotni uradni krogi mnenja, da je miru na daljnem vzhodu pričakovati v do-glednem času ■— Gotovo je, da je Japonska pripravljena skleniti z Rusijo mir pod ugodnimi pogoji. Port Artur po kapitulaciji. Dopisnikom angleških listov je general Nogi dovolil, da si ogledajo Port Artur. Vsi so edini v tem, da mesto in prebivalstvo ni tako zelo trpelo, kakor je bilo pričakovati po poročilih iz Čifua. Staro mesto je res razrušeno, a novo mesto je malo trpelo. V njem je videti dobro opravljene ljudi, ki se jim ne pozna mnogo prestana beda. Pripravljajo se, da zapuste mesto, kakor se pripravlja meščan, da gre v morsko kopališče. Tudi hiše so po večini ostale nepoškodovane. Forti pa so grozno razdejani. Na nekaterih pozicijah je izginil vsak sled, da so bile katerikrat tu kake utrdbe. Vse je v razvalinah in jamah. Mesto je bilo raz pozicije Vantaj Japoncem odprto. Ako bi bil odpor trajal le še nekaj časa, pa bi tudi v novem mestu ne ostala niti ena hiša. »Standardov" dopisnik pravi : Pravega vzroka nepričakovane kapitulacije je iskati v stanju posadke, ki je bila oslabljena po bolezni in smrti ; temu se je pridružilo pa še pomanjkanje municije. Ako daje položaj utrdbe Sunsušan zgled za položaj v notranji črti utrdb, tedaj je morala biti posadka res v groznem položaju. Slika, ki se nam pokaže, je naravnost grozna. Sam pogled na Sunsušan ter na razvaline, ki so jih povzročile mine, zadostuje, da se napolni z grozo najhrabrejše srce ter pretresejo živci največjega junaka v posadki. Fort je le kup razvalin, pod katerimi leže pokopani bram-bovci, ako jih ni eksplozija vrgla v zrak in raztrgala na kosce. Povsod okrog pa leže celi kupi gniločih trupelj in na nasipih vidim dva kupa trupelj, ki so bili nekdaj ljudje — vojaki, ki so pred mnogimi dnevi padli na svojem mestu. Cel svet se bo od- ščanski narodi so molili in molijo za zmago svojega orožja. Tudi naš narod je molil prej. Toda sedaj je drugače Cesar in njegov dvor ne misli na to. Le zabito ljudstvo more sanjati, da ščiti z molitvijo svojce na bojišču. — Bedarija je, zanašati se na nadnaravno pomoč proti sovražniku, ki je močnejši. V vojski je sreča in slučaj, drugega nič . . ." Navaden je posmeh izobraženih Japoncev: „Rusi molijo za svoje poraze, nam pa za naše zmage ni treba moliti" . . . Prototip japonske prevzetnosti imamo pa v bojni pesmi, katero je skoval general-major Fukušima v začetku vojske. Svojo domo ino kuje v zvezde kot deželo, kjer je pravica, humaniteta, zvestoba, poštenost in hrabrost doma. Rusija pa je domovina zgolj sleparjev, roparjev, krvoločnikov in ničem-nikov. Rusi, ta izmeček med narodi, uganjajo najostudnejše reči. „V zadnjih kitajskih homatijah" pravi pesnik, „smo videli, kaki so ruski vojaki bežali so pred sovražnikom kakor boječi zajci, le z nevoljo so sledili svojim poveljnikom. Nikdar še ni bilo slišati, da so Rusi hrabro in neustra- šeno naskočili sovražnika . . . Zatorej naprej, japonski junaki! Čvrsti, kakor žrebe spomladi na travniku, zdrobite sovražnika! Naskočite Pert Artur in Harbin ter zasadite solnčni prapor na višinah Urala; poženite sovraga v temne gozde! Skopljitemu grob v Moskvi . . !« To bojno pesem deklamujejo in „pojo" Japonci pri vsaki priložnosti. Neverjetno je, kako sovraštvo in preziranje rodi ta pesniški nestvor med narodom. Japonski vojak na bojišču pa bržkone vidi ruskega bojevnika v popolnoma drugačni luči, kakor ga slika ta skovanka. Besedica „pojo" ima ušesca. Zakaj ? Zato, ker Japonci niso posebno muzikalni. Gotovo manj, kakor Kitajci. To je pred meseci Japoncem očital neki ameriški list. Zanimivo je, kako je „Kokumin" odgovoril na to: »Neki ameriški kritik se je pred kratkim izrazil, da se Japoncem pozna barbarstvo posebno v dveh ozirih. Prvič iz žalostnih razmer, v katerih živi japonska ženska, drugič pa, ker jim manjka glasbe. Na to zadnje očitanje bomo odgovorili o drugi priliki, kar dahnil z Japonci, da je že konec temu klanju". Nemiri ruskih rezervistov? B e r o 1 i n , 12. januarja. Iz Moskve se poroča, da je poslednje dni vSmolensku 3000 rezervistov povzročilo take nemire, da je morala posadka nastopiti z orožjem. Vojaštvo je streljalo, pri čemer je bilo ubitih 200 rezervistov in mnogo stotin ranjenih. Po tem dogodku se je baje polkovnik ustrelil, kar je storilo tudi več častnikov. Kuropatkin hoče obiti Ojamo. London, 12. januarja. Iz Kuropat-kinovega gibanja se sklepa, da hoče obiti levo krilo japonsko, preden dobi Ojama po mo Nogijeve armade izpred Port Arturja, ki se pričakuje v štirih tednih. Rusija kupila parnik. Peterburg, 12. jan. Parnik „Cesar Friderik" je »Severo-nemški Lloyd" prodal za 8 milijonov mark na Rusko. Sodi se, da ga je kupila ruska vlada lfajhajvaj zapadel. London, 12. jan, Po besedilu pogodbe, katero je podpisal angleški poslanik v Pekinu 1. julija 1898, je Vaj ha j vaj „toliko časa v angleškem najemu, dokler imajo Rusi zaseden P o r t A r t u r", Ker zdaj pač nihče ne more trditi, da imajo Rusi še zaseden Port Artur, bi morali glasom pogodbe Angleži zdaj zapustiti Vajhajvaj. Pokojni lord Salisbury je bil to že napovedal takoj ob sklepu pogodbe. Rekel je, da zasedanje Port Arturja Rusom nič ne pomaga, ker je to zanje „ultima Thule", Japoncem je pa pogoj razvitka. Notranji politični položaj. Na Dunaju je bil shod kluba industrij cev, na katerem je klubov predsednik dr. pl. Peez slavil zasluge Korberjeve za narodno gospodarstvo in industrijo. Rekel je, da je bil Korber v Avstriji prvi, ki je smatral delo za glavno dolžnost uprave. Bil je jako prijazen industriji kar pričakujejo in-dustrijci tudi od njegovega naslednika. .Linzer Volksblatt" priobčuje članek z naslovom „0 položaju", katerega je spisal najbrže poslanec dr. E b e n h o c h. Članek izvaja sledeče: Di.filacija posameznih poslancev pred min. predsednikom se je posrečila; pričakuje se, da se bodo .vaje" stotnij v posameznih klubih vršile ravno tako po sreči. A s tako gotovostjo se ne more trditi o ,,vajah v ognju", to je v javni zbornični seji. Radikalne stranke, ki vedno poizkušajo sejati v zbornici nemir, bodo gotovo stavile poljudne zahteve, ki bodo v zbornici vplivale, kakor če bi kdo vrgel bombo med poslance In pokazalo se bo, če so imeli pogovori voditeljev strank pri Gautschu oni uspeh vztrajnosti, brez katere bi bil zaman ves trud. Kolikor je prodrlo v javnost, se je posrečil baronu Gautschu prvi korak. Vsled tega lahko s precejšnjim mirom in z upaniem pričakuje zborničnega zasedanja. A iz Ogrske se je začul klic, ki bo v Avstriji vplival slabo, kakor je to itak že običajno. Gn f T i s z a proglaša v ve-livni borbi na Ogrskem kot bojni klic geslo: Hegemonija Ogrske nad Avstrijo. Če je upal Tisza s tem klicem pomnožiti število svojih pristašev na Ogrskem, je morebiti dobro računal, a zato je pomnožil število pristašev za carinsko ločitev v Avstriji Za Avstrijo pomenja skupno carinsko ozemlje z Ogrsko le žrtev monarhiji. A če si pribori Ogrska še državno pravno in politično hegemonijo v državi, potem ni avstrijske vlade, ki bi dob la za nagodbo z Ogrsko večino v zbornici. Brez- se pa tiče žene . . ." Seveda je najpametnejše, odložiti odgovor na dobro osnovano očitanje na nedoločen čas! Japonec je že po naravi nagnjen k oš ib-nosti. Frak civilizacije, katerega nosi že nekaj desetletij, ga je storil še prevzetnejšega. Vsled zmage nad Kitajci pa je izgubil glavo popolnoma. In vendar so ime!i prav malo vzroka, ponosni biti vsled te zmage Večina kitajskih vojakov je bila namreč oboiožena s ščiti in sulicami in pa s tako nerodnimi puškami, da je moralo biti samo pri eni pet vojakov. Japonci so imeli popolnoma moderno orožje. Poleg tega treba pomisliti, da je Kitajec jako boječ. Raditega ni čudno, da so imeli Japonci v tej vojski skrajno majhne izgube B lo se je namreč 25 večjih bitk; v njih je bilo ubitih 730 mož, 230 jih je umrlo vsled ran, 3009 mož pa je bilo ranjenih. Kitajske izgube niso znane. T a zmaga, lahko rečemo, je bila Kitajcem v pogubo. Ošabnost slepi pamet, omejuje razsodnost. Mislili so v svoji oholosti, da bodo imeli z Rusi ne dosti težje delo. V začetku vojske so računali tako-le: Na izgube moramo b ti pripravljeni. A naše bodo polovico manjše, nego ruske. Ruskih vojakov bode palo kakih 60000, naših pa dvojbeno bo ta zadeva prišla takoj, ko se snide zbornica, v razgovor. A mogoče bo baron Gautsch že v svojem nastopnem nagovoru zavzel v tem vprašanju stališče S svojo diplomatično spretnostjo in s svojim strogim avstrijskim naziranjem bo dobil pravi izraz, da se bo postavil na čelo zbornice. Od ugodne rešitve tega vprašanja je zelo odvisna zbornično delozmožnost. .Deutsches Volksblatt" na Dunaju piše) da je v mladočeškem klubu še jako močna stranka za nadaljevanje obstrukcije. Podkupovanje dr. Korberja ? „Zeit" priobčuje popravek rudarskega svetnika Guttmanna in tovarnarja Mauthnerja, v katerem izjavljata, da ni niti besedice resnice v poročilu, da sta hotela s 500.000 kronami kupiti mesti v gosposki zbornici. „Zeit" pripomni k popravku: popravka edine osebe, katero smo napadli, dr. Korberja, še nismo prejeli. Vsebino našega poročila pa vzdržujemo v polnem obsegu." Baron Handel. Hrvaški časopisi pišejo, da je odhod barona Handla iz Dalmacije že gotova stvar. Dogodki na Ogrskem. Ministrski predsednik je izdal vsem municipijem odlok, v katerem naglaša, da zakon deloma omejuje vmešavanje javn-h uradnikov v volitve, a nikakor nima zakon namena, da bi izključil uradništvo iz ustav-nege življenja. Uradniki naj se v okviru zakona udeleže volitev. Nadalje se naroča oblastim, naj nastopijo z vsemi zakonitimi sredstvi proti vsakemu nevarnemu žuganju ali nasilstvu pri volitvah, ki bi imelo namen, preprečiti svobodno oddajo glasov. Oblasti morajo ščititi svobodo volitve tudi v onih slučajih, če bi kdo pri volitvah po izkušal nastopiti s terorizmom ali pa s hujskanjem. V Szatmaru je imel 12. t. m. trgovinski mini ter Hieronymi shod. Rekel je med drugim: Vprašanje nastane, ali smo močni dovolj ustanoviti samostojno industrijo, dokler je skupno carinsko ozemlje. Brez tekstilne in železninarske industrije ni sploh govora o kaki industriji. Minister je naglašal, da se je ustanovilo v preteklem letu dvanajst tekstilnih tovarn oa Ogrskem, v katerih dela 4000 do 5000 delavcev. Ministrstvo je hotelo izvojevati odločilni boj z ob-strukcijo. Mogoče, da bo dežela pri volitvah odločila proti ministrstvu, ki bo v tem slučaju izvajalo posledice. Knez Kastriota mrtev. V Neapolju je umrl pretendent na albanski prestol knez Aladro Kastriota. Trgovinska pogajanja z Nemčijo. Odločitev o trgovinski pogodbi med našo državo in Nemčijo je pred durmi. Nemška vlada je v veterinarski zadevi stavila nove predloge, ki se bližajo avstrijsko-egrskim zahtevam. Sekcijska šefa grof Auersperg in baron Beck sta došla iz Be-rolina na Dunaj. Minister za unanje stvari grof Goluchowski, baron Gautsch, pl. Call, grof Buquoy in imenovana sek šefa so odpotovali v Budimpešto, kjer bo skupno mi-mistrsko posvetovanje, na katerem se bo končno sklepalo o trgovinski nagodbi. V nemškem državnem zboru so vložili konservativci interpelacijo, v kateri poživljajo državnega kancelarja, naj naznani, kako se razvija pogajanje o trgovinski pogodbi, zakaj ne predloži 19. t. m. trgovinskih po- še polovico toliko ne. Kako kruto so se všteli, ve vsakdo, ki se le količkaj zanima za strahovito rusko japonsko vojsko. Aisti pripovedujejo ta le dogodek: Ko so japonski častniki dobili po bitki pri Ljaojanu iz domovine časopise, v katerih je bila popisana slavnost vsled zmage, razse-kali so liste na drobne kosce, češ, doma tratijo denar, mi pa prelivamo tukaj kri v potokih ter trpimo tako pomanjkanje. Kako zaničljivo se je v japonskih listih pisalo o baltiškem brodovju! Da ga nikdar ne bode v azijskih vodah, o tem je bil prepričan vsak Japonec. Sedaj pa je skoraj že na polovici pota . . . Strah na Japonskem vsled tega ni majhen. V svojih ladjetesalni-cah popravljajo pohabljene in močno obrabljene ladje noč in dan. Močno so upali, da bode slučaj vHullu rusko brodovje zadržal vsaj za par mesecev. Vroče želje se jim niso izpolnile . . . Bližamo se velikim dogodkom . . . Bog daj baltiškemu brodovju več sreče, kakor je je imelo port-artursko! Sicer pa tudi tukaj že malokdo dvomi nad končno zmago ruskega orožja! Veselo in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem! godb zbornici in zakaj še ni Nemčija odpovedala starih trgovinskih pogodb. Nova vojska? Pariz, 12. jan. V daljšem poročilu Kodamovem, katero objavlja „Echo de Pariš" se govori, da bi bil leta 1910. čas, ko Japonska napade francosko Indokino. Dotlej bodo Francozi zgradili 3000 km. železnic in zemljo kultivirali. Za podlago vojski bi služila Formoza, odkoder bi bilo lahko voditi boj proti Francozom, zlasti ker bi bila de žela Japoncem po njih obrežnem ogledu-škem zistemu popolnoma znana. Strankarski shod bavarskega centra je bil 9. t. m. v Monakovem. Shod je bil velike važnosti, ker bodo letos na Bavarskem deželnozborske volitve in se liberalci pripravljajo, kako bi osvojili „črni bavarski Port Artur". Na strankarskem shodu so bili zastopani vsi stanovi: plemiči in kmetje, duhovniki in učenjaki, rokodelci in delavci. Pečali so se s prihodnjimi deželnozborskimi volitvami. Sivolasi katoliški knez Lovven-stein je zlasti naglašal potrebo govornikov iz delavskega in kmečkega stanu. Sklenili so izdati poročilo o delovanju katoliškemu centru nasprotnih strank, iz katerega bo razvidno, da niso nič storili za volivce. Dr. Heim je naglašal, da se ne sme. kakor so mnenja nekateri gospodje, premilo pisati, ker bodo sedaj liberalci streljali iz težkih topov. Nadalje so sklenili zahtevati od vlade, da se ne bo volilo po gostilnah marveč po šolah. Konigbauer je zahteval, da se naj kandidirajo tudi delavci. Savojčana pri papežu. „Piccolo" poroča, da sta bila pri papežu v zaslišanju vojvoda in vojvodinja Sa-vojska. To zaslišanje je brezdvojbeno velike važnosti. OJ 1. 1870. je to prvikrat, da je papež sprejel v zaslišanju člane savojske vladarske rodovine. Volitve na Angleškem. Angleški vojni minister Arnold Forster je na nekem shodu rekel, da bodo prihod nje volitve na Angleškem jako burne. Težko, da bi zmagali konservativci. — Predsednik upravnega urada je rekel, da ni nemogoča začasna liberalna vlada. Pri mnogih dopolnilnih volitvah so propadli konservativci. Rudarska stavka ob Ruhri. E s s e n 12. jan. Shod zastopnikov rudarjev je sklenil spomenico o zahtevah rudarjev, katero vroče jutri društvu za rudarstvo v Dortmundu s prošnjo, da se jim odgovori do 16. t. m. Ce bo odgovor nepo-voljen, se prične 17. t. m. splošna stavka. Essen, 12. jan. Število stavkujočih se ceni na 51.453 delavcev. Stavkajo v 62 okrajih. D o r t m u n d , 12. jan Harpinska akcijska družba je razglasila, da so vsi delavci, ki ne prično danes z delom, odpuščeni. Delavcem, ki stanujo v hišah družbe, so s 1. febr. odpovedali stanovanja. Novi topovi angleške vojne mornarice. Angleška vojna mornarica dobi nove topove. Izkušnja ž njimi je bila povoljna. Topovi so označeni za 12funtne topove in prekašajo dosedanje. Kaj bo z Makedonijo? Vsa poročila iz Makedonije soglašajo, da se Turčija med Avstrijo in Rusijo v Miirzstegu dogovorjenim reformam dosledno upira. — Nezaup nje Bolgarije in Srbije do Turčije narašča. Proti vsakemu ref. koraku se Turčija krčevito upira Pri tem narašča nered in upanje vlasti napraviti red z vsakim dnem bolj izginja. Sultan je vedno bolj nezaupljiv proti Avstriji in Rusiji in njegovi informatorji to nezaupljivost le vedno bolj podpihujejo. Položaj v Makedoniji je radi tega zopet jako opasen. Vse kaže na to, da Turčija misli, da je medsebojno mesarjenje narodov v Makedoniji zanjo boljše, nego če bi se narodi sporazumeli, kar bi imelo za posledico, da se Makedonija loči od Turčije. Vlasti sedaj Turčijo zopet ^prijateljski svare", vplivni časopisi pa pravijo Turčiji, naj ne računa s tem, da je Rusija zapletena v Aziji v voj sko, kajti zgodi se Turčiji lahko, da je vlasti prepuste njeni usodi in da vstaško gibanje lahko bruhne na dan z velikansko močjo V Skoplje so za turške vojake ondot-nega okrožja pripeljali 23 000 novih pušk. Bolgarska je naročila za 26 milijonov frankov novih topov. Turčija je obvestila ruskega in avstrijskega poslanika, da „pripravlja" kontrakte z novimi orožniškimi častniki, dalje da bo sultan izdal irado na korist beguncem adri-anopelskega okraja. Angleži se boje za Indijo. Angleže jako skrbi Indija, ker imajo Ie malo vojaštva v tej obsežni deželi. ,National Revievv" poroča, da ima indijska armada v vojnem času 77 000 Angležev, 157.000 domačinov Indijcev, 15 000 britanskih imperialnih čet in malo reservo, skupno 249.000 mož. A še to število ni popolno. Vsekakor nizko število z ozirom na važnost Indije za Angleško. Štajerske novice. š Slovenske meščanske šole na Štajerskem. Naučni odsek štajer. dež. zbora je sklenil o predlogu slov. poslancev Žičkarja, dr. Hrašovca in Roša glede ustanovitve slovenskih v meščanskih šol v Sevnici, Trbovljah in Žalcu predlagati deželnemu zboru, naj se predloga o ustanovitvi slovenskih meščanskih šol v Sevnici in Žalcu odklonita, predlog poslanca Roša o ustanovitvi slovenske meščanske šole v T r b o v 1 j a h se pa odstopi dež. odboru v poročanje in stavljenje primernih predloe^v. š Štajerski dežel, zbor je imel včeraj dve seji. V dopoldanski seji je bil na vrsti predlog, naj se posl. O r n i g a ne izroči ljubljanskemu okr. sodišču. Ornig pravi, da je moral v desetih letih, kar je v Ptuju župan, že mnogokrat nastopiti sod-nijsko proti slovenskemu časopisju. Ljubljanski slovenski časniki so govornika ostro napadali S temi napadi je v zvezi dr. Bru-men, ki je odgovoril na njegovo tožbo proti „Narodu" s protitožbo Govornik naglaša, da želi biti izročen sodišču in upa, da se bo pustil tudi dr. Tavčar izročiti sodišču, kjer naj poizkusi dokaz resnice. Predlaga, naj se ga izroči sodišču. Sprejeto. Za novo poslopje deželne sadje-rejsk.; in vinogradniške šole v Mariboru so dovolili 22.562 kron, da nabavi deželni odbor potrebno opravo v kleti in za šolske sobe. Olklonien je bil predlog da bi se tajniku štajerske kmetijske družbe plačevala pokojnina iz deželnega zaklada. Sprejet je bil predlog o ureditvi strug reke Aniže. Sklenili so razdeliti občino Gratwein v dve občini. Poslanec dr. Hoffraann pl. Wellen hof je predlagal pozvati vlado, naj pospeši zgradbo novega poslopja za učiteljišče v Gradcu in naj deželni odbor pozove vlado, da ustanovi na Zgornjem Štajerskem drž. učiteljišče. Namestnik grof Clary izjavi, da bo toplo zastopal predloga. Poslanec dr. Hrašovec pravi, da ne zavida Nemcem njihovih šol, a mora naglašati, d a manjka slovenskih šol na Spodnjem Štajerskem in zahteva slovenske šolske zavode, do katerih imajo Slovenci pravico. Poslanec P f r i e m e r pravi, da se na učiteljišču v Mariboru, dasi je nemško, vlada popolnoma slovensko, da ne izdela izkušenj, kdor se uči tudi nemščine. Poslanec dr. Hrašovec pravi, da Pfriemer ni govoril resnice. Poslanec R o -b i č izjavi, da Pfriemer ni govoril resnice, ko je rekel, da postopa učiteljsko osobje na učiteljišču v Mariboru pristransko. Poslanec dr. Hrašovec je zahteval, naj se učiteljišče v Mariboru razdeli v nemški in slovenski zavod. Zbornica je odobrila poročevalcev predlog. Za vzdrževanje razvaline celjskega gradu so določili celjskemu muzealnemu društvu od 1. 1906 nadalje 600 kron, za takojšnje poprave pa 6000 kron. Poslanec dr. Hoff-mann pl. We!lenhof je interpeliral namestnika, zakaj še ni vladar odobril sklenjenega dež. zakona o disciplinarnem postopanju proti učiteljem. — Večerna seja se je pričela ob pol 9. uri. Z ozirom na predlog poslanca Robiča, da bise odpravil III. plačilni razred ljudsko-šolskih u č i t e 1 j e v in naj bi se jih premestilo v II so sklenili, da se tretji razred ne odpravi, pač pa naj se izvrši revizija življenskih odnošajev v posameznih krajih tekom 1. 1905. in naj se s 1. januarjem 1. 1906 izvrši premestitev Poslanec dr. Ploj predlaga, nai se o predlogu poslancev dr. Schacherla Resla in tovarišev glede razširjanja bolniškega zavarovanja na poljedelske in gozdarske delavce prestopi na dnevni red. Po daljši razpravi, katere se udeležijo dr. Schacherl, Schoiswohl in Ploj, obvelja predlog dr. Ploja. š Razpor v graškem občinskem svetu. Zadnje glasovanje v graškem obč svetu, pri katerem je 12 obč. odbornikov, ki so bili izvoljeni na nemško-nacijonalni program, glasovalo s socialnimi demokrati, je bilo povod, da sta odložila občinsko odborništvo tovarnar Cles, ki je bil doslej načelnik nemškonacijonalnega kluba v obč. svetu in prof. Franc K n e -schaurek. Poleg teh dveh namerava odstopiti še 12 občinskih svetnikov, med njimi inženir Poschacher, ki s tem resignira tudi na izvolitev za graškega župana. Tudi znani G o 1 t s c h odst pi. Vsled tega bo v najkrajšem času potrebna nova volitev š Čitalnica v Brežicah priredi dne 15 jan gledališko predstavo. I. „Raz-tresenca\ Burka v enem dejanju. II. „Me-salina". Burka v enem dejanju Vstopnina 50 v. Zadetek ob pol 8 uri zvečer. š Duhovske vesti. Župnik na Svičini č. g. P. Rudolf V a g a j a je odpoklican na lastno prošnjo v samostan Ad mont ter tam imenovan patronatnim komisarjem. Za provizorja na Svičini je imeno- van tamošnji kaplan č. g. Matej M e z n a -x i č. - Razpisana je župnija Puščava do 17. t. m. in S k o m r e do 27. t. m. š V lfojniku so pokopali 83 let staro posestnico gospo Marijo Premšak. š Slov. kršč. društvo „ Do-niovina'1 v Gradcu priredi dne 22 prosinca III. redni občni zbor v gostilni „Wilder Mann" (Jakominigasse 3). Na dnevnem redu bode: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Prečitanje zapisnika II. red. občnega zbora. 3. Poročilo: a) tajnika, b) blagajnika, c) gospodarja, d) knjižničarja, e) preg. računov. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Graški Slovenci, ki dobite te vrstice pred oči, ste povatlieni, da se zborovanja udeležite! š Ponesrečil se je mladenič Alojzij Roškarič od S v. Benedikta v Slov. gor. v noči od starega leta na novo leto v župniji Sv. Petra pri Radgoni. Nekdo ga je napojil z žganjem. Mladenič je obl«žal pod milim nebom in — zmrznil. š Smrtna kosa. Umrla je, kakor se nam poroča iz Šmarja pri Jelšah, Marija H r o v a t, veleposestnikova žena v O r e h -k e m , zapustivši 11 nepreskrbljenih otrok, od teh 10 dečkov. Bila je obče čislana gospodinja in vrlo narodna in vzorna mati. Lahka ji žemljica! — Umrl je pri Sv. Juriju ob Ščavnici dne 7. t. m. spoštovani posestnik Jožef Lasbacher, oče pokojnega jezuita vlč. g. Jožefa Lasbacher. — V Mariboru je umrl trgovski agent g. M. P. F a s c h i n g. — V Ptuju je umrl um rovljeni major g. Ludovik J a n a t k a. š Uradni list v nemškem in slovenskem jeziku je začelo izdajati mariborsko okrajno glavarstvo. Izhaja vsak četrtek. Prva številka je izšla minoli četrtek. š Učenec zabodel učenca. Učenec 3. razreda zabi del je v Št. Janžu na Dravskem polju svojega tovariša z nožem v hrbet tako, da je iz rane kar curkoma tekla kri. V hiši mladega zločinca pridno prebirajo zloglasnega »Štajerca" iz Ptuja š Enakopravnost. K ptujskemu okrajnemu glavarstvu je prestavljen za kancelista E. pl. S t e b e , ki ne zna nič slovenski! Dnevne novice. ,,Tagespošta(c in ,,Omladina" v boju zoper slovensko vseučilišče v Ljubljani. Znano je, daje dr. Turna začutil potrebo, dvigniti svoj glas v zadevi slovenskega vseučilišča. Zato si je izbral silno merodajen list, ki se imenuje »Omladina" ter je glasilo radikalnega di-jaštva. V skrajno neumnem članku dokazuje, da slovenska univerza v Ljubljani ni mogoča. Edino mesto, ki bi prišlo v poštev, je Trst, toda naše ljudske in srednje šole so še tako nerazvite, da ni mogoče še misliti na univerzo. Tako nekako članek dr. Tume v „Omladini". Ne bomo se spuščali z dr Tumo v polemiko glede tega članka; mi smo na jasnem, kdor še ni, je spal. A nekaj je, kar hočemo pribiti! Ravno tisti ljudje, ki so doslej hoteli nositi zvonec v vseučiliški akciji, tisti narodni radikalci so se dali izrabiti v to, da izkušajo razbiti ugodni položaj, ki bi nas utegnil spraviti do našega toli zaželjenega cilja. To je tista »Omladina" glasilo absolutnih narodnjakov, katere uredniki so včasih upili po shodih: „Ali vseučilišče v Ljubljani, ali pa nič!" Nemški listi, njim na čelu graška „Tages-pcšta", so hlastno pobrali ta Tumov članek, slavč dr. Tumo kot moža, ki se je drznil „še ob pravem času" (!) govoriti odkrito besedo. »Tagespošta" piše: „To je ravno, kar smo vedno pravili Slovencem: Sami s svojimi sredstvi ne morejo vzdrže vati niti ene popolnoma slovenske višje gimnazije!" Kako krasno spolnuje »Tages pošta" tvoje pomanjkljive razlege, »Omla-dina". Dobro zaveznico imajo ti »radikalci"! Sicer pa menimo, da mu ni treba biti ravno narodni radikalec, kdor hoče delati zgairo Novo izobraževalno društvo. V nedeljo, dne 15 jan. popoldne ob 3 bo na Brtznici ustanovni shod kat. izobraževalnega društva. V imenu »Slov. krščansko socialne zveze" bo pri tem shodu predaval č. g dr. E v g e n Lampe. O nastanitvi novih vojnih oddelkov ob avstrijsko- laSki meji doslej še m izšla «flcielna odredba vojnega ministrstva. Pač pa e za slučaj voine pripravljeno, da bo meja takoj zadostno zastražena. To pa se zgodi na sledeč način: določeno je gotovo število neaktivnega vojaštva, katero ima takoj pri morebitnem sklicanju moštva črne vojske zglasiti se pri o r o ž - niški postaji svojega bivališča; izbrani so v to le oni, ki bivajo v okrajih, ki meje proti Italiji. Dotičnikom so se pretekle dni dostavile v ta namen vojaške na-membnice (Widmungskarte). Določeni so že novi voj. oddelki, ki se pa aktivirajo šele v času začetka mobilizacije ter nosijo naslov: mejna obrambna stotnija (»Grenzschutzkompagnie") Detajli-rana organizacija teh stotnij, katerih bo več, ostane seveda tajna. — Vihar. IzCerkelj na Gorenjskem se nam poroča: V nedeljo, je bil strašen vihar Metalo je opeko s streh. Slamnate strehe bo treba popraviti, ker jih je silen veter vse raztrgal Izobraževalno društvo v Cerkljah je imelo v nedeljo občni zbor. Gosp. predsednik je razvil kratek pregled o delovanju društva v prvem letu, ki nam kaže lepe uspehe. Volja in trud spopolnu-jeta človeka. Kdor samo občuduje drugega, ki več zna kot on sam, želi njemu enak postati, ne stori pa v ta namen ničesar, ostane neveden. Veselo je bilo tudi poročilo blagajnikov©, ki izkazuje prebitek mladega društva. V odbor so bili izvoljeni razun enega moža sami fantje. Z novim čilim odborom se začne novo društveno življenje. Le naprej do cilja! Društveno od Dev. Nlarije V Polji. Izobraževalno društvo se vedno giblje. Meseca decembra priredilo je »Proslavo Brezmadežni" z raznimi deklamaci-jami, med katerimi je omeniti prekrasno Manzoni-Krek-ovo. „Ime Marije" in vedno krasno igro »Dve materi" Na novega leta dan je imelo društvo svoj redni občni zbor, pri katerem se je pokazalo, da se je veselje do branja dobrih častnikov zelo pomnožilo. Društvo je naročilo 12 iztisov »Slovenca* poleg drugih častnikov. Dne 8. t. m. pa je priredilo društvo božičnico, pri kateri so nastopali naši vrli tamburaši, pevci in igralci. Dvorana je bila polna — saj pa res naši fantje zaslužijo zanimanje ! Lepo so fantje vprizorili božičnico »Na betlehemskih poljanah". — Tudi imamo vsak mesec poučno predavanie. Veselo znamenje je, da so se začeli fantje bolj zanimati za društvo; letos jih je več pristopilo ! Le naprej po poti vere in omike ! Potom »Čebelice" bilo je v hranilnico naloženih nad 3200 K ; pač lepa svota, ki bi se brez »Čebelice" povečini porazgubila. — V nedeljo, 15. t. m., ima »Kršč. soc. strokovno društvo papirnih delavcev". ki se je lepo začelo razvijati, svoj redni občni zbor. — Mestne volitve v Pulju se bodo vršile od 16. do 24. t. m Kakor se nam poroča, udeleži se teh volitev letos prvič tudi hrvaška stranka s svojimi kandidati. V boju bodo terej tri stranke : Italijani, Hrvatje in socialisti. — Volitev na Reki za ogrski državni zbor bode dne 29. t. m. Vladni kandidat je Ossoinack, italijanski pa profesor Z a n e 1 1 a. — Občinska volitev pri Sv. Križu nad Litije se je vršila dne 3. jan. Že dvanajstič je izvoljen za župana obče spoštovani Franc R e s n i k. Bog ga živi in vse vrle odbornike! — Vesela vest za planince. No Krasu so našli novo jamo, ki je še večja od one pri Divači Tržaško planinsko društvo storilo je potrebno, da pride oskrbovanje te jame v slovanske, češke roke. Nevarnost je bila, da bi prišla v laške roke, kar pa so naši preprečili. Skocijansko jamo oskrbuje sedaj tržaško planinsko društvo. — Rojak v Ameriki ponesrečil. V Ročk Spnngs, Wy<>., se je ponesre čil Ivan Spec. Ko se je po dovršenem dnev nem delu vračal domov, se je od motorja v rovu odtrgalo pet vozov, kateri so nesrečniku obe nogi zlomili in ga tako poškodovali, da je v bolnišnici umrl. — Psi na Viču. Občinski odbor občine Vič je v svoji seji dne 8. t. m. enoglasno sklenil davek od psov, in sicer od vsakega psa po 4 krone letno, izvzemši one, koji so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni. — V Vipavi se je stalno naselil bivši ravnatelj trboveljskega premogokopa g. R. D r a s c h. — Tovarna za ilirske testenine tvrdke Žmdeišič & Valenčič, katero je v Ilirski Bistrici uničil lansko leto požar, začne letos zopet delovati. Nova zgradba bo veliko večja kot popreje, tudi stroji bodo docela prenovljeni Katol. izobraževalno društvo v Polhovem Gradcu priredi vnovič v nedeljo, dne 15. t m. pred stavo »Sv Elitabeta, grofinja t u r i n š k a " , pri kateri bo, kakor prvič, sviral med posameznimi dejanji dobro iz-vežbani tamburaški zbor. — Zmrznjenega so našli v Kamnitniku pri ŠKofji Loki delavca Mat. Sedeja iz Stare Oselice. Napil se je žganja ter obležal na mr?zu. — K. s. izobraževalno društvo Vič-Glince je imelo 6 t. m. svoj redni obCni zbor. DrušUo je, kakor je poročal predsednik, v minulem letu dobro napredovalo. Sedaj šteje 47 rednih in 58 podpornih udov in 3 častne člane — med rednimi je 32 vrlih mladeničev. Društvo je priredile 8 predavanj, dvakrat igro »A v e Marija" s petjem igralci so izvršili jako dobro svoje vloge. Da društvo do sedaj ni priredilo več gledaliških predstav, je krivo to, ker mu je nedostajalo primernega prostora in drugih sredstev. — Sedaj imamo lepo društveno sobo z vso potrebno opravo in lep harmonij za pevske vaje Sedaj treba samo pridno delati ! — Blagajnik poroča, da je imelo društvo 242 44 K dohodkov in 233 02 K stroškov, torej preostanek 942 K. Izvolil se je tudinovodbor, v katerega je bilo soglasne izvoljenih 6 vrlih in za društvo vaetih mladeničev. Novi odbor se je konstituiral tako le : P. S a 1 e -zij Vodošek, predsednik ; Iv Robida, kamnosek, podpredsednik ; Leopold Puhar, tiskar, tajnik ; Franc Z a d n i k a r , ključar, namestnik tajnikov; Janko Lavrič, vinotržca sin, blagajnik, Fr. Zerovnik, delavec blagajnikov namestnik ; F r. Sluga, ključavničar, knjižničar; za pregledovalca računov pa A. Malavašič inJosipVrtačnik. Nato je bil — glede na izredne zasluge in neumorno delo za društvo — enoglasno izvoljen za častnega člana č. g. P. S a 1 e -z i j Vodošek. Upati je, da nas bo društvo letos večkrat iznenadilo z lepimi predstavami in lepim domačim mešanim pevskim zborom, za kar sevč poleg dobrih moči dotrebuje še več blagih dobrotnikov. Dal Bog vrlemu društvu plodonosen napredek ! - V nedeljo, dne 15. t. m. bo predaval v društveni sobi preč. g. P. E n g e 1 b e r t iz Kamnika o potovanju po Palestini. — Hrvaške novice. Razstava. V Zagrebu je društvo za pospeševanje vzgoje priredilo zanimivo razstavo o umesti v življenju otroka. — Novo veliko bolni c o s 700 posteljami nameravajo zgraditi usmiljeni bratje v Zagrebu eb Vlaški in Petrovi ulici. — 501etnico svojega m a š n i š t v a praznuje 14. t. m v Kreševu hrvaški pesnik Fra Grga M a r t i č — Stekli psi. V drž. žrebčarni na Prestraneku je stekel pes. Ugriznil je neko žensko Finger, katero so prepeljali na Dunaj. — Radi sumljivosti steklobe so pobili 8 t. m 12 psov, 6 prešičev in eno mačko. Ljubljanske novice. lj Umrl je danes zjutraj po Ljubljani občeznani zdravnik g. Franz Fin z. Nad 30 let je deloval pri gasilnem društvu. Pogreb bo v nedeljo popoldne. lj Obolel je občinski svetnik gospod Josip Tur k. Včeraj se je podal v Opatijo, da se ondi pozdravi. — Lahko je obolel tudi šef mestne policije, gospod d r. M. Z a r n i k. lj Umrli so Uršula D o 1 i n a r v Flo-rijanski ulici št. 22 in Frančiška For-tuna na Dunajski cesti 19. lj Razprave proti madami Lowy 21. t m. menda ne bo, ker se Lo-wyjeva baje nahaja že izven Avstrije. Govori se, da je šla na Ogrsko, kjer meni, da je na varnem, t-udimo se, da se nesrečnim žrtvam iz tukajšnjega njenega premoženja ne povrnejo svote, za katere jih je osleparila. lj Za kruhom. Včeraj se je z juž. kolodvora peljalo v Ameriko 7 Kranjcev in 15 Hrvat >v, iz Amerike je prišlo 25 Kranjcev; na Jesenice se je peljalo 15 Dalmatin-cev, na Hrušico pa 16 Hrvatov. lj Za 2 kroni 40 vinarjev je na prodaj modrost, ki jo je v »Mestnem domu" prodajal neki liberalni študent, Pavel Grošelj po imenu. Predavanja, ki jih je iz-deklamoval, in slike, ki jih je kazal, so vse — samo točnejše in jasnejše — v dr. M. Wilh. Meyerjevih knjižicah „Weltschdpfung" in „Weltuntergang" (Stuttgart. Kosmos, Ge-sellschaft der Naturfreunde) Dobč se po 1 K 20 h. V njih je vsaj nekaj doslednosti. Imenovani študent — menda je vpisan pri znanem falzifikatorju Hacklu v Jeni — je pa v treh predavanjih izključeval Stvarnika in s priznanja vredno modroslovsko igno-ranco govoril o večni materiji in neskončnem prostoru; v četrtem je pa naenkrat našel Boga, češ, kako lepa je misel, da je Bog položil eno kal življenja, ki so se iz nje razvila vsa organska bitja. Pavel Grošelj je torej slab Mcyerjev fonograf. Ker utegnejo biti drugi »Prosvetini" junaki še slabši, svetujemo prijateljsko, naj se prične »Prosveta" namestu s predavanji pečati rajši s kolportažo -znamenitih znanstvenih del, kakor n. pr. Hacklovih „Weltuithsel", njemu sorodnega »Lažnjivega kljukca" in drug'h. Bo več dobička in uspeha! lj Domačo veselico bodo imeli jutri zvečer v gostilni pri „Cenkarju" v Gradišču. Književnost in umetnost. Vrtec 1. številka Čas in smrt Ant. Masle. — V snegu in metežu. (Spisal Vaclav Kosmak, preložil Jožef Gruden.) — Boj na klancu. (Ferd. Gregorec.) — Iz dežele Bajk in basni: 1. Pri levu, 2. Pravljica o zvončkih, 3. Smokova in trn, 4. Vran (Pesem.) — Plemenito maščevanje. - Koristna zabava. (1. Optična prevara.) — Iz zaklada naših pregovorov. (54. Kdor ni zadovoljen ? ničemer, ne zadovolji nikogar.) — Naloga. * Angelček 1. številka Pesem o novem letu. (Stepin). — Zatajuj se! (Kaj je zatajevanje samega sebe?) — Novoletne sanje. (Marijan) — Jaslice. (Spisal Vdclav KosmAk, preložil Jož. Gruden.) — Zimski dan (Saturnin.) — Kdor išče . .. (Taraz Va-ziljev). — Po zimi. (Osojski.) — Zimsko veselje. (Taraz Vaziljev.) — Vroča želia — mrzli zimi. (A. P. Grigorjev.) — Cigan. (Uglasbil Fr. Kimovec) Naš Mihec. (Slavko Slavič.) — Naloga — Toplo priporočamo oba naša mladinska lista in jima želimo, da bi naš vzorni mladinoljub, presv. knezoškof g. Bonaventura Jeglič, ki je naročil za svoj domači kraj 10 izvodov, privabil s prelepim zgledom mnogo požrtvovalnih posnemalcev. * Nova hrvaška opereta. Skladatelj g F S. V i I b a r ie uglasbil novo opereto O b i t e 1 j K 1 a f s a t i č-4. za katero sta spisala libreto gg G r a n d in B a-d a 1 i č. Glasbeniki pravijo, da je najboljše Vilharjevo delo. Razne stvari. Najnovejše. Španski kralj bo meseca maja obiskal dunajski dvor. — Polkovnik Mašin je izvoljen za predsednika častniške kazine v Belgradu. — Veliko klavnico s kapitalom 5 milijonov kron ustanove na Dunaju. Na leto b >do pobili 25 000 glav goveje živine. Občina se bo udeleževala pri podjetju z 1 mil. kronami. — Morilca trafikantke Sinnig v Berolinu so prijeli. Morilec je neki 22 let stari delavec. — Grof na begu. Mladi aristokrat grof Pavel Szapary, brat reškega guvernerja je pobegnil iz Budimpešte. Zapustil je mnogo dolgov. Njegova bogata žena, ki ima 11 milijonov kron premoženja, noče za svojega moža plačati niti vinarja. — Mrtvega so našli v vodi, kakor poročajo in Mitterberga v Gorenji Avstriji pomož. duhovnika J. Petrana. — Crispijev spomenik so odkrili v Palermi. Društva. (»S lovanska Beseda" in .Slovensko pevsko društvo") na Dunaju pod pokroviteljstvom grofa Jana Har-racha priredita dne 15. svečana plesni ven-ček v narodnih nošah pri Ronacherju ob 8. uri zvečer. Vstopnina za mošne člane 4 krone, za ženske člane 3 krone, za rodbine (3 osebe) 8 kron. Za nečlane 6, oz. 4, rodbine 12, akademike 2 kroni. Telefonska in brzojavna poročila. Budimpešta, 13. januarja. (K. u.) Skupne ministrske konference so trajale do 2. ure ponoči, nakar so dobili avstro ogrski delegati pri posvetovanjih o trgovinski pogodbi z Nemčijo potrebna navodila ter so odpotovali v Berolin. Avstrijski ministri se danes vrnejo na Dunaj. Dunaj, 13. januarja. Avstrijski ministri so se že vrnili iz Budimpešte. Glede trgovinske pogodbe z Nemčijo je doseženo popolno sporazumljenje med avstrijsko in ogrsko vlado. G a u t s c h je bil danes od cesarja sprejet v avdienci. Pariz, 13. jan. Kot maščevanje za poraz je Combova stranka priredila včeraj novoizvoljenemu predsedniku zbornice Dou-merju velikanski škandal, ko je prvič prišel v zbornico. «Vi ste predsednik papi-stov!" so upili framasoni. Pol ure je trajal ropot. Doumer je stal mirno. Začel je miriti : „Naj se pozabijo boji, v katerih sem bil izvoljen . . . ." Nov ropot. Cez dolgo časa more Doumer zopet do besede in prebrale so se interpelacije. S tem je pa Doumer ukrotil ministrske razsajače, ker je dejansko vkljub škandalu vodil zbornico. Z veliko radovedvostjo javnost pričakuje današnje seje, v kateri se bo vršila debata o vladni politiki. Mnogo dosedanjih vladnih pristašev obsoja Combova nasilstva. Reka, 13. januarja. (K. ur.) Zdravje nadvojvode Jožefa se ni več znatno izboljšalo. London, 13. januarja. Na borzi so bile razširjene vesti, da je ruski car prosil angleškega cesarja za posredovanje. Četudi vesti niso resnične, Vendar je časopisje obširno razpravljalo možnost miru ter prišlo do zaključka, da na mir sedaj ni misliti. Sofija, 13. jan Vlada je otvorila ofl-cijelni makedonski urad. Berolin, 13. jan. Ruski ministrski odbor je v svoji zadnji seji sklenil olajšave časopisju. Trst, 13. januarja. Vinskemu trgovcu gespodu Janezu Kralju v Barkovljah so ponoči neznani tatovi ulomili, na res čuden način odprli železno blagajno in ukradli čez 1000 kron. Prišli so čez sosedno streho skozi okno v stanovanje. Kralj je zavarovan proti tatvini. Zagreb, 13. jan. „Obzor" poroča, da je nadbiskup Stadler v Sarajevu prosil dovoljenja za izdajanje hrvaškega katoliškega dnevnika v Bosni. Essen, 13. jan. Vrše se pogajanja med stavkujočimi in gospodarji. Če do 17. t. mes. gospodarji ne bodo dali povoljnega odgovora, stopi vse delavstvo Ruhrske pokrajine v stavko. Pričakovati je, da izbruhne splošna generalna stavka. Peterburg, 13. jan. Oficijelnih poročil o kapitulaciji tu težko pogrešajo, ker to povzroča razne dvome. — Celo „Novoje Vremja" objavlja japonsko poročilo, ki pravi, da je bilo v trdnjavi še za dva meseca riža, moke in soli ter 2000 konj. Nate kratko pripominja: Port Artur je bil torej preskrbljen z mesom in kruhom. Vsled a n t a -gonizma med Stesljem in Smirnovom lahko nastane afera. Tokio, 13. jan. Nogi poroča: Predaja Port Arturja je dovršena. Rusi so nam oddali 59 utrdb, 546 topov različnega kalibra, 8 2. 6 7 0 g r a n a t (!) 3000 kg smodnika, 35.252 pušk, 1420 konj, 4 oklopnice, brez „Sebastopola", ki se je potopil, dve križa-žici, 14 topničaric in 40 parobrodov, od katerih bo 35 še za rabo, ko jih popravimo London, 13. januarja. (Kor. urad.) Pri Okucvi armadi je mal oddelek Rusov hotel pri Hajčenu razdreti železnico. Japonci so ga prepodili. Pariz, 13 jan. Vrnivši se iz daljnega vzhoda se bo general Steselj izkrcal v Marzilji ter bo potem krenil preko Pariza v Peterburg. Sodi se, da ga bo francoska vlada sprejela z velikimi častmi. HVeteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm - —-- - n rt Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura PO Celziju Vetrovi Nebo > rt •S § s sa.s ■o ■«? ► rt . Hedviga Fine roj. Heinrich naznanja potrta globoke žalosti v lastnem in imenu svojih otrok in ostalih sorodnikov pretužno vest o smrti iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, svaka in brata, strica, gospoda Frana Ks. Finca deželnega, okrožnega, sodnega in gasilskega zdravnika, vpok. zdravnika c. kr. tobačne tovarne, ki je danes, 13. januarja ob 8/4l. uro zjutraj po dolgem bolestipolnem bo-lehanju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mimo v Gospodu zaspal. Zemski ostanki dragega pokojnika se bodo v nedeljo, 15. jan. ob 4. uri popoldne slovesno blagoslovi v hiši žalosti, Stari trg št. 2 in se potem na pokopališču pri Sv. Krištofu pokopali v lastni rakvi. Sv. zadušne maše se bodo brale v več cerkvah. 65 Prosi se tihega sožaljal Ljubljana, 13. jan. 1905, Zahvala. Povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega so-proga, gospoda Ivana Bricelj sfavb. risarja nam je došlo toliko število dokazov iskrenega sočutja, da nam je le tem potom mogoče izreči vsem in vsakemu najtoplejšo zalivalo. 64 Posebej se še zahvaljujemo gospodom uradnikom si. „Kranjske stavbinske družbe", zastopstvu slavn. »Delavskega stavbin. društva", vsem darovateljem krasnih vencev, ter sploh vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za častno spremstvo na zadnjem potu dragega pokojnika. Bog bodi plačnik vsem! Ljubljana, 13. jan. 1905. Žalujoči ostali Zahirala. Povodom bolezni in prerane smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, sina, brata, gospoda I. N. Legat-a tajnika posojilnice Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo pi trtim srcem naznanja svojim udom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je preljubljeni, čislani in spoštovani triintridesetletni društveni zdravnik, gospod 67 Fran Ks. Finz, deželni okrožni zdravnik itd. danes po dolgi, mučni bolezni, ob 1. uri ponoči mirno v Gosp idu zaspal. Truplo blagega pokojnika se bode v hiši žalosti, Stari trg št. 2, blagoslovilo in oltod v nedeljo, dne 15. januarja 05 ob štirih popoldne na pokopališče k sv. Krištofu prepeljalo. Pokojnik bodi priporočen v blag spomin! V Ljubljani, 15. januarja 1905. Odbor. t Podpisani naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene soproge Uršule Dolinar ki je po dolgi mučni bolezni, previdena večkrat s sv. zakramenti za umirajoče danes, v četrtek, 12. januarja v 67. letu starosti mirno zaspala v Gospodu. Pogreb pojde v soboto, 14. januarja 1.1., ob četrt na 5 uro iz hiše žalosti, Florijan-ske ulice št. 22, na pokopališče sv. Krištofa. Sv. maše se bodo brale v farni cerkvi sv. Jakoba. 68 1—l Venci se hvaležno odklanjajo. Pokojnica se priporoča v pobožno molitev in blag spomin. Janez Dolinar, trgovec. Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. -- Svetovno znamenita fofoplastiška po naravi resnična potovanja. V soboto, 14. januarja 1905. ~>?st = Zadnji dan razstave. - Najnovejši posnetek. 66 i m Zagreb m ICS" V nedeljo, 15. do 19. jan. 1905. Velezanimivo popotovanje! O Amerika. O Kalifornija. Ponavljavno potovanje izključeno. Odprto vsak dan od 9. ure zj. do 12. In od 2. pop. do 9. zvečer Za šole in društva znižane cen® nam je došlo toliko dokazov tolažil-nega sočutja, da se čutimo dolžne izreči zanje vsem sorodnikom, znancem in prijateljem najtoplejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo čast. g. kaplanu P. K o p r i v c u za to-lažilne obiske med boleznijo in ob smrti, g. dr. J e 1 o v š k u za ves njegov požrtvovalen trud, slavnemu odboru, oziroma ravnateljstvu posojilnice za poklonjeni krasni venec, si. bralnemu društvu »Triglav" za ginljivo nagrobno petje in darovani krasni venec, še posebno gospodu načelniku Wengarju in gospodom uradnikom Vsem in vsakemu skupaj prav iskrena zahvala.