Stran 2.
V nevarnosti.
Zopet se delajo priprave, da se začno spravna pogajanja mej Nemci in mej cehi. Sprava mej njimi se je že pred desetimi leti proglasila za državno potrebo, a da je to v resnici, o tem smo se živo prepričali v zadnjih treh letih, odkar tiči dižavi vez v močvirju in se ne da premakniti.
Zdaj so obče razmere za češko-nemško spravo deloma ugodnejše, kakor so bile kdaj poprej. Rekli smo deloma, zakaj tudi sedaj je še jako mnogo okolnosti, iz katerih zamore nastati spravi največja nevarnost.
Nemci so dosegli veliko zmago s svojo obstrukcijo. Njim na Ijubav so bile razveljavljene jezikovne naredbe in vsled tega so treznejši elementi dobro disponirani, pora-zumeti se s Čehi in si tako ugladiti p t do vlade.
Nasprotno pa so tudi treznejši elementi v mlado -češki stranki pripravljeni na spravo Za razveljavljene jezikovnih naredb so Čehi zadobili neko satisfakcijo, četudi le moralno. Strmoglavili so namreč Claryjevo minister stvo in vsled tega domnevajo, da jim narod ne zameri, če se lotijo spravnih pogajanj, zlasti če tem potom iz-poslujejo zopetno uvedenje češkega notranjega uradnega jezika vsaj v čeških okrajih.
Na čelo tistih čeških politikov, ki se vnemajo za spravo mej Nemci in Čehi, stoji bivši finančni minister v Tbunovem kabineta dr. Kaizl. Znan je njegov izrek, da loči Čehe in Nemce «amo še papirnata stena. Po njegovem mnenju se da sprava doseči brez posebnih težav. To je dr. Kaizl pred nekaj dnevi razložil dunajskemu korespondentu „Peter Lloydau in najvišji krogi na Dunaju so o tem povsem prepričani, da so Kajzlovi nazori pravi.
Spravna pogajanja bode inicijiralo ministerstvo, ki se zdaj snuje in kateremu utegne dr. Korber stopiti na čelo. Korber si je, dasi je bil član Claryjevega mini-sterstva, dasi je podpisal razveljavljenje jezikovnih naredb, vender v neki meri pridobil simpatije čeških poslancev, ako se že ne more reči, da njihovo zaupanje in
je torej že po tem primerni mož za uprizorjenje spravnih pogajanj.
Nasprotno pa se nora konstatovati, da masa nemškega kakor češkega prebivalstva na Češkem neče o spravi ničesar slišati, da se zavzema za boj do skrajnosti. Na to se spravo osnujoči faktorji seveda ne bodo mogli ozirati, dasi preti od tod spravi ravno takšna nevarnost, kakor je nastala svoj čas Taaffovim punktacijam klavir-nega spomina.
Slovenci ne moremo želeti, da bi se dosegla češko-nemška sprava. S tako spvavo bi se pereče jezikovno in narodnostno vprašanje ne rešilo splošno, rešilo bi se samo parcijelno, a taka rešitev bi bila za nas usodepol-nega pomena. Slovenci bi pri tej spravi ne prišli v p?-štev, a mi sami bi potem ne zamogli nikdar več povzdigniti narodnostnega vprašanja do tistega aktuvelnega pomena, kateri ima zdaj, ko vodijo boj za ravnopravnost v prvi vrsti Čehi.
Sprava m s j cehi in mej Nemci je pa toliko nevarnejša, ker se hoče skleniti na podlagi nemškega binko-štnega programa. S tem bi se ta program nekako sankcioniral, a posledica tega bi bila. da bi se ta program uveljavil administrativnim potom tudi za nas, a to bi bil slovenskemu narodu zbodljaj v srce, to bi bilo smrtonosno za naš narod.
Z ozirom na to pa moramo želeti, da bi se spravna pogajanja ne posrečila, da bi tako v češkem, kakor v nemškem taboru zmagali vsaj v tem slučaju oni elementi, ki so nasprotni spravi. Slovenski poslanci nimajo moči, da bi spravo preprečili Njihovo stališče je jasns. Precizirali so je s predlogom dr. Gregorca, naj se izda zakon na celo državo v varstvo narodnih manjšin. Le na ta način bi se dosegla tudi za nas povoljna rešitev jezikovnega in narodnostnega vprašanja tudi za nas Slovence. S vsako parcijelno spravo, kakor jo koje dr. Kaizl se nam ugodna in občepravična rešitev tega vprašanja prepreči.
S strahom pričakujemo torej izida prizadevanj za spravo mej Nemci in cehi brez ozira na druge zatirane slovanske narode, dobro vedoč, da se pri njih v nekem oziru odloči tudi bodočnost slovenskega naroda, jzakaj brez češke pomoči je slovenska delegacija v državnem zboru  povsem   brez pomena, prava quantite negligeable.
Politični oddelek.