Št. 60. V Gorici, v soboto dne 27. maja 1911. Iifcaja trikrat na hden. in sicer v tdr*k, Mttek m soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vi „ . . 5 „ Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja »Soča" v vseh tobakarnah. .SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem tetu*;Kfižipot po Goriškem in Gradiš čanskem" m dvakrat v letu »Vozni red železnic, paniko? in poštnih svaz". Ha naroČila brez doposlane naročnino se ne oziramo. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Yae za nai'od, svobodo in napredek!« Dr. jff. Lavrlč. Talsffon it. 83. • Tečaj xil UredHidtvo ; nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v L nadstr. na toiM. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na lovo v tiskarn!. Naročnino in oglase je plačati Ipco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.. »Gor. Tiskarna" A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska ia zal. Poglavje o značajih. Ogledali smo si tri kameleone, ki upajo, Ua zlezejo po hrbtih nerazsodnega in v klerikalne verige uklenjenega ljud-.stvu v državni zbor, da bodo koniodno živeli, ker bi dobivali poleg svojih velikih dohodkov brez dela še državnozborske dijetc. Vsi trije klerikalni kandidat je za državni zbor so že pokazali, kako se znajo spreminjati, ker jim tako kaže, torej kako nevarni so ljudstvu, čegar interese hočejo zastopati. FiMak ne more biti dober poslanec marveč ima pred očmi le lepo udobno življenje - ljudstvo pa mora biti tiho in mirno; oglasiti se sme le, da odobri nedelavnost takega tiktaka ter jej da ime: delavnost, se globoko prikloni in za-khče: živio! Gorje ljudstvu, ako bo še nadalje izročalo svoje interese v roke iikfakov, kameleonov, ljudi, ki čutilo na sebi le trebuh ter so brez srca! - - «- Postavili smo v pravo luč vse tri klerikalne kandidate, da si jih lahko vsak ogleda ter zbeži pred njimi. Kaka razlika med njimi in našimi kandidati! Kraševci so si postavili svojega kandidata. Iz ljudstva kraškega samega je vskipel glas: Sin kršnega Krasa našega naj bo naš poslanec! Naš kandidat je dr. Gustav Gregorin. Značajen mož! Dosleden. Ni ga kmalu v Sloveniji moža, ki bi imel za seboj toliko trdega narodnega dela kot dr. Gregorju. In uspehe kaže njegovo trajno dosledno trudapohto delo. Kot pridna mravlja je delal in skladal kamen h kamnu na veliki stavbi slovenstva v Trstu. Ni iskal dobičkov, ki bi mu polnili žepe, marveč uspehi so ga veselili, uspehi, ki so stali njega mnogo duševnega napora in materialnih žrtev. Vedno jednak marljiv naroden delavec je ostal od mladih nog dalje. Značajen mož, pravi narodni dela- vec, neomaliljiv je dr. Gustav Gregorin. Ni je moči, ki bi ga spravila na druga pota, da bi se spremenil in prelevil, omahoval in zlezel kam tako v varen kotiček, s srebrom in zlatom napolnjen. Slovenija pozna uzornega moža, poznajo ga Kraševci, zato ga bodo volili v državni zbor. Značajni dr. Gregorin naj zastopa Kras, proč z brezznačajitim usiljivcem Stepan-čičem! Fran Kocjančič. Zmeren,, dosleden mož. Resen gospodar, ki premisli, kaj govori. Gospodarstvo ga je veselilo kot malega dečka, gospodarstvo ga veseli kot zrelega moža, Jeduako uiiet je za kmetijstvo sedaj kot takrat, ko je prišel domov iz kmetijske šole poln lepih načrtov. Vedno ga vidimo na gospodarskem polju. Zmerom je jed-uako goreč za proevit našega kmetijstva. Vsi, ki ga poznajo, cenijo v njem značaj-nega moža, pridnega, delavnega na gospodarskem polju. Tudi klerikalci izrekajo o njem v svojih pogovorih pravično sodbo: da je Fran Kocjančič mož na svojem mestu! Zato so ga pa že lovili, da bi vstopil v klerikalno stranko, oziroma da bi kandidiral in Če bi bil izvoljen, da bi vstopil v klerikalni klub.....f Ali tu se je v pravi luči pokazal značaj Frana Koejančiča. Odklonil je ponujeno kandidaturo klerikalne stranke in njenemu odposlancu izjavil, da se ne more prečuditi, kako da pridejo pred njega s tako ponudbo___ Značajen dosleden naprednjak je Fran Kocjančič. Značajnost poleg sposob-nostij ga najtopleje priporoča. Tak značajen mož naj bo državni poslanec Goriške okolice! Andrej Vrtovec. Vrtovca pač poznajo naši Gorjani in vedo, kako dosleden značajen mož je — in je vedno bil Vrtovec. Kake hude boje je že bil z oblastniki, katerih so se drugi bali. Ali on se je boril vedno za blagor našega ljudstva. Znani so njegovi boji za šolo, njegovo marljivo delovanje za kme- tijski napredek. Tak kot je bil mlad, tak je še sedaj v polni moški dobi. Jeklen značaj in energičen naroden delavec, ki M mogel najuspešneje zastopati naše Goret Ce izvoli naše ljudstvo naše tri kandidate, pošlje v parlament na Dunaj 3 zuačajne deiavne može, ki bodo iskali stikov z drugimi Slovani ter se bodo dosledno kot značajni možje borili proti Slovanom krivični vladi ter proti tistemu slovečcmu avstrijskemu nas tako kruto morečemu sistemu — če bi bili izvoljeni pa kameleoni Gregorčič, Fon in Stepan čič, bi morali pod komando dr. Šusteršiča v vladno večino v neizmerno gorje našega ljudstva. Vlada pomaga S. L. S. pri volitvah ter ima s Šusteršičem pakt, da vstopi s svojimi v vladno večino, da bodo podpirali Bienerthe, za kar bi postal nemšktitar dr. Susteršič — »jugoslovanski minister«. Potem bi se Nemcem in Lahom Še bolje godilo na naš račun! — — Velika razlika je med jednimi in drugimi kandidati; zato, volilei premišljujte in volite zuačajne može, ki hočejo koristiti ljudstvu, za poslance, ne pa kameleonov, ki se spreminjajo, da jim le več cvenka pade v žep! Iz Tolmina. Bližajo se državnozborske volitve in zopet nam bo treba stopiti na volišče. Pri nas na Goriškem imamo polno strank in vse te stranke so že proglasile svoje kandidate. Narodna napredna stranka kandidira za državnozborski volilni okraj Tolmin-Kanal g. Andreja Vrtovca, posestnika in trgovca v Tolminu. Nemaren dr. Gregorčič. Klerikalna stranka kandidira v našem okraju dr. Gregorčiča, ki je presedel v državnem zboru celih 20 let, a nam ni znano, da bi bil kedaj odprl usta. Res je, da ni treba govoriti vsem poslancem v državnem zboru; za to ima vsaka stranka svoje priznane govornike. Vsak državni poslanec pa lahko veliko stori za svoje volilee — za kulisami s takozvanim tihim delovanjem. V našem okraju pa žalibog ne vživamo do danes sadov delovanja bivšega držav, poslanca dr. Gregorčiča in sicer iz jednostavnega vzroka — ker teh sadov nikjer ni. Ako se ozremo po Tolminskem in Kanalskem, povsod zapazimo is:ci zanemarjenost, kakor pred 20 leti. Furlanija in naša mizerlja. Koliko se je storilo v tem času za Furlanijo in koliko za gorati del naše dežele? Ako to premišljujemo hi primerjamo, prijeti nas mora jeza in Žalost. Za Furlanijo se je potrosilo neizmerno denarja in ako se ga bode še nadaljnih 20 let toliko potrosilo za laški del dežele, postane Furlanija pravcati raj, a nam ostane, le toliko opevani »planinski raj«, v katerem je pa preveč — kamenja in je vsled brezbrižnosti klerikalnih poslancev tako zane- • marjen, da si .norajo sinovi- tega »planinskega raja« daleč po svetu služiti trdi kruh, da preživa sebe in svojce. Hoditi morajo leto za letom po svetu s trebuhom za kruhom, ker jim rodna zemlja ne daje niti toliko, (kolikor je potrebno za skromno življenje. Te žalostne razmere bi pa igotovo zginile, ako bi se naši poslanci kaj brigali za nas. Italijani imajo vsega v izobilju a za gorati del debele se ne stori ničesar. Doli v furlanski nižini urejujejo reke in potoke, vrše se leto za letom osuševanja močvirji, preprežena je dežela z lepimi cestami in železnicami. Kaj pa pri nas? Imamo razdrapane ceste, polno klancev. Imamo deročo Sočo in hudournike, kojih vodč odneso še to malo rodovitne zemlje, ikar je je še; imamo slabe pašnike, še slabše planine, po hribovskih vaseh nimaio pitne vode in mnogo vasi niti poštene poti do prometne ceste. Mizerija povsod kamor pogledamo. O da, italijanski poslanci se znajo vse drugače potegniti za ikoristi svojih volil- VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar McnteH. Poslovenil: F. K. (Dalje.) Ker je bil torej tudi nje mož istih misli, se je zdelo gospej Monestrelovi najpametneje, da gre k župniku. Povedala mu je, da se brani njena hči iu k spovedi, tn mu pove svojo bojazen. Župnik Mingrai, ki še ni pozabil, kako ga je Lucija razžalila, je potrdil mater v njenih grdih mislih. »Če se deklica ne misli spovedati,« je rekel, »je to dokaz, da se boji sodnega stola.« »Da. prečastiti.« »Je pa samo ena stvar, katero se boje mlade deklice priznati...« »Da, prečastiti, samo ena.« »Ker vaša hči noče priti k meni, morate gledati, da ji izvabite sami skrivnost samo previdno morate pričeti.« »To hočem, prečastiti.« Previdnost gospe Monestrelove je bila v tem, da je gotovo dvajsetkrat vsak dan pričela siliti z vprašanji v Lucijo, ki so bili tesno ob meji dostojnosti, toda nedolžnost, ki je govorila pri vseh Lucijinih. odgovorih iz nje, jo je spravila do molčanja, kajti bala se je, da po-hujša s svojimi vprašanji šele sama hčer. »Ne,« pravi sama sebi, »nič ni, ali pa bi morala biti že grozno pokvarjena, da bi se znala tako skrivati.« Poskusila je še enkrat pregovoriti Lucijo, naj gre k* spovedi, toda zaiman. »Toda o veliki noči pojdeš.« T)o takrat je Še mnogo časa.« »Le ne misli, da ti bo o veliki noči obveljalo. Gče in jaz tega ne bova trpela, le pripravi se na to.« O praznikih je šla pač s stariši v cerkev, toda ostala je v klopi, ko so šli drugi k obhajilu. Skoraj polovico Rovbonenčanov je šla isti dam k obhajilu, med njimi tudi družina Chanat-Felibien z Ivano in Alfonzom. Ivana se je zdela vsem nenavadno bleda, in to je dalo povod raznim govoricam, ko so šli ljudje od maše domu. Hoja je bila jako težavna, bili so v vedni nevar-, nosti, da jim izpodrsne in da padejo. Pobaiinom je delalo to največje veselje, če so se zadeli ob kako gospo, male deklice, ki so šle lepo poleg mater domu, so pa kar nalašč prevračali, potem pa so se škodoželjno smejali. Ana in Lucija ste šle skupaj. »Sedaj imam pa slabe dneve doma,« pravi Lucija; »Toda ostaneš vendar stanovitna?« »Da, kajti če bi ne bila, bila bi popolnoma njih sužnja.« »Žalostno je, da imaš" ravno ti take stariše.« »Ti tudi nisi šla k spovedi m obhajilu, Ana. »Ne, ne držim nič na to in Pavel tirdi ne mara duhovnov.« »Albert jih gotovo tudi ne more?« »O, Albert je Še bolj odločen, kakor Pavel; on je svobodomislec in noče o. teh stvareh nič vedeti, Ce bi ga slišala (govoriti, bila bi tako pretresena o njegovih besedah, da bi niti odgovoriti ne mogla, drugega gotovo ne, da nas samo navada drži na veri. Ima prav, kajti koliko zla in gorja so prinesle razne vere, posebno krščanstvo, nad človeštvo.« i »Albert gotovo ne gre nikdar v cerkev.« »On je edini v Rovboni, ki ne prestopi nikdar cerkvenega praga.« »O, gospod Allard tudi ne gre mnogokrat.« »Vendar včasi, kakor moj oče tudi, toda Albert je značaj, kadar gre za prepričanije.« ' . »Kedaj pride?« . »Na Silvestrov večer, ne pozabi, da si drugega jamivarja povabljena k nam na obed.« Lucija se nasmehne. Ne, ni bilo. nevarnosti, da bi pozabila to vabilo. Deklici se ločite in Lucija gre domu. Bilo je tudi te praznike pri' njih kakor po navadi, nikdar ni sedel kak prijatelj pri mizi, nikdar ni bilo veselih gostov. Monestrelovi niso imeli prijateljev, kajti niihče jilh ni maral, da bi pa povabili sorodnike, za to so bili preskopi. Sploh pa so bili> njih sorodniki v okolici le revni,, zato niso marali za nje. Bili so vedno sami. »Ah* si opazila, kako zanimanje vzbuja Emin kožuh ?.« pravi Monestrel svoji ieni. »Nekdo mi je povedal, da je davkarica sama priznala, da je Emin lepši kakor pa njen.« »Ne, tega (gotovo ni rekla.« »Pa je vendar rekla.« »Veš kaj mislim1, davkarica bi si lalhko. kupila ravno takega, če bi le hotela.« »Da, to mislim tudi jatz.« »Davkar mora biti bogatejši, kakor Clhamat.« Taki in enaki pogovori so bili Luciji jako zaprrii, posebnp sedaj, ko je mislila na Alberta, kdaj zopet pride. •Kakšen bo neki? Ali bo imel zopet tisti 'glas, kakor takrat v Saint Marceli in u. Taka in enaka vprašanja so se ceyf IRmj §3^feostanie». P1*' nas r?v" ščina^ -Ljudje 4>ožjiy zdramite se. vendar., enkrat In skušajte si pomagati. V 20 fetfli Vam ni njQgeJ*4n^<^egQE5ič ničesar pridobitvah -mislite; :¦;¦¦'-'i v, ¦.:;--^.*2..i-; j. ?..«.V.-,'i;-: l^mripgo' let morajo naši delodajalci ¦ in Iz Podgore. — Izvestnim ljudem v uašej vasi nikakor ne gre v glavo, dai napravi Občinsko starešinstvo sklep, predno bi njih vprašalo za svet. Vedno imajo kaj proti njega sklepom, pri tem se pa navadno tudi prav pošteno zlažejo, ker drugače bi res ne imeli kaj govoriti, tudi sedaj so neki starešinstven sklep po svoje, prikrojili in raztrobili v svet, da je starešinstvo dovolilo 200 K podpore tukajšnjemu Sokolu za njegovo slavnost, ki se bo vršila na birtkoštni pondeljek. Resnice na tem je pa toliko: Sokol je obvestil občinsko starešinstvo, da se bo vršil v Podgori 5. junija zlet H. okrožja Gš. S. Z. Ker je pa na nas vseli ležeče, da goste čim dostojneje sprejmemo, apelira na njih rodoljubna srca, da bi se tudi oni vdeležili tega sprejema. In res se je naše zavedno starešinstvo odzvalo temu pozivu ter sklenilo v svoji zadnji seji, da ogrne omenjeni dan našo Podgoro v popolnoma narodno lice ter sprejme došle goste kolikor mogoče slavnostno in tako manifestira pred javnostjo svojo narodno zavest in rodoljubje, ker ve, kolikega pomena, je taVo slavje za našo narodno ogroženo PoJ,v.o in ker ve ceniti delo in zasluge Sok:.iva. Čast takemu zavednemu starešinstvu; sram naj bode pa njih, ki se upajo spodtikati se nad takim sklepom in pri tem praviti, da so zavedni Slovenci! Iz ajdouskega okraja. Iz Šmarij na Vipavskem. — No, gospod golobradi predsednik orlov, Franc Orel in gospod mlečnozobi načelnik Ivan Verč, v resnici vaju pomilujem, da sem primoran vaju blamirati, ko vem, da se skriva za vajino krinko vse močnejša Oseba (vsaj telesno). V »Gorici« št. 40 klobasa ta, da je bil zadnji šmaretiski dopis v »Soči* zaničljiv in lažnjiv, kar se seveda lahko piše, ker papir je jako potrpežljiv. Toraj -mi odgovorita pa sedaj! Kaj ni morda res, da ste ono nedeljo pred romanjem v Log trobili Že okolu 3 zjutraj 'in tako prebudili celo vas iz najslajšega spanja?! Ni bil H zvečer, ko ste se vračali domov, pretepen Peter Kante, ki je radi dobljenih telesnih poškodb ležal 8 dni v postelji?! Mar Vam ni znano, da je pred nekuj dnevi zaslišalo orožništvo otroke klerikalnih starišev radi... na kar bi se nam nikakor ne zdelo čudno, če v prvi seji enoglasno sklene; V da se dotičnhn naroči vsakemu en iztis škofove rdeče brošure?!! Kaj morda še ne poznate fanatičnega psevdo Franca Kosmača iz Tolmina, ki je pod tem ims-nem živel pri neki vdovi v tržaški okolici in od katere jo je popihal po noči skozi okno, ne da bi ji plačal hrano in stanovanje bajč od dveh tednov, (če ne še kaj več)?! Niste ti slišali, kako se je na to hvalil, češ, tako je treba delati, če hoče človek imeti denar! Da, da fantiča, drugič primita raje aštrpaco« v roke in ne spuščajta se več v stvari, za katero sta popolnoma nezrela! Na kratek, a toliko bolj brezmiseln dopis v »»Primorski*glisti«: »Ta prizor so opazovali izpred neke liberalne krčme nekateri šmarenski »olikanci«, psujoč Tia orle in ploskajoč napadalcu,« omenim le .toliko, da ni proti pretepajočim se orlickom nihče izmed opazovalcev rabil žaljive besede (niti že toli vdomačene besede čuk), in da se je ploskalo le »hrabrim« orlom, ki so izvrstno izvajali proste vaje s pestmi nad Petrom Kantetom, nikakor pa ubogemu Kantetu, katerega takrat niti videti ni bilo izpod 18 orličev. Na podel dopis v obskurnem lističu »Novi čas« bi se mi zdelo vsekakor pod častjo reagirati. Preteklo nedeljo je napravil izlet v Šmarje odsek Sokolov iz Brjij. Na poti v vas jim pribiti nasproti brihten orlic in jih pozdravi z »Na zdar orli! Kam pa greste?« Sokoli se seveda niso zmenili za brihtnega fantiča, ki se je pošteno zmotil, nasmehnili so se hm hi ta je odšel z dolgim nosom in povešeno glavo zopet med svojo gručo. Če bi jih pobič že po drugem ne razločil od orlov, moral bi jih že •po krepkih, vznesenih postavah ločiti 06 bledušastih pokvek orlovskih. Pa pustimo to. Naj še omenim, da so se Sokoli ja'ko vzgledno in disciplinarno obnašali in se niso nikakor dali premotiti od izzivanja nikoli mirujočih orlov, kateri so se tudi ta dan izkazali kot prave podivjance in trobili, bolje tulili na vse grlo, ves čas ko so bili Sokoli v Šmarjah. »Na zdar orli, kam pa greste«? kmalu bodete po svojih dejanjih svetovnoznani! Resnicoljub. Iz Branice. — Pri Čehovinih so nekaj merili za napravo regulacije nekega potoka, ali to ni drugo kot Smidov volilni manever; delali da bodo samo čuki. V vas Trbižani so poslali tudi sesafko za vodovod ibolj za reklamo za volitev. Za vse to je denar še Bog vedi kje, ker či-tamo, da obljubljenega je veliko, ali kje vzeti, je šele vprašanje. — Šmid diMa lahko prošnje, saj ima čas. Volilci, pozor in pamet! Družba sv. Cirila in Metoda Tolsiovrška slatina bo lep vir družbenim dohodkom, ako se i .iomači med nami tako, da se je bo lahko razpečalo, kolikor je da vrelec spodnevu \n ponoči. Pomniti pa je, da uprava te slatine prilaga poslatvi vsakega zaboja en kupon, za katerega plača, ako jej ga vrneš, v korist kakega narodnega društva 20 v, Proskno torej vse gostilničarje in trgovce, ki naročajo Tolstovrško slatino* da pošiljajo Ciril-Metodovi družbi v Ljubljano vse prejete listke-kupone. Cenjene rodoljube, posebno pa C. M. podružnice opozarja- (Dalje v prilogi.) >*<• ji zdela mnogo zanimivejša, kakor pa Emin in davkaričin ! kožuh,- •• ¦- -¦ •.........- -¦ • • ; '...... ~"0 praznikih so irnelf tudi v revnejših hišah (bolje, kakor po navadi, skoraj povsod se je peklo in cvrlo, šanio pri Monestrelovžh, ki so bih preskopi, da bi si privoščili kaj drugega, so imeli samo govejo juho, kakor navadno ob nedeljah in še za to je mrmral Monestrel, da še trati denar po nepotrebnem. Po cestah so razgrajali otroci bolj, kakor po navadi, dasi je pričel zopet naJetavati sne*, v debelih snežinkah. •Povsod je vladalo veselje. .Zadnji teden v letu je pretekel za Lucijo jako žalostno, tudi prvi dan v letu ni* bil boljši. Stariši so si mislili, da so jako velikodušni, ko so ji stisniji v roke bankovec za pet frankov 'kot novoletno darilo; pristavila sta: »Kupi si zanj, kar ti d'ela veselje.« Lucija, je vzela (denar, da jih ni žalila, -ali kar bi ji delalo vesele, čeden -klobuk, ali pa nove čeveljčke, tegaj Si za ta snal dnar ni mogla kupiti. In oče je vrfou tega Še tako nerad izipustil denar vl rok. Kakor vedno, 'kadar je bil primoran dati denar, ga je gledal Ijubeznjrvo, ga milo gladil m se ločil zdihuje od njega. Voščila pri Monestreiu so bila letos še hladnejša, kakor pa druga leta. In Lucija, katere srce si je želeto ljubezni in ljubkovanja, si je'mislila: Kako je'le mogoče, da sem taka, mogoče bi bila srečnejša, če bi bila sta-rišem enaka.' J • ' Teta iz Lyona ji je poslala kakor vsako letj, veliko škatljo bombonov, »katere je pošteno delila z Ano. Drugega darila m mogla dati svoji prijateljici. Ana.ji ni dala nič,, ker bi sicer primorala Monestrelovef da ji, vrnejo darilo, Pa saj tega ni bilo potreba, objele in poljubile ste se in si -voščile s#ečno novo, leto. •;-_'-5 »Sedaj mi pa pokaži, kaj si vse dobila, Anica.« »Pridi!« Ana je peljala prijateljico v svojo sobo, in ji pokazala darila, med mnogo koristnimi stvarmi, tudi malenkosti, ki morejo razveseliti dekliško srce. Lucija jih je občudovala z veseljem. Crillonovi je niso izpraševali po njenih darilih, poznali so Monestrelove predobro. Lucija ni smela dolgo ostati, stariši so hoteli iti na pošete in hči je morala ž njimi. Monestrel si je napravil sam posetnice, napisal na trd kos papirja svoje ime in te je oddal pri župniku, kaplanu in pri baronici Benassil. Obiskali so tudi mirovnega sodniku, zakonska Slepičeva, Ohanatove, Charamconove, Crillonove in druge znance. Želeli so si drug drugemu veselo novo leto in se izpraševali po zdravju, kakor bi se me videli že več mesecev. Monestrelovi niso bili nikjer dolgo, mudilo se jim je domu, da so sprejemali potem sami obiske. Večerja je bila ikakor navadno, enolična in dolgočasna. Dan je torej minil. Veselo, toda vendar z nekim strahom, gre Lucija prihodnjega dne k Orillonovim. Ana je imela polno -dela, pripravljala je na mizo in sestavila tudi red, kako bodo sedeli. Lucija naj bi sedela nasproti Alberta, Ana pa ooleg. »Saj si ne bom upala dvigniti oči,« pravi Lucija. »Kaj ti ne pride v glavo, svojega starega prijatelja boš vendar lahko pogledala!« • »Ni mi več samo prijatelj.« »Pa -ga boš vseeno pogledala, le zanesi se na to,« pravi Ana smeje. Lucijirrd srce.fe bilo hitreje. In končno je vendar -prišel trenutek! Albert je prišel, prijel jo za roko in jo pozdravil prisrčno. Lucija je bila vsa srečna. Bala se je, da si ne bo upala dvigniti oči, sedaj pa ni bila nič bojazljiva, temveč tako veselem razpoloženju, da je posegala živahno v splošni govOr in presenetila vse s svojim bistrim umom in svežo naravo. Ona in Albert sta najbolj pripomogla k splošni zabavi družbe, katere je bilo precej, -kajti razen Crillono-vih prijateljev, Malansa, Alarda in Verana je prišlo še precej drugih sorodnikov. Zunaj je naletoval sneg v velikih snežinkah, mraz se le čutil.celo v sobi, dasi je ves čas -gorelo v peči. (gostje so torej morali seči po kozarcih, katere je gospod Crijlon pridno polnil. Obed je minil jako veselo. Najpreje.se je govorilo samo o vsakdanjostih, potem nekoliko o Rovboncih, nazadnje pa je prišla politika na vrsto. Ministerski predsednik je postal Jules Simon, to so imeli republikanci za dobro znamenje, posebno navdušeni pa niso bili. »Počakati je treba,« pravi Allard. »Opazovati moramo male uradnike,« pravi Galtier. »Bomo videli, če nas nova vlada oprosti Slepičevili in mirovnega sodnika.« »Ali če poda roko duhovnikom.« »Če hočemo soditi po tem, kar piše v svojih knjigah, smo v tem oziru lahko popolnoma pomirjeni.« »Da, on gotovo da republiki novo obliko, očisti Francijo reakcijonarcev in nam da reforme, radi.katerih smo hoteli republiko.« »Videli bodemo, kaj prične sedaj maršal Mac Mahori! »Stori lahko kar hoče, Francija je proti njemu, in če hoče dokaz...« »Upajmo, da se posluži Jules Simon vseh sredstev. da ne pride zopet do ka«kega 24. maja.« Tako je šla govorica dalje, ko se oglasi ženski glas: *Ne, le kako so moški dolgočasni s svolo politiko.« Priloga ,,Soče" St. 60. i dne 27. maja 1911. mo, da tudi t nabiranjem in vpošiljanjem-teh -listov naši 'družbi više rodoljubno delo. Noben kupon Tolstovrške slatine naj se ne i-agutbi in. noj ne pride v napačaie roke! Briška C. M. podružnica priredi dne 11. junija t. 1. v Biljani veselico. Vspored pravočasno naznani. -*-<-*s* <****-; - *|Tj Ameriški Slovenci za družbo sv.' Cirila in Metoda. — Preteklo soboto je prišlo dvoje ljubeznjivm pozdravov iz.Anie-rilce. Prvega je pqslaj& »Anglo-Osten-ei-cmsche Bamte« v vrednosti ltitTK, žal ne imenuje pošiljatelja, kateremu v odzdrav tern potom: stotera hvala! Iz Jolieta, 111. prejela je družba sv, Cirila in Metoda tole pismo: »Podpisani Vam najvljudneje naznanjamo, da smo danes, 3. maja, po tukajšnji slovenski tvrdki »Ogulin in Sitar* odposlali ivoto 200 K beri: dve sto kron avstr. veljave, kot ustanovnino družbe »Zavednih Slovencev v Joliet, Illinois, Združenih držav ameriških.« Tem povodom izražamo svojo najsrčnejšo željo, da bi naša prekoristna družba rastla, proevitala in uspevala toliko časa, dokler bode moral naš mili, zatirani narod sam graditi šole za svojo de-co ob ogroženih mejah. Z drugimi vred se hočemo tudi mi v daljni tujim vedno spominjati svoje premile rojstne domovine in ve ravnati po geslu: »Mal položi dar domu na altark Z velespoštevanjem in slovenskim pozdravom beležimo Vam udani •Slovenci Josip Zalar I. r. »predsednik, Josip Sitar 1. r. blagajnik. Pranjo Skoie l. r. tajnik. Zavednim rojakom za slovenska pozdrave in za rodoljubni m., iskreno zahvalo! Družba sv. Cirila in . -oda ; podedovala 200 K po pokojni U •• .«gar /. #age pri Bovcu. IzvrSevatcljc ../ene oporoke, gg. Fr. Uršič in Ferdo Šekli sta določila to vsoto iz nerazdeljenega preostanka zapuščine v najblažji namen, to je družbi sv. Cirila in Metoda. Rodoljubnima l/.vrševateljema srčna zahvala! Za družbo sv. Cirila in Metoda sta pridobila nabiralnik v gostilni Fon na Solkanski cesti 14 K in v gostilni Glescič >pri petelinčku« 12 K. Hvala! Nai kandidat Fran Kacjantifi in njeprl nasprotniki Koejančič je miren mož, delaven na gospodarskem polju. Klerikalci so to upoštevali ter ga puščali večinoma na mini: rodila se jim je celo misel, da bi ne bilo napačno, pridobiti ga na kak način na» svojo stran. V Goriški okolici in kot veleposestnik bi jim utegnil mnogo koristiti. Značajni Koejančič pa je trden naprednjak. Ko je sedaj nastopil kot kandidat napredne stranke za Goriško okolteo, so planili po njem. Seveda: oni, katerega so hoteli pridobiti zase, kandidira kot na-prednjak v Goriški okolici, katero je zastopal doslej nerodni Fon! Sedaj.sc zaletavajo v Koejančiča ter iščejo, kje bi kaj našli, da bi mu škodovali. Skušajo ga črniti in smešiti pa ne gre. Koloni. Kociančiču očitajo lažnivi klerikalci, da je nasprotnik kolonov. On je bil izbran v komisijo, ki ]e prerešetavala kolonsko vprašanje od strani veleposestnikov. Kot tak |e označil stališče veleposestnikov hi njihove interese, ni pa prezrl kolenskih ; >rav«čenih in pametnih zahtev. ' Koejančič ima tudi kolone. Njegovi koloni nimajo nobene pritožbe protš nje-imi. Ko se je razpravljalo o kolonskem vprašanju, je prišel Koejančič pred svoje kolone s predlogom, da jim proda po cenil-, ni vrednosti svoje premoženje, zagotovil jim posojilo in bil pripravljen 5 let jim biti še za peroka. Ali koloni so odkloni!* ugodno ponudbo, češ; da bi si z nakupom zemljišča naprtili prevelike skrbi. Ali dela tako nasprotnik kolonov?! Klerikalci nesramno lažejo in obrezujejo Koejančiča, hoteč ga naslikati kot sovražnika kolonov. Toda on ni sovražnik njihov. Lani je bil napisal v »Soči« lep stvaren članek o kolonskem vprašanju, ki je ugajal tudi klerikalcem, da so javno potrdili, da, .Koejančič pE&motrwa pametno kolonsko vprašanje, ki je težko ter se ne da kar čez noč rešiti. Poslanec Fon,. katerega slikajo kle-Lr$5alcyja velikega prijatelja in odrešenima kolonov, je pritrdil temu, da so koloni nezavedni, da jim je hipno nemogoče pomagati in da jih je treba prej za gospodarje vzgojiti. Vidite,, tako sodi o kolonih Fon, ki je zvezan s tistimi laškimi liberalci, ki ovirajo rešitev kolonskega vprašanja ter so notorični nasprotniki rešitvi tega vprašanja! Na gospodarskem polju je Koejančič priznano delaven mož, toda o tem bomo še govorili; za danes nefcaj drugega! Klerikalci vabijo Koejančiča v svoj tabor! Predlanskim je govoril v hotelu Central v Gorici dr. Anton Gregorčič. Govor se je tikal tudi našega kandidata Frana Koejančiča in Gregorčič je rekel, da že pridobi Koejančiča za njih stvar, vsled česar je bila nastala po Gorici govorica, da je postal Koejančič klerikalec. LANI PA MU JE PONUDILA S. L. S. KANDIDATURO ZA DEŽELNI ZBOR; samo ta pogoj je stavila, da mora pristopiti v klerikalni klub — drugače pa lahko ostane naprednjak. »Krščanski« poslanci bi se torej nič ne strašili sedeti skupno z naprednjakom - - sedaj pa klerikalci kričijo nanj prav zategadel, ker je naprednjak. Nič se niso bali za svoje duše in večno zveličanje, če bi sedel med njimi naprednjak Koejančič .....sedaj pa isti ljudje in njihovi pristaši farbajo ljudi, da bodo terdamani, Če bodo volili uaprednjaka Koejančiča. — - Koejančič je bil seveda lepo odklonil ponujeno kandidaturo, 'ker je mož jasnih načel, napreden in značajen. Ali klerikalci so ?. ono ponudbo priznali, da je Koejančič upoštevan, veljaven mož. Ce bi ga imeli v svoji sredi, bi s ponosom kazali nam j — češ, glejte: tako dobrega, tako inteligentnega, tako veljavnega kmetovalca imamo na naši strani! Tako so dali klerikalci sami Kocjan« čiču najboljše spričevalo za kandidaturo. Na obeh straneh je upoštevan mož — zato ga morejo voliti volilci jedne in druge stranke! Okoličani! Volilci! V boj za tako upoštevanega moža! Na volišče za vrlega kmetovalca in prijatelja kmetov! Državni poslanec Goriške okolice naj bo Fran Koejančič! Domače vesti. Podpornemu fondu slov. akad. društva »Ilirije« v Pragi je daroval g. R. Pavšič iz Gorice 50 kron. Iskrena hvala! Smrtna kosa. ~~ V Št. Petru pri Gorici je umrl posestnik Franc Furlan, p. d. Franc Petrov v najboljši moški dobi, star 38 let. Ranjki, ki je bil priden, trezen mož in skrben oče svoji družini, zapušča udo-vo in štiri nedorasle otroke. Veličastni pogreb, ki je bH na dan Vneoohoda in katerega se je udeležilo mnogo ljudstva vseh slojev, je pričal, kako (priljubljen je bil pokojni 'pri vseh zbog svoje tihe. mirne narave. Pevski zbor društva »Prešeren« je pod vodstvom g. Antona Siliča krasno zapel dve pesmi žalostinki in sicer pred hišo in nad grobom. Pokojni France je bil naš somišljenik in nevstrašeni sobojevnik. N. v m. p.! Preostalim naše so-žalje! Za »Narodni muzej« so darovali: — Tvrdka Kumar službo val W bkr. sodnik" v Bfe'eiittv*nlSJ preskrbi na sodniji dvoježi^iii pe^at. Pfisati a^podirte, «ue0ai*c K O LIN SK O CIK O RI JO Pit USeh trBDUiliall fa jEJDINB slovenske tovarne v Ljubljani -bi sbii moral v Trst za•dovoljenje,.toda'iu-nafe Stijfe tem ni. zmogel; Cineal in mencal je ter zapustil samo laški pečat. Prišel je za njmišlaški sodnik, Jti.se je pa oziral na: izraženo jnu željo in sodnija v Buzetu je dobila dvojezični pečat: slovansko-lašfci: — Slava junaškemu Stipetu! Iz PrvačJne. —r Jutri v nedeljo 28. t. m. pribiti k nam iz Trsta »Čitalnica pri sv. Jakobu v Trstu in priredi tu koncertni in gledališki večer, ki bo stal v znamenju proslavljanja prvih slovenskih skladateljev, bratov Ipavcev. Ob tej priliki spregovori g. .skladatelj E. Adamič o pomenu in delovanju Ipavcev, moški in mešani zbor Čitalnice pa bo prednašal pod pevovodstvom g. iprof. V. Mirka poleg drugih skladb zlasti Ipavčeve skladbe, med temi lepo »kolo« iz opere Teharski plemiči. Na ta dan se upizori tudi prva slovenska opereta Tičnik z glasebnimi točkami Benj. Ipavea. Upamo, da prijatelji slovenske umetnosti upoštevajo ta kulturen čin Čitalnice ter pribite v dbilnem številu na slavnost, da tudi Vipavci in Go-rrčaiil sprispevajo s tem za spomenik Ipavcem. Torej jutri na svidenje v novi Sokolovi dvorani v Prvačini ob 5. pop.'. Ka| ie klerikalizem, so pogruntali sedaj tudi dalmatinski klerikalci: V »Slo-.bodi« čitamo: »Kaj je klerikalizem? To vprašanje v Dalmaciji s klerikalno-pra-vaške strani še ni rešeno, ker se člani te črne družbe sami sramujejo svojega političnega farizejstva. Sedaj je pa splitski »Dan«,.ta veliki organ dalmatinskega kle-rikalizma, končno rešil ta problem v zadnji številki ter izdal sentenco, da klerikalizem znači — krščanstvo in čisto hrvat-stvo. To je vrhunec šariatanstva in nemo-ralnosti, tako bi ob drugih,, prilikah bilo težko verovati, da kaj takega more napisati kak duhovnik. Ali dandanašnji pri nas v Dalmaciji, ko duhovniki prvi rušijo vero, ni nič čudnega, da njihovo glasilo identifikuje klerikalizem, ki izrablja vero in narod v s%ozi in skozi osetone in strankarske svrhe — z vero in domovino. Da, to je mogoče edino pri onih, ki ljubijo samo sebe in katerim sta vera in narod pretveza, da 2, intemacijonalnim, klerikaliz-mom vežejo ljudstvo ter ga sebi podvržejo.« Mestna klavnica. — V prihodnji seji mestnega starešinstva v "Gorici bo stavil župan Bombig konkretne predloge za nakup sveta, kjer naj bi se zgradila nova mestna klavnica, ki je pač tako nujno potrebna. . Požar. — V Dol. Vrtojbi je nastal v četrt.,popoldne okoli 1 ure v hlevu Jožefa Mermolje ogenj. Zgorel je hlev in 1 voz sena, orodje so rešili. Kako je nastal ogenj, se ne ve; pravijo, da bi bil zažgal neki otrok. Poslopje je bilo zavarovano. Napredni mladeniči v Velikih Žabljah priredijo dne 28. t. m. javni ples na vrtu g. Josipa Štoklja zraven gostilne Kosovelove. Razglednice, 'atere je založil in izdal »Slovenki Ihistrovani Tednik« so pravkar iz .t in je dobe razprodajalci po zelo nizki ceni. Kdor želi razglednice v razprodajo, naj blagovoli to naznaniti uprav-ništvu »Slovenskega Ilustrovanega Ted-, nika« v Ljubljani. Razglednic je 14 vrst in so zelo lepe^ tiskane na tinem papirju za umetni tisk. -Vojaški begunec. — Poročali smo, da je (pobegnil v Italijo od vojakov, nastanjenih ¦sedaj nar-Vrhovliu v Brdrh, neki Ivan Vuga, vojak 27. domobr. polka ter da je doma izjOorjce. Oni Vuga pa je doma iz Solkana. ,te.dni je prišlo na županstvo naznanilo, da ie pobegnil. * Odprti lekarni. — Jutri popoldne bosta odprti v Gorici lekarni Liberi-Tromba. V teh dveh lekarnah bo tudi . ponočna služba v času od 28. t. m. do 4. junija 1.1. Listnica. — V G-o: Poslani dopis .priobčimo prihodnjič! Raznim gg. dopisnikom in poročevalcem: ;Ker je ta teden odpadla edna številka, nismo mogli spraviti danes v list vsega poslanega in sporočenega. Na vrsto pa pride vse. na trdna tla. K temu je pripomoglo tudi predavanje dr. Ingoliča iz Gorice dne 20. t. m., ki.je razložil zbranim Sokolom pomen sokolske misli ter delovanje sokol-skih društev. V najkrajšem času se bode sklical občni .zbor* na katerem se bode izvolilo novi odbor, ki bode sestavljen iz samih marljivih, vstrajnih in s pravo so-kolsko mislijo navdahnjenih članov. Brat podstarosta je obljubil dalje, da prepusti društvu proti primerni odškodnini prostor za telovadnico. Sklenilo se je tudi, da. društvo priredi po občnem zboru dan pozneje veselico s iplesom, ki naj bi pomno-žjla gmotno stanje društva. V to svrho je,brat starosta obljubil postaviti potrebni oder brezplačno in ostali odborniki so se zavezali preskrbeti za to veselico vse ostale potrebščine. Upanje torej, da koba-riški S6kol vzleti v višine in se tudi v višinah obdrži, je veliko in resna volja ter vstrajnost. novega bodočega odbora to vresniei. Odborniki in člani so nabrali za »Sokolski tekmovalni sklad« o priliki predavanja K 35'30, ter pokazali, da umevajo sokolsko delo. Deskle. — Kakor je bilo objavljeno v časopisih, je imelo naše telovadno društvo »Sokol« predavanje dne H. velikega travna. Predaval je brat Slavko Fornaza-rič o »Sokolski ideji«. Točno ob napovedani tiri je pričelo predavanje v društvenih prostorih. Telovadnica je bila'napolnjena poslušalcev. Predavanje je bilo jako zanimivo, posebno za naše društvo oziroma oruštveniike, ker je bilo to prvo predavanje, kar se je ustanovilo telovadno društvo »Sokol« v naši vasi. Brat predavatelj nam je podajal jako važne nasvete za nadaljni razvoj društva v svojem nad eno uro trajajočem in spodbudnem govoru. Bodi mu izročena srčna hvala za to! Brat starosta se v imenu vseh prisrčno zahvaljuje bratu predavatelju z iskreno željo, da bi prišel še večkrat med nas z enakimi predavanji, za kar nru bodemo iz srca hvaležni. Zakliče mu krepki »Na zdar!« Vsi pričujoči zaore mu trikratni »Na zdar!« Razšli so se z nado, da obrodi cmenjeno predavanje obilen sad. V Biljah je bilo v četrtek živahno vrvenje. Sokolska prireditev je vspela prav dobro. Obisk je bil povoljen. Sokoli so došli iz raznih krajev. Telovadba je bila lepa; nastop naraščaja je jako. ugajal. Vsa čast Sokolom! • Telovadno društvo »Sokol« v Kobaridu. — Težkoče in nepričakovane zapreke, ki so ovirale delovanje našega društva v preteklem letu, s4 odstranjene in društveno delovanje se je zopet oživelo. Dani so vsi pogoji, da se društvo postavi ivGza narodnih društev. Bralno društvo v Šempasu priredi na •dan sv. Petra in Pavla t. j. 29. junija veselico. Toliko v prednaznanilo. Sosedna društva so tem potom naprošena, da ne prirede ta dan svojih veselic. Iz Tomačevice. — V nedeljo dne 9. julija namerava napraviti tuk. pevsko in bralno društvo »Napredek« prvo veselico "s petjem in igro in plesom. Toliko v zna-jnje drugim bratskim društvom v okolici. Bralno in pevsko društvo »Jenko« v Temnici priredi na Binkoštni pondeijek, dne 5. junija veselico v prostorih gostilne g. Franca Stepančiča." Vzpored: 1. Pozdrav. 2. »Triglav«, poje domači možkj zbor. 3. »Vprašaš, č'imi da sem Slovenka«, poje mešan zbor »Zora« iz Kostanjevice. 4. »Na griču«, poje možki zbor »Grmada« iz Mavhinj. 5. »Dobrodošli! Kdaj pojdete domu?« — Burka v enem dejanju. Po veselici ples. Med veselico ip pri plesu svira godba iz Gorice. Začetek ob 3. uri pop. Vstopnina 40 vin., sedeži t vstopnino 1 K, vstopnina k plesu 20 vin. komad. K obilni udeležbi vljudno vabi cdbor. Bralno in pevsko društvo »Čitalnica« na Briah priredi,dne 18. junija veliko veselico. Prosi se bratska društva, da bi ta dan pripustila Brjam in prihitela k nam kolfkor mogoče v obilnem številu, da s tem povečajo našo slavnost. Mi se bodemo potrudili, kar bo v naši moči za lep izid veselice in zadovoljnost vdeležencev. Upamo pa, da se vsakdo še spominja naših dosedanjih veselic in da tudi ta dan ne pozabi na napredne Brje! Bratski pozdrav! »Na zdar!« Jelen«, h kateremu jako važnemu zborovanju se vsi p. n. člani vljudno vabijo. Odbor. Sestanek absolventov grmske šole. — Na željo izraženo od raznih stranij se priredi na Grmu tekom letošnjega leta sestanek nekdanjih učencev tega zavoda. Vse potrebne priprave za ta sestanek bo Vodil odbor sestoječ iz nekdanjih učencev. Da se dobe potrebni naslovi in da se določi najprikladnejši čas za ta sestanek, se vabijo že sedaj nekdanji absolventi, da prijavijo svoje naslove in svoje želje glede sestanka naravnost na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu. Politični pregled. Upravo države in dežel hočejo reformirati. Cesar je imenoval v ta namen posebno komisijo, v kateri je tudi predsednik upravne sodnije dr. Ploj. Italijanska poslanska zbornica je razpravljala predlog o izrednih troških za mornarico ter ga sprejela; tako je dovo-. liia 250 milijonov za mornarico. .....v Rusija, Turčija in ČniagoraJ— Rusko poslaništvo v CaiigVadti je dobilo nalog, da izroči portr noto sledeče vsebine: Odkar, so;: začeli neredi v albanskem ozemlju, je otomanska vlada vedno zago-tovljala carsko rusko vlado, da bo skrbela za to, da ne bo moten svetovni mir. Toda iz najnovejši vesti je razvidno, da so turške čete koncentrirane tik ob črnogorski meji. Iz tega izhaja resna nevarnost za mir, kajti najmanj! incident ob meji bi utegnil izzvati konflikt, katerega posledice rti možno predvidjati v tem tre-notku. Istočasno omenja carska vlada, da niso vojaške odredbe črnogorske vlade za obrambo meje, po nje mnenju take, da-bi se jih moglo tolmačiti kakor grožnjo sosedni dežen. To so le naravne odredbe, ki imajo v svrho zavarovanje črnogorske države in varnost dežele. Carska vlada, prepričana, da bo tudi turška vlada tega mnenja, izraža nado, da bo porta dobro-hotneje presojevala vedenje Crnogore. Vse turško časopisje izraža svoje začudenje radi objave ruskega koraka po petrograjski brzojavni agenturi. Glasom, portinih informacij so ostale velesile odgovorile na pritožbe Črnogore radi koncentracij * turških čet, da imajo odredbe porte le namen udušiti listajo. — Vojno ministerstvo je odredilo telefonično zvezo vseh straž ob turško-črnogorski meji. Na Dunaju so precej vznemirjeni radi omenjene ruske note. Slovenska Ljudska Stranka je ulo-ž'la proti izvolitvi profesorja Reisnerja pri kranjskem deželnem odboru protest /. zahtevo, naj deželni odbor v deželnem zboru predlaga, da ta ovrže Reisnerjevo izvolitev. Kandidaturo za mesto ljubljansko, ponujeno mu od izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke, je g. Ivan Hribar, bivši župan ljubljanski, definitivno odklonil. Finski deželni zbor zaključen. — 25. t. m. je bilo zaključeno zasedanje deželnega zbora, potem ko je isti vsprejel proračun, toda odbil vojaške kredite. rrgovsko-obrtne In gospodarski vesti. Trgovskega in obrtnega društva za Goriško občni zbor se bo vršil dne 8. junija 1911. ob 8V2 zvečer v hotelu »Zlati redarstvenega uradnika Tomescu, da jo je bil prodal za 400 frankov v neko zloglasno hišo v Plevui. Uvedla se je preiskava, ki je dognala, da je dekle govorilo resnico. Tomescu je preskrboval dekletom »službe«. Razkrilo se je, da je preskrbel »službe* par stotinam deklet. Palice na Danskem. — Na Danskem >>i) mle z zakonom K. aprila 1905. zoper, uvedene .palice kot poostreuje kazni za zločine, storjene s posebno surovostjo, čeprav je bilo javno mnenje proti taki uvedbi. Preteklo je šest let od takrat; palice so rabili samo v 14 slučajih. Sedaj je 7 zakonom odpravljen tudi ta poslednji ostanek tepenja s palicami v Evropi. Z zidu na vrtu je padel 2 letni Julij Ljubotina v Pazinu. Otrok se je nevarno poškodoval. Prenesli so ga v bolnišnico v Puij, kjer je umrl. Največji drldnavt na svetu,-^ Iz pi-lade-lfije poročajo, da so 25. trm; spustili v morje velikansko ladjo »Wioniittg«, ki ima ^(Mj.loti. Ta je največja ladja na Potopil se je parnik »Taboga«, kakor naznanjajo iz Panama; zadel je ob skalovje in se razbil. Na krovu je bilo okoli 100 potnikov;' rešilo se jih je 40, drugi so utonili. Svojega ljubčeka je ustrelila z revolverjem svojega moža v Lvovu žena uradnika Kozlovskega. Ljubček Vjesiolovski, bančni uradnik, jej. je sporočil, da jo zapusti ter se poroči. To je nezvesto ženo tako razjezilo, da ga je zvabila k sebi ter • ga ustrelila, potem je streljala nase pa se je le lahko ranila. Zrakoplovna tekma Pariz-Madrid se je vršila nekaj dni po znani katastrofi. Prvi je dospe!'v Madrid zrakoplovec Ve-d rineš, Albanija, — Pri Divosu so Albanci vgrabli Turkom 27 šotorov, 32 zabojev in zastavo polka. Na poti proti Planinci so Turki požgali več vasi katoličanov. Pri Kostema in Mumiimi so pognali Turki Albance v beg. Mehikanski predsednik Diaz ni hote! odstopiti. Radi tega so nastali novi nemiri. - Ko so ustaši zavzeli mesto Torreon. so pomorili 200 Kitajcev. - Diaz je odstopil, provizorični naslednik rnu je zunanji minister Barra. Razne vesti. Akad. društvo slov. agr. »Kr' , , «.--.. Velike zaloge novih dvo-koles, šivalnih in kmetijskih strojev, orke-?t"J°"°v, gramofonov, vsakovrstnih plošč itd. V zalogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev prav po ceni na izbero pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 34. Mehanična delaviica. Prodaja tudi oa obroke. Ceniki poštnine prosti. OPOMBA: Kdor mi proda dvokolo, gramofon in.šivalni stroj, dobi za nagrado eno novo dvokolo. iss^@s@@@@ss«a^@@ee@s@i Ulova trgovina z železnino Pinter & henard ^ ©opici $ Rašrelja šr. 9. Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. 2MP"* Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. *~%flfc Cenj občinstvu se toplo priporočata Pinter & Lenaril. He toplice v Triu (Monfalcone). Bromove terme s dvojno klorokislo sodo. Solnate kopeli, stalna temperatura 38-40°. Blatno zdrav';enje. Sezona od 1. junija do 30. septembra. Učinkuje proti protinu, rev-matizmu, Ischias, ženskim boleznim itd. -Lastnik knez A. pl. Thurn in Taxis. Redni premet z avtomobilom Rimske toplice ~-Tržič.''— Izleti: Timavo, Sv. Ivanu, devin-ski grad, kopališče Sistjan. Največji kom-forf. Na novo urejeno in povečano kopališče. Interurb. telef. št. 26. Koncerti itd. V zavodu se nahaja zdravnik. c. kr. privit. krojaSki kroji 30 let obstoječa strokovna krojafaica n gospode vsakega stana. Zaloga usakourstaega blaga iz inozemskih in čeških iooaren ter izgo- louljenih oblek. Blago na meter po naj nizih cenah in izgotooljene obleke po znižanih cenah. = Zaloga blaga = za sokolske kroje. Zaloga orožja in vse oprave k uniformam, kakor tudi za brate .Sokole'-, samo v trgovini M. POVBRAJ v Gorici na Travniku štev. 5. Rojaki, izpolmijte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe i sv. C in, m. Pravkar je izšlo Etimondo de Amicis: FURIJ, Novela. iz italijanščine prevel Jos. Jurca. CVna vezani knjigi K 2*50, broširani K 1*50. Znameniti .italijanski pripovedovalo« riše v tej .psihološko zanimivo zasnovani noveli štirinajstletnega dečka Furija, ki živi daleč od sveta edino v družbi dveh starih ljudi, Furij se zaljubi v svojo koketno svakinjo, ki pride bivat na poletni dvorec. Kako se razvija ta ljubezen, je popihano z izredno plastično silo; obenem pa pisatelj osti*o biča vzgojno metodo, ki hoče obdržati oblast s hladnostjo in šibo. Ig pl. Klelnmayr ft Fed Bamberg u LJubljani, zaiožna knjigama. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 «1 4 4 4 Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici regi8trovane zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovpkp - obrtne zadruge v Gorici« je z odrom na premenjena in dne 21. decembra 1K>L». v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 80. decembra i905. sklenilo za leto 190«. ta-le način poslovanja: skupni seji Baje svojim Členom i f, ftronl tis. mesec ca vsaki] iia na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po kron ; na menice pa proti 6% obrestovan ju. na obroke se po želji izposojevalca določi Doba za odplačilo pri posojilih tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine \%% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge večje, stalno naložene pa po dogovoru v vsakem znesku, jih obrestuje po 4»;,% Deleži ao dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v ^časopisih »Soča* in >Primorec«. Nova pravila so bc razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, nflj se oglasi v zadružnem uradu v •Trgovskem domu*. Načelstvo in nadzorstvo. X% VTC YY*OTVYY*?%Tfit%9V9Tftf *Y****•! K OBČNI ZBOR okrajne posojilnice v Bovcu bode dne 5. junija 1911 ob 3. pri popoldne o drpštoenem prostoru. DNEVNI RED: 1. Citaaje revizijskega pomočila in ukrepi vsled istega. 2. Potrjenje računov za leto 1910. 3. Volitev načelstva in 4. Volitev nadzorstva. K obilni udeležbi vabi zadružnike i1aLels!0D. Podružnica »Ljubljanske kreditne banke" — &e bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — Vloge na knjižice obrestuje po 47!,, vloge v tekočem računu po dogovoru. - - Delnliks glavnic« K 5,000,000. - - Cenfrfllfl O LjUbijSIli. . ~ Rcaervni.zaklad K 450.000. •¦— ' " s • PODRUŽNICE i Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst === ?034 Mlfovan pifarila in Mmm v Coiici na Kara« v (lastai hi«) zvrfiuje naroČila vsakovrstnega tudi najti nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo brojna naročila ter obljublja solidno postrežba Str* po jsilto zmernih «p>nah- ~*B "p'AL»M4 0 .1. © BREZ bahanja se lahko reče, da so pristni PALMA gumijeui PODPETMKI najvažnejši del moderne higijene. Oni oniogočujejo tiho in.lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti uinar ja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palm* podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje "koraka z moderno higijeno. Mo se obranimo želodčnih bolečin?! TaTiim bolcahim. na- katerih trpi dandanašnje človoštvo. se prida vBpe&no v okom ter se jim more energifino nasprotovati a tom, da so pravočasno uporablja ; - Dr, Engel-nov nektar. ===== Kajti močan želodec in dobra prebavu tvorijo temelj zdravemu telesu. Kdor hoCe svoje zdravje ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrstnih vspehih sJoviti Dr. Engel-nov nektar. Ta pijaCa. ki je izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in iz vina. vpliva vsled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni likei. aziromn želodčna vino ter nima nikakih škodljivih posledic. Zdravi ali iolui lahko, uživajo ta nektar, brejt da bi Škodovali svojemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbndljivo na tvuritev sokov. Zato se priporoča vžitek -¦-¦ "'" Dr. Engel-novega nektarja ===== vsem. ki si hoCojo ohraniti zdrav želodec. Nektar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krta, bolečinam, težki prebavi ali zasliženju. Kavnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali kolifne bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sen in Živahen tek. zahranjiije torej nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost. V širokih slogih ljudstva razšiijen nektar vzdržuje veseloat in veselje do Življenja.^ , , Nektar se dobiva po 5! K in 4- K steklenica, v lekarnah sledečih krajev: Gorica. Komun, GradiKc, Romans, AjH. Campolongo. Rpnke. Tržič, Ajdovščina. Gor. Idrija.. Tolmin. Kanal, Vidom. Palma, Oervinjan, Oglej. Finmičel. Oradož. Sežana. Vipava, Postojna. Milj, Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseh večjih .in manjših krajih (roriiko-Uradisčanske in. sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici II ali več steklenic nektarja po originalnih cenah v vše kraje Avstro-Ogrske. Svari se pred ponarejanjem! A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga ==¦ a Zahtevajte izrecno == Dr. Engel-nov nektar. Moj nektar ni nobeno tajno sredstvo, njegove sestavine so: samos lJ00, vino malaga 200, vinski 5trkljaj uOf glicerina 100, Črno vino 100. sok ic-ebike 100. črešnjev sok i(VJ brinje 30 in mnogo drugih ztdjiSC. Te zestavine se pomešajo. si prve vrste mjbaliSifi tvrti ii Istre, Dalmacije, Mslfef te. Bari ia Met e prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96, 104, 112, 1-20. 1-23 1*36, 1-44, r60, 1*80, 2'-, 2*40, 28 luči po 72 vin. ------ Na debelo cene ugodne. ------. Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporebi se spet zameni g polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------—------- mila in sveč,----------.____ Cene zmerne* ! Suoiksooleinu f pek in sladčlčar - Sv. Lucija ob Soči ~ sprejemu naročila na vsakovrstna po • iva kakor: kolače za birmance, torto in fine sladčice za poroke in nove mašit. — Prodaja različna fina vina in likerje na drobno in v originalnih steklenicah. Priporoča se si. občinstvu za obila naročila ter zagotavlja točno postrežbo ¦in jako nizke cene. Sladoled. Sladoled. Tehnični biro FiRIDERIK K1EHTZ - 60RICH ulica Ascoli štev. 20 priporoča: parne naprave, razne vsesalne naprave plina, raznovrstne motorje in lokomobile, kompletne naprave ,za pekarne, parne peči, stroje za mešauje in posamezne dele strojev. Dvigala za stavbe, poljedelske stroje, - stiskalnice za grozdje in drugo. Kompletne naprave za mizarske delavnice, Žagarje in mlinarje. Mline za koruzo z ročnim obratom. Naprave za parne pralnice, olje za stroje vseh vrst, smšrliov papir za čiščenje in platno. \M%i zaloga gfatnofoDOv" in cite*. Zobozdravnlški in zobofehniški atelje Dr. I. Eržen fiORICH los. iferdl tehallSCe 3iei». 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordfnlra o soolem ateljeja od 9. are dop. do 5. are pop. Ludovik Borovnik = pažftar = v BOROVLJAH (Ferlach) na Koroškem se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom. — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repatir« pištol, (iofeert-pušk in klicev za vsakovrstno zverjad po najnižjih cenah. Imam (udi veiiko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošh,«m, ako se mi po?/'je natančen naslov franko in poštnine prosto!!!! &&&&&&&&&&&&&&&& Kmečka banka o Gorici, (na Komu št. 12) eSbOmpfllje menjke pod jako ugodnimi pogoji. Sprejema vlog«! na knjižice in na tekoči račun, ler jih obrestuje čisto po 4'3| 01 |4 JO Načeistvo obstoji iz gg.: Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, velep. in župan v Biljah, podpredsednik, Fran Obljubek. veleposestnik in župan v Kojskcm-Krasno, Ignacij Križman, nadučitelj v Dornbergu, Alojzij Bandelj, veleposestnik v Podgori. Naznanilo preselitve. Znana, stara domača tvrdka z železnino KONJEDIC & ZAJEC /-