PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 150 lir	Leto XXXII. Št. 67 (9372)	TRST, sobota, 20. marca 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Nfl KONGRESU KRŠČANSKE DEMOKRACIJE OSTER BOJ Zfl VODSTVO V STRANKI
Doroteje! in fanfanijevci ponudili Arnaldu Forlaniju tajniško mesto
Zapleteni manevri med strankinimi strujami - Zaceagninijeva «franta» se pripravlja na protinapad • Zanimanje za današnji govor predsednika vlade lora
sprejemljiv. Falcuccijeva je poudarila, da mora družba pomagati materam, da goje svojo deco in neprepričljivo omenila celo možnost, da bi materam, ki si otrok ne želijo, dopustili z zakonom, da jih dajo v posinovitev drugim.
Bazist De Mita, ki je bil mestoma polemičen do socialistov, je pa mnenja, da je edini izhod vlada med KD in PSI. Socialistom je na primer očital, da zahtevajo od KD, naj se spremeni, sami pa niti ne skrbe za svoj fizični obstoj. Kako naj KD
(Od našega posebnega dopisnika)
RIM, 19. — Prejšnjo noč je le malo delegatov spalo več kot nekaj ur. V glavnem so se namreč sestale vse struje, izjemo predstavljajo le sile, ki podpirajo tajnika Zaccagninija. Slednji so se namreč dogovorili, da se bodo sestali po zaključku prvega dne razprave, se pravi to noč in se dogovorili o skupni taktiki, tudi zaradi novosti, ki jih je kongres zabeležil.
Nasprotniki tajnika Zaccagninija *o namreč poskusili speljali prvi nevaren in zapleten manever. Ni sicer znano ali so se o tem vso noč pogovarjali na Forlanijevem stanovanju sam Forlani, Andreotti, Bi-saglia in Piccoli. Vsekakor je zjutraj začela krožiti vest, da bo poslanec Cicardini predlagal kongresu neposredno in trajno izvolitev tajnika stranke, neke vrste «predsedniški režim» v stranki sami. Ta predlog bi pomenil po splošni oceni dvoje: na eni strani bi stranko prisilil, da z neposredno izvolitvijo tajnika odvzame temu imenovanju izrazit politični pomen (tajnik bi tako postal le «klobuk», pod katerim bi nato posamezne struje poiskale lahko dogovor za enotno vodenje), lahko pa bi v tem smislu tudi ustvarili napetost med raznolikimi strujami, ki podpirajo Zaccagninija in omogočili drugačne rešitve. Kakor koli že, dorotejci in fanfanijevci so skušali preprečiti Zaccagninijevi fronti, da bi politično zmagala na kongresu.
Predstavniki nekaterih struj (Ru-morjevi pristaši, levica) so ta predlog takoj odklonili, De Mita pa je v dvorani povedal, da mora vodstvo stranke iziti iz političnega prečiščenja, ne pa na osnovi podobnih formalističnih potez. Govorilo se je, da bo Ciccardini predložil svojo resolucijo že na popoldanskem zasedanju, vendar so zvečer sporočili, da bo o tem še razpravljala neka komisija. Predlog gre torej «ad aeta» med diskusijo pa je slišati v čedalje večji meri namigovanje na negativno izkušnjo «sporazuma iz palače Giu-stignani», ko sta si Moro in Fanfani razdelila stranko in vlado pod podobnim «klobukom» enotnosti.
Na drugem mestu poročamo o jutranjem delu razprave, ki je veljal Predvsem nasprotnikom obnavljanja. v stranki. Naj zato tu navedemo hekaj popoldanskih posegov, ki so —
Pred drugim — dokazali, da živita J' KD dve različni duši in kako glo-Poka je ta razlika.
Prvi je na tribuno stopil mladi delegat Rivoli iz Emilije. S tribun za Pettisočglavo publiko so se usuli pplavzi, ko je neposredno napadal Panfanija in se vprašal, kje je bil vsa ta leta, če ni bil sposoben ures-Pičiti predlogov, ki jih je pridigar-
Malfov predlog za dogovorjen prò-1 jejo», je dejal Marini in opozoril na
gram.
Naj omenimo še, da je med posegom Rema Gasparija prišlo spet do incidentov. Povabljenci so ga namreč izžvižgali. Tedaj je Gaspari dejal, da je med povabljenci vee soč komunistov. Organizacijski tajnik KD Vincenzo Russo ga je takoj prekinil in pojasnil, da so vsi povabljenci vpisani v krščansko demokracijo, pristaši raznih struj po vnaprej, določenem ključu.
Razumljivo je, da predstavlja prav taka publika mimo delegatov, najboljši znak, da se tudi v KD nekaj spreminja, pa čeprav s težavo. To dokazuje tudi poseg sindikalista Marinija, ki je v samem začetku dejal, da mu je težko delati v tovarni in biti demokristjan, predvsem zato, ker njegova stranka ne zna
odgovori komunistom na njihove ! izbirati. «Bolje bi bilo, če bi izgu-predloge? Predvsem tako, da nare-. bili pol milijona, glasov, ki nam jih di to, kar sami predlagajo, se pra-1 dajejo privilegirani in visoki sloji vi demokratizirati italijansko druž- j družbe, kot da stresamo krivdo na bo. Medtem pa naj KD sprejme La | delovne ljudi in se nam ti mašču-
brezposelnost v državi, proti kateri se KD sploh ni borila.
Med popoldansko pavzo so se zbrali dorotejci. Zelo pozitivno so ocenili Fanfanijev poseg, medtem ko je Piccoli potrdil, da je ponudil na množičnem razgovoru Forlaniju tajniško mesto, čeprav ni jasno s kakšno večino bi ga izvolili, glede na to. da je «fronta Zaccagnini» trdna, medtem ko postajajo očitni nekateri spori prav med njegovimi nasprotniki. Forlani si je zato vzel nekaj časa. V nedeljo bo odpotoval v Padovo na vojaško parado, govoril pa bo v ponedeljek, ko bo vse bolj jasno.
Jutrišnji dan kongresa bo brez dvoma zanimiv. Napovedan je govor do-rotejca Bisagiie, največje zanimanje pa vlada za govor, ki ga bo imel predsednik vlade Moro.
Kot rečeno, se bodo pristaši struj, ki STOJAN SPETIČ
NA POH V DOMOVINO SE BO PREDSEDNIK SFRJ BAJE USIAVIE V PORTUGALSKI
Titov obisk v Venezueli potekal v vzdušju medsebojnega zaupanja
Izražena zaskrbljenost zaradi počasnega reševanja perečih svetovnih gospodarskih problemov in zaradi poslabšanja položaja dežel v razvoju
(Nadaljevanje na 8. strani)
niiiiifllillliiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KONGRES KD PREŠEL V OSTRO POLEMIČNO FAZO
Fanfani sije sposodi! Maotetunga v napadu na tajnika Zaccagninija
Kongresisti zavrnili profašistična stališča senatorke Dal Canton Polemika okrog možnosti konstruktivnega sodelovanja s komunisti
RIM, 19. — Kongres KD je prišel v «vročo fazo». Navada je že, da glavne politične izbire ne dozorevajo v dvorani, kjer govorijo posamezni voditelji, pač pa na hodnikih in predvsem na nočnih sejah posameznih struj in skupin, zato se K D tudi tokrat ni izneverila svojim izročilom. Na drugem mestu poročamo o tem «glavnem» delu kongresa, medtem ko bomo tu zabeležili predvsem kroniko, ki je brez dvoma bogata.
Po Zaccagnimjevem umerjenem m[KD dopUŠČa rdečim sindikatom, da mestoma tud, avtoknticnem posegu i sklicujejo lačane delavce zbo. (vsaj kar se «obličja» stranke tiče	• i T -	•	-	,
sko delil kongresu. Zaključil je s po-J^miko proti Gavi in Marii Pii Del kanton, češ da je KD vedno bila Antifašistična. Sledil mu je delegat *z Kalabrije Perelli. Slednji je med nnugim dejal, da je zgodovinski kom-Pnomis, ki ga predlagajo komuni-sl;i. končno tudi sprejemljiv, saj te-?*lji Italija na treh pozitivnih dejanjih in vsa so plod podobnega kompromisa s komunisti: osvobodil-j3 vojna proti fašistom, republika n njena ustava.
_ falcuccijeva, ki je govorila tudi o
Plavu in menila, da se lahko izog-,	,____
orno referendumu tudi tako, da sam ! jem, da zastrupljajo mladino? Zakaj Parlament izbriše iz kazenskega za- j imamo kvestorje in prefekte, zakaj n°aika člene o «zaščiti rase», obe- j imamo ministrstvo za prireditve, če Pa odloži vprašanje splava gle-j dopuščamo pornografijo. Zakaj se katerega je KD mnenja, da ni I bojimo zavezništva z MSI? Čemu

in nj’ene obnove, medtem ko so mnogi prepričani,- da j-e politični del poročila neprepričljiv in meglen) so na govorniško tribuno stopili njegovi nasprotniki, s kakšnimi argumenti?
Tu je značilen osamljen poseg senatorke Marie Pie Del Canton, ki je spregovorila prva in ji je dvorana nudila očiten in hladen odpor. Senatorka je iz Vittoria Veneta in pripada dorotejski struji. «Lira je nekdaj prejela oskarja za trdne valute, odkar so socialisti bili z nami na vladi, pa bežijo kapitali v tujino. Delavci ne delajo, dijaki se ne učijo in samo demonstrirajo. V šole in tovarne so se infiltrirali maoisti, kar je isto kot pri KPI. Zakaj imamo notranje ministrstvo, zakaj policija ne strelja in zatre vse demon stracije, na katerih vzklika mladina splavu in svobodnemu Čilu? Zakaj imamo ministrstvo za prosveto, če dopuščamo maoističnim profesor-
^Kongres krščanske demokracij’e nadaljuje tako v kongresni ”Vorani kot za kulisami, se pravi a sestankih voditeljev srankinih s:u<- Dorotejci in fanfanijevci so Dl.. uPnp z Andreottijem sestali hill/0r*ani*u 'n mu ponudili taj-*3jn'k mes,°- Struje, ki podpirajo j:,. a Zaccagninija, se pripravit10 na
protinapad,
se
da bi zavr-
R Andreottija. Med včerajšnjimi fan.6®' j® bil najbolj zanimiv Fan-' K' je na svoi značilen naoa-
manevre Piccolija, Fanfanija n And
'Segj
dal« *e na sv°j značilen napa ,iš " način obrazložil svoje staselo k S° 9a "kateri tolmačili sedn. °t «govor bodočega pred-krij:,. a. v'ac*e,>- Fanfani je seveda šjy lra dosedanjo politiko tajni-rriož sfranke, zlasti pa zavrnil nja ^°,st Katerega koli sodelova-listo komunisti ter ponudil socia-VoHs» "^delovanje v vladi pod Tun: V°m Krščanske demokracije, do ffCLrai ie prišlo na kongresu do 0-2uUr'1'v‘*1 prizorov in celo ^®leoa6f nega obračunavanja med član '' Pr®dvsem, ko je govoril tal Oro» • Va GasPari' ki je očije , mzaciiske-mu tajništvu, da ' nističo• ° nad tisoče vabil komu-Preri'm aktivistom. ie	Josip Broz Ti-
v latinVi,-'I4'1 sv°i uradni obisk
^ do'novilnoAperÌkì t6r odpo,ova, Haj [j:	p° neuradnih vesteh
na potovanju ustavil na
Portugalskem, kjer naj bi se sestal s predsednikom republike Costa Gomesom. Ob zaključku njegovega obiska v Venezueli so objavili sklepno sporočilo, v katerem poudarjajo vzdušje prijateljstva in vzajemnega zaupanja in spoštovanja, v katerem so potekali venezuelsko-jugoslovanski pogovori. V poročilu izražajo med drugim zaskrbljenost ob počas-nemi reševanju mednarodnih gospodarskih vprašanj ter prizadevanju za vzpostavitev novega gospodarskega reda v svetu.
Namestnik državnega pravdni-ka v Milanu dr. Pomarici je o-dredil zaplembo 400 milijonov lir odkupnine za izpustitev industrij-ca Carla Alberghinija, ki je bil u-grabljen v začetku februarja. Gre za prvi tovrsten ukrep sodnih o-blasti, ki temelji na posebnem členu zakonika o kazenskem postopku ter je izzval vrsto reakcij, tako tudi v nekaterih sodnih krogih, ki poleg pravne upoštevajo tudi in zlasti človeško plat takega postopanja. Notranji minister Cossiga je med radijskim intervjujem dal razumeti, da se z zaplembo strinja. Pripomnil je, da odgovornosti za morebiten dramatičen razplet ugrabitve’nikakoi ne bi šlo naprtiti državni oblasti, temveč zgolj tolpi, ki je izvršila ugrabitev.
ruvanja?» In še in še dalje je Can-tonova s škripajočim glasom nizala svoje, ko so jo začeli prekinjati. Poseči je moral Zaccagnini, toda nekaj minut pozneje je publika zahtevala, naj ji predsedujoči odvzame besedo, ker predolgo govori.
Da bi prekinil mračnjaško vzdušje, ki ga je priklicala senatorka iz Veneta, je Zaccagnini pisal predsedujočemu Gonelli, naj vošči vsem Jožefom v dvorani. Teh je kar precej: 13 poslancev, 13 senatorjev in 33 delegatov.
Takoj zatem je na tribuno stopil predsednik evropske zveze krščansko - demokratskih strank Von Kassel, ki je prebral svoj pozdrav in zaželel italijanski KD čimveč uspehov v boju proti fašizmu in komunizmu.
In spet je bil na vrsti dorotejec, podtajnik KD Ruffini, toda oči delegatov in časnikarjev so že iskale Fanfanija. Izvedelo se je, da bo govoril, njegov glasnik Paolo Cresci pa je že delil besedilo govora.
V bistvu je Ruffini zaprl vrata, ki jih je Zaccagnini v svojem poročilu priprl, govoreč o možnosti konstruktivnega sodelovanja komunistov (čeprav iz opozicije) pri reševanju najhujše krize. «Zelo veliko napako bi storili, če bi spremenili politični kurz stvari, tudi če je gospodarski in denarni položaj dramatičen.»
Ruffini je ponovil misel, da je bil socialistični kongres «krivičen» do KD, vendar je kljub temu nujno sodelovanje, čeprav se moramo zavedati, da PSI ne mara tega sodelovanja. Čeprav je meglena, je alternativa nemogoča, ker jo zavračata KD in KPI, v enaki meri, kot KD in PSI zavračata zgodovinski kompromis.
Zabeležiti moramo tudi, da je končno na vsedržavnem kongresu KD zadonel aplavz ob zahtevi, naj se kongres jasno izreče za zaščito zatiranih narodnih manjšin ... v Sovjetski zvezi. O tem je še posebej govoril prav Ruffini, ki je komunistom očital, da nimajo poguma to zahtevi od Rusov. Ruffini je skušal tudi polemizirati z Morom in se mu je celo zareklo, saj je Moru pripisal misel, ki jo je v resnici zapisal pred petdesetimi leti Antonio Gramsci.
Kričanje, aplavzi, žvižganje psovke, .. . vse to je spremljalo prihod na tribuno bojevitega in jeznoritega senatorja Fanfanija. Kregal se je s publiko in delegati, se ironično izražal o Mcru (.proti koncu ga je celo primerjal «pretepenemu revežu»). V isti sapi pa dejal, da je z njim solidaren. Fanfani je govoril več kot dve uri. Dolgo, ostro. Ni štedil z retoričnimi prispodobami, in svetopisemskimi citati. Ponosno je dajal razumeti kongresni dvorani, da je vedno imel prav in da mu čas daje- prav, predvsem pa mu daje
je večkrat omenil in jim pritrjeval.
Najprej je Fanfani dejal, da prekinja molk, ki ga je vezal od izvolitve novega tajništva z Zacca-•gninijem na čelu. «Tedaj smo našli najslabšo rešitev, ker se ni nič spremenilo», je med neodobravanjem dvorane zakričal Fanfani, da bi preglasil motilce. Nato je (ne da bi jo omenjal) napadel Morovo vlado zaradi njene gospodarske politike in nasul pravo lekcijo svojevrstne politične ekonomije. Sposodil si je tudi nekaj predlogov levice in komunistov o omejevanju posojil v tujini. «Kdo jih bo vrnil, kdo nam jih bo še dajal, če tako gospodarimo?», je vzklikal, nato pa zavrnil politiko postopne inflacije ter tudi protekcionistične skomine, predlagal je, naj bi «varčevali doma» in sicer tako. da bi odpravili deficite za javne storitve. Ljudje naj plačajo storitve, kolikor stanejo. Priviti je treba tudi davčni vijak.
Nadalje predlaga Fanfani vladi, naj izvede strogo jjolitiko omejevanja dohodkov in se pri tem posluži «prisilnih posojil». Delavcem, uradnikom in drugim uslužbencem naj bi namreč starostne doklade in poviške plačevali v državnih obveznicah, denar bi ostal tako državi, ki bi ga lastnikom vrnila čez nekaj let.
Glede političnega položaja v Italiji je bil Forlani zelo meglen o mož-st. sp.
(Nadaljevanje na 8. strani)
CARACAS, 19. — Jugoslovanski predsednik Tito je danes končal uradni obisk v Venezueli in odpotoval iz Caracasa. Na letališču se je od njega poslovil predsednik Carlos Andres Peres. Jugoslovanski predsednik je tako končal svoje državniško potovanje po Latinski Ameriki. Poleg Venezuele je obiskal še Mehiko in Panamo. Jugoslovanska agencija ne poroča, kam je Tito odpotoval iz Caracasa, toda sodeč po informacijah iz Lizbone se utegne jugoslovanski voditelj na poti v Beograd ustaviti na Portugalskem. S predsednikom Franciscom Da Costa Gomesom se bo srečal po vsej verjetnosti nekje na celini, čeprav so sprva omenjali možnost Azorskih o-tekov, kjer se je Tito ustavil že med potjo v Mehiko, vendar je ta možnost odpadla iz varnostnih razlogov. Portugalski predsednik je bil na o-bisku v Jugoslaviji oktobra lani.
Predsednik Tito je v brzjavki venezuelskemu voditelju, ko je zapuščal ozemlje Venezuele, izrazil zadovoljstvo nad srečanjem s Peresom ter pogovori z njim, kar je znova jx)trdilo prijateljstvo venezuelskega in jugoslovanskih narodov. «Prepričan sem, da je ta obisk pomembnem prispevek ne samo k nadaljnjemu razvoju našega dvostranskega sodelovanja, temveč tudi boljšemu razumevanju med narodi in državami v svetu,» je podčrtal Tito v brzojavki Peresu.
O Titovem ooisku in pogovorih v Caracasu so objavili skupno sporočilo, ki pravi, da so pogovori dvojice državnikov in njunih sodelavcev potekali v ozračju prisrčnosti in razumevanja ter zajeli najpomembnejše mednarodne probleme ter različne vidike odnosov med državama. «Šefa držav — pravi skupno sporočilo sta potrdila svojo privrženost načelom iz listine Združenih narodov, ki razglašajo pravico vseh narodov, da živijo v miru in varnosti, v duhu vzajemnega zaupanja in skladnih odnosov med vsemi državami. Ponovno sta poudarila svojo privrženost načelom mednarodnega prava, zlasti pravni enakosti in ozemeljski nedotakljivosti ter suverenosti držav, načelu neintervenci-je, zavzemanju za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti ter prepovedi uporabe grožnje ali oborožene sile in agresije, vštevši ekonomsko agresijo v odnosih med državami, pa tudi svojo privrženost miroljubnemu reševanju mednarodnih sporov in spoštovanju človeških pravic.»
Predsednika Jugoslavije in Venezuele sta pozdravila dosedanje rezultate v popuščanju mednarodne napetosti. Podčrtala sta, da je neogibno zagotoviti, da proces popuščanja in sporazumevanja postane trajni dejavnik v mednarodnih odnosih in da se razširi na vse dele sveta, področja in vprašanja. S tem bi zagotovili stabilnejšo pot k hitrejšemu odpravljanju kriznih žarišč, napetosti in nezaupanja. Državnika sta izrazila zaskrbljenost zaradi počasnega reševanja perečih svetovnih gospodarskih problemov in zaradi poslabšanja položaja dežel v razvoju. Posabej sta naglasila, da sedanje gospodarske razmere v svetu nujno zahtevajo, da se vsi nerešeni problemi rešujejo s takšnimi ukrepi in akcijami, ki bodo privedli do vzpostavitve nove mednarodne ekonomske ureditve, zasnovane na enakosti, suverenosti, neod-
visnosti, skupnih interesih in sodelovanju med vsemi državami.
Kot pravi skupno sporočilo sta Tito in Peres izmenjala mnenja o j)otrebi. da države v razvoju ustvarijo lastne akcijske mehanizme za povečanje svoje pogajalske moči. Izrazila pa sta tudi pripravljenost za dosego sporazumov z razvitimi državami v korist napredka sodelovanja na področju mednarodne trgovine in razvoja. Predsednika sta opozorila na jMseben pomen gospodarskega, znanstvenega, tehničnega ' in drugega sodelovanja med državami v razvoju zaradi pospešitve njihovega celotnega razvója. Strinjala sta se, da so neuvrščene in dežele v razvoju prispevale k reševanju mednarodnih gospodarskih in političnih problemov in da so se dosledno bojevale za svobodo in nacionalno neodvisnost, za mir v svetu, za demokratizacijo mednarodnih odnosov ter za enakopravnost vseh držav.
Skupno sporočilo v nadaljevanju pravi, da je predsednik Peres obvestil svojega uglednega gosta o ustanovitvi latinskoameriškega ekonomskega sistema (SELA), s kate-
rim je Latinska Amerika dobila lastni in stalni forum » obrambo skupnih interesov, za sprejemanje skupnih akcij in stiategije v gospodarskem sodelovanju zaradi Screpitve narodnih gospodarstev, pogajalske moči območja in s tern pospešitve procesov integracije, šef jugoslovanske države je izrazi! zadovoljstvo v zvezi s sestankom šefov držav in vlad Latinske Amerike, ki bc- 22. junija letos v mestu Panama ob proslavi 150-lfctnice anfiksionskega kongresa Paname, ki ga je sklicai osvoboditelj Simon Bolivar.
■Predsednika Peres in Tito sta m strinjala z oceno, da dosežki zunanje politike njunih držav, usmerjenih h krepitvi svoje akcijske neodvisnosti, koristijo možnostim za krepitev stikov in sodelovanja na dvostranskem področju.
Predsednilc Tito se je. kot pravi ob koncu skupno sjporočilo, zahvalil predsedniku Peresu za gostoljubje vlade in naroda Venezuele ter za številne izraze pozornosti ter ga JX)vabil na uradni obisk v Jugoslavijo. Venezuelski predsednik je vabilo sprejel z zadovoljstvom.
iMiimiimmiiiiimiiiniuiiiiiititiiiiiiitiitmitimiiuiimimiuiimiiitfiiiiiittiiiiiiiiiiiiiitmiiniiiiiiituiniiMi
ZADETO LETALO, KI BI GA MORALO ODPELJATI V SIRIJO
Libanonski premier se je za las izognil raketnemu atentatu
Atentat sovpada z okrepljeno dejavno» stjo nasprotujočih si oboroženih skupin
BEJRUT, 19. — Prvič od začetka državljanske vojne v Libanonu so bili nekateri tamkajšnji politični možje tarča atentata. Dogodek še ni popolnoma pojasnjen, po zadnjih vesteh j>a naj bi se predsednik vlade Karame, skupaj z bivšim premierom in vodjo sunitskih muslimanov Salamoni pripravljal na odhod v Damask. Na bejrutskem letališču je komaj stopil na sirsko letalo sovjetske izdelave «JAK 40», ko so neznanci proti letalu izstrelili dve raketi. Prva je zadela bližnji helikopter libanonske vojske, druga pa je zadel letalo v zadek, tako da se je takoj vnel močan požar. Karame, Salam, nekateri sirski zastopniki in posadka so se takoj zatekli v čakalnico, medtem ko so gasilci skušali požar pogasiti.
Edina lažje rioškodovana oseba je bil neki časnikar, ki je bil ranjen v nogo. Na letalu bi moral biti tudi predsednik poslanske zbornice Ka-1 mel Al Asad, ki pa je prišel na le- ‘ tališče z zamudo m sicer prav \ trenutku, ko sta eksplodirali obe raketi. Kamel Al Asad, Karame in Salam so bili povabljeni v Sirijo, da bi skušah skupaj s sirskim predsednikom Asadom najti politično rešitev za hudo krizo, ki pesti Libanon. V sirski delegaciji, ki je bila na letalu, ko ga je zadela raketa, je bil tudi polkovnik Ali Al Ma-
iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiHfiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiil||||||||||||||||||||||||||||ii|||||,|||||,|||,||l|,llll,„|„l,|ll|IIIIIIIIIIIIIIIII|||
PRVE POSLEDICE POVIŠANJA BANČNIH OBRESTI
Lira izboljšala svoj položaj na vseh tujih menjalnih trgih
V Frankfurtu in Parizu je pridobita več kot 3 od sto v odnosu do dolarja
RIM, 19. — Lira si je na vseh tujih menjalnih trgih danes precej opomogla. V Frankfurtu, Parizu, Londonu, Ziirichu in New Yorku je pridobila nekaj točk tako na račun dolarja, kot zahodnoevropskih valut. Na najvažnejši evropski menjalni borzi, v Frankfurtu, je lira pridobila do dolarja 3,7 odst., v primerjavi z včerajšnjo vrednostjo, kar pomeni, da je dolar stal 840,89 lire. Za enak odstotek je lira pridobila na vrednosti tudi v odnosu do nemške marke, ki je danes veljala 331,12 lire.
O podobnem položaju poročajo tudi iz Pariza, kjer se je prav tako lira popravila v enem dnevu za 3,2 odst. Po vesteh iz New Yorka pa je dolar na tamkajšnji borzi veljal danes 840 lir proti včerajšnji vrednosti, ki je dosegla 875 lir.
Strokovnjaki za denarna vprašanja v tujini menijo, da je treba izr boljšanje vrednosti lire po strahovitem padcu v preteklih dneh pripisati' predvsem povišanju obrestne mere «Banca d’Italia», kar je poprav Maocetung; čigar argumente vzročilo - tudi povišanje obresti na
posojila v vseh italijanskih denarnih zavodih na 18 odst. Ti ukrepi so znatno omejili kroženje denarja in manevre špekulantov. Banca d’Italia je danes sporočila, da je bilo izboljšanje vrednosti lire «docela spontano». Državni denarni zavod je zavrnil nekatere vesti, češ da je bilo izboljšanje omogočeno zaradi posredovanja na menjalnih trgih nekaterih tujih osrednjih bank. Obenem je Banca d'Italia izjavila, da včeraj ni posredovala pri prodaji tujih valut.
Značilno je, da se celoten položaj na valutnem trgu v Evropi zbolj-šuje. Francoski frank je danes na pariški borzi vzdržal pritisku in je njegova vrednost do dolarja ter do nemške marke ostala na včerajšnji ravni. V enakem položaju je bii danes tudi funt šterling. V Londonu so ugotovili, da je na izboljšanje položaja britanske valute vplivalo pričakovanje ha podatke o cenah potrošnega blaga v februarju. Vsi valutni operaterji na tujih menjalnih trgih (menjalni trgi v Italiji so bili zaprti zaradi praznika) ugotav-
ljajo, da se je znatno omilil pritisk na evropske valute.
Sicer pa se položaj še ni pomiril in obstaja še vedno nevarnost, da bodo novi dogodki v prihodnjem tednu ponovno spremenili položaj.
Francoski časniki posvečajo veliko pozornost položaju v Italiji, zlasti pa še ukrepom, ki jih je vlada sprejela preteklo noč na davčnem in denarnem področju. Vse to povezujejo s položajem komunistične partije in ugotavljajo, da je bilo srečanje med Morom in Berlinguer-jem «izrednega pomena».
Husein odložil obisk v Mehiki
AMAN, 19. — Jordanski kralj Husein je odložil uradni obisk v Mehiki zaradi napetega položaja v Cisjordaniji in v Libanonu. V začetku marca je Husein bil na daljšem potovanju v Avstraliji in na Daljnem vzhodu, ob koncu pa bi moral odpotovati v Mehiko.
dani. zastopnik Damaska v mešanem libanonsko-palestinsko-sirskem odboru, katerega naloga je nadzorovati iz-zajanjc premirja, ki so ga dosegli 22. januarja letos. Prisoten je bil tudi predstavnik palestinske organizacije Sajka Maged Mohsen.
Po jjoročilih radia Bejrut sta bili raketi zažigalni, izstrelili pa sn ju baje iz neposredne bližine letališča, saj imajo rakete te vrste le 200-250 m dometa. Takoj po atentatu je oddajnik desničarskih falangistov obtožil levico na sploh ter upornike v vrstah libanonske vojske, da so organizirali atentat in da skušajo preprečiti sirsko posredovanje. Bivši ministrski predsednik Salam, ki je hil na letalu, na katerega so izsti /lli raketo, je izjavil, da bo nevarnost takih akcij obstajala, dokler bo na čelu države predsednik Sulejman Frangie. S svoje strani pa je desničarski notranji minister Camille Cha-moun mnenja, da je atentat naperjen proti sirskemu posredovanju, ki je doslej imelo dokajšen uspeh.
Atentat na letalo sovpada z zaostritvijo napetosti v Bejrutu in z oboroženimi spopadi v raznih krajih države. V Bejrutu je prišlo do neredov v četrti velikih hotelov, kjer so muslimani obstreljevali «Hohday Inn»t v katerem so se zabarikadirali kristjanski vojaki. V bližini predsedniške palače so Frangieju zveste sile imele daljši topovski dvoboj z ujjor-nimi vojaki. Po nekaterih vesteh naj bi pri mestu Tripolis prišlo do hudega spopada med pristaši predsednika Frangima in pa levičarskimi silami. V spopad so baje posegli tudi tanki.
General Aziz Ahdab. ki se je proglasil za začasnega libanonskega guvernerja. je spet pozval predsednika Frangieja, raj odstopi. Ahdab trdi, da bo vsaka zamuda še bolj zapletla položaj ter spravila v nevarnost, kar še ostaja od državnih u-stanov. Pozval je parlament in siri ske posredovalce, naj čimprej najdejo rešitev, ki pa mora vsekakor predvidevati tudi izvolitev novega predsednika republike. Ahdab je označil Frangieja za objestnega in neodgovornega sebičneža.
V Beograd dopotovala kitajska delegacija
BEOGRAD, 19. — Danes je dopo toval v Beograd namestnik kitajskega ministra za zunanjo trgovino Čen Čieh ki je tudi predsednik kitajskega dela mešanega odbora za blagovno menjavo, čen čieh je na čelu kitaj ske delegacije prispel na prvo zasedanje mešanega odbora. Na beograjskem letališču ga je sprejel podtajnik za zunanjo trgovino in predsednik jugoslovanskega dela odbora l ilip Babič. Kot je predvideno, bo kitajska delegacija poleg Beograda obiskala tudi Novi Sad, Zagreb in Reko, kjer se bo s predstavniki odgovornih ustanov pogovarjala o go-, spodarski in trgovinski menjavi med I Jugoslavijo in Kitajsko.	j
Občni zbor Kmečke zveze
Jutri bo v Kulturnem domu občni zbor Kmečke zveze v Trstu. Zbrali se bodo torej mši kmetovalci iz tržaškega predmestja in okolice, s Krasa, z Brega in miljskih hribov, da pregledajo opravljeno delo svoje stanovske organizacije in po analizi razmer in potreb našega kmetijskega gospodarstva začrtajo smernice za nadaljnje delovanje. Če je bil lanski jubilejni občni zbor, ob 25. obletnici Kmečke zveze, pomemben zaradi obračuna dolgoletnega delovanja in je imel zaradi tega bolj retrospektiven značaj, ima letošnji občtii zbor poseben značaj in pomen, ker mora biti nekakšen kažipot in spodbuda za prihodnost. Zato čestitamo KZ in njenim članom ter jim želimo, da bi občni zbor obrodil lepe sadove.
Letošnji občni zbor Kmečke zveze poteva v času hude gospodarskt krize tn politične negotovosti, ki zajema vso Italijo. Posledice že čutimo in jih bomo v kratkem vsi še bolj občutili. Neizbežno naraščanje cen zaradi razvrednotenja lire bo hudo prizadelo tudi kmete, saj si lahko predstavljamo, kako se bodo podražili kmetijski stroji, semena, umetna gnojila, krma. V tem splošnem vrtincu in divjem plesu, v katerega je zašla italijanska družba, pa bo naš človek še bolj prizadet, še zlasti če se ne bo pravočasno pripravil in združil svoje sile. Malodušnost, tarnanje in čakanje na pomoč, zaprtje vase kakor jež, bi nas zapeljalo v slepo ulico in prepad. Tega si ne moremo in ne smemo privoščiti, ker pač nimamo bogatih rezerv in tako močne gospodarske podlage. Kmetovalce, ki lahko živijo sami od obdelovanja zemlje, lahko preštejemo na prste. Velika večina je polkmetov, mnogi pa so v preteklih letih sploh o-pustili kmetijstvo zaradi razlastitev, ker pač nimajo več obdelovalne zemlje, zaradi raznih težav in ovir, ali pa zaradidepše, navidezno boljše možnosti zaslužka. .
Seveda na star način ne gre in ne pridemo nikamor. To je velika večina naših kmetovalcev spoznala že pred leti in posodobila, modernizirala način kmetovanja, vendar večkrat ne dovolj smotrno in s širšo perspektivo. Potem se je začela uveljavljati zadružna miselnost, porodile so se nekatere pobude, ki pa so naletele na razne ovire in težave, namesto da bi jih pristojni organi in oblasti spodbujale in podpirale.
Tako ravnanje je zelo škodljivo, ker negativno in kvarno vpliva na zadružnike in na druge kmetovalce ter jih sili, da vržejo puško v koruzo zaradi razočaranja. Zaradi dolgih zavlačevanj nastajajo tudi velike finančne težave spričo naglega dviganja cen. Koliko bi na primer stala gradnja in oprema Kraške zadružne mlekarne pred 5 — 6 leti, ali pa zdaj? In koliko škode je medtem utrpela živinoreja? Značilno je, da so zadružne pobude prišle prav iz vrst naših živinorejcev (Kraški hlev, Kraška zadružna mlekarna in zadružni hlev «Dolga krona»), ker je pač živinoreja na Tržaškem najbolj ogrožena, in sicer tako hudo, da se bo v nekaj letih popolnoma zatrla, če se ne bodo na pristojnih mestih, predvsem pri deželi in deželni ustanovi ERSA, tega zavedli in primemo ukrepali.
Za probleme tukajšnjega kmetijstva moramo zainteresirati tudi druge socialne sile in ustanove ter stranke in sindikate. K temu nas spodbuja tudi ugotovitev, da nismo sami, da se pri nas in po vsej državi krepijo demokratične sile.
Tudi zaradi tega je treba izdelati nov načrt in imeti oči uprte naprej. Občni zbor lahko ima torej velik pomen, je prelomnica, začetek nove poti. Stara generacija, ki se je z veliko vnemo, požrtvovalnostjo in zavzetostjo lotila dela po končani vojni, odhaja po zakonu narave. Nova generacija bo «spala, kot si bo pošiljala», pravi naš stari pregovor. V sedanjih razmerah in novi družbi pa si ne bomo mogli «pošiljati» iz dneva v dan, tako. samo da gre, brez jasne perspektive in načrtov. Tega se dobro zaveda Kmečka zveza in to potrjujejo se-stanki, posvetovanja in razgovori, ki so jih njeni predstavniki imeli, kot priprava na občni zbor, z občinskimi upravitelji in zastopniki sindikatov ter raznih ustanov in organizacij. Krenili so torej na pravo pot, ki pa ne bo lahka in bo zahtevala precej naporov, požrtvovalnosti in vztrajnega dela vodstva Kmečke zveze, obenem pa še večje sodelovanje in podporo njenih članov in tiaših izvedencev. Koristne posledice pa ne bodo občutili samo naši kmetovalci in naše gospodarstvo ,ampak vsa naša narodnostna skupnost.
ALBIN BUBNIČ
TRŽAŠKI DNEVNIK •
POSVET O PROBLEMIH ZALOŽNIŠTVA V TRSTU
Prizadevanja za uspešnejše pretakanje kulturnih dobrin
Izmenjava informacij in predlogov glede sodelovanja med avstrijskimi, italijanskimi in slovenskimi založbami - Danes zaključek posvetovanja
V četrtek so v tržaški galeriji Lanterna odprli razstavo knjižnih ilustracij Avstrijca Svobode, Italijana Poza in slovenskega likovnega u-stvarjalca Jožeta Cjuhe (zaradi tehničnega spodrsljaja bo njegove ilustracije mogoče videti šele od sobote dalje). S tem se je nekoliko tiho, a s primerno pozornostjo tiska in občil začelo v Trstu «Posvetovanje o problemih deželnega založništva», za katerega je dala pobudo tukajšnja založba Asterisco v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim
tvah na tem področju v Jugoslaviji, ki bodo gotovo razgibale in obogatile slovensko založništvo. — To podjetnost slovenskega založništva, njegovo zavest o odgovorni družbeni in kulturni funkciji, ki je še pomembnejša ob mejah s sosednjimi narodi in kulturami, je Kolenc konkretiziral s predlogom o stalnejši, institucionalizirani obliki srečanj, kjer bi se avstrijska, italijanska in slovenska stran dogovarjale o medsebojnem prevajanju in sodelovanju.
Tako sodelovanje, ki so si ga kot
inštitutom iz Rima in Odborom za I cilj postavili verjetno tudi organi-
zatorji posveta o založništvu, je nujno, saj soustvarja načela helsinške konference pa tudi osimskega sporazuma in je odraz prizadevanj vsega kulturnega in naprednega človeštva. Koliko pa bodo ta prizadevanja padla na realna tla, bomo še videli: za sedaj opažamo premajhno zanimanje vsaj italijanskih kulturnih ustanov, kar se je pokazalo ob res prerevni italijanski udeležbi na včerajšnjem zasedanju. Posvet o založništvu se bo sicer danes še nadaljeval spet v časnikarskem krožku ob 9.30, in sicer s posegom Wal-terja Zettla in z diskusijo. M. K.
Nezadovoljstvo delavcev zaradi ukrepov o podražitvah
Delavski sveti treh tržaških podjetij — «Officina Navale Orlando», IRET in ORION — so izdali skupno poročilo, v katerem izražajo zaskrbljenost zaradi sklepov vlade o novih podražitvah, ki jih najbolj občuti ravno delavski razred. To občutno poslabšanje družbeno-političnega in gospodarskega položaja predstavlja še posebno hud udarec v trenutku, ko se italijansko delavsko bori za ohranitev delovnih mest in za obnovitev delovnih pogodb. Delavski sveti ob tem izražajo tudi prepričanje, da vladni ukrepi prav gotovo ne rešujejo stvarnih problemov italijanske družbe, problemov, ki so ge nakopičili v vseh teh letih slabega vladanja in upravljanja. Zato odklanjajo te restriktivne ukrepe, ki so nedvomno protiljudski in zahtevajo od pristojnih oblasti, da posredujejo vladi globoko nezadovoljstvo tržaških delavcev.
založništvo pri Gospodarski zbornici SR Slovenije.
Nekoliko pozneje je bil v CCA —
Krožku za kulturo in umetnost v Trstu pod istim znamenjem še koncert Mozarteum Quartett iz Salzburga.
Pravo delo posveta o založništvu pa se je začelo seveda šele, včeraj zjutraj v prostorih časnikarskega krožka v Trstu. Sončen in prazničen dan je sicer zredčil vrste prisotnih, zato pa so ti sproščeno in zavzeto spregovorili o predloženi tematiki, saj so se posveta udeležili res tisti, ki jim je stvar blizu in se zavzemajo za kvalitativen razvoj sodelovanja, za izmenjavo informacij in izkušenj o založništvu.
Tullio Reggente je v imenu gostiteljev na začetku poudaril kompleksnost področja, njegovo povezanost z ekonomskimi zakonitostmi, še bolj pa izraziti socialni in kulturni aspekt proizvajanja knjige, ki je sicer v mnogočem tržno in konsumno blago, a v svojih zahtevnejših oblikah tudi trajnejša vrednota.
O tej poseoni vrednosti knjige in literature je nato govoril prof. Gottfried Stix, ki je shematično a nazorno predstavil povojna avstrijska literarna prizadevanja: poudaril je, da so odraz dekadenčne faze avstrijske družbe kmalu po vojni in obdobja krize vrednot v zadnjem času. V tem svetu riše literatura črne plati resničnosti, poudarja jih do grotesknosti, gnusa, groze. Preko te faze pa bi se morala literatura dokopati do ustvarjanja novih vrednot, nove človeške trdnosti, in sicer na osnovi bogatejše religiozne zavesti.
Na to izvajanje se je v svojem posegu polemično navezal pesnik Ciril Zlobec, ki je poudaril, da so taka gledanja anahronistična, saj se je položaj literarnega ustvarjalca v družbi bistveno spremenil: če je bil v prejšnjih časih pisatelj res vest družbe in posrednik med ljudskimi masami in oblastjo, iskalec in posredovalec trdnih vrednot,, y današnjem svetu nima več možnosti, da bi tako vplival: izobraževalne inštitucije, množična občila in druge o-blike vplivov so toliko močnejše, da so tovrstne želje čista iluzija. Izhod je Zlobec nakazal v smeri angažiranja v družbenem življenju, kjer se je treba vztrajno zavzemati za kultiviranje politične strukture in ljudskih množic, predvsem pa o-vrednotiti kulturo kot bistveni element duhovnega bogastva posameznika in obenem kot temelj pravega napredka.
Zlobec je o teh stvareh govoril na osnovi svojih izkušenj kot urednik revije in na radiu, prikazal pa je tudi svoje izkušnje in uspehe pri posredovanju med italijansko in slovensko kulturo; najbolj zgovornih je bilo pri tem 15 razstavljenih knjig, v katerih so izšli njegovi prevodi iz italijanske literature. Pri tem je prišla še bolj do izraza praznina tovrstnih prizadevanj na italijanski strani.
Tega se je dotaknil tudi Črtomir Kolenc, direktor založbe Lipa, ki je sicer najprej koncizno izrisal položaj slovenske knjige in probleme našega založništva. Dragoceno je bilo tudi njegovo posredovanje informacije o novih, samoupravnih reši*
KER JE PES SKOČIL VOZNICI V NAROČJE
Ženski z avtom v drevo nato pa v obcestni jarek
Nožnica Hilde Spizer se bo morala zdraviti dva meseca, sopotnici pa so le nudili prvo pomoč
Sprejeli del zahtev nočnih čuvajev
Nočni čuvaji, ki se že dolgo časa potegujejo za svoje delovne in sindikalne pravice in so v ta namen v zadnjem času večkrat stavkali, so del teh pravic končno dosegli. Predvčerajšnjim so namreč njihovi sindikalni predstavniki dosegli okvirni sporazum z organizacijo delodajalcev. S 1. aprilom se bodo mesečne plače osebja ustanov, ki skrbijo za nočno čuvajsko službo, povišala za 21 tisoč lir, čuvaji sami pa bodo poleg tega poviška
Vljudno vabimo vse ljubitelje gledališke umetnosti, cenjene a-bonente, obiskovalce in prijatelje, ki predstavljajo najdragocenejšo in najpomembnejšo komponento kulturne stvarnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, na počastitev tridesetletnice neprekinjenega delovanja Stalnega slovenskega gledališča.
Slavnost bo v soboto, 27. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Stalno slovensko gledališče
prejemali od 1. aprila letos še 9 tisoč lir mesečno več, s 1. majem prihodnjega leta pa se bodo vsem plače zvišale še za nadaljnjih 9.000 lir.
Nekaj sprememb so sindikalni predstavniki dosegli tudi glede delovnega urnika. Ukinili so namreč čuvajsko službo, ki ni bila kontinuirana. Poleg tega bodo imeli nočni čuvaji odslej 31 dni dopusta na leto.
Plačevanje tretjega obroka za izlet Primorskega dnevnika v ponedeljek, 22. marca, in v torek, 23. marca, od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
DANES OB 16. URI
Pokrajinski kongres združenja bivših političnih internirancev
Danes ob 16. uri bo v dvorani na sedežu CGIL, v Ul. Pondares 8, pokrajinski kongres Združenja bivših političnih deportirancev (ANED). Zadnji pokrajinski kongres je bil pred dobrimi petimi leti, ko je bil v Trstu tudi vsedržavni kongres tega združenja.
Po poročilih predsedstva in tajništva bo sledila diskusija, nato izvolitev novega odbora in delegatov na vsedržavni kongres, ki bo prve dni aprila v Modeni. Na današnjem kongresu bo seveda govor tudi o procesu, ki se je začel 16. februarja pred tržaškim porotnim sodiščem, proti krivcem zločinov v Rižarni.
V združenju ANED so včlanjeni, ne glede na politično in narodnostno pripadnost, bivši interniranci v nacističnih taboriščih ter svojci žrtev taborišč, med katere spada tudi Rižarna.
Odbor toplo vabi vse člane, bivše iniernirance in svojce, da se polnoštevilno udeležijo kongresa.
P® SKLEPU MEDNARODNEGA KONZORCIJA .
Tržaška Inka bo postajališče na progi kontejnerskih ladij
Proga bo povezovala Sredozemlje z Daljmni vzhodom skozi Suez
Tržaška luka naj bi postala ne-. šča zahteva, da bi ga za nove nekakšno začetno postajališče ze velike loge primemo usposobili in da bi isto-
prekooceanske kontejnerske ladje ter 's tem izhodiščna točka pomorske prometne povezave Sredozemlja z Daljnim vzhodom. Ta sklep se je izluščil na zadnjem zasedanju upravnega sveta mednarodnega konzorcija za kontejnerje v Parizu. Upravni svet, ki mu je predsedoval M. laca-lamita in ki ga sestavljajo predstavniki dveh italijanskih pomorskih, dveh japonskih in ene francoske družbe, je namreč sklenil, da bodo s pri-hcdnjim julijem	kontejnerske ladje
priplule tudi v Trstu. Ladje, ki bodo vzdrževale Sredozemlje z Daljnim vzhodom, bodo pristajale v Barceloni, Marseillu, Genovi, Trstu, Sin-gapuru, Hongkongu, Tokiu, Kobeju in Keelungu.
S tem se za tržaško pristanišče nedvomno odpira novo poglavje, obenem pa ob tem novem dejstvu nara-
niiiiifiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiu
VČERAJ V ZNAMENJU LEPEGA VREMENA
Tradicionalni praznik v Ricusai jih spet privabil ljudi od vsepovsod
Obiskovalcem so bile na razpolago osrnice, stojnice s pršutom, vinom in raznimi kramarijami - Vaščani se radi spominjajo nekdanjih praznikov
'
Pes je včeraj dopoldne zakrivil dokaj nenavadno prometno nesrečo, v kateri sta bili ranjeni dve ženski. Okoli 10.30 sta se 58-letna Hilde Spizer in 53-letna Rina Nodale, obe z Rebri Montanelli 3, peljali z avtom fiat 127, ki ga je upravljala Spizerjeva, iz Lazareta proti mejnemu prehodu. Kakih sto metrov pred mejo je voznica na odseku ravne ceste nekoliko močneje pritisnila na plin, saj je bila cesta prazna. Morda prav zaradi večje hitrosti pa se je pes, ki je dotlej mimo sedel na zadnjem sedežu, vznemiril in nenadoma skcčil Spizerjevi v naročje. Voznica se je zmedla, saj sploh ni videla ceste pred seboj, ker ji je žival popolnoma zakrivala pogled. Obenem pa so se tace zapletle v volan in ženska je izgubila nadzorstvo nad vozilom. Avto je najprej podrsal ob drevesu, nato pa zašel s ceste in obstal s kolesi navzgor v obcestnem jarku.
Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli reševalci Rdečega križa in karabinjerji miljske postaje; z rešilnim avtom so prepeljali obe ženski v bolnišnico, kjer s« bo morala Spizerjeva zdraviti 60 dni na ortopedskem oddelku zaradi zloma leve stegnenice in udarcev po obrazu, sopotnici pa so le nudili prvo pomoč in jo odsloviti iz bolnišnice: okrevala bo v desetih dneh.
Uspela stavka gradbincev v naši pokrajini
Nad 90 odstotkov gradbenih delavcev iz naše pokrajine se je ude ležilo predvčerajšnje vsedržavne stavke, ki jo je napovedala sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL te kategorije, da bi s tem izrazila protest nad zadržanjem delodajalcev, ki odlašajo z obnovitvijo delovne pogodbe. Pogodba je namreč zapadla 31. decemora lani in doslej še ni bilo jasnega odgovora na zahteve gradbincev in njihovih sindikalnih zastopnikov. Razgovori za sklenitev pogodbe se bodo spet nadaljevali v torek in sredo, 23. in 24. marca, v Rimu.
Otrok pogoltnil drobce stekla
Štiri in pol leta star Roberto Des-sardo iz begunskega naselja pri Sesljanu je včeraj popoldne med i-granjem požrl nekaj drobcev stekla. Starši so ga prepeljali v pediatrično bolnišnico Burlo Garofolo, j moral še prehitro vrniti k vsakda-kjer so si zdravniki zanj pridržali j njim opravilom in skrbem. Doma-prognozo in se bodo o njegovem 1 čin bo jutri spet šel na delo v pri-stanju izjasnili šele ko bodo prejeli j stanišče, v urad, v tovarne, ki glo-izide vseh specialističnih pregledov, i boko niže kažejo svoj mrki videz.
Vrsto let dolga tradicija se je tudi letos ponovila: na Jožefovo so Ricmanje spet zaživele v tisočih barvah, zvokih in vonjih in spominih. Tudi vreme je bilo tokrat prizanesljivo in se je usmililo praznika, ki napoveduje pomlad. Ljudje so v Ricmanje prišli od vsepovsod. Dolga vrsta parkiranih avtomobilov, ki je segala od Ratinare tja do Boršta, je potrdila, kako je ta praznik še vedno zelo priljubljen, kako se ljudje oddolžujejo uporni vasi, ki ni hotela kloniti glave pred nobenim nasiljem. Ljudje, nekateri še pretirano planinsko oblečeni, so se počasi pomikali po cestah, ki peljejo v vas, prijetno kramljali, se veselili in se pri tem morda spomnili, da je nekje v okolici Trsta še mogoče uživati svež zrak, zelenje in pomlad.
Tudi v vasi je bilo vse živo. Domačini so postavili stojnice že navsezgodaj in ob njih prodajali pršut, vino, sir in še marsikaj drugega. Tudi nedomači kramarji so tu postavili svoje stojnice in kriče prodajali svoje stvari, tako da je bila vas še kar podobna Ponterošu. Majice, vseh vrst obleke, «bambole», igrače in druge kramarije so ta vtis le potrjevale. Bile pa so tu tudi domače osrnice pri Grdini in Mohoriču, Kraševec pa je pravkar zaprl.
Veselja, dobre volje In smeha prav gotovo ni manjkalo, vendar pa je J današnje Jožefovo v Ricmanjih pre-1 cej različno od tistega, ki je bilo nekoč. Dolge kolone ljudi, samo slovenskih, so se nekoč, seveda peš, pomikale proti vasi, ki je bila že od nekdaj simbol upora. Slovenski ljudje, slovenska pesem, slovenska govorica, slovenski napisi. Sicer pa današnja družba zahteva svoj davek in tudi Ricmanje niso izjema pri tem pravilu. Meščani se z avtomobilom pripeljejo do vasi, življenje je pač postalo zelo komodno. Tako je Jožefovo nujno postalo le praznik oddiha po mučnem delu, ne pa pravo romanje. Časi se pač spreminjajo. Vesela gruča hodi tako po vasi, na stojnicah pa pogrešamo slovenske napise. Vaščani se obenem veselijo in majejo z glavo. Kako je bilo nekoč... nekoč, ko so pod fašizmom vedno peli za ta praznik slovensko mašo, čeprav jim je to drago stalo. Živ je še spomin na tisti 20. marec 1943, ko so fašisti odvedli 110 domačinov in jih mučili v zloglasni Ul. Bellosguardo. Tudi to je minilo, mi pravi domačin, tudi to smo pretrpeli.
Gneča ljudi se veseli vrtiljaka, ki je postavljen tik nad vasjo, teka po travnikih, še preveč brezskrbno, se gnete po osmicah in gostilnah, daje vasi elan novega življenja, nove vasi. Saj med letom meščan le redko zaide tu gor. In vaščan se veseli ljudi, življenja, hrupa pa tudi zaslužka pri prodaji. Saj se bo
Spet bo pomislil na rodovitno zemljo, ki ne rodi, ker ni rok, da bi jo obdelovale, na ceste, ki čakajo popravila od zmeraj, na kanalizacijo, ki je pomanjkljiva, na zemljo, ki jim vsak dan bolj polzi iz rok in temu polzenju ni mogoče videti konca, na pokojnine s katerimi ni mogoče več živeti, na domači pridelek, ki še čaka svojo valorizacijo in še toliko drugih težav. Življenje pa teče naprej, in danes je praznik, naš praznik.
Poleg vsakdanjih skrbi čaka vaščana po končanem prazniku tudi to, da bo moral čistiti svoje travnike, katere so meščani zelo brezskrbno onesnažili, ne da bi se pri tem zavedali, koliko truda je kmet posvetil tem travnikom. Zato je bila pobuda učencev osnovne šole s celodnevnim poukom Ricmanje —
Domjo zelo posrečena, da preplavijo vaške zidove z risanimi lepaki, ki opominjajo proti onesnaženju narave.
Pri igralni stojnici, kjer se meče na cilj je velika gneča, radovednost pa me sili, da stopim h gospodarju le-te in ga povprašam, kako mu gre
iiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiuiimiiiiiiiii
Nova ekspres restavracija
na tem prazniku sonca in veselih obrazov. «Komaj lahko živim s tremi sinovi, vendar sem pošten in bom ostal pošten, kradel res ne bom nikdar, župan nam še ni dal dovo-ijenja, da postavimo svoje stojnice pri Montebellu, moji sinovi pa jedo vsak dan manj in so vedno bolj suhi.» Tudi to je stvarnost, ki prerada naleti na gluha ušesa.
Praznik se bo nadaljeval še jutri in pojutrišnjem, vabljeni pa so vsi, ki še verjamejo v to tradicijo, in resnico, da po še tako hudi zimi nastopi pomlad v soncu veselja in upanja za malega človeka.
Dušan Jelinčič
Danes se poročita
MILICA ČEH
in
EGON PERISUTTI Vso srečo v skupnem življenju jima iz srca želijo starši ter Pavel in Livio.
Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
Na Trgu Cavana štev. 4 bodo drevi ob 19.30 odprli novo ekspres restavracijo «Vecia Trieste», ki jo je uredila Slovenka iz Devina. Gre za lokal, v katerem se bodo gostje lahko ustavili na kosilo ali večerjo, možno pa bo tudi nakupiti že pripravljene jedi za dom. V okusno in sodobno urejenih prostorih bo gostom iu odjemalcem na razpolago okrog
časno uresničili vse potrebne cestne in železniške povezave našega mesta z zaledjem.
DREVI V SAG
Prva pestmitev «Burkaškega misterija»
V Slovenskem amaterskem gledališču (dvorana PD «Ivan Cankar», Ul. Montecchi 6) bodo drevi ob 20.30 ponovili burkasto štorijo enega najdrznejših italijanskih dramatikov Daria Foja «Burkaški misterij».
To je prva predstava našega nepoklicnega gledališča v letošnji peti, jubilejni sezoni. Gledališče se je tega skromnega a pomembnega delovnega jubileja spomnilo s priložnostno dokumentarno razstavo, ki so jo odprli ob priložnosti četrtkove premiere ter s posebnim, obsežnejšim gledališkim listom.
Predstava «Burkaški misterij», v katero je SAG vložilo veliko truda in napora in ki predstavlja enega najpomembnejših del tega gledališča, je doživela pri sicer maloštevilni premierski publiki, izreden u-soeh, zaradi česar je pričakovati, da se bo le ta ponovil tudi na dre-višnji in jutrišnji predstavi.
■v
Živahna dejavnost tržaških galerij
Razstavna dejavnost se v Trstu nadaljuje, tako da morejo razstavljene umetnine zadovoliti sleherni okus, saj se je v galeriji «Planetario» komaj zaključila razstava Picassovih del, v galeriji «Torbande-na» se nadaljuje do prihodnjega torka razstava del znanega tržaškega likovnika Marina Sormanija, ki se ponovno predstavlja tržaškemu občinstvu po razmeroma dolgem premoru, v galeriji «Tommaseo» so v ponedeljek 15. t.m. odprli razstavo z naslovom LHOOQ — Il Mistero svelato, v galeriji «Forum» razstavlja še do nedelje Livio Schiozzi, v galeriji «Tribbio 2» na Starem Trgu se nadaljuje razstava del znane tržaške likovnice Eve Ronay, ki daje do 26. t.m. na ogled kakih 30 svojih novejših del, v glavnem olj, pa tudi nekaj grajik, v galeriji «La lanterna» v Ul. sv. Nikolaja pa so odprli razstavo ksilografij Antona Franza Svobode, risbe Jožeta Ciuhe ter še razne druge risbe in olja.
Znan jugoslovanski tat
v koronejskih ižtl^dVih
Vojislav Mijailovič, 38-letni jugo-šlžfvanski di-žavljari; je? ^ V krogih tržaške policije znan zaradi svojih tatinskih podvigov, je ponovno v zaporu. V sredo popoldne je neki jugoslbvanski turist opazil moškega, ki je sumljivo šaril okrog njegovega avtomobila, ki ga je bil parkiral na Nabrežju. Začel je kričati, moški pa v beg. ki je bil na srečo zelo kratek, kajti neki mestni redar ga je prijel in izročil policiji. Med osebnim pregledom so pri njem našli, potni list Tržačana Lucia Furlana, na katerega je aretiranec prilepil svojo fotografijo, osebno izkaznico 21-letne Tržačanke Daniele Maslic in vsč predmetov, za katere so domnevali, da so ukradeni. Aretiranec je izjavil, da je madžarski begunec Josip Rerenc, ki je pobegni! v Italijo leta 1957 in je bil nekaj časa v begunskem taborišču pri Padričah. Dejal je, da je kupil potni list v Ventimiglii za 50.000 lir, osebno izkaznico pa od nekega rojaka v Trstu za 5.000 lir.
Po primerjavi fotografij in prstnih odtisov iz arhiva tržaške kvesture pa so ugotovili, da je mož pravzaprav oseba, ki so jo že pred časom aretirali in je v Trstu znana kot Vojislav Mijailovič. Zato so ga obtožili tatvine, poskusa vloma, ponarejanja dokumentov in navedbe lažnih osebnih podatkov ter ga prepeljali v koronejske zapore na razpolago sodnim oblastem.
S pestjo izbil zob
vozniku, ki ga je prehitel
27-letni Liubomiro Stok, po rodu iz Kopra, ki pa stalno živi v Trstu, bo verjetno drago plačal svojo vročekrvnost. Ko se je sinoči vračal po obalni cesti proti Trstu, ga je v bližini Miramara prehitel 50-letni Francesco Seccia iz Ul. Verga 8. Stok je menil, da je bilo Vergevo prehitevanje preozko in zato je sam ponovno prehitel in prisilil Vergo, da ustavi svoje vozilo. Voznika sta se sprla in Stok je udaril Vergo s pestjo po obrazu in mu pri tem zbil zob.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure. tel. štev. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
100 različnih vrst toplih in mrzlih jedi, ki bodo tudi «razstavljene» v posebnih izložbenih vitrinah. Ekspres restavracije se polagoma uveljavlja-1 jo tudi pri nas, v nekaterih tujih državah pa jih je mnogo več: značilnost sodobnega življenja, ki čedalje bolj pogosto ne dopušča družinam, da bi vodile tradicionalno gospodinjstvo.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Dario Fo
BURKAŠKI MISTERIJ
(MISTERO BUFFO) Burkasta štorija v dveh delih
Prvič v slovenščini
Predstavo so pripravili: Boris Kobal burkež; Sergij Cer-kvenič slepec, Bonifacij Vin. Branko Sulčič pijanec; Darij Frandolič kmetavz, kvartopirec; Danilo Kobau pohabljenec, kvartopirec; Milica Kravos smrt, Ivanka, angel; Lidija Sosič angel, Marija; Marina Gulin krčmarica, Magdalena; Silvana Gulin Veronika; Sergej Verč režija in dramaturška priredba; Drago Jurca - Giorgi scena in kostumi; Atili j Kralj glasba; Marina Gulin, Boris Kobal, Lidija Sosič, Sergej Verč prevod; Marko Kravos, Sergej Verč prepesnitev songov; Boris Kobal ponašitev misterijev; Mira Sardoč lektorica; Franc Meula vodja predstave; Alenka Čepar šepetalka; Dario Košuta tehnično vodstvo in razsvetljava
Predstave v dvorani PD «Ivan Cankar» — Ulica Montecchi 6
Danes, 20. marca, ob 20.30.
Jutri, 21. marca, ob 18. uri.
V prostorih gledališča bosta odprti dve razstavi: «Pet let SAG» ter razstava slik Draga Jurca-Giorgija.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
30 let nepretrganega delovanja
Gostovanje primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice
IVAN BUKOVČAN
PREDEN BO PETELIN ZAPEL
Prevod Vladimir Kocjančič Scena	Vladimir	Rijavec
Kostumi	Milena	Kumar
Govor	Ana	Mlakar
Glasbena oprema Ilija šurev Dramat. vodstvo Janez Povše Režija JANEZ DROZG Jutri, 21. marca, ob 16. uri ABONENTI SSG IMAJo POPUST
o.š-ob
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
ZDRUŽENJE PEVSKIH
ZBOROV PRIMORSKE
Revija «Primorska poje 1976»
lOCi ovrl . n/, i i J: .	I..W.I .
Tolmin:	danes,	20.	marca,	ob
20. uri v telovadnici.
Dobrovo: jutri,	21.	marca,	ob
16. uri v telovadnici osnovne šole.
Dolina:	sobota,	27.	marca,	ob
20.30 v občinski telovadnici.
Sežana:	nedelja,	28.	marca,	ob
ob 16. uri v osnovni šoli.
Koper: sobota, 3. aprila, ob 20. uri v mestnem gledališču.
Miren: nedelja, 4. aprila, ob 16. uri v telovadnici.
Gorica:	četrtek,	8.	aprila,	ob
20.30 v gledališču Verdi.
Trst: sobota, 10. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu.
SPD «I. GRUDEN» iz Nabrežine
priredi danes, 20. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih mladinski ples.
Igra ansambel
IGO RADOVIČ
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja PAVEL GOLIA
SRCE IGRAČK
(Mladinska igra v treh delih)
Glasba Aleksander Vodopivec Plesi	Janez Mejač
Scena	Demetrij Cej
Kostumi	Marija Vidau
Priredba in režija: ADRIJAN RUSTJA
V torek, 23. marca, ob 15.30.
Gledališča
ROSSETTI
Danes, 20. marca, ob 20.30 Goldonijev « Il Campiello » v izvedbi ansambla Piccolo Teatro di Milano. Režija Giorgio Strehler. Pri osrednji blagajni rezervacije
VERDI
Danes ob 18. uri za «red S» tretja ponovitev Donizettijeve opere «Lucia de Lammermoor» v premierski izvedbi.
Baletne predstave
Baletno predstavo gledališča Verdi za osnovne in srednje šole bodo ponovili, vedno ob 11.30, danes, v ponedeljek in torek.
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Uomini e cobra». Barvni film režiserja Josepha Mankiewicza. Igrata Kirk Douglas m Henry Fonda.
Ariston 16.00 «Gang». Barvni film režiserja Roberta Altmana. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 15.30 «My fair lady», barvni film za vse.
Grattacielo 16.00 «Fratello mare» (Storia di una isola, l’avventura di un uomo). Zadnji veliki uspeh režiserja Folca Quilicija.
Fenice 15.30 «Hindenburg». Barvni pustolovski film Georgeja C. Scotta. Glavno vlogo igra Anne Ban-croft.
Excelsior 15.30 «Culastrisce, nobile veneziano». Barvni film. Igrajo: Marcello Mastroianni. Claudia Mori, Lino Toffolo, A. Celentano.
Nazionale 15.30 «La terra dimenticata dal tempo». Barvni znanstvenofantastični film.
Eden 16.00 «Io non credo a nessuno». Barvni film, v katerem nastopa Charles Bronson.
Ritz 15.30 «Marcia trionfale». Barvni film. Igrajo Franco Nero, Michele Placido, M. Miou. Prepovedan mia. dini pod 18. letom.
Aurora 16.30 « L’infermiera ». Barvni film, v katerem igra Ursula An-dress. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitòl 16.00 «La donna della domenica». Barvni film. Igrata Marcello Mastroianni in Louis Trintignant.
Cristallo 15.30 « Lo squalo ». Barvni film režiserja S. Spielberga. Igra R. Shaw.
Moderno 16.00 « Telefoni bianchi ». Barvni film. Igrajo Agostina Belli, Vittorio Gassman, U. Tognazzi. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.00 «Gola profonda» (Deep Throat). Barvni film. Igra Linda Lowelace. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Los amigos». Barvni film. Igrata Anthony Quinn in Franco Nero.
Impero 16.30 «L’ anatra all’ arancia». Barvni film. Igrata Monica Vitti, Ugo Tognazzi.
Vittorio Veneto 16.30 «Prigioniero della seconda strada». Barvni film. Igra Jack Lemmon.
Radio 16.00 «La frustrazione». Barvni film iz serije grozljivk.
Astra 16.30 «Noi non siamo angeli». Barvni film. Igrata Micael Coby in Paul Smith.
Abbazia 16.00 «Big boss». Barvni film. Igra Tony Curtis. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Včeraj-danes H Razstave
Danes, SOBOTA, 20. marca FELIKS
Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 18.17. — Dolžina dneva 12.09. — Luna vzide ob 24. in zatone ob 8.37.
Jutri, NEDELJA, 21. marca BILKA
Vreme včeraj:	Najvišja dnevna
temperatura 14,5 stopinje, najnižja 7 stopinj, ob 19. uri 11,8, zračni pritisk 1010,7 mb, ustaljen, vlaga 58-odstotna, veter severovzhodnik 14 km na uro, nebo delno oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8 stopinj.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; Al Cedro (INAM), Trg Oberdan 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, UL Belpoggio 4; Due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
V središčni galeriji Tribbio 2 na Starem trgu - Piazza Vecchia je odprla svojo razstavo znana tržaška umetnica Eva Ronay, ki bo razstavljala do 26. t.m.
Izleti
SPDT organizira jutri, 21. marca, izlet po planinski «vertikali». Iz' let bo potekal iz Krmina čez Krmin-sko goro v Gorico. Hoda bo okoli pet ur. Zbirališče je na železniški postaji ob 9.45. Odhod vlaka za Kr' min je ob 10.08. Povratek z vlakom iz Gorice.
Učiteljici Editi Covach izrekaj# iskreno sožalje ob smrti drage mame učenci in starši osnovne šole Doline.
Ob težki izgubi Erminija Sosica izreka odbor Zveze partizanov l Opčin iskreno sožalje ženi Ljubih*1 in sinu Borisu.
Mali oglasi
PES «basset hound» z zelo dolgimi uhlji, rdečkast, čmo-belo lisast se je izgubil v Repnu. Tel. 227-139. Nagrada 50.000 lir.
Ob 1. obletnici smrti
SERGIJA PEČARJA
se ga spominja družina.
Lonjer, 20, marca 1976
IRI
GORIŠKI DNEVNIK
.
7 OBČNEGA ZBORA KULTURNEGA DRUŠTVA «IVAN TRINKO»
TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA D. LUPIERIJA
Dosedanji uspehi in bodoče naloge Mednarodni sejem Esporne^ pridobiva kulturnega delovanja v Benečiji
Obširno in poglobljeno poročilo predsednika dr. vilnih gostov ■ Široka konstruktivna razprava
«Danes so problemi slovenskega prebivalstva v Benečiji postali važni Vuui za druge. To je rezultat širokih odnosov med kulturnimi društvi, je posledica dolge konfrontacije sil in dela množičnih organizacij beneških Slovencev in kaže na dozoritev de-mokrščanskega čutenja pri strankah ustavnega loka in odgovornih oblasteh, ki so se opredelile za socialno in kulturno obnovo naše Benečije. Ta nova faza krepi prebujajočo zavest naših ljudi, ki se bogati vzporedno s tanjšanjem nasilja in nedemokratičnih ukrepov. Širok krog beneških rojakov danes doživlja v narodni kulturi, v svojem jeziku, čustva resnične demokracije in zavest neponovljivega bogastva, ki osvežuje širšo skupnost in ki dejansko vrednoti Beneško Slovenijo.»
S temi besedami je predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko» dr. Viljem Černo označil članom in . gostom, ki so se zbrali v Čedadu na 6. občnem zboru društva, uspehe dosedanjega dela tega veterana med slovenskimi društvi v Beneški Sloveniji.
V	svojem poročilu je dr. černo o-risal prisotnim široko delovanje društva «Ivan Trinko» v zadnjem obdobju. Predvsem se je ustavil pri večkratnih političnih razgovorih in nastopih pri oblasteh, kar je beneškim kulturnim delavcem dalo možnost, da zainteresirajo za svoje probleme vse odgovorne dejavnike. Predvsem je v zadnjem času prišlo do poglobljenega sodelovanja z nekaterimi občinskimi upravami, s svetovalci, z vidnimi predstavniki ve likih strank. Čeprav postavljata birokracija in šovinistična miselnost razvoju Beneške Slovenije še števil ne ovire, se jima Benečani zoperstavljajo z lastno organiziranostjo in aktivnostjo. Danes jim dajejo nova upanja nekatera zagotovila deželnih in pokrajinskih organov, kot je na primer sklep o sklicanju konference o manjšinah v videmski pokrajini. Tudi v krajevnem merilu, predvsem v okviru nadiške gorske skupnosti, prihaja do vedno večje odprtosti glede narodnostnih vprašanj.
V	drugem delu poročila je dr. černo obravnaval pomen enotnih akcij vseh beneških društev, kot so na primer srečanje na Kamenici . ali Dan emigranta v Čedadu, ter problem programiranja dela In formiranja kadrov. V zvezi s tem je o-menil študijski seminar v Gorenjem Tarbilju in druge . podobne pobude..
V	tretjem delu pa je nakazal bodoče naloge društva, kjer je na prvem mestu obravnaval nadvse važno vprašanje šolstva in slovenskega izobraževanja sploh. Nato se je dotaknil problema dvoran, katerih pomanjkanje danes onemogoča širše kulturno delovanje, ki bi lahko v bodoče obsegalo filmske prireditve, glasbeno . izobraževanje, gledališko dejavnost, koncerte, pa tudi tečaje materinega jezika. Misliti bo treba tudi na razširitev delovanja v tistih vaseh in predelih, kjer doslej ni bilo Posebnih pobud, ter na ustanovitev dokumentacijskega centra, ki naj bi zbiral gradivo o problemih Beneške Slovenije, na ureditev spominske sobe pesnika Ivana Trinka, povečanje društvene knjižnice, ustanovitev etnografskega muzeja in podobno. Predvsem pa bo treba vse večjo skrb posvečati mladini.
Predsednikovo poročilo je dopolni-m poročilo društvene tajnice Iris “albi, ki je orisala delovanje društva na posameznih področjih od Šolstva do izrabe prostega časa, dotaknila pa se je tudi problema mladine in športne dejavnosti.
Poročilom so sledili pozdravi gostov. Pismena voščila so občnemu 2boru poslali predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni, svetovalec nadiške gorske skupnosti Battocletti mr še Glasbena matica, Slovenska Prosveta in ustanova Friuli nel monda- Osebno pa so občni zbor po-zdravilj poslanec Albin Škerk, dežel-lla svetovalca Drago Štoka in Romano Specogna, predstavnik videmske federacije KPI Toschi ter predstavnik PS iz Nadiških dolin Ma-*ln'S, predsednik Slovenske kulturni? " gospodarske zveze Boris Race, 'rektor Stalnega slovenskega gledalca iz Trsta Filibert Benedetič, Predsednik Narodne in študijske bjižnice v Trstu ter tajnik Sindiata slovenske šole Franc Škerlj, Predsednik Združenja slovenskih ^Portnih društev v Italiji Vojko Koc-lar>. predsednik Beneškega planin-"Kega društva Jožko Kukovac. Ado ant za patronat INAC v Čedadu, avel Petricig za študijski center
Nediža, Anton Birtič za društvo beneških godcev «Vigion Karlič», duhovnik Emil Cenčič za skupino «Dom» ter Dino Del Medico za Zvezo slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije. Svoj pozdrav sta prinesla tudi predstavnik Zveze kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije Zakojšek ter predstavnik družbenih in kulturnih organizacij s Tolminskega Golja. Predolgo bi bilo, ko bi o njihovih posegih podrobneje poročali, vsi pa so, vsak seveda s svojega gledišča, izrekli laskave besede ò delovanju društva v zadnjem času. Poseben odmev med prisotnimi je imel tudi pozdrav gospoda Garjupa, župnika iz Ukev, ki so ga prisotni sprejeli z dolgim aplavzom solidarnosti.
Pozdravom je sledila razprava, v katero so posegli Licio Battaino, Anton Birtič, Pavel Petricig, Izidor Predan in drugi. Posebej naj omenimo poseg Petriciga, ki je jasno in
Cerna ■ Pozdravi šte-o bodočem delovanju
prodorno analiziral današnji položaj Beneške Slovenije in nakazal posamezne smeri bodočega delovanja, ob koncu pa predlagal, da bi organizirali poseben študijski seminar, kjer bi temeljito preštudirali vse probleme, ki se danes postavljajo pred beneške kulturne delavce.
Ob koncu so prisotni člani izvolili nov, zelo širok upravni odbor društva. V njem je 35 članov iz občin Čedad, Špeter, Podbonesec, Sovod-nje, Sv. Lenart, Grmek, Srednje, Praprotno, Tavorjana, Fojda, Ah-ten, Tipana, Bardo, Rezija in Ukve, pa tudi nekaj takih, ki sicer živijo v Furlaniji, a so ozko povezani z življenjem svoje zemlje. Pomembno je, da so v novem odboru zajeta vsa področja, kjer živijo Slovenci v videmski pokrajini, kar daje nove možnosti za razširitev delovanja društva tudi v tiste kraje, ki so doslej bili osamljeni in neaktivni.
ž. G.
iiiiiiiiiiimuimiiiiiiiiiimitiiiuiiiMiuiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiimiiitiiiHiii
V ORGANIZACIJI RAJONSKIH KONZULT
Uspelo javno zborovanje o družinskih posvetovalnicah
Zahteva po čimprejšnji uvedbi ustreznega deželnega zakona
čedalje večjo težo doma in v tujini
Poudarek na specializaciji posameznih razstav ■ Predvideni so ludi strokovni simpoziji - Na prostem bo vsak večer zabavno-kulturna prireditev
V petek zvečer je bilo v nabito polni dvorani trgovinske zbornice javno zborovanje o družinskih posvetovalnicah. Opazili smo tudi mnogo mladih obrazov, kar potrjuje dejstvo, da je ta problem izredno občuten, posebno pri mladih. Zborovanje so organizirale skupno rajonske konzulte, da bi obvestile in sen-sibilizirale javno mnenje o teh zelo aktualnih problemih. Zakon o družinskih posvetovalnicah je bil namreč že sprejet na državni ravni in sicer z glasovi strank, ki so si, kar se tiče socialne problematike, različnih mnenj. Tudi denarni sklad petih milijard je bil že nakazan, čeprav je vprašljivo, kako se bodo s tako omejenim skladom lahko krili vsi stroški na državni ravni. Ni bil pa sprejet ustrezen zakon na deželni ravni, zato je bilo to zborovanje tudi protestno, da bi javno mnenje izrazilo svojo zahtevo po čimprejšnji uvedbi te javne službe in tako indirektno pritiskalo na deželo.
Uvodna poročila so imeli trije izvedenci, ki so osvetlili probleme s tehničnega vidika. Prvo poročilo je imel primarij porodniškega oddelka otroške bolnišnice Burlo Garofolo, ki je osvetlil glavne točke državnega zakona. Te točke so: psihološka in socialna pomoč pred in po zakonu, družinsko načrtovanje z uporabo kontracepcijskih sredstev, zaščita ženske v nosečnosti in po njej, zaščita otroka, informacija in posvetovalnica o preprečevanju zanositve.
Poleg tega je primarij omenil potrebo po uvedbi spolne vzgoje še pred nižjo srednjo šolo in potrebo po decentralizaciji tehnične pomoči izven bolnice.
Za njim je spregovorila dr. nevro-psihiatrije Antonella Zadini, ki je osvetlila problem s psihološkega in sociološkega vidika. Orisala je svoje izkušnje pri delovanju v CEMP (center za predzakonsko in zakonsko vzgojo). To je trenutno edina deželna ustanova, ki skrbi za tako vzgojo. Ustanova je privatna, pri njej pa sodelujejo psihologi, ginekologi in sociologi, ki so že zaposleni drugje, tu pa pomagajo v svojem prostem času. Sociologinja je omenila, kako je ljudem nerodno, ko govorijo o svojih problemih, ki pa so skupni veliki večini ljudi. Manjka torej u-strežna informacija, pa tudi nekateri, predsodki so še globoko ukoreninjeni v' širši masi ljudi.
Za njo je spregovoril še sociolog Augusto de Bernardi, ki je nameščen v občinskem prenočišču «Gaspare Gozzi». Spregovoril je o psihološki deviaciji, ki je večkrat prisotna, ko se govori o spolnih odnosih in o spolni problematiki sploh. Prikazal je kakšne so lahko s sociološkega vidika posledice take miselnosti in odnosa.
Sledila je plodna diskusija, v kateri so prisotni odločno zahtevali čimprejšnje izglasovanje deželnega zakona in uvedbo družinskih posvetovalnic. Zahtevali so, da naj bodo posvetovalnice decentralizirane in teritorialno usklajene z zahtevami vseh demokratičnih oblasti. Tako je bilo v končni resoluciji sprejeta zahteva po sedmih posvetovalnicah v
tržaški pokrajini in sicer petih v mestu, s poudarkom na delavska predmestja, enega v nabrežinski in enega v dolinski občini.
Razpravljali so tudi o tem, kdo bo upravljal te posvetovalnice. Ženska mora biti tu privilegirana in mora imeti glavno besedo pri upravljanju. Prostori naj bodo tisti, v katerih je delovala razpuščena ONMI, temu o-sebju pa naj se še pridružijo psihologi, ginekologi in socialni delavci sploh. Predvsem pa je bila poudarjena potreba, da se borba na tem področju nadaljuje, ker bodo samo na tak način prišle posvetovalnice v roke tistih, ki jim gre res za to, da bi te služile najširšemu krogu ljudi.
D. Jelinčič
na
9.
1.
2.
3.
4.
5.
6. 7.
KMEČKA ZVEZA
VABI
OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 21. marca, ob uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4.
Dnevni red:
Izvolitev predsednika občnega zbora. Predsedniško poročilo.
Poročilo tajništva.
nadzornega odbora, in diskusija.
Poročilo
Pozdravi
Volitve.
Razno.
V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po Prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Sledila bo zakuska.
NA POBUDO DOLINSKE KPI
Ciklus predavanj s sodobno tematiko
V ponedeljek se bo v dolinski prosvetni dvorani začel ciklus informativnih večerov s predavanji in razpravo, ki jih prireja sekcija KPI občine Doline. Na zadnjem strankinem kongresu v Ricmanjih je prišla na dan želja in potreba po takih predavanjih o aktualnih vprašanjih. Tako je odbor s privoljenjem prosvetnega društva Valentin Vodnik organiziral štiri predavanja z namenom, da bi prispevali h globljemu spoznavanju današnje družbene stvarnosti in s tem doprinesli svoj delež k splošni razgledanosti in političnemu razmišljanju občanov. Ciklus obsega predavanja o problemu slovenske narodne skupnosti v Italiji, o vlogi komunistične partije v Jugoslaviji in o zgodovinskem kompromisu Že sama imena predavateljev obetajo, da bodo večeri zanimivi in koristni za vse občane. Predavanja si bodo sledila vsak ponedeljek ob 20. uri.
Prvi na vrsti je problem Beneške Slovenije danes, o katerem bosta govorila Dino Del Medico, tajnik Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije in Pavel Petricig, pokrajinski svetovalec KPI v Vidmu. V ponedeljek 29. t.m. bo predaval Stojan Spetič, novinar in komunistični svetovalec v tržaški občini, na temo «Komunisti in narodnostno vprašanje». 5. aprila bo na vrsti predavatelj Vojko Škrlj, tajnik občinske konference ZKS občine Sežana, ki bo govoril o vlogi Zveze komunistov v SFRJ. Ciklus predavanj se bo zaključil v ponedeljek 12. aprila z razgovorom ob okrogli mizi med Stojanom Spetičem in Lucijanom Volkom, pokrajinskim svetovalcem PSI, o zgodovinskem kompromisu in levičarski alternativi.
V. L.
Na tiskovni konferenci, ki je bila v četrtek zvečer, je predsednik trgovinske zbornice geom. Delio Lu-pieri prikazal časnikarjem okvir, v katerem se bo odvijal letošnji mednarodni sejem Espomego, ki bo na novem razstavišču na Rojcah od 30. aprila do 9. maja. Opisali smo že včeraj novo razstavišče in tudi nove paviljone, zato se bomo danes omejili le na tisti del Lupierijevega prikaza, ki govori o razstavah, strokovnih seminarjih in o prizadevanjih za to, da bi dobil sejem širšo veljavo in pomen.
V novih razstavnih prostorih bo letos razstavnega prostora na razpolago skoro trikrat več kot v prejšnjih letih v dolini Korna in v dodatnih razstavnih prostorih. Tik pred otvoritvijo bodo postavili še prenosni razstavni paviljon ,v katerem bosta vinska razstava in majhna restavracija. Ni še gotovo, če bo letos v okviru razstavišča madžarska restavracija; morda bo Madžarom uspelo postaviti svojo prenosno «čar-do», tipično podeželsko gostilno.
Letos bo sodelovalo osem držav, novi so Čehoslovaki, Romuni, Bolgari in Poljaki, ki bodo imeli tu svoje predstavniške paviljone. Poljaki bodo dali precej poudarka navtičnemu turizmu. Tudi Jugoslavija bo ka-I kor vsako leto močno zastopana, le-I tos še v večji meri kot v prejšnjih letih. Pred nekaj dnevi je Turistična zveza Slovenije v Ljubljani odločila, da bo masovno sodelovala z reklamnimi okenci za slovenski turizem.
Dokončno število razstavljavcev ni še znano, bo pa znatno višje od o-nega v prejšnjih letih in tudi prostora bc za vsakega razstavljavca več kot lani.
Sejem bo imel trojno specializacijo. Kljub temu pa ne bodo zavrnili drugih razstavljavcev. Glavno pozornost pa bodo posvetili navtičnemu sektorju, sektorju pomožnih in strokovnih služb za avtoprevozništvo, turizmu z razstavami navtike, kam-pinga in karavanninga in vinskemu sektorju.
Nadaljevali bodo praktično že pred leti začeto delo. Zakaj so se odločili za te sektorje? Za pomožne službe avtoprevozništva so se odločili ker je na našem področju, zlasti v Gorici, tudi zaradi obstoječih in podaljšanih ugodnosti proste cone, precej avtoprevoznikov. Na Gorico težijo pa tudi avtoprevozniki iz Jugoslavije, poleg tega pa hočejo tudi s tem specializiranim sejmom dati poudarek goriški prisotnosti v tovor-nerrt cestnem prometu med Padsko nižino in Podonavjem.
Poudarku ha turistični dejavnosti pa botrujejo na eni strani vsak dan večje zanimanje ljudi za turizem, i-stočasno pa, v okviru sedanje gospodarske krize in visokih cen hotelskih storitev, tudi vedno večje zanimanje ljudi za taborjenje, rulotke in podobne oblike turizma. Skoro vzporedno s tem pa se širi število turističnih in športnih ladjic in zaradi tega bo tudi navtičnemu turizmu dan velik poudarek. Goriška trgovinska zbornica pa bo poleg tega nudila tudi morskim turistom precejšnjo pomoč s svojo ustanovo Assonautica.
Da so sklenili valorizirati vina, ni nič čudnega če pomislimo, da živimo v vinorodnem kraju in da so se naša vina precej uveljavila. Istočasno velja tu poudariti uspehe raz-
stav iz prejšnjih let.
Odkod bodo razstavljavci. Poleg onih iz drugih držav so razstavljavci prvih dveh sektorjev v glavnem iz severnih italijanskih dežel, na vinski razstavi pa bo prisotnih nekaj sto razstavljavcev iz vse države.
V okviru letošnjega sejma bodo tudi strokovni simpoziji. 2. maja bo na vrsti simpozij o carinskih formalnostih za področje avtoprevozništva. 3. in 4. maja pa bo na vrsti simpozij o turističnih vprašanjih, srečanja o vprašanjih vinske proizvodnje in prodaje pa bodo 8. maja.
še nekaj. V sejemskih dneh, od 30. aprila do 9. maja, bo prišlo do sprememb v cestnem prometu na tem področju. Promet po Ulici Aquileia bo dvosmeren. Ulica della Barca pa bo služila samo za dohode k razstavnemu prostoru. Parkirišč za avtomobiliste pa bo kar precej na razpolago, tako v Ulici Campagnuzza kakor tudi v drugih bližnjih ulicah.
Stavka delavcev v avtoprevozništv«
V poročilu, ki so nam ga poslali zastopniki treh deželnih sindikatov delavcev v tovornem avtoprevozniš-tvu je rečeno, da niso pogajanja za obnovitev delovne pogodbe te stroke uspela. Ni bilo uspehov, nasprotno se zdi, da hočejo delodajalci počakati izid pogajanj za obnovo delovnih pogodb večjih strok in se šele nato pogajati dalje Zato so sindikati napovedali stavko, ki se prične v nedeljo 21. marca ob 20. uri in traja do 6. ure zjutraj v torek 23. marca. Podobna stavka bo čez teden dni. Stavka bo zajela tovorni promet na vsem državnem ozemlju. V Vidmu bo v ponedeljek, 29. marca, deželno sindikalno zborovanje.
DANES SKUPŠČINA VAŠKIH ORGANIZACIJ
V Štandrežu bodo kmalu odprli nov Kulturni dom
Na sestanku bodo določili datum slavnostnega odprtja doma na Piiošču
Gradnja Kulturnega doma «Andrej Budal» v Štandrežu je prešla v svoj sklepni del, tako da bo novo poslopje na Piiošču kmalu odprlo vrata raznim vaškim organizacijam. Glavna zidarska dela so že mimo, sedaj končujejo urejevanje notranjosti ter igrišča, ki bo služilo za številne športno - rekreacijske prireditve. Predsednik odbora za gradnjo Kulturnega doma Danilo Nanut nam je povedal, da bodo morali sedaj misliti že na otvoritveni dan novega doma v Štandrežu. Za to priložnost vlada med vaščani veliko pričakovanje, saj vsi dobro vemo, koliko prizadevanja in truda so vložili, da so u-resničili željo po zgradnji novega Kulturnega doma.
Da bi se podrobno porazgovorili
Prosveino društvo «Oton Župančič» v Štandrežu iskreno čestita svoji članici Katjuši Ožbotovi za levo zmago na zimskih slovenskih športnih igrah.
(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiifMiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZASKRBLJENOST TUDI V GORICI
V lekarnah se iz dneva v dan krši razpoložljivost nainuinejših zdravil
Kje so vzroki za sedanji položaj? - Obrazložitve ravnateljice lekarne INAM v Gorici dr. Molinarijeve
Tudi v Gorici, kot povsod drugod, | ve. Le-ta nam je potrdila sedanje se iz dneva v dan veča število zdra-1 stanje pomanjkanja nekaterih naj-vil, ki se ne dajo dobiti več v j osnovnejših zdravil. Na vprašanja, .lekarnah. Gre v prvi vrsti za «zdra- kje gre iskati vzrok za to pomanj-vila široke potrošnje», to je za zdra- kanje, je dr. Molinarijeva poveda-
vila, ki so največ v rabi. Naj tu o-menimo le nekatera: v lekarnah primanjkujejo zdravila proti obolenjem srca in ožTja, zdravila, ki vsebujejo razne vrste vitam nov, najosnovnejši sirup proti kašlju ter vrsta drugih zdravil proti želodčnim motnjam, od vsem poznane «Citrosodine» do manj znanih koncentratov. Naštevanje zdravil, ki jih ni mogoče kupiti, bi se lahko nadaljevalo. Omenili pa smo le nekatera bolj znana, da bi naši bralci spoznali resnost sedanjega položaja.
Kaj se torej dogaja v sedanji italijanski farmacevtski industriji? So resnične govorce, ki pravijo, da služijo podjetja!'in ffOsistT bpflmne 'vsStie'dertafja s špekulacijo na'tem področju? Koliko je teh «prodajalcev zdravja*,,in, zakaj, jflr pristojne oblasti ne kaznujejo? Da bolje orišemo sedanji položaj, velja omeniti, da v vsej Italiji deluje 900 grosistov, ki dobavljajo zdravila 13.000 lekarnam. Dober del teh grosistov pa deluje ob robu zakona in si s špekulacijami in nedovoljenimi kupčijami na račun odjemalcev pridobiva v lastno korist precej denarja. Obstajajo primeri, ko grosisti dobavljajo lekarnam samo taka zdravila, ki so najbolj razširjena med bolniki in sploh ne prodajajo manj znanih zdravil, ki so prav tako potrebna za zdravje slehernega občana.
Da bi podrobneje izvedeli o položaju z zdravili v našem mestu, smo se obrnili do ravnateljice go- j riške lekarne INAM dr. Molinarije-1
la, da je za to stanje v precejšnji meri kriva sedanja splošna ekonomska kriza, ki je prizadela tudi farmacevtsko industrijo: Povišek vseh upravnih stroškov, težave pri nakupih raznega materiala, stroški, ki so se v zadnjem času povečali pri prevažanju zdravil, vse to je v veliki meri pripomoglo, da so se tovarne znašle v hudi zagati, zaradi česar pride tudi do zakasnitve pri dobavljanju zdravil..
K temu bi mi dodali tudi neprimerne in nezadostne zakone, ki ne predvidevajo strogega nadzorstva nad tovarnami ter nad samimi grosisti. Stanje se je le delno izboljšalo v zadnjem času, .:ko.sp- sprejeli nov zakon o mamilih. Znan«* re naru reč, da ogromno število .zdravil vsebuje večje Éi manjš«.. kol čipe .ra/ nih mamil. Zakon pa predvideva nad vsemi temi zdravili strogo nadzorstvo, poleg tega vse tovarne, ki proizvajajo taka zdravila, morajo odslej imeti posebno dovoljenje.
Lekarnar v Gorici nam je povedal, da za pomanjkanje zdravil je treba iskati vzrok prav v nevihti, ki jo je med tovarnarji in grosisti povzročil nov zakon o mamilih. Doslej so namreč številne manjše tovarne prodajale zdravila, ki so vsebovala mamila, brez vsakega dovoljenja. Odslej, ko je to prepovedano in ker velika večina tovarn nima še dovoljenja za dobavljanje lekarnam takih zdravil, se je velik del farmacevtske proizvodnje ustavil z vsemi posledicami za občane.
So pravilne trditve, da gre zgolj
za veliko špekulacijo; je pomanjkanje zdravil v italijanskih lekarnah povzročil nov zakon o mamilih, je za sedanje stanje kriva splošna ekonomska kriza? Na ta vprašanja je težko dati točen odgovor. Vsekakor pa ostaja dejstvo, da je sedanji položaj povzročil precejšnjo zaskrbljenost med občani, ki se morajo iz dneva v dan odreči vedno večjemu številu zdravil.
TV oddaja «Veseli tobogan» tudi za goriške šolarje
Ljubljanska televizija pripravlja spet na našem področju eno izmed svojih rednih oddaj z naslovom «Veseli tobogan», v kateri nastopajo učenci osnovpih šai in nižjih gimnazij. GorižkijjMČehci iii dijaki so že sodelovali na podobni oddaji pred nekaj leti, te dtìi,pa.sj) se že predstavili strokovnjakom ljubljanske televizije, ki bodo izbrali nekatere med njimi, ds bodo nastopali v tej oddaji. Najbrž bedo goriški šolarji nastopili skupno z onimi iz Nove Gorice.
o zaključnih delih Kulturnega doma ter o sestavi sporeda za dan njegovega slavnostnega odprtja, je pripravljalni odbor sklical za danes ob 16. uri sestanek, na katerega so povabili predstavnike prosvetnega društva «Oton Župančič», športnega društva «Juventina», mladinske organizacije, domače sekcije Vsedržavne zveze bivših partizanov ter člane Kmečkega društva. Na tem sestanku, ki bo v prostorih Kulturnega doma, bodo med drugim razpravljali tudi o načinu upravljanja novih prostorov. Poleg tega bodo na skupščini določili datum odprtja doma ter sestavili podroben program slavnostnega dneva.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmnitijfiiiiiiiiiiiiiiiiiTdiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ V KOPRU
Nadaljevanje procesa o zadevi «Jadran»
Še vedno ni mogoče zanesljivo u-gotoviti, kolikšne vsote denarja, največ deviz, so si protizakonito prisvojili bivši vodilni delavci sežanskega «Jadrana», proti katerim teče pred koprskim okrožnim sodiščem že ves teden sodna obravnava. Na zatožni klopi se je tudi včeraj zagovarjal le Viktor Žiberna, kjer prihaja do nepričakovanih zapletov zaradi njegovih različnih izjav. Te izjave pa odkrivajo skrivne poti poslovanja zunanjetrgovinskih podjetij, ki so v nasprotju z ! našimi zakonskimi predpisi, žiber-j na je v zagovoru za svoje ravnanje pojasnjeval, češ da bi nekateri j posli v tujini propadli, če ne bi imeli na razpolago protizakonitih virov plačil. Žiberna je tudi rekel, da pri njegovem ravnanju ni šlo le za osebno okoriščanje, temveč za korist poslovanja. Vendar so taki zagovori izzveneli dokaj prazno.
L. O.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
VČERAJ DOPOLDNE V TRŽIČU
Svečana počastitev dvajsetletnice domačega združenja krvodajalcev
V združenju, ki zajema ves okoliš, je 1.844 članov, ki so doslej darovali 8.560 litrov krvi
1.844 krvodajalcev v tržiškem okolišu je včeraj praznovalo v Tržiču dvajsetletnico obstoja društva, ki zajema krvodajalce, združene v raznih sekcijah, na celotnem področju. Med . te spadajo tudi doberdobski krvodajalci, o katerih smo pisali pred nekaj dnevi. Krvodajalci iraškega področja se zbirajo vsako leto, izmenično v raznih krajih okoliša, letos pa so hoteli dati važni obletnici poseben poudarek z vrsto raznih manifestacij. Korakali so v sprevodu po mestnih ulicah, v Palazzettu Venetu so odprli filatelistično razstavo, zaključna prireditev pa je bila v kinodvorani Principe, kjer so poleg priložnostnih govorov in pozdravov podelili priznanja in kolajne številnim krvodajalcem, ki so se v zadnjem razdobju posebno izkazali.
Predstavniki društva so podelili 167 priznanj prizadevnega člana (med temi sedmim iz Doberdoba) ter celo vrsto kolajn. Do zadnjega dne lanskega leta so krvodajalci s tega področja darovali 8.560 litrov krvi in s tem so pripomogli zdravnikom in predvsem bolnikom in ranjencem, ki so potrebovali kri. Tržiško področje je med najbolj prizadevnimi na tem področju v Italiji in v tej zvezi je treba še posebej poudariti, da kri dajejo predvsem delovni ljudje.
Ob tej priliki je društvo izdalo tudi primerno brošuro, kjer so zanimivi podatki o dvajsetletnem življenju organizacije.
Pozdrav občinske uprave je pri nesel župan dr. Gianni Maiani. nakar je
Buoro. Kratek pozdrav deželne u-prave je prinesel odbornik za zdrav-stvo Romani. V dvorani so bili prisotni številni parlamentarci, deželni odborniki in svetovalci, župani okoliških občin, delegacije združenj krvodajalcev iz raznih krajev naše dežele, Veneta in tudi dx’ugih italijanskih dežel. Prišli so na svečanost tudi zastopstva avstrijskega rdečega križa ter predstavniki krvodajalskih sekcij iz Kopra, Nove Gorice, Reke, Pulja, Ljubljane. Kranja, Zagreba, Beograda in še drugih jugoslovanskih mest.
Lepo vreme izvabilo Goričane na smučišča
Lepo vreme je včeraj, na Jožefovo, v veliki meri pripomoglo, da so tudi Goričani, kot je že vsako leto običaj, zapustili domove in se podali na izlet v bližnjo okolico. V poznih dopoldanskih urah so bile okoliške gostilne in restavracije nabito polne gostov z Goriškega in Tržaškega.
Seveda so se lepega vremena najbolj veselili smučarji, ki so se že v jutranjih urah usmerili na bližnja slovenska smučišča ali v Kar-nijo. Običajnim nedeljskim smučarjem so se tokrat pridružili tudi dijaki. ki so izkoristili tridnevne praz nike.
Nesreča mopedista:
30 dni bolnišnice
V goriško bolnišnico so v popol-o pomenu proslave govoril lanskh urah sprejeli 34-letnega zi-
predsednik združenja Alessandro darja Giulia Gomiščka iz Ulice Tor-
riani 36, kateremu so ugotovili zlom desne ključnice ter poškodbe na levi roki. Gomišček se bo zaradi tega zdravil 30 dni. Kot je sam povedal, se je okoli 15. ure z mopedom ponesrečil v Ulici Cordaioli. Vanj je namreč z drugim mopedom trčil študent Bruno Ragantini.
Z avtomobilom se je v četrtek zvečer v Ulici Brigata Casale ponesrečil 55-letni invalid Roman Nanut iz Štandreža, Kraška ulica 72. Nanuta so takoj po nesreči odpeljali v bolnišnico, kjer se bo zaradi poškodbe na obrazu moral zdraviti 5 dni.
Urnik mejnih prehodov druge kategorije
Poveljstvo obmejne policije nam je poslalo urnik goriških mejnih prehodov druge kategorije.
MIRNIK: od 7. do 19. ure.
JENKOVO: od 6. do 19. ure (ob nedeljah od 6. do 20. ure).
PLEŠIVO: od 6.30 do 19. ure (ob nedeljah od 6.30 do 20. ure).
VIPOLŽE: od 6.15 do 19. ure (ob nedeljah od 6.15 do 20. ure).
ŠTEVERJAN: od 6.15 do 19., ure (ob nedeljah od 6.15 do 19.30).
PODSABOTIN: od 6.15 do 18.30 (ob nedeljah od 6.15 do 19. ure).
SOLKAN 1: od 6.00 do 19.30.
RAFUT: od 6. do 19. ure (ob nedeljah od 7. do 19. ure).
ŠEMPETER: od 6. do 19.30 (ob nedeljah od 7.00 do 19.30).'
MIREN: od 6.30 do 19. ure (ob nedeljah od 7.30 do 19. ure).
DEVETAKI: od 6. do 19. ure.
JAMLJE (Klariči): od 6.15 do 19: ure (ob nedeljah od 7. do 19. ure).
Teden slovenske kuhinje v goriški restavraciji
Od 29. marca do 4. aprila bo v restavraciji «Kappa», ki deluje v prostorih hotela Palače v Gorici, «Teden slovenske kuhinje», ki ga prirejata goriška zveza trgovcev in Gospodarska zbornica Slovenije. Teden sledi podobni manifestaciji, ki je bila lani v Novi Gorici, kjer so razni kuharji iz goriške pokrajine prikazali svoje specialitete v Park hotelu.
Že sedaj lahko povemo, da bodo na tem tednu sodelovale restavracije Park hotela iz Nove Gorice, hotela Argonavti iz Nove Gorice, hotela Poldanovec z Lokev, restavracije Nebesa iz Idrije, hotela Krn iz Tolmina, hotela Kanin iz Bovca in hotela Planika iz Ajdovščine.
Družabni večer v Doberdobu
Prosvetno društvo «Jezero» iz Doberdoba priredi drevi v obnovljenem sedežu družabni večer. Doberdobski prosvetarji hočejo tako na najlepši način zaključiti dvomesečna prizadevanja za preureditev domače prosvetne dvorane. V njej so namestili novo pohištvo, ki so ga dobili od novogoriške občinske skupnosti, prav tako so uredili oder, dvorano in spodnje prostore, kjer imajo pevske vaje in razne druge prnreditve.
Na drevišnji večer, ki se bo pričel ob 20. uri, so prireditelji povabili vse tiste, ki so sodelovali pri urejanju prostorov ter ostale vaščane. Na likof so nadalje vabljeni vsi predstavniki prosvetnih in športnih društev iz zamejstva, ki si bodo ob tej priložnosti lahko ogledali novo urejene notranje prostore.
Troellov film v kinu Modernissimo
V goriški kinodvorani Modernissimo z uspehom nadaljujejo predvajanje serije filmov, ki so zanimivi predvsem zaradi socialne in politične vsebine. V goriški kinodvorani vrtijo te dni delo enega najslovi-tejših mlajših švedskih režiserjev, Jana Troella «Una donna chiamata moglie».
Troell obravnava v tem filmu težavno življenje nekega ameriškega kmeta, ki si je ustvaril izkrivljeno podobo žene in družine. Glavni vlogi v tem filmu nosita dva svetovno znana igralca. Gene Hackman in Liv Ullman. Film «Una donna chiamata moglie» bodo v Gorici pred-vjali do ponedeljka.
MLADINSKI KROŽEK GORICA
priredi v ponedeljek, 22. marca. ob 20.30 v društvenih prostorih na Svetogorski cesti predavanje
dr. Saše Župančiča iz Trsta na temo
« SKRIVNOSTI PROSTORA IN ČASA»
VABUENI !
Štirje mladeniči
ranjeni pri trčenju
V	Fari pri Gorici se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, pri kateri so se poškodovali štirje mladeniči. Nesreča se je pripetila, ko je 26-letni Mauro Poli cardo iz Gorice, Gabrielova ulica 34 iz razlogov, ki jih sam ni znal pojasniti, v bližini Fare izgubil nadzorstvo nad svojim fiatom 500 in se čelno zaletel v avtomobil, ki je bil ustavljen na desnem robu ceste in ki je last Lorene Ferruglia iz Pasiana di Prato. Ul. Mazzini 11.
V	trenutku nesreče so bile v fiatu štiri osebe, ki so zadobile bolj ali manj težke poškodbe. Najtežje je stanje 17-letne Giuliane Tasca iz Gorice, Drevored Colombo 6, ki bo zaradi pretresa možganov in udarcev okrevala v 20 dneh. Obstaja pa resna nevarnost, da izgubi vid na enem očesu. Drugi ponesrečenci so 15-letni Roberto Benci iz Gorice. Ul. Paolo Diacono 30, ki se bo zaradi pretresa možganov moral zdraviti 10 dni, lastnik avtomobila Mauro Poli-cardo, ki je zadobil rane in udarec im obrazu, zaradi katerih bo okreval v 10 dneh in 18-letna Caterina Gre-gori iz Gorice, Gabrielova ulica 34, ki bo okrevala že v nekaj dneh.
-Kino
(.anca
VERDI 17.00—22.00 «La moglie vergine». Edwige Fenech in Roberto Montagnani. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 17.15—22.00 «Il vento e il leone». Sean Connery in Candice Bergen. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.45—22.00 « Una donna chiamata moglie». G. Hackman in M. Ullman. Barvni film.
CENTRALE 17.00—21.30 «Beniamino». P. Breck, C. Conelly. Barvni film.
\ 1TTOR1A 15.00—22.00 « La supplente». Igrata Carmen Villani in Carlo Giuffrè. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom,
't'	-• v
/ rzic
EXCELSIOR 16.00-Barvni film..
PRINCIPE 17.30—22.00 «Lo zingaro». Igra Alain Delon. Barvni film.
-22.00 «Lo squalo».
Z Novogoriškega
Pridržana prognoza za priletno žensko
V Ulici Udine v Gradišču se je včeraj popoldne okoli 14.30 pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postala 68-letna upokojenka Vittoria Perco poročena Burello iz Gradišča, Ulica Roma 3. Priletno žensko so v goriški bolnišnici sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo zaradi zloma levega zapestja, desne roke in noge, pretresa možganov in zlomov okolčja. P er covo je s fiatom 124 podrl 72-letni Arnaldo Bortoluzzi iz Tržiča, ko je ta nameravala prečkati cesto.
SOČA (Nova Gorica) «Karamhob. Ira-lijansko-amenški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA (Šempeter) «Billy Kid je bil pobalin». Ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Qucntin Durv, ard». Ameriški barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Dudine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21 24.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel 72-340.
Včeraj-danes
iz goriskega matičnega urada
ROJSTVA: Monica Brez. Diletta Burri, Martina Bregant, Cinzia Landò, Patrizia Vadala. Roberta Vadala, Emanuela Corubolo, Debora Del Degan, Sebastiano Misigoi. Davide Pasquali, Gabriele Braico, Laura Rizza.
SMRTI: 04-letni upokojenec Giuseppe Grl, 76(letnj kmet Alojz Grau-ner, 86-letna gospodinja Maria Bran-dolin vd. Bearzoi:. 81-letna upokojenka Regina Bressan, 83 letna upokojenka Caterina Vida vd. Farfoglia, I 50-letna Ester Terpin.
UGOTOVITVE PREUČEVANJ FRANCOSKIH FINANČNIH STROKOVNJAKOV
Kriza v avtomobilski industriji bo trajala še skoraj eno desetletje
Sedanji zagon na področju proizvodnje v Franciji in Zahodni Nemčiji je varljiv: zahodni Evropi se obeta huda ameriška, japonska in tudi vzhodnoevropska konkurenca
Kaj se bo zgodilo z avtomobilsko industrijo? V zahodnih poslovnih in proizvodnih krogih gledajo na bodoči razvoj precej optimistično, ker menijo, da je najhujše mimo. Avtomobilska industrija, ki je doživela hud potres 1. 1973, se je v zadnjem času nekoliko opomogla, ker je popraševanje začelo naraščati, Toda, ali so optimistična predvidevanja res utemeljena in ali bo ta industrija ponovno dosegla v kratkem svojo visoko stopnjo razvoja in seveda tudi dobičkov?
Študija, ki so jo opravili strokovnjaki gospodarskega odseka specializirane družbe za finančna vprašanja «Eurofinance» v Parizu pa ne prihaja do tako optimističnih zaključkov. Po mnenju teh strokovnjakov bo Evropa dosegla šele 1. 1980 raven avtomobilske proizvodnje izpred treh let. Svoje proizvodne zmogljivosti, ki si jih je oskrbela v razdobju naglega razvoja, pa bo utegnila popolnoma izkoristiti šele 1. 1985. Ta pesimistična predvidevanja so zasnovana na verjetno evolucijo povpraševanja posebnih vozil v Evropi ter na skoraj gotovo krepitev mednarodne konkurence, ki bo omejevala izvoz evropskih podjetij.
Porast povpraševanja na evropskem trgu naj bi bilo po teh predvidevanjih bolj počasen in predvsem bolj umerjen v prihodnjih letih, kot bi dala slutiti divja repriza prodaje do katere je prišlo po zadnji krizi na nekaterih trgih. Študija francoskih strokovnjakov obravnava tri razdobja.
Prvo razdobje gre do leta 1978. Zanj bo značilen precej hiter porast povpraševanja, ki pa je povezan z izgubljeno prodajo v teku krize. Manj pa bosta negativno vplivala dva činitelja: na eni strani dejstvo, da je že sedaj 65 odst. prodaje namenjenih obnovi izrabljenih vozil, na drugi pa divergentni razvoj v tempu porasta na trgu v posameznih državah.
V začetku letošnjega leta je za-hodnonemški avtomobilski trg popolnoma prebrodil krizo. Tudi francoski trg se popravlja, vendar pa je angleški še vedno v težavah. Nadalje je pričakovati ponoven padec prodaje v Italiji, Španiji in na švedskem: Spričo tega bo prodaja avtomobilov v zahodni Evropi zelo nižja, kot napovedujejo optimistični proizvajalci. Čas njenega trajanja naj bi bil precej omejen.
Po 1. 1978 strokovnjaki predvidevajo ponoven padec popraševanja. Menijo, da bo še nadaljnje delovanje inflacije prisililo vlade, da tedaj sprejmejo ukrepe za zamrznitev gospodarstva, kar bo povzročilo ponoven padec potrošnje v gospodinjstvih. Ta ponovna kriza naj bi trajala približno dve leti. Treba bo torej počakati na 1. 1980, da bo prodaja avtomobilov bolj redno zaživela.
Perspektive evropskega razvoja na področju avtomobilske industrije pa niso dobre tudi zaradi neizogibnega porasta mednarodne konkurence. Predvsem are za a-meriško konkurenco. Ogromne investicije, ki so jih opravih v zadnjih dveh letih ameriški proizvajalci (General Motors in Ford), da bi vrgli na trg v velikem številu avtomobile manjših oblik in z nizko potrošnjo bencina in ki so blizu evropskim in japonskim vzorcem, bodo skrčile ameriški trg, ki so ga doslej zasedala evropska podjetja.
Avtorji študije poudarjajo nadalje, da obstaja še ena huda nevarnost: možnost ameriškega protinapada na evropskem trgu. Če je res. kot dokazujejo zadnja gibanja na ameriškem trgu, da se pri Amerikancih pojavlja spet težnja po večjih in močnejših vozilih, potem je treba pričakovati, da bodo ameriški proizvajalci skušali prodati del svojih novih vzorcev v Evropi. Pri tem bodo pro-
dajali po tako nizkih cenah, da bo evropska industrija popolnoma o-hromljena.
Potem je na vidiku še ena nevarnost: skoraj gotovo je, da bodo Japonci sprožili načrtno ofenzivo v Evropi ter še posebej na francoskem in zahodnonemškem trgu. Strokovnjaki predvidevajo namreč, da bo prodaja avtomobilov na Japonskem zelo padla v prihodnjih letih zaradi visokih cen, ki jih japonskim tvrdkam nalagajo nove norme o varnosti ter o preprečevanju onesnaženja zraka.
Japonci pa se bodo morali spoprijeti še z ameriško konkurenco na samem ameriškem trgu. Zato je neizogibno, da se bodo zatekli na evropski trg ter predvsem na francoskega in zahodnonemškega, kjer so bili do sedaj le slabo navzoči.
V študiji se na koncu poudarja, da so tudi vzhodne evropske države (posebno Sovjetska zveza) dosegle velike uspehe na področju proizvodnje avtomobilov in da bodo v prihodnjih letih popolnoma zadovoljile notranje popraševanje ter bodo celo zmožne, da prodajajo svoje proizvode na zahodu po zelo nizkih cenah.
Spričo tega strokovnjaki «Euro-finance» menijo, da je zmanjšanje zmogljivosti avtomobilske industrije edini možni izhod iz krize.
Sedaj se lahko rešuje vprašanje prevelikih zmogljivosti s finančno pomočjo vlad, ki podpirajo podjetja v težavah, da bi ta mogla brez hudih težav prilagoditi svojo proizvodno moč in število svojih nameščencev tržnim zmogljivostim. Nekaj takega se dogaja posebno v Veliki Britaniji, kjer je nastalo vprašanje tovarne Chrysler - UK.
Druga možnost izhoda je, da najvažnejša podjetja racionalizirajo proizvodnjo in jo prilagodijo razmeram s tem, da si pridružijo skromnejša podjetja, oziroma sklenejo sporazume o združitvi s konkurenčnimi podjetji enake pomembnosti. V večini primerov, je še rečeno v študiji, posebno v zvezi s primerom Citroen - Peugeot, bodo same vlade v teh primerih skušale pozitivno vplivati na take procese združevanja.
Če pa ne bo prišlo do nobenega vladnega posega in se bo prepustilo reševanje vprašanja prevelikih zmogljivosti delovanju tržnih sil, potem bodo izginili tisti, ki niso zmožni, da bi prestali preizkušnje. V tem primeru se bodo po izjavah francoskih finančnih strokovnjakov znašle v težavah: tovarna Chrysler Angliji ter v samih Združenih državah. Po isti poti bo šla British Leyland, a Citroen ne bo v nič boljšem položaju, če ne bo prišlo do združitve s podjetjem Peugeot. Ista usoda čaka tudi vrsto manjših neodvisnih tovarnarjev avtomobilske stroke. Strokovnjaki, ki so pripravili poročilo menijo, da bi bila socialna in industrijska cena likvidacije vrste tovarn prevelika ter bodo zato vlade prisiljene, da posežejo vmes, kar pa pripelje na rešitve, ki so bile omenjene zgoraj.
Vojna industrija uničuje naravne vire
STOCKHOLM, 19. — Stockholmski inštitut za mirovne raziskave opozarja, da je tekma pri oboroževanju že zelo osiromašila, defer-mirala in oškodovala obstoječe naravne vire na svetu. To se dogaja na državnih in na mednarodnih ravneh. Inštitut trdi, da se o-gromna naravna bogastva vsako leto neusmiljeno izkoriščajo za potrebe oboroženih sil v svetu. Švedski raziskovalci pravijo, da znaša vrednost surovin in strateškega materiala, ki je namenjen vojni industriji, poprečno 250 milijard dolarjev na leto. To pomeni, da ta vsota predstavlja kosmato nacionalno proizvodnjo 65 držav v razvoju.
.................
Mladi recitatorji
V obširni študiji «Tekma za oboroževanje in svet v razvoju» stockholmski inštitut ugotavlja, da številne države podpirajo in razvijajo vojno industrijo na način, ki je popolnoma nasproten gospodarski radunici in gospodarskim kriterijem. Pri tem so v prvi vrsti skoraj izključno razvite zahodne države. Za pojasnitev te trditve se navaja podatek, da samo ZDA izkoriščajo 40 odstotkov titana za vojaške namene.
Švedska ustanova opozarja istočasno, da so energetski viri na svetu že zelo izčrpani. Nadalje o-menja neuravnovešeno delitev med bogatimi in revnimi ter ogromno porabo goriva in energije v vojne namene. Švedski strokovnjaki cenijo, da letna potrošnja petroleja v vojne namene znaša 750 milijonov sodčkov, ali dvakrat več, kot je celotna potrošnja nafte v Afriki. Samo v ZDA 4 odstotki skupne potrošnje goriva zadevajo redne vaje oboroženih sil.
Stockholmski inštitut ugotavlja še, da bo sedanje pomanjkanje e-nergije trajalo vse dokler ne bodo na svetu našli alternativnih virov goriva in da bo lakota po nafti lahko povzročila lokalne in tudi širše mednarodne spopade.
I:« i
Jutri bo nastopila koledarska pomlad, a vreme je še vedno precej muhasto in tudi hladno. Še pred tednom dni so ležale po bližnji o-kolici debele krpe snega, ki je precej poškodoval rastlinstvo. Na sliki iz Brega: mandeljni cveto sredi zasnežene pokrajine
V IZVEDBI PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA
Jutri v Kulturnem domu «Preden ho petelin zapel»
Dramo je napisal slovaški avtor Ivan Bukovčan, ki spada v vrsto najuglednejših slovaških scenaristov
Na Prešernovi proslavi, ki je bila prejšnji teden v Podlonjerju, so v krožku «Vostok» nastopili poleg pevskega zbora «V. Vodnik» iz Doline tudi mladi domači recitatorji (na sliki). Priložnostni govor je imel tajnik SPZ Duško Kalc
Odprtost in pestrost repertoarja Stalnega slov. gledališča v Trstu se v letošnji sezoni kaže kot pomembna perspektiva za prihodnje sezone. Naše občinstvo je že doslej imelo priložnost videti najboljše dosežke gledališč iz Beograda, Ljubljane in, pred tednom, iz Maribora — v pripravi pa je posebno in enkratno doživetje z gostovanjem Zagrebčanov z rocko-pero GUBEC - BEG, o čemer bomo še pravočasno obvestili našo, tudi širšo javnost. Tokrat se bomo seznanili z gledališčem, ki dela v naši neposredni-soseščini in s katerim nas vežejo ožji programski stiki, saj v dogovorjenem programu delujemo na širšem regionalnem prostoru. Poleg tega pa smo že v preteklosti odpirali vse možnosti vzajemnega izpopolnjevanja z zamenjavo igralcev, režiserjev, scenografov, kostumografov ter drugih avtorskih sodelavcev. Med temi je treba omeniti tudi izvirno sodelovanje našega tržaškega pesnika in dramaturga, Miroslava Košuto, čigar mladinsko delo «ŠTIRJE FANTJE MUZIKANTJE» je po uspeli verziji za radio, uvrstilo Primorsko dramsko gledališče v letošnji redni repertoar.
«PREDEN BO PETELIN ZAPEL» je novost v naših repertoarjih. Z avtorjem, Slovakom, se nam ponuja možnost spoznavanja dramatike, ki nastaja v pogojih družbene preobrazbe v evropskih socialističnih deželah. Naša informacija o tokovih v umetniških snovanjih teh deželah je skromna in v zamudi. Tržaški ansambel je pred leti uprizoril «MADEŽE NA SONCU», Leopolda Lahole in Lu-towskega «DEŽURNO SLUŽBO». To je vsekakor premalo, da bi lahko zanesljivo oblikovali sodbo o stopnji intenzivnosti in iskrenosti v obravnavanju živih in žgočih problemov življenja, ki stremi po prenovljenih medsebojnih odnosih. Spomnimo se, kolikšno presenečenje je sprožil filmski val iz Češkoslovaške po vseh festivalskih ekranih — tudi preko oceana! No, in prav o filmskem scenaristu, ki je pričel pisati tudi dramska besedila, je beseda, ko predstavljamo avtorja Ivana Bukovčana. Prevajalec, Vladimir Kocjančič ga v kratki beležki predstavlja kot najugodnejšega slovaškega scenarista, ki se je rodil 15. septembra 1921 v Banski Bistrici. Prvo dramsko delo, «Divje drevo», je napisal 1954. Sledila je vrsta novih dramskih del in scenarijskih načrtov, «za katera je značilno nihanje med dramskim in komedijskim elementom. Priljubljena dramska situacija, ki jo uveljavlja tudi v delu «PREDEN BO PETELIN ZAPEL», je skupina ljudi, ki se zaradi posebnega zgodovinskega, ali družbenega razloga znajdejo v situaciji, ko se morajo razkrivati in izpostaviti svoje najgloblje in najintimnejše karakterne sestavine in lastnosti. S posebnim občutkom za «humorno» slikanje drobnih človeških navad in — razvad, dosega posebno humanizacijo nastopajočih likov ter se izogiba teznih črnobelih klišejev. Trenutki, ko mora deset zapornikov iz svoje srede izbrati tistega posameznika, ki bo «žrtvovan» odkupil vse ostale, omogočajo odkrivanje igre in protiigre na tehtnici «človeškega» v slehernem človeku, ki s težavo in ne brez moralnih kriz premaguje zakonitosti samoohranitvenih nagonov ...
Ansambel Primorskega dramskega gledališča je za to uprizoritev pomnožen in izpopolnjen s prever-
jenimi sodelavci, kot na primer z Janezom Rohačkom, dolgoletnim članom ljubljanske Drame in izvrstnim karakternim oblikovalcem mnogih vlog pri filmu in na televiziji, nadalje sodeluje v tej u-prizoritvi tudi naš Stane Raztresen, v vlogi mlade gimnazijke pa se bo predstavila Nevenka Vran-čič, absolventka ljubljanske Akademije.
Jutrišnje gostovanje v Kulturnem domu- je šele začetek letošnje programske zamenjave z Goričani, saj pripravljamo v prihodnjih dneh posebno turnejo po naših goriških odrih s komedijo «FLORENTINSKI SLAMNIK».
j. b.
Ofenziva na Himalajo
tansko - nepalska odprava bo skušala priti na Mt. Everest brez kisika. Dr. Herrligkoffer je zopet odšel pod Nanga Parbat (8125 m). V načrtu odprave je znova zapisan steber Rupalske stene, kjer so lani dosegli višino 7500 m. Kaže, da sta z njim potovala tudi dva poljska alpinista. Tudi češkoslovaška odprava «Makalu 76» že koraka v Nepal. 14. februarja sta iz Prage odletela vodja Ivan Galfy ter njegov namestnik dr. Jaromir Wolf, zadnji člani pa tri dni kasneje (šesterica je odšla že mnogo prej z dvema tovornjakoma). Pred odhodom se je Galfy na tiskovni konferenci posebej zahvalil jugoslovanskim alpinistom za poslano gradivo, še posebno za pogled z vrha na njihov greben, ki jim je mnogo olajšal planiranje zadnjega dela vzpona.
Štirje člani zagrebškega PD Vi-hor, ki so začasno zaposleni v Švici, so konec januarja letos o-pravili vzpon na najvišji afriški vrh, Kilimandžaro. To so bili: Željko Govec, Andrija Vohtelj, Jožko Ribič in Mate Rajkovič.
Točno število letošnjih predmon-sunskih odprav v najvišje gorstvo sveta še ni znano, saj prihajajo šele prve novice. 34-članska bri-
I,mili....iiiiiiiiiumiii.■Hlinili...............................................................................................
Kdo bo zmagal: podmorski roparji ali varnostna služba?
Na jugoslovanskem delu Jadranskega morja se že več let odigrava tekma med arheologi in podmorskimi gusarji. Cilj te tekme je najdba starih potopljenih ladij iz katerih bi se utegnilo prinesti na kopno antične ali srednjeveške vrednostne predmete. Spočetka so v tej tekmi zmagovali tatovi, ker so razpolagali s sodobnejšo potapljaško opremo in ker sploh ni obstajal noben ukrep, ki bi zaščitil najdbišča. Tako se jim je posrečilo, da so svoje delo opravljali popolnoma varno ter se po-laščali starinskih predmetov, ki so jih potem za drago ceno prodajali ljubiteljem zbirk. Precejšen del teh predmetov so izvažali v tujino.
Počasi pa je služba za zaščito starinskih umetnin in predmetov razširila svojo dejavnost. Razne ustanove so tudi začele raziskovati morsko dno. Ljudska milica pa je dobila na razpolago hitre motorne čolne ter se začela uspešno boriti proti ropanju morskega dna. Podatke o tem boju so objavili v zadnjih dneh.
Hrvaški republiški zavod za spomeniško varstvo je v tej zvezi u-stanovil poseben oddelek, ki ima svoje strokovne centre na obali in sicer v Pulju, na Reki, v Zadru, Šibeniku, Splitu in Dubrovniku. V teh mestih izvajajo razna dela v okviru konzervatorskih in muzejskih ustanov. Tako so na primer poverili občinskemu zavodu za zaščito spomenikov v Zadru nalogo, da preišče galejo iz 16. stoletja v bližini otoka Gnaliča.
V	ninski laguni so našli dve ladji, ki sta dolgi 7 metrov ter sta bili verjetno zgrajeni v 11. stoletju. Nedaleč od Zadra so našli ostanke neke libumijske ladje. Takih krajev, ki skrivajo v sebi dragocene predmete preteklosti je zelo veliko vzdolž Jadranske obale. Posebno zanimive so najdbe čolnov, oziroma ladij, ker posamezni njihovi deh niso spojeni s čavlji, temveč le z vrvmi.
Zaradi velikega števila najdb se sedaj postavlja vprašanje obnavljanja zadevnih predmetov. Za sedaj se je ta dejavnost razvila v nekaterih delavnicah (Zagreb, Split in Zadar). Občutijo pa še pomanjkanje strokovnjakov, ki bi znali obnavljati kovinske predmete, keramike, steklo in tako dalje.
V	teh krogih pa je posebno znan zadarski preparator Božidar^ Vilhar, ki se je specializiral na Švedskem, kjer je zelo razvita tehnologija za ohranitev podmorskih spomenikov. Delavnica, ki jo vodi Vilhar je zmožna, da popolnoma ohrani kovinske predmete in tudi njihovo obliko, čeprav jih je že poškodovala rja. Prav tu so pripravili in obnovili ladje, ki so jih izvlekli iz ninskega blata, še prej pa so usposobili z^ muzejsko izložbo večji del predmetov iz gele-je, ki so jo našli pri Gnaliču.
Zadrska občina je dala tej dejavnosti vso svojo pomoč. Centru je omogočila naselitev v bivši samostan sv. Nikole, ki je bil še do nedavnega vojašnica.
Patronat KZ - INAC svetuje
NAPOTILA ZA VPIS OZIROMA ZBRIS IZ KMEČKEGA ZAVAROVANJA
Vpr.: «Sem kmečka upokojenka in še zmeraj plačujem kmečko zavarovanje. Ker imam že 67 let, skoraj ne delam več na kmetiji, zato bi se rada zbrisala. Vendar sem hotela vprašati, če se lahko na iste terene vpiše moja nevesta, ki se je pred kratkim preselila z družino v bližnjo vas in biva celo v drugi občini, vendar pa vsak dan prihaja redno pomagat, da lahko obdelujemo kmetijo, ker jaz težkega dela ne zmorem več. Mi svetujete, da se zbrišem? Se lahko vpiše moja nevesta, čeprav ne biva več na kmetiji?»	M. A.
Kar se prvega vprašanja tiče, menim, da je že skrajni čas, da se zbrišete iz kmečkega pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, ker kot upokojenka nimate od tega nobene neposredne ugodnosti. Na osnovi kmečke pokojnine imate namreč avtomatično pravico do brezplačne zdravstvene oskrbe, pod pogojem, da se vpišete v seznam kmečkih upokojencev in kmečka vzajemna bolniška blagajna vam bo izdala novo knjižico (CD pens/2). Zavarovalni prispevki v pokojninski sklad, ki jih še zmeraj plačujete, pa vam ne bodo pripomogli (niti če jih plačujete še ne vem koliko let), da se vam bo zvišal pokojninski znesek, ker prejemate minimalno pokojnino. Če bi kopičila še na desetine let zavarovanja, bi sicer lahko zahtevala, da vam zavarovalni zavod doda še te prispevke na pokojninsko osnovo, vendar znesek kot tak bo ostal nespremenjen, pravzaprav se bo povišal le na osnovi letnega poviška, ki se nanaša na draginjsko doklado in se povezuje z dinamiko mezd. V zvezi z letnim zavarovalnim prispevkom naj dostavim, da se je (kot smo že poročali v naši predzadnji rubriki) za lansko leto povišal še za 25.000 lir (moški) oziroma 29.000 lir (ženske) na zavarovanca. Te zneske bodo
izterjevali od aprila dalje na podlagi dodatnih poimenskih seznamov. Predvideva se tudi, da se bo za letošnje leto in tudi v bodoče ta prispevek za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje še povečal (ker «rastejo» tudi minimalne pokojnine), kar bo nedvomno precej težilo in obremenilo sleherno kmečko družino. Zato vam svetujemo in priporočamo, da se zbrišete iz SCAU, še posebno ker ne opravljate več pretežno in običajno kmečkih del na vašem posestvu.
V zvezi s pravnim položajem vaše neveste, ki ne biva več na kmetiji, temveč se je kmalu po poroki izselila v neko bližnjo vas o-ziroma občino, vendar vseeno redno opravlja kmečko delo na tem posestvu, pa se moramo povezati na zakon št. 151 z dne 19. 5. 1975, ki uvaja na področju družinskega prava pomembne in radikalne novosti. Nas v tem pogovoru zanima predvsem določba, da ni za zavarovanje pri kmečki bolniški blagajni več obvezen pogoj, da biva zainteresirani družinski član pod isto streho, temveč zadostuje pogoj dejanskega sodelovanja pri družinskem kmečkem delu. Prejšnji zakon št. 1136 z dne 22. 11. 1954 pa je omejeval pravico do zdravstvene oskrbe na tiste družinske člane, ki običajno delajo na posestvu oziroma na tiste, ki so v breme na podlagi družinskega lista. Če iz anagrafske listine ni izhajalo, da biva prosilec na kmetiji, ni imel pravice do oskrbe, tudi če je dejansko obdeloval to posestvo. Sedanji zakon pa pod členom 230 bis uvaja povsem nov (za italijansko zakonodajo) ju-ridični pojem «družinskega podjetja», ščiti na splošno premoženjsko enakopravnost za vse tiste družinske člane, ki delajo na posestvu, predvsem pa smatra družino kot gospodarsko in zaključeno celoto. Potemtakem se lahko vpiše v kmečko zavarovanje sleherni dru-
žinski član, ki pomaga na posestvu, tudi če ima bivališče drugje, predvsem po poroki sina ali hčere. Ta novi kriterij je vplival tudi na davčni sistem, saj po členu 9 Visintinijevega zakona št. 576 z dne 2. 12. 1975 ima vsak družinski pomočnik delež pri soudeležbi z ozirom na dobiček kmetije, sorazmerno kolikor znaša skupni letni dohodek, vendar pod pogojem, da je delež predhodno uradno določen.
Z vpisom vaše neveste v SCAU bi torej ne smela obstajati nikakršna ovira.
DAVČNO POTRDILO MOD. 101
ZA UPOKOJENCE
Vpr.: «Sem invalidski upokojenec in me skrbi, kdaj in kako bo INPS izdal potrdilo o letnem dohodku, da lahko napravim davčno prijavo.»	F. V.
Menim, da bo to davčno problematiko podrobno in bolj strokovno obrazložil v svoji petkovi rubriki kolega S. Oblak, vendar pa smatram za potrebno, da vam odgovorim vsaj v glavnih obrisih. Uradno je INPS najavil preko ra-zobešenih lepakov, da bodo upokojenci dvignili potrdilo o letnem pokojninskem dohodku (mod. 101) kar na poštnem oziroma bančnem uradu, ko bodo inkasirali pokojnino, in sicer starostni upokojenci (VO in VR) marca meseca, invalidski in družinski upokojenci (IO, IR, SO in SR) pa meseca a-prila. Toda ker je za razdeljevanje teh potrdil poštna ustanova baje zahtevala 10 milijard lir, se je vse skupaj zataknilo in zdaj kot zdaj ni še nihče dobil teh potrdil. Niti . na INPS še točno ne vedo, na kateri način bodo razdelili te obrazce, vendar pa bodo to še pravočasno sporočili, saj manjka do zapadlosti roka za davčno prijavo še dober mesec dni.
SOBOTA, 20. MARCA 1876
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Poljudna znanost: Ženska problematika, ponovitev 8. nadalj.
12.55	Komični filmi: Nore glave in Ljubosumnost s Stan Laurelom in Oliverjem Hardyjem
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
14.10	Odprta šola: Tedenska oddaja o vzgojnih problemih
14.55	V evroviziji iz Francije oziroma Pariza mednarodni turnir v rugbyju Francija — Velika Britanija
16.50	Program za najmlajše: Moja hiša in svet
17.05	Program za mladino: Dedalus
17.55	Izžrebanje loterije
18.00	Nabožna oddaja
18.10	Sedem dni v parlamentu
18.35	Tony in profesor:
«L’uomo venuto dall’Est»
19.30	Kronike dela in ekonomije in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45 Od prvega trenutka, ko sem te videl
Nastopata Massimo Ranieri in Loretta Goggi
22.00	Od A do Ž: dogodek, kako in zakaj?
Sledil bo DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
18.00	Rubrike TV dnevnika 18.25 Pop koncert
Igrajo Emerson - Lake - Palmer
19.00	Kratke TV vesti 19.02 športna sobota
19.30 TV DNEVNIK — odprti studio
20.45	Imamo glasbo in glasbo
Tretje nadaljevanje programa, ki ga je pripravila Vittoria Ot-tolenghi, se spoprijema z enim od najbolj perečih vprašanj ne samo v Italiji, temveč povsod: Pouk glasbe. Program vsebuje vrsto zanimivih intervjujev z vidnejšimi predstavniki glasbenega udejstvovanja. Drugo za drugim se vrstijo bolj ali manj negativna mnenja o sedanjih razmerah v glasbenih šolah. Naj navedemo le nekaj imen: Luigi Nono, Peter Serkin, Andrea Mascagni, Henry Pousseur, Merton Subotnik, Vinko Globokar in drugi	/
21.40 Cannon: «Un vecchio debito»
V tem televizijskem filmu se nam predstavlja Cannon, ki je zavzet pri reševanju novega skrivnostnega primera. Policijsko poveljstvo odslovi Jima Farraguta, ker se mu je zmuznil iz roke neki ponarejevalec denarja in prekupčevalec s tujo valuto. Cannon je Jimu prijatelj ter mu skuša pomagati. Vsa zadeva je pa zelo zapletena: Farragut ni streljal na ponarejevalca, ker je v njem spoznal nekega svojega bivšega kolega, ki mu je bil rešil življenje. Dodogki se razpletajo skozi niz neverjetnih okoliščin pri katerih Cannon dokaže svoje sposobnosti Sledil bo TV dnevnik — nocoj
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
9.30, 10.35 in 12.00 TV šola: Z vseh poldnevnikov, Na brazdah življenja, Šime Vučetič, Urbanizem, Moderna terapija. Politična ekonomija
15.10	Nogomet: PARTIZAN — RADNIČKI, prenos
17.45	Študij na univerzi; Pedagogika
Na željo mladih gledalcev bo spet prišla na zaslon serija oddaj študij na univerzi, ki je bila na sporedu minulo jesen. V prvi oddaji bo predstavljena pedagogika, znanost, ki se ukvarja s problematiko vzgoje in izobraževanja. Današnji čas še posebno močno izraža potrebe po izobraževanju in vzgoji. Ta dobiva novo vsebino in nove oblike, pedagoški poklici pa nov pomen in novo razsežnost
18.05	Obzornik
18.25 H. Sienkieiviez: Potop, nadaljevanje in konec
19.15	Risanka 19.30 DNEVNIK
19.50	Tedenski zunanjepolitični komentar
20.00	VODNIKOVA SMRT, film
Alpinizem velja za plemenit šport, ki razvija mnoge človeške vrline: pogum, vztrajnost, utrjevanje, veselje za spoznavanje novega. Glede na to, da se goji v ekološko čistem okolju, mu to daje še poseben mik. Film prikazuje zgodbo vodnika Servoza, ki se vrne z gora sam, brez tovariša ter preživlja težke ure zaradi sumov in neutemeljenih očitkov
21.50	DNEVNIK
22.45	Smučarski skoki za pokal Kongsberg, reportaža iz Planice
Koper — barvna
15.10	Nogomet: PARTIZAN — RADNIČKI, prenos iz Beograda
19.30	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.30	Zgodba iz serije Dekameron
22.10	Pionirji letalstva, drugo nadaljevanje
22.00	Mali koncert, Jean Sibelius: Peta simfonija, izvaja orkester Slovenske filharmonije, dirigent Uroš Lajovic
Zagreb
17.05	Risani film
17.35	TV koledar
17.45	Spretno — srečno, dokumentarno - zabavna oddaja za otroke
20.00	Spisi iz NOB
20.30 «Morilec stoletja», italijanski igrani film
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15, Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo jih spet; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Simf. glasba; 18.50 Glasbene diagonale; 19.10 Liki iz naše preteklosti: «Tone Batagelj»; 19.20 Zabavni orkester; 19.40 Pevska revija; 20.00 Šport; 20.50 Josip Tavčar: «Srečanje v Kalabriji»;
21.30	Vaše popevke; 22.30 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.35 Prijetna glasba; 9.00 Folk glasba;
9.30	Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je. ..; 11.15 Prisluhnimo jim; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče;
14.35	Ital. zbori; 15.15 Ansambel Oscar Peters; 16.45 Poje Dikta Haberl; 17.00 Primorska in njeni ljudje: Botanik Franc Ukmar iz Koprive; 17.15 Orkester Peter Thomas; 18.00 Vročih 100 kw;
18.35	Zapojmo in zaigrajmo; 19.30, 20.45 in 21.35 Glasbeni vikend;
22.35	Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00.	8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Reportaža; 11.00 Drugi zvok; 11.30 Lahka glasba in še kaj; 13.20 Preizkušajo še diletanti; 14.05 Drobec satire; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki varieté; 17.10 Spregovorimo o glasbi; 20.00 Opera «Ifigenija na Tauridi»; 22.30 Naši orkestri lahke glasbe.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 11.00, 13.00, 14.00,
19.00	Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Kaj vam glasba pripoveduje; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob bistrem potoku; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.45 Vrtiljak; 16.45 S knjižnega trga;, 17.QÒ Aktualnosti; 17.20 Gremo v kino; 18.15 Sobotni glasbeni omnibus; 19.40 Ansambel Boruta Lesjaka; 19.50 Lahko noč, otroci!; 21.15 Za prijetno razvedrilo; 21.30 in 23.00 Oddaja za naše izseljence.
Horoskop
_ OVEN (od 21. 3 do 20. 4.) Odličen dan za obrtnike in trgovce. Zelo mimo odgovorite na neko izzivanje. Zdravje dobro.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Prepustite neko odločitev osebam, ki se nahajajo na boljšem položaju od vas. Povrnjena samozavest.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nekoliko fantazije nikoli ne škoduje. Čustva; slab začetek dobrega konca. Nervoza.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Tu in tam se oprite tudi na svojo intuicijo. Znašli se boste v dokajšnji čustveni zagati.
LEV (od 23. 7. do 23. 8.) Presekali boste gordijski vozel nekega vprašanja. Kratkotrajen spor med vami in ljubljeno osebo.
DEVICA (od 24. 8. do 22. 9.) O-krepili boste svoj položaj. Oblaki na družinskem nebu se bodo kmalu razpršili. Zdravje odlično.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Naj bo vaš delovni program sprejemljiv za vse. Ne pokorite se sleherni želji drage osebe.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Pazite, da se vam ne izmakne neka edinstvena priložnost. Prelep izlet v dvoje.
STRELEC (od 23. 11 do 21. 12-) Dokazali boste vsem svojo sposobnost. čustva: ne poteptajte svoje-ga osebnega ponosa.
KOZOROG (od 22. 12. do 20. L) Z neodločnostjo ne boste ničesar dosegli. Odkrijte neke skrivnosti. Prehladili se boste.
VODNAR (od 21. 1. do 19- 2-) Pazite se nekega nenadnega napa-da. Izpolnili boste neko častno obljubo. Vse se bo dobro izteklo. _
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Zmanjšajte svoje izdatke. Ne delajte se slepi pred osebo, o kateri dobrb veste, da vas ljubi,
Tesla - »poslednji med pionirji"
V spomin in počastitev velikega Ličana sq ameriški energetski inženirji ustanovili izumitelj-' sko nagrado z njegovim imenom — Eden izmed mož, ki so položili temelje naši civilizaciji
OD NAŠEGA NEWYORlSKEGA DOPISNIKA
NEW YORK, marca — V zadnjem času so v ZDA obujali spomin na Nikolo Tesla, ameriškega znanstvenika, ki je že za življenja zatonil v pozabo. Spomine nanj so obujali tisti Američani, ki znajo ceniti take vrednote: ameriški inženirji, ki delajo v energetski industriji, so Tesli posvetili svoj redni letni sestanek in ustanovili izumiteljsko nagrado z imenom tega »zadnjega med pionirji«, ki so postavili temelje današnje industrijske civilizacije.
Seveda si ne smemo delati iluzij o tem, kako daleč sega tako obujanje spomina: živimo v času, ko je človeška slava, tako kot vse drugo. sprva bleščeča, potem pa brž zatone za obzorjem in izgine iz spomina, vsekakor še nagleje kot v Teslovem času. Niti en sam časopis pa ni zabeležil, kolikor sem se mogel prepričati, tega prizadevanja ameriških inženirjev, ki so več dni zborovali v newyorskem hotelu Stat-ler Hilton, malo stran od kraja, kjer je Tesla leta 1943 umrl osamljen, tako kot je tudi živel.
Nikola Tesla je bil mož — za takega velja v očeh ameriških energetskih inženirjev, ki danes govore o sebi kot o njegovih dolžnikih — katerega takle časopisni molk ne bi prav nič motil. Ta naš veliki Ličan, kot ga danes opisujejo ameriški poznavalci te tematike, je bil človek, ki je bil hkrati v kar največji meri vnet, za Ameriko, obenem pa tudi razpoložen proti njej. Iz vseh teh opisov je razvidno, da Tesla niti v eni od držav takratnega sveta ni mogel uresničiti svojih zamisli, ki so bile na nekaterih pomembnih področjih tako velikanske, da iih bomo, kot pravi znani futu-rolog Khan, realizirali šele nekje okoli leta 2000. V ZDA pa si je človek že takrat, kot tudi danes, lahko ustvaril slavo le, če je premogel še talent — da komercializi-ra vse take ideje. Takega talenta pa Tesla bodisi ni imel ali pa ni hotel imeti.
Kot sledi iz vseh teh opisov, ni pretirano, če energetsko zgodovino sveta razdelimo na čas pred Teslo in čas, ki mu je sledil. Danes, ko velja elektrika za dano resnico, tako kot zrak, se ni lahko vživeti v čase, ko so Tesla imeli — kljub industrijskemu entuziazmu, ki je vladal v ZDA v osemde-
setih letih — za nekolikanj »prismuknjenega sanjača, ki nas hoče prepričati, da mest v prihodnje ne bomo več razsvetljevali s plinom in kitovim oljem«. Električna energija je bila v Teslovih časih še v svoji kameni dobi: niso še poznali strojev, ki bi jih gnal elektromotor, pa tudi niso vedeli, kako bi to energijo lahko posredovali dalje od kraja, kjer je nastajala. Že leta 1893 je Tesla v Franklinovem inštitutu takole prepričeval poslušalce: »Napočil bo čas, ko bo udobje, morda pa rudi sam obstoj človeka odvisen od elektrike.« In potlej je Tesla v taistem predavanju še pojasnjeval svoje najpomembnejše ideje, ki ,so aktualne tudi danes — sredi energetske krize: zakaj, se je vprašal Tesla, razmetavati material, kaj bo, ko bomo posekali gozdove in izčrpali premogovnike, človek se bo moral usmeriti k ener-giji brzic, geotermalnih voda, plime in vatov, da hi se dokopal do energije, ki jo potrebuje za osvetljevanje, ogrevanje in obratovanje strojev v tovarnah.
Teslovega deleža k uresničevanju teh ciljev ni lahko noiasniti. »če bi samo naštel imena Teslovih 700 patentov, bi za to potreboval ves čas, ki mi je odmerjen,« je na simpoziju dejal Frank Jenkins, inženir Duke Power Company. Zato so se ameriški opisovalci Teslovih zaslug, ki si jih je znanstvenik pridobil za svet elektrike, omejili na tiste iznajdbe, brez katerih električna energija snloh ne bi mogla postati to, kar je danes, na iznajdbe, ki jih lahko upravičeno ocenimo kot ključni prispevek k preobratu v zgodovini energetike.
John White, inženir Western Electric je dejal:	»Preden
sem se odpravil na ta simpozij, sem za zabavo preštel elektromotorje v svoji hiši.
Naštel sem jih 42, najbrž pa sem kakega še izpustil « Govornik je tako popeljal poslušalce na brezmejna področja industrije, ki temelje na 30 milijonih elektromotorjev z jakostjo 400 milijonov KM — toliko jih je danes v ZDA — pri čemer pa se kljub raznim novostim »osnovni koncept teh elektromotorjev — v primerjavi s tistim, kar je odkril Tesla — ni spremenil«. Odkritja pa segajo celo v Teslove študentske dni v Gradec, ko se je profesor norčeval iz svojega študenta, ki je trdil, da je mogoče revolucionarno spremeniti električno napravo, kupljeno v Parizu; to napravo so uporabljali bodisi kot dinamo bodisi kot motor. Tesla je pozneje iz Pariza odpotoval v New York k Edisonovi družbi, toda konflikt iz Gradca ga je spremljal tudi tja: tudi veliki Edison je bil nasprotnik Teslovih zamisli o večfaznem izmeničnem toku. Ta snooad v zgodovini ameriške znanosti, znan kot »električna vojna«, se je končal s Teslpvo zmago, ko so graditelji centrale na Niagari po dolgih raziskavah ugotovili, da ni moči premostiti težav pri transportu direktnega toka, katerega zagovornik je bil Edison. Naročili so dva generatorja izmeničnega toka po Teslovem patentu in ju aprila 1895 vgradili v centra lo na Niagarskih slapovih.
Težko bi bilo oceniti izid tega dvoboja med velikanoma vede o elektriki. »Teslov sistem je dal električni energiji geografsko svobodo, omogočil je proizvajati energijo tam. kjer je to najbolj eko. nomično, in jo prenašati na kraje, kjer je potrebna,« pravijo danes ameriški ocenjevalci.
Futurolog Khan pravi, da bo okoli leta 2000 ves planet dovolj osvetljen — svetlobo naj bi dajala ena ali več umetnih lun, ki bi kro-
žile v orbiti okoli Zemlje. Tako naj bi pravzaprav tehnično uresničili eno od zamisli, ki so Teslo čisto obsedle: brž ko je izvojeval svojo vojno glede prenosa elektrike, se je vrgel na raziskave, kako iz električne energije pridobiti več svetlobe in kako jo izboljšati. Ameriški poznavalci pripisujejo prav tem Teslovim raziskavam primaren pomen v poznejšem razvoju več izredno pomembnih odkritij na raznih področjih.
Tesla je pri svojem delu doživel zmago, ko je leta 1893 na svetovni razstavi v Chicagu zagorelo 250.000 žarnic. Njegove raziskave in izsledki pa so temelj razvoja tudi na tistih področjih, ki segajo celo do ciklotronov, čeprav v Teslovem času ni bi lo ne duha ne sluha o ideji, da bi razbijali atome. Ko je Tesla poskrbel za razsvetljavo na svetovni razstavi, je razvil osnove za fluorescenčno žarnico, na katero danes odpade v vsej tehniki razsvetljave levji delež. Znanstvenik je odkril načela in metode, ki so pozneje vodili do odkritja rentgenskih žarkov. Teslova žarnica, pri kateri gre za bombardiranje materiala z molekulami plina, je nakazala enako tehniko, kot so jo uporabili pri ustvarjanju ciklotronov. Princip, lasten izdelavi te žarnice, je v bistvu enak tistemu, na katerem so pozneje izdelali elektronski mikroskop.
Ko so ocenjevali Teslovo dediščino, so temu našemu Ličanu posvetili pozornost tudi kot človeku. In pokazali so razumevanje za njegovo odločitev, ko je leta 1912 zavrnil ponujeno Nobelovo nagrado, katero naj bi si delil z Edisonom.
Nekateri pravijo, da je bil Tesla užaljen zaradi tega, ker so tri leta poprej podelili to nagrado Marconiju kot odkritelju radia, saj so tako zanikali poprejšnje nedvomno veliko pomembnejše Teslovo delo, ki ga je posvetil brezžičnemu komuniciranju. »Sklep ameriškega vrhovnega sodišča je leta 1942 razveljavil Marconijev patent in dal prav Tesli,« danes pravi Frank Jenkins.
Težko bi bilo oceniti, v kolikšni meri je bilo Teslovo pomanjkanje posluha za publiciteto in komercializacijo idej napaka in v kolikšni me ri vrlina tega velikana znanosti, Po tistem, kar so povedali na Teslovem simpoziju, bi lahko dejali, da je prav to sodilo k Teslovi veličini, če bi Tesla do kraja obdelal svoje ideje in užil od njih vse stranske koristi, ki so jih bi. li deležni drugi, najbrž ne bi uspel ne tem koristilov-cem, ne svetu, v katerem da nes živimo, toliko dati.
To razliko je močno čutiti tudi v Teslovem delu, ki je imelo za cilj odkriti princip, kako je energijo mogoče pre našati brez žic, kar je bil neuresničeni sen njegovega življenja. V izsledke teh raziskav je posegel Marconi. Ta Italijan je pravzaprav izkoristil enega od rezultatov Teslovih raziskovanj. Tesli je prišlo to po svoje prav, ko si je leta 1899 v Coloradu, 2000 metrov visoko, postavil laboratorij. Sem je prišel, ko je Westinghousu za milijon dolarjev prodal svoje patente za izmenični tok, ki ga niso zanimali več. V gorah je Tesla postavil najmočnejši radijski oddajnik na svetu in poskušal prenesti energijo in ne sporočil.
Posrečilo se mu je, da je v razdalji 26 milj brez žic prižgal 200 žarnic. A ni mu bilo mar, da bi hkrati še obdelal te rezultate, tako pomembne za komuniciranje, in da bi jih spravil v denar. Ko ga je britanski Lloyd povabil, naj zanje zgradi brezžični oddajnik in sprejemnik, po katerem bi lahko prenašali rezultate mednarodne pomorske tekme, je znanstvenik to zavrnil.
Znanstveni krogi Amerike torej vedo, kdo je Nikola Tesla, in ZDA so se temu ustrezno potrudile, da bi obudile spomin nanj in ga posredovale generaciji, ki ne pozna več — in morda tudi ne more poznati — ustvarjalcev, ki so čisto sami zmožni velikih dejanj. Od tod priznanje v opisu Tesle: kot »zadnjega med pionirji«. »Slab spomin« tiska torej še ne pomeni — pozabe.
DRAGISA BOŠKOVIC
Koncert Arthurja Rubinsteina
NEW YORK — Sloviti 89-letni pianist Arthur Ru-binstetn sicer ni dejal, da se za vedno poslavlja od odra, čeprav je avditoriju, ki ga je z burnimi ovaoi jami pozdravil v Came-gie Hallu v New Yorku, bilo jasno, da prisostvuje enemu zadnjih koncertov velikega mojstra klavirja. »Želim se vam zahvaliti iz vsega srca za vsa ta leta, v katerih ste me neutrudno poslušali. Polnih 40 let sem vam igral vsako leto. Moje koncerte ste poslušali s čudovito pazljivostjo. Rad vas imam in se vam zahvaljujem iz vsega srca.« To so bile besede, ki jih je veliki umetnik spregovoril po čudovitem koncertu, v katerem je med drugim igral dela Beethovna, Schumanna in Chopina. V glasbenih krogih v New Yorku je bilo že govora o tem, da se bo veliki umetnik iz zdravstvenih razlogov za vedno poslovil od svojih poslušalcev. Leta 1973 je zbolel — ne sliši več na eno uho in vsak dan slabše vidi. Kljub temu na zadnjem koncertu v Camegie Hallu Rubinstein ni bil videti kot človek, ki se umika. Občinstvu, ki ga od njegovega prvega nastopa 8 januarja 1906. leta redno posluša v tej koncertni dvorani, je dejal »hvala«, a ne »zbogom«.
Desanka Maksimovič v Kanadi
OTTAWA — Desanka Maksimovič, naša znana pesnica, je te dni bila v Ottawl in Montrealu, še prej je bila v Torontu gostja kanadsko-jugoslo-vanskega društva »Mati in otrok«. V Ottawi so v torek priredili literarni večer, na katerem je Desanka Maksimovič govorila o književnosti narodov Jugoslavije in o svojem literarnem ustvarjanju. Na večeru so prebrali tudi nekaj njenih izbranih pesmi, prevedenih v francoščino. V Montrealu je Desanka Maksimovič obiskala kanadsko-jugoslovan-sko kulturno društvo, kjer je prav tako vodila pogovor o književnosti Jugoslavije.
Trgovci z orožjem
Vsako leto prodajo na svetovnem trgu za 20 milijard dolarjev orožja — Največji prodajalci: ZDA, SZ in ZRN
Dirka v oboroževanju se nadaljuje. Vojaški proračuni se povečujejo. Prodaja orožja drugim državam se je sprevrgla v veliko in donosno kupčijo. Vsako leto na svetovnem trgu prodajo več kot za 20 milijard dolarjev orožja. Od vseh odobrenih vojaških proračunov jih je približno tretjina namenjena za izdelavo orožja. Po svetu vsako leto porabijo kakih 300 milijard dolarjev za vojaške potrebe.
Pri prodaji in trgovini orožja so velesile udeležene z dvema tretjinama vrednosti, ena tretjina pa odpade na vse druge države po svetu. Tako so že nekaj let na prvem mestu ZDA, Sovjetska zveza in ZRN. Iz leta v leto je izvoz orožja in vojaške opreme večji. Amerika je v zadnjih desetih letih izvozila in prodala za več kot 30 milijard dolarjev. Države Bližnjega vzhoda so samo po izraelsko-arab-ski oktobrski vojni leta 1973 kupile do junija 1974 od ZDA za približno 8,5 milijarde dolarjev orožja. Več kot polovico tega orožja sta nakupili dve arabski državi: Iran za približno 4 milijarde dolarjev in Saudska Arabija za približno 000 milijonov. Izraelski nakup orožja pa je znesel približno 2 milijardi dolarjev. V letu 1975 so ZDA prodale drugim državam za približno 9,5 milijarde dolarjev orožja. Pentagon ocenju je, da bo Amerika v tem letu prodala v tujino za dobrih 12 milijard dolarjev.
Največji »porabnik« orožja ameriške proizvodnje je Izrael. Kupuje predvsem letala, tanke, rakete in drugo voja ško opremo. Od oktobrske vojne 1973 je Izrael kupil od ZDA kakih 400 raket »lance« z naboji po približno 500 kilogramov ali jedrskimi na bo ji po približno 255 kilogramov, 25 letal F-15, več kot 150 leta! F-16 in drugo najmodernejšo pomožno vojaško opremo.
Leta 1974 je skoraj polovica izraelskega bruto nacio nalnega dohodka romala za vojaške potrebe. Vojaški proračun te države se je v primerjavi z letom 1974 lani povečal za nekajkrat in znašal 4 milijarde dolarjev. Vojaški izdatki Izraela znašajo več kot 1000 dolarjev na prebivalca, to je največ na svetu. Kot predvidevajo že sklenjene pogodbe med ZDA in Izraelom, bo Izrael kupil to leto za približno 4 milijarde dolarjev; 50 odstotkov te vsa te zbero z brezplačno pomoč jo in posojili. Izraelu poši-
ljajo veliko pomoči tudi židovske organizacije v ZDA. ki so le konec lanskega leta prispevale za približno 5 mi lijard dolarjev vojaške in druge opreme.
Zaradi tako velike prodaje orožja na svetovnem trgu, zlasti po oktobrski vojni 1974 na Bližnjem vzhodu, je postalo izpopolnjevanje ameriških oboroženih sil vprašanje. Kot je sporočil Pentagon, ima armada zdaj na razpolago le 39 odstotkov tankov, ki bi jih potrebovala, če bi pri šlo do kakršnegakoli spopada. Zato ne bodo ZDA v naslednjih 18 mesecih niti eni državi, tudi Izraelu ne. dobavljale tankov tipa M-60.
Tudi Sovjetska zveza je pri prodaji orožja na mednarodnem trgu na vidnem mestu. Vsako leto povprečno proda za približno 5,5 milijarde dolarjev. Največ sovjetskega orožja je namenjenega za potrebe oboroženih sil varšavskega pakta in za drža ve tretjega sveta. Le Egiptu je Sovjetska zveza od leta 1967 vsako leto prodala za 2,5 milijarde dolarjev. Vrhunec pa je prodaja orožja (arabskim državam) dosegla po končani oktobrski arab sko-izraelski vojni leta 1973 Orožje, izgubljeno v tej vojni, je bilo treba nadomesti ti. Le Sirija je kupila od Sovjetske zveze za približno 2 milijardi do 2,5 milijarde dolarjev orožja.
Velika izvoznica orožja je še ZRN — kljub odloku via de, sprejetemu 15. iunija 1971 po katerem je izvoz orožja v države zunaj atlantskega pakta prepovedan. Vendar pa je zaradi velikega zanimanja, ki ga je opaziti za nemško orožje na svetovnem trgu, prodaja potekala prek drugih držav NATO, ki take prepo vedi izvoza niso sprejele. ZRN prodaja tanke tipa »leopard«, vojaška letala »alfa« (ta skupaj proizvajajo Nemci in Francozi), vojne ladje m podmornice ter drugo vojaško opremo.
Kljub prepovedi je orožje, izdelano v ZRN, zaslediti v
kakih 50 državah po svetu. Tako je leta 1974 ZRN prodala za 18 milijonov dolarjev orožja. Glavni izvozni artikel je tank tipa »leopard«. Od več tisoč teh tankov, ki jih je izvozila ZRN, so ih 468 prodali na NizozemsKO, 334 v Belgijo, 120 na Dansko, 78 Norveško, 200 v Italijo in 42 v Avstrijo; en »leopard« stane od 1,1 do 1,7 milijona mark. Za izvoz tako iskanega artikla pa se zanimajo tudi mnoge države, ki niso članice NATO. Tako je perzijski šah želel leta 1969 kupiti 100 teh jeklenih gosenic, vendar so nakup odložili.
V zadnjih desetih letih Je tudi Francija naglo prodrla na vojaški trg Sredozemlja in Bližnjega vzhoda, ki sta bila še malo poprej zgolj monopol velesil. Izvoz orožja in vojaške opreme v letu 1975 na ta in druga območja je znašal približno 200 milijard frankov. Francija prodaja vojaška letala, projektile več vrst in drugo vojaško opremo. Tako sta od 10 letal tipa »mirage«, ki jih v proizvodnji že opuščajo, le dve namenjeni Franciji. Samo v zadnjem času so Francozi prodali 300 letal »mirage« arabskim državam, največ Saudski Arabiji (138), Libiji pa približno 100. Francoska industrija je dobila naročilo za pošiljke orožja in vojaške opreme za kopensko vojsko še iz Abu Dabija, Kuvajta, Katarja, Libije, Libanona, Iraka in Saudske Arabije v vrednosti več kot 4 milijarde dolarjev.
Trgovina z orožjem je postala tako pomembna, da zavira promet drugega blaga in proizvodov na svetovnem trgu. V sklopu blagovnega prometa je prišlo do velikih zastojev, saj po svetu vsako leto potrošijo 300 milijard dolarjev za vojaške potrebe. Promet na mednarodnem trgu z orožjem pa znaša približno 20 milijard dolarjev na leto.
MIRKO DRČA
u.i sgsvorr
o i ùi o h rv^.
Najmočnejša vojska na svetu
Oborožene sile in zunanja politika ZSSR
Pomemben politični dejavnik v mednarodnih odnosih
_ Sovjetske oborožene sile so danes Pp številu pripadnikov (približno 3.575.000) največje stalno oborožene si-[e v svetu. Glede številčnosti so na drugem mestu oborožene sile LR Kitajske s 3.250.000 (toda z močnejšimi 'nihčniškimi enotami), na tretjenTpa ?N_ZPj^ (2-130.000). če bi sovjetske oomejne in vojaške~enote državne var-?}osti šteli v sovjetske^oborožene sile di skupno število pripadnikov leta 1075 znašalo okrog 4 milijone.
Skupaj z oboroženimi silami Združenih držav Amerike sodijo sovjetske oborožene sile v poseben razred obo-Pzemh sil. S svojo strateško raketno-Jedrsko oborožitvijo bi lahko zadele katerokoli državo na naši obli in tehnično lahko uničile vso civilizacijo, b imajo medcelinske rakete z na-s J1> katerih eksplozivna moč je petde-et in več milijonov ton klasičnega ek-bioživa. To je 2500-krat več kot eks-b ozivna moč bomb, ki so ju Američa-iets£gli na Hirošimo in Nagasaki. Sov-n 'k e oborožene sile so imele leta 1975 približne 2.800 strateških jedrskih na-rndev’ 1'618 medcelinskih raket ter 784 aket na podmornicah.
nihP°memben del sovjetskih oborože-sov'S^	ve^ ^et razmeščen zunaj
tiskih meja, skupaj kar okrog 450 sOsw v°jakov. Te sodobno oborožene ladi(vštevši jedrsko orožje) ter bojne skih in Podmornice daleč od sovjet-nem rneja 50 pomemben člen v global-ba t ^oj^škem razmerju moči. Vsi ti, da <s ' ®tevilni drugi podatki kažejo, hiih ° sovjetske oborožene sile v zad-tični rt letib postale pomemben politiko r^avnik na svetovni ravni, ki la-
od-
iro-
no<?n,VpUva na Potek mednarodnih c cesm ln tuc^ notranjih družbenih pro-odriai Cel° v okoljih, ki so zemljepisno SoJSna od ZSSR-
sovip+~J,6tske oborožene sile oziroma enote , armada in vojaške obmejne ho nnrv,POgraničnyje vojska), so izred-p ihembno orodje zunanje politike
ZSSR. Od ustanovitve te države je bila njihova temeljna vloga obrambna — zagotoviti celovitost in nedotakljivost državnega ozemlja, torej nemoten razvoj sovjetske socialistične družbe.
Ko so se nekaj let po oktobrski revoluciji razblinili upi, da bo revolucionarni požar zajel večji del sveta, je v ZSSR zmagal koncept graditve socializma v eni državi. Temu sta tedaj ustrezali strogo obrambna vojaška doktrina ter velika miličniška sestava rdeče armade. Dediščina oktobrske revolucije pa se je dolgo poznala v izredno močnem proletarskem interna-cionalizmu in moralnih obveznostih, da dajejo podporo revolucionarnim in naprednim gibanjem in partijam v tujini. Ta silnica se je včasih neogibno križala z ožjimi državnimi interesi ZSSR ter z načeli miroljubnega sožitja s kapitalističnimi državami, ki jih je zagovarjala in še danes zagovarja sovjetska vlada.
Z materialno, tehnično, politično in vojaško krepitvijo ZSSR ter z razraščanjem kulta osebnosti so se v Stalinovi zunanji politiki začele mešati prvine revolucionarnega intemacionaliz-ma s prvinami velikodržavne politike. Ta dvojnost se je kazala tudi v voja-škopolitičnih odnosih s tujimi revolucionarnimi gibanji in tujimi državami. Stalin si je prizadeval, da bi ugodne mednarodnopolitične okoliščine in nasprotja med vodilnimi kapitalističnimi državami izrabil za razširitev državnega ozemlja ZSSR na dele nekdanjih kolonialnih posestev ruskih carjev (ter delno Avstro-Ogrske), ki so po državljanski vojni ostali zunaj sovjetske države. V tem je v veliki meri uspel. Sovjetska armada je v letih 1939—1945 priključila ZSSR širna ozemlja v severni in vzhodni Evropi ter v Aziji.
Z zmago nad fašizmom v drugi svetovni vojni je sovjetska armada odigrala velikansko napredno mednarodno vlogo. Z bojem in žrtvami je posredno in neposredno pomagala številnim evropskim ljudstvom, da se rešijo fašistične strahovlade. Sovjetska
armada je v skupnem boju dajala neposredno vojaško tehnično pomoč osvobodilnim gibanjem Jugoslavije (1944—1945), Poljske in Slovaške S svojim prihodom je povzročila padce reakcionarnih in profašističnih režimov v Romuniji, Bolgariji in po hudih bojih tudi na Madžarskem ter konec fašistične vladavine v Nemčiji, Avstriji in na Češkoslovaškem. V vojni z Japonsko je sovjetska armada osvobodila del severne Kitajske in Severno Korejo.
Po drugi svetovni vojni se je njena mednarodna politična vloga še bolj okrepila. Velikega zgodovinskega pomena je bila njena pomoč kitajskim komunistom v letih 1945—1946. Sovjetska armada je po porazu Japonske predala Mandžurijo, gospodarsko najbolj razviti del Kitajske, ter velik del zaplenjenega japonskega orožja komunistični partiji Kitajske. S tem in s svojo vojaško navzočnostjo v zaledju so okrepili četrto operativno armado narodnoosvobodilne vojske Kitajske. Ob neposredni politični in vojaški pomoči sovjetske armade je nastala nova socialistična država v Severni Koreji. Z razmestitvijo svojih čet v zasedeni Nemčiji in Avstriji ter na podlagi dvostranskih pogodb na Poljskem, Madžarskem in Romuniji je na eni strani zagotavljala večjo varnost ZSSR, na drugi pa je omogočila do tedaj šibkim komunističnim partijam prevzem oblasti in postopno socialistično preobrazbo v Vzhodni Nemčiji, na Poljskem, češkoslovaškem, Madžarske, v Romuniji in Bolgariji. Na Poljskem je sovjetska armada sodelovala tudi v zatiranju oboroženega odpora proti novi oblasti. Tako je bil z nadaljnjo dejavnostjo sovjetske armade zagotovljen temeljni dosežek zunanje politike ZSSR v drugi svetovni vojni — razbitje kapitalističnega obroča in sorazmerne politične osamljenosti, nastanek pasu socialističnih držav ob sovjesktih mejah ter pridobitev položaja svetovne velesile.
V povojnih letih je sovjetska armada pomagala v razvoju oboroženih
sil tudi v Jugoslaviji in Albaniji, kasneje tudi oboroženim silam LR Kitajske, DR Vietnama in Kube ter skrivaj podpirala oboroženi boj grških komunistov. Ravno naš primer nazorno kaže prepletanje nedvomno pozitivne mednarodne vloge sovjetske armade s prvinami velikodržavne politike ki jo je vodil I. V. Stalin. V njegovih rokah je sovjetska armada postala tudi sredstvo nadzora in podrejanja manj-sih socialističnih držav osrednje in vzhodne Evrope, sredstvo za izvajanje grobega pritiska v meddržavnih odnosih in mešanje v notranje zadeve drugih držav. Ta vidik se ni kazal samo v Evropi, temveč tudi v poizkusih vzpostavljanja »ljudskih republik« v Iranu in v kitajskem Sinkjangu.
Po Stalinovi smrti in odpravi kulta osebnosti je zunanjepolitična vloga sovjetske armade v odnosih s socialističnimi državami doživela kakovostne spremembe. Sovjetske enote so zapustile ozemlje LR Kitajske (1955), Romunije (1958) ter nehale uporabljati vojaške naprave v Albaniji. Delovanje in navzočnost sovjetske armade v osrednji in vzhodni Evropi je temeljilo na večstranski vojaško politični zvezi (varšavska pogodba iz leta 1955) ter bilo pravno bolj opredeljeno in omejeno z dvostranskimi pogodbami med ZSSR in Nemško demokratično reoubliko. Poljsko, Madžarsko ter ČSSR (1968). V skladu s 5. členom varšavske pogodbe so formirane združene oborožene sile držav članic, ustanovljen je položaj vrhovnega poveljnika združenih oboroženih sil, vojaški svet ter štab s sedežem v Moskvi. Od vsega začetka so bili vrhovni poveljniki sovjetski generali, sedanji poveljnik maršal I. I. Jakubovski je tudi prvi namestnik sovjetskega obrambnega ministra.
Tri sovjetske armade, razmeščene v vzhodnoevropskih socialističnih državah, ter njihova poveljstva igrajo izredno pomembno vlogo pri izvajanju sovjetske zunanje politike v okviru vojaško politične zveze varšavske po-
godbe- ter v nekaterih pogledih nadomeščajo funkcije civilne diplomacije. Obiski vrhovnega poveljnika združenih sil pri manjših članicah tako po protokolu kakor tudi po politični pomembnosti presegajo čisto vojaško sodelovanje in ne zaostajajo za obiski sovjetskega zunanjega ministra. To še posebej velja za krizna obdobja, v katerih so bile sovjetske čete nekajkrat edino učinkovito orodje sovjetske politike. Temeljni namen varšavske pogodbe je »dajati oboroženo pomoč udeleženkam samo v nujnem primeru samoobrambe pred agresivnim napadom.« Toda sovjetsko vodstvo je uporabilo svoje enote za zatiranje političnih gibanj in odstavljanje državno-partijskih vodstev članic varšavske pogodbe, ki jih je imelo za sovražne nevarne ali premalo vdane. To se je’ zgodilo v NDR (1953), na Madžarskem (1956) in v CSSR (1968), nevarnost take uporabe je bila tudi na FoD-skem, oktobra 1. 1956. V sovjetsko-poljskem sporazumu, na primer je bilo novembra 1956 zapisano, da je za vstop sovjetskih enot na poljsko ozemlje potrebno vnaprejšnje izrecno soglasje poljske vlade. V 20 letih svojega formalnopravnega obstoja (dejansko pa nekaj let dlje) se je varšavski pakt razvijal v smeri oolj enakopravnega sodelovanja vseh držav članic, evolucija v tej smeri pa še ni končana.
Sovjetske oborožene sile imajo zelo pomembno vlogo tudi v meddržavnih odnosih ZSSK z nekaterum drugimi socialističnimi državami. V LR Mongoliji sovjetske čete varujejo večji del mongolsko-kitajske meje. ZSSR je osnovni vir najsodobnejše vojaške tehnike in tudi strokovne pomoči za Kubo, LDR Korejo in DR Vietnam.
Nič manj ni razvejena zunanjepolitična uporaba sovjetskih oboroženih sil v odnosih z razvitimi kapitalističnimi državami, tako kar zadeva »hladno vojno« kot tudi mednarodno popuščanje. Obema namenoma služijo tudi demonstracije sovjetske vojaške po-moči — parade, manevri, potovanja in obiski skupin ladij in podmornic, pre-letanje vojaških letal v mednarodnem zračnem prostoru, preizkušanje medcelinskih raket in novih jedrskih na-Dojev. Pri pogajanjih z državami se-vernoatlantske zveze redno sodelujejo tudi visoki poveljniki sovjetske armade.
Medtem ko sta glavni temi v voja-škopolitičnih pogajanjih z Zahodom sovjetske raketno-jedrske sile in sovjetska kopenska vojska, uporablja sovjetska zunanja politika v deželah v razvoju predvsem vojaško tehnično pomoč, prodajo oziroma pošiljke orožja, mornarico ter enote za protiletalsko obrambo. Bližnji vzhod najbolj nazorno kaže uporabo sovjetskih obo-roženih sil za dosego zunanjepolitičnih ciljev ZSSR v deželah v razvoju. Prvi prodor v ta nekdanji rezervat zahod-■r*£21T?malnih in imperialističnih sil je ZSSR (formalno ČSSR) naredila 1. 1955 s prodajo orožja Egiptu Od daj se je sovjetska navzočnost v
te-
teh
„	—j——*	v ten
državah in v vodah vzhodnega Sredo-
zemlja povečevala skupaj z vojaškin angažiranjem; le to se je izpričeval« kot množično oboroževanje številnil arabskih držav, kot šolanje njihovi! ?f,lc,lrJev v ZSSR, kot navzočnost sov jetskih vojaških svetovalcev, začasn« razmeščanje sovjetskih vojaških eno protiletalske obrambe (raketnih in le talskih), uporaba letališč za izvičlniškt polete sovjetskih letal, zračni mosto vi v kritičnih obdobjih, redni obisk sovjetskih vojaških ladij in njih nav zočnfist pri prepečevanju izraelskil napadov na arabska pristanišča, zt čiščenje Sueškega prekopa itn. Svo vrhunec je ta neposredna navzočnosi doživela med 1967—1972, ko je bilo sa mo v Egiptu 15.000—20.000 sovjetskih vojakov. Leta 1975 je po britanskih podatkih v neuvrščenih državah delovalo okrog 10.000 pripadnikov sovjetskega vojaškeg3 osebja, od tega v Afgan is ta. nu 200, Alžiriji 600, na Kubi 1000 v Egiptu 250, Iraku 600, Libiji 100, Somaliji 2.500, Siriji 3.000—3.500, Ugandi 100 in v obeh Jemenih po 100 V zadnjih 20 letih se je močno razvila politično demonstrativna uporaba sovjetske mornarice zunaj svojega državnega ozemlja.	&
Sovjetska vojaška pomoč je okrepila številne neuvrščene države, zmanjšala vpliv razvitih kapitalističnih dr-žav ter objektivno pripomogla k politični emancipaciji dežel v razvoju V tem je njena napredna mednarodi:*i vloga. Se posebej moram poudariti vehk pomen sovjetske vojaške podpore osvobodilnim protikolonialnim gi-
r™le™ Z Al2irif Angoli, Mozambiku, Gvineji-Bissao, junaškemu boju viet-
^rtkfga ljudstva ter Palestinski os-vobodilm organizaciji (PLO). Toda tu-di v vojaskopolitičnih odnosih ZSSR z dezelami v razvoju so navzoča protislovja med interesi ZSSR kot svetov-na velesila, revolucionarnim in proti-imperialističnim izročilom oktobrske revolucije ter načeli miroljubnega sožitja držav. Nekateri režimi v deželah v razvoju so uporabili sovjetsko orožje in vojaško pomoč v namene, ki niso ne napredni ne miroljubni — v Indoneziji za množično pobijanje komunistov, v Alžiriji za obmejno vojno z Marokom, v Iraku za zatiranje avtonomističnega gibanja Kurdov ter za vojaški pritisk na sosednji Kuvajt itn.
V skladu z uradno državno doktrino so sovjetske oborožene sile pokli-cane »braniti ne samo prvo sociali-stično državo na svetu — ZSSR tem-
iVotnÌUdÌ da-ja;ti teme]j 251 obrambo ce-lotnega socialističnega tabora, medtem
ooredelf^1 1X5 mirU v vsem svetu
opredeh16 internacionalistični smisel njihove namembnosti«. Sovjetske obo-80 izredno pomembno in marsikje in marsikdaj nenadomestlji-vo sredstvo zunanje politike ZSSR. So poslušno in disciplinirano orodje tudi
obcfdb1bierhir,tieJ1Speh0v (v Pov°jnem Berlina, pritisk na
r^m lriJ°’ kubanska kriza). Zunanjepolitična presega notranjepolitično vlogo sovjetskih oboroženih sil ter daje njihovemu vrhu dodatno politično težo v sovjetskem političnem sistemu.
Anton Bebler
PRIDOBITEV ZA MARIBOR
Končno zgrajena bolnica
27. aprila bodo v Mariboru slavnostno odprli novo bolnišnico, prvi del bodočega medicinskega centra — 55 decibelov hrupa z južne vpadnice
MARIBOR, marca — Še dober mesec in nova mariborska bolnišnica, nekdanji »skelet«, bo za tri dni sprejela obiskovalce. Lahko si jo bodo ogledali, da bi videli, za kaj so prispevali denar. Resda še ne bo povsem končana, točneje, končan bo le njen spalni del, vendar pa je že to veliko.
Gremo od začetka. Hospi-talni del bolnišnice bo imel 508 postelj v 120 sobah. Tako bo v 60 sobah po šest postelj in v drugih 60 sobah po štiri in dve postelji. To bo udobnost, o kateri trenutno bolniki na kirurškem oddelku lahko le sanjajo. Več kot 20 pacientov od 340 leži namreč na zasilnih ležiščih. Morda stisko v kirurškem delu mariborske bolnišnice še najbolje ilustrira primer matere primarija dr. Edvarda Glaserja, priljubljenega zdravnika, ki že 24 let dela tu. Imam »privilegije«, pravi in veste, ti so mi pomagali, da so premestili mojo mamo iz sobe z 19 pacienti v sobo z 18 pacienti.
Zavzetost občanov
Ob 35-letnici OF, 27. aprila bo uradna otvoritev. Takrat bo ogled in nato še dober mesec temeljitega čiščenja in dezinficiranja, nakar bodo začeli prihajati prvi pacienti. Okoli 180 milijonov dinarjev je veljala dosedanja gradnja, več kot deset milijonov so dobili v obliki daril, šlo je za veliko zavzetost obča-
Cviček ze teče
NOVO MESTO, 18. marca — Z današnjim sprevodom dolenjskih vi- ' nogradnikov po ulicah Novega mesta, kjer so prikazali vinogradniško opremo in stroje za ob delavo vinogradov, se je začel letošnji teden »do lenjskega cvička«. V ho telu Kandija je nato bila otvoritev razstave cvička s kulturnim programom in razstavo vinogradniške opreme in strojev za ob delavo vinogradov na dvorišču kmetijske šole na Grmu.
Jutri je na programu podelitev priznanj m strokovno kmetijsko predavanje, praznovanje pa bodo sklenili v nedeljo 21. marca, ko bo na programu občni zbor dru štva vinogradnikov.
Ljubitelji cvička pa bodo lahko prišli na svoj račun vse te tri dni. ko bodo na dvorišču hotela Kandije v posebnem vin skem hramu točili naj boljšo kapljico dolenjskih vinogradnikov.
S. DOKL
nov. Seveda ta denar ni šel samo za novo stavbo, temveč še za kup novih gradenj, hodnikov, ki pod zemljo povezujejo posamezne dele bolnišnice, pa za novi transformator in drugo.
Sopihali smo po stopnicah, vkljub temu, da imajo štiri velika elektronsko regulirana dvigala, ki se dvigajo ali spuščajo s hitrostjo 2,5 metra na sekundo in ki pripeljejo od spodnje kleti do vrha stolpnice, to je do 13. nadstropja, v 14,5 sekunde, da te v želodcu kar rahlo stisne. Sopihali zato, ker je dr. Gla-ser dejal, da vsakdanja hoja po stopnicah preprečuje infarkt. Tam, v prvem nadstropju, takoj na desni bodo šok sobe. Noter ne boš smel in s sorodnikom ali prijateljem se boš lahko pogovarjal po telefonu in gledala se bosta skozi šipe. Potem je
lega, v mariborskem Slogu in Konstruktorjevem mizarstvu. V sobah so svetila, ki svetijo navzgor m tudi navzdol, da lahko bolnik bere. Kar štirikrat so jih pri Elek-trokovini izpopolnjevali. Več kot 500 jih je v novem poslopju. Sploh pa je precej opreme domače, s tisto, ki pa ni, imajo velike težave zaradi uvoza.
Hrup s ceste
Skok v višje nadstropje, kjer bodo odrasli. Svetle, zračne sobe. Le hrup, ki celo v osmem nadstropju doseže 55 decibelov, moti. Malo so ga utišali s termoban-dom, malo ga bo zastrlo drevje, ki so ga že zasadili, vendar mora prej zrasti. Nekje v sivi prihodnosti načrtujejo pokrov nad Titovo cesto.
Vrata, ki vodijo v etažo, se odpro samo na povelje se-
odpiranje. Z notranje strani pa se bodo vrata odprla na ukaz foto celice. »Hočemo preprečiti stalne obiske,« pravijo. Zdaj je po hodnikih bolnišnice vkljub temu, da ni uradnih ur, polno obiskovalcev, ki motijo delo in utrujajo bolnike.
Na desni strani je dnevna soba z nekaj mizami, televizijo (trenutno samo še prostor zanjo) in policami, na desni strani pa soba za dežurnega zdravnika. Poleg je
tu prvo, otroško nadstropje. | s^re Pozvoniš: vprašanje in Za šestdeset otrok. Stene so lepo pobarvane in na stranišču so tiste majhne školjke, kot za palčke. Stene bodo preslikane s prizori iz pravljic. Pohištvo je lično, izdelali so ga, tako kot tudi osta-
Velika želja po bencinu
Zaradi dražjega goriva pritisk Avstrijcev na naše obmejne črpalke
GORNJA RADGONA, 18. marca — V krajih vzdolž avstrijsko .- jugoslovanske meje v Pomurju že drugi dan oblegajo bencinske črpalke sosedje iz Avstrije, kjer so očitno podražili bencin. Medtem ko stane pri nas liter super bencina 5,20 dinarja, morajo avstrijski avtomobilisti ■ odšteti za isto ko. ličino goriva že 7,30 šilinga.
Pred podražitivijo je stal bencin v Avstriji 6,50 šilinga, približno v enakem razmerju so se podražile tudi druge vrste goriv, vključno s kurilnim oljem.
Očitno se sosedom splača postaviti v vrste pred našimi črpalkami, saj je po uradnem tečaju razmerje med našo in avstrijsko valuto približno 1: 1. Najhujši je pritisk na bencinske postaje v Gornji Radgoni in v Radencih.	B. BOROVIC
SNEG NI PRIZANAŠAL DIVJADI takole posredovati.
preiskovalnica, kjer lahko opravljajo celo manjše operacije. Luč, ki Jim pri tem sveti, ima kar 66.000 luksov.
Oglejmo si sobo. Lepa, svetlo rumena barva. Luči, interni telefon. Vsak pacient bo imel svojo garderobno omarico, kljuke na vratih pa so tako dolge, da jih lahko odpreš tudi s komolci. Potem si ogledamo specialne postelje za polintenzivno nego, ki se lahko premikajo na več načinov, odvisno od poškodbe bolnika. Tudi specialni vložki, ki jih lahko prekuhavajo pod paro, so že tu. Sredi etaže je komandna soba za dežurno sestro s sodobnim sistemom klicanja, interno pošto in priročno lekarno. Pokazali so nam prostor za narkotike, ki je pravcati majhni trezor pod dvojnim ključem.
Učni prostori
Z dvigalom se odpeljemo na vrh bolnišnice, na teraso, odkoder je lep pogled na Maribor. Tu je tudi manjša dvorana, kjer bo velik TV ekran in kjer bodo študentje spremljali potek operacij. Poleg dvorane je knjižnica, kjer bo najboljša strokovna literatura.
Gledamo na veliko planjavo, kjer naj bi pozneje zrasla sodobna pralnica, transfuzijski center, lekarna in prepotrebne operacijske dvorane. Nekaj čez 18.000 kv. m naj bi merila površina teh prostorov. Načrti so tu, pripravljenost mariborske regije pa tudi.
JOŽE JERMAN
PRED OTVORITVIJO — Pogled na hospitalno stolpnico mariborske bolnišnice, ki se pne 13 nadstropij visoko.
Foto: B. Čerin
BOJ S SNEGOM
Konec bele osame
Po enotedenskem boju s snegom je uspelo prebivalcem Gorskega Kotarja in vojakom prebiti snežno zaporo
ČABAR, 18. marca — »Čeprav smo v Gorskem Kotarju snega vajeni in tudi skoraj »pomladni« snežni meteži niso nič nenavadnega, pa smo sprevideli, da gre zares, ko smo osmega in devetega marca izmerili, da se snežna odeja vsako uro viša tudi za sedem centimetrov in sneženje ni hotelo prenehati,« pravi predsednik krajevne skupnosti Gerovo Stepan Janež, ki kljub zrelim letom ne pomni take snežne ujme »S podobnim snežnim obleganjem smo se spopadli leta 1929, vendar takrat snega še zdaleč ni bilo toliko, kot nam ga je nasulo tokrat.«
Silovit snežni metež ni je-njal tri dni in je dobesedno zasul 43 vasi in prav toliko zaselkov v čabarski občini, ki šteje nekaj čez 6000 prebivalcev. Občinska »plužna« oprema je obtičala že kar na začetku, iz sosednje, delniške občine, ki se je otepala z enakimi težavami, pa je bil dostop nemogoč. Položaj je vzbujal skrb, saj je sneg popolnoma ohromil življenje. V delovnih organizacijah je delo zastalo, razmetana naselja so bila odrezana. Vrh vsega je pričela razsajati gripa, zmanjkalo je zdravil.
■ Vojaki postojnske garnizije so morali pogosto Foto: Brane Jakovljevič
Nekaj težjih bolnikov je potrebovalo skrbnejšo bolnišnično nego; sedemsto čabar-skih šolarjev ni moglo do šolskih klopi; prebivalci so že načenjali svoje zaloge živeža.
Snežna »paraliza« je trajala ves teden in šele predvčerajšnjim je življenje steklo v običajne kolesnice. Na ig rišču pred čabarsko osnovno šolo so namerili 1,84 m snega. Iz njega moli le prečnik rokometnih vrat. Na Čabar-skl Polici so ga namerili največ — nekaj čez tri metre. Zameti na lokalnih cestah so ponekod presegali pet metrov, srnjad in jelenjad sta visok sneg in pomanjkanje hrane prignala v naselja.
Srne in košute se zadržujejo le za lučaj od vaških hiš, najpogumnejše prihajajo kar v hleve. Nemočno divjad že napada trop volkov. Najmanj pol ducata jih bo, pravijo goranski lovci. Pogi nulo ali onemoglo srnjad je videti vsepovsod.
Vsestranska pomoč JLA
»Uzbuna« je bila skoraj od. več, pravijo predstavniki ča-barske občinske skupščine. Kljub obilnemu belemu bremenu in zasutim cestam smo položili praktični izpit iz družbene samozaščite. Brez poziva so prebivalci prijeli za lopate, od občinskega do vaških odborov civilne zaščite, vsi so ukrepali pravočasno. Brez pomoči skupine vojakov iz postojnske vojašnice, ki se je s svojo strojno opremo prikopala do odrezanih naselij, pa bi se iz težav ne iz-
kopali, so si edini vsi, s katerimi smo se pogovarjali Vojaki, teden dni že domujejo po čabranskih kmetijah, kjer so jih sprejeli kot rešitelje, so očistili za dobrih 75 kilometrov lokalnih cest.
Starešina Andrej Modrijan-čič pravi, da podobnega sprejema doslej še ni doživel. »Že ko smo se prebijali v Gorski Kotar (s snegom so se spopadli že od Bloških polic), so nas domačini pričakali s hrano in pijačo. Povsod, v Cerovem, Cabru, Tršču in Prezidu so nas krajani sprejeli v svoje domove. S snegom smo se spopadli z ramo ob rami. Denimo včeraj, ko smo se v zadnjem hipu uspeli prebiti do zaselka, od koder je bilo potrebno v bolnišnico prepeljati vaščanko tik pred porodom. Podobno je bilo prejšnji teden, ko smo morali iz okolice Tršča spraviti na dializni oddelek ljubljanskega kliničnega centra 24-letno Marico Naglič. V tem reševalnem podvigu (snega je bilo ponekod čez dva metra) so sodelovali tudi člani civilne zaščite iz Bab-nega polja. Skratka primerov je bilo nič koliko. Zelo sem zadovoljen s svojimi vo. jaki, saj denimo, težaško celodnevno vztrajanje za krmilom buldožerja, ki se je običajno zavleklo v noč, ni od muh. Slobodan Vukšič, Ivan Tomljenovič in Josip Geler zaslužijo še posebno priznanje.
FRANCI STRES
Naši odmevi na Češkoslovaškem
V Brnu je izšel dvaindvajseti letnik zbornika, ki ga izdaja ondotna univerza z naslovom »Zbornik prači filozofické fa-kulty brnénske university«. V njem sta natisnjeni tudi dve razpravi znanega češkega slovenista profesorja dr. Viktorja Kudèl-ke, spisa, ki posegata v slovensko slovstvo in sta zanimiva kot nov prispevek k spoznavanju naše književnosti v češkem kulturnem krogu. Prva razprava obravnava socialni realizem in njegovo dediščino v slovenski literaturi. Na več kot dvanajstih straneh kaže češki slovstveni teoretik, kako se je v današnjem slovstvu vrsta pripovednikov iz perifernih območij slovenske dežele, predvsem Prežihov Voranc, Miško Kranjec, Anton Ingolič, Ciril Kosmač in Ivan Potrč, vrnila k obravnavanju kmečkega življenja, tako značilnega za prvotno slo-
Okence v svet
vensko prozo In z modernimi umetniškimi prijemi orisala nov življenjski stil in novo družbeno problematiko kmečkega ljudstva v obrobnih pokrajinah slovenske dežele. Dr. Ku-délka je posebej označil najznačilnejše poteze socialnega realizma pri zgoraj navedenih pisateljih in ka-rakteriziral zlasti proletarske elemente v današnji slovenski vasi, kot jih kažejo poglavitni romani in novele teh predstavnikov sodobne slovenske proze.
V drugi razpravi dr. Viktor Kudèlka razglablja o romantizmu v slovenskem slovstvu. V spisu obilno citira slovenske vire, posebej še spise dr. A. Slodnjaka.
Omenjenim pojavom v slovenskem slovstvu je pisec posvetil štirinajst strani razglabljanja, ki se opirajo na celo vrsto slovenskih In srbskohrvatskdh spisov o bistveno značilnih premikih v naši poeziji in prozi, naslanjajoč se zlasti na dognanja o duhu Prešernove poezije, kar kaže, da dr. Kudčl-ka temeljito pozna naše literarnozgodovinske spi-
se in da z njimi ali preko njih preučuje značilnosti našega romantizma. Tako se obe razpravi v citiranem zborniku bmske univerze medsebojno iz popolnjujeta in nudita dovolj širok in intenzivno izdelan razgled po osnovnih silnicah slovenskega slovstva. Kudčlkovi dosedanji spisi o slovenskih književnih pojavih vzbujajo upanje, da bodo prav izpod njegovega peresa dobili Cehi s sodobnih vidikov napisano zgodovino slovenskega slovstva od njegovih začetkov do današnjega vzpona.
Tudi češki dnevni in re-vialnd tisk se večkrat za ustavlja pri vprašanjih slovenske kulture, zlasti še pred literarnimi no-votami ali tudi za Cehe zanimivimi problemi. Prav posebno srečujemo krajše zapiske s tega področja v listu »Lidova demokra cie«. Tako je v zvezi z letnico Prešerna ta list priobčil nekoliko daljši prispevek dr. Jaroslava Ne-časa »Celakovsky in Prešeren — pionirja češko-slovensklh stikov«. Tudi pri nas se v zvezi s Prešernom večkrat omenja za svojo dobo tako zaslužni Ceh, kot je Celakovsky pije prav kakor K. H. Macha poznal Prešernovo osebnost m delo, vendar pogrešamo podobnejšo razpravo o tem, kako je Prešerna presojal Celakovsky. Dr. Nečas citira v tem članku daljši odilo mek iz »Časopisa Ceškeho musea« iz leta 1832, v katerem je Celakovsky pisal o dotlej izišlih letnikih »Kranjske čbelice« in o tam natisnjenih pesmih, ki »obetajo večji, umetniško popolnejši razvoj slovenske poezije.« Sodba tedanjega češkega prijatelja Slovencev poudarja, da slovenska družba preveč tiči v konservativizmu in ni mogla dodobra doume ti slovenske besedne umetnosti niti v njenih preprostih oblikah, nad katere pa se je visoko povzpel Prešernov ustvarjalni genij. Verjetno je bil Celakovsky prvi v tedanjem mednarodnem svetu, ki je spoznal in priznal začetke kvalitetnega razvoja slo venske vezane besede, zato pa je tembolj cenil Prešerna in njegov pomen za slovensko slovstvo.	B. BORKO
Brnu prjmorsl(j
dnevnik
Prefinjene oblike podrejanja ljudi
Rasna diskriminacija
Problemi zaščite narodnostnih manjšin
Mednarodni dan za odpravo rasne
diskriminacije simbolizira težnje človeštva, ki se zaveda sramotne-gaT razlikovanja in podrejanja ljudi na osnovi barve kože, porekla ter na-rodnostne ali etnične pripadnosti, da premaga ta pojav. Pojav rasne diskri-minacije, katerega razredno in politi-čno bistvo ostaja vseskozi isto, ravno v našem času zavzema vse bolj preji-njenem ^raznovrstne oblika Združeni narodi so se srečali s tem problemom dinamike rasne~diskriminacije že pri definiranju tega pojava. Od vseh po-
Izkusov, opredeliti pojem___rasne di-
skriminacije, je njena najbolj precizno izdeUmaTivr^naj širše uveljavljena ter sprejeta definicija v mednarodni konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije.
Po tej definiciji kot osnova rasne diskriminacije ni le rasa ali barva kože, temveč tudi poreklo ter narodnostni ali etnični izvor. Vsako razlikovanje, izključevanje, omejevanje ali dajanje prednosti, katerega posledica je zanikanje ali oškodovanje priznanja ali izvajanja človekovih pravic, se šteje kot rasna diskriminacija. Poleg tega definicija določa, da dejanja rasne
diskriminacije niso samo tista, ki imajo tak izrecni namen, ampak že tista, katerih objektivna posledica je diskriminiranje.
Nadalje definicija določa, da se ne štejejo kot dejanja rasne diskriminacije tisti ukrepi v korist rasnih ali etničnih skupin, ki imajo namen zagotoviti pripadnikom teh skupin dejansko enakopravnost z drugimi državljani. In še več, države podpisnice so se zavezale, da bodo, kadar bodo okoliščine zahtevale, konkretno ukrepale v korist teh skupin, da bi jim zagotovile dejansko enakopravnost.
Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije je torej prepovedala tudi diskriminiranje narodnostnih manjšin, hkrati pa zahtevala od držav, da ukrepajo za zagotovitev dejanske enakopravnosti teh manjšin z drugimi deli prebivalstva. Ugotovitev, da morajo manjšine spričo svojega objektivno neugodnega položaja uživati posebne pravice, če naj jim zagotovimo enakopravnost, ni niti nova, niti ni bila v ZN samo enkrat izrečena.
2e v času Lige narodov se je ta misel dokaj precizno izoblikovala, v OZN pa je doživljala svojo evolucijo. Tako je generalni sekretar ZN v svojem memorandumu, v katerem je analiziral poglavitne tipe in vzroke diskriminacije, zapisal, da, izhajajoč iz lačela enakopravnosti v uživanju člove-1 kovih pravic, preprečevnje diskrimina-
cije pomeni zatiranje ali preprečevanje sleherne dejavnosti, ki zanika ali omejuje človekovo pravico do enakopravnosti. Po drugi strani pa zaščita manjšin, ki zahteva pozitivno akcijo, konkretno pomoč manjšinam, ravno tako izhaja iz načela enakopravnosti-
Preprečevanju diskriminacije in zaščite manjšin je bilo posvečenih več razprav lahko povzamemo, da sta preprečevanje diskriminacije na eni in zaščita manjšin na drugi strani zgolj dva aspekta istega problema, namreč problema zaščite človekovih pravic. To je tudi ugotovitev prof. Francesca Ca-potortija, posebnega poročevalca ZN za vprašnja pravic pripadnikov etničnih, jezikovnih in verskih manjšin.
OZN je v tridesetletnem delu dokaj natančo opredelila vsebino tistih pravic, ki jih štejemo kot temeljne človekove pravice in na zagotovitev katerih se nanaša prepoved diskriminacije. Konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije z vso pravno jasnostjo prepoveduje vsako diskriminacijo glede pravice do dela, svobode v izbiri zaposlitve in delovnih pogojev, pravice do izobraževanja in do enakopravnega sodelovanja v kulturnih dejavnostih. Taisto določa tudi mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Poleg tega konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah zahtevata enakopravno obravnavanje
vseh pred sodišči in drugimi organi pravosodja, vključujoč pravico do uporabe lastnega jezika. Prepovedujeta sleherno propagiranje diskriminacije in zahtevata izobraževanje ljudi v duhu razumevanja, prijateljstva in tolerance med narodi ter za izkoreninjenje vsakršnih rasnih predsodkov. Posamezna področja še podrobneje urejajo konvencije, sprejete v okviru specializiranih agencij OZN.
Iz tega je mogoče povzeti dvoje, če se prepoved sleherne diskriminacije nanaša na priznavanje, uživanje ali izpolnjevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, se to ne nanaša na kak imaginarni ideal, ampak na precizen, v številnih mednarodnih pogodbah izdelan pravni mehanizem človekovih pravic. Tako zasnovana prepoved diskriminacije in zaščita manjšin določata, da nobena kršitev manjšinskih pravic ne more biti izključno notranja stvar države, v kateri manjšina živi, temveč je ipso facto tudi stvar vse mednarodne skupnosti in njenih subjektov. Ta vsebinsko izdelan in splošno sprejet pristop k preprečevanju diskriminacije in zaščiti manjšin pa postavlja na laž vse tiste apologete proti-manjšinske politike, ki poskušajo zamegljevati problem z raznimi izmišljenimi teorijami o tem, da je za odpravo diskriminacije dovolj gola ustavna deklarativna prepoved diskriminacije in formalistični prikaz dejansko neuresničene manjšinske zaščite, vse, kar pa je več kot to, pa da je akt dobre volje in milosti oblasti.
Prepoved vseh oblik rasne diskriminacije pomeni, da je uradno priznanje kake rasne, narodnostne ali etnične skupine pogoj za uresničevanje tega načela. Če se torej srečujemo s primerom uradnega zanikanja obstoja neke narodnostne manjšine, ki kot taka obstaja že stoletja in ki je bila še pred kratkim tudi uradno priznana, gre za najbolj grobo kršitev načela prepovedi diskriminacije.
Drug primer je kompleksnejši. ZN so za dejansko zagotovitev izkoreninjenja rasne diskriminacije posebej skrbno izdelali prepoved rasistične propagande organizacij ter organizirane aktivnosti razpihovanja rasne narodnostne diskriminacije- To je bilo storjeno v 4. členu konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, ki od držav podpisnic zahteva razglasitev vseh takšnih dejanj in sodelovanja v teh organiziranih dejavnostih za kazniva po zakonu.
V sosednji Avstriji, v kateri živita slovenska in hrvaška narodnostna sku-
pnost in ki je podpisnica te konvencije, že od začetka njenega obstoja nemoteno delujejo organizacije, katerih temeljna naloga je ustvarjati nacionalno in rasno sovraštvo večinskega naroda proti pripadnikom manjšin. Ta dejavnost je ne samo nacionalistična, ampak rasistična v najbolj dobesednem pomenu glede na to, da temelji na nacistični ideologiji. Organizacije te vrste so ves čas obstoja današnje Avstrije zvest spremljevalec njenega političnega življenja. Pod potuho, ki jim jo dajejo oblastne stranke, služijo kot orodje strankarske politične igre in kot iniciator politične klime, ki onemogoča konstruktivno razpravo o uresničevanju manjšinskih pravic.
V položaju, ko oblastne stranke in uradna politika tolerirajo in ščitijo te rasistične organizacije in organizirane dejavnosti znotraj države, ni presenetljivo. da jih poizkušajo ščititi tudi pred mednarodno akcijo. Zato je Avstrija ob podpisu konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije dala izjavo, ki ima mednarodno pravni karakter rezerve: v njej je izrazila mnenje, da z ukrepi, predpisanimi za izkoreninjenje rasističnih organizacij, propagande in organizirane dejavnosti, ne smejo biti ogroženi svoboda mnenja in izražanja ter svobode mirnega zborovanja in združevanja pravice in svoboščine torej, ki so zajamčene tudi po mednarodnem pravu. Tu se srečamo z enkratnim primerom izmišljevanja konflikta pravnih norm, ki je nasproten duhu in črki vseh mednarodno pravnih aktov na področju človekovih pravic, posebej pa še konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Gre za očitno ščitenje rasistične in nacionalistične dejavnosti, za privolitev v kršitve človekovih pravic in za poizkus izogniti se mednarodno pravnim obveznostim. Vendar pa je ta poizkus že na začetku vsaj deloma izpodletel, kajti odbor za odpravo rasne diskriminacije je ob svojem prvem obravnavanju uresničevanja konvencije v Avstriji velik del svoje razprave posvetil ravno tej obliki kršenja konvencije.
Delegat Jugoslavije Aleksander Bo-žovič je na 32. zasedanju komisije ZN za človekove pravice v začetku marca letos poudaril, da niti število pripadnikov manjšine niti manjšina sama ni problem, če se vprašanja njenih pravic lotevamo z dobro voljo in s spoznanjem o pomenu in vlogi manjšin v razvoju dobrih sosedskih odnosov in mednarodnih odnosov nasploh.
Uresničevanja načela prepovedi diskriminacije in zaščite pravic manjšin torej ni mogoče pogojevati s številčno močjo kake manjšine.
Ta pristop lahko štejemo kot splošno sprejet. Tudi posebni poročevalec ZN za vprašanja pravic pripadnikov etničnih, verskih in jezikovnih manjšin prof. Capotorti iz stališč večjega števila držav iz različnih delov sveta povzema, da številčna moč manjšine ne more biti odločilni element formuliranja politike do nje. Pa vendar se v Avstriji, ki je podpisnica konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, dogodiki razvijajo ravno v nasprotna smeri- Prav v zadnjem času so tri vodilne parlamentarne stranke sprejele dogovor o izvedbi »štetja posebne vrste«, da bi ugotovili število pripadnikov manjšin in se na tej podlagi lotih izpolnjevanja manjšinskih pravic. Takšno reševanje ne samo da pomeni kršitev in poizkus samovoljne, enostranske in zato protipravne revizije avstrijske državne pogodbe, ampak tudi svojevrsten primer rasne diskriminacije.
Politika ustvarjanja napetosti ter rasnega, nacionalnega in političnega sovraštva, naperjenega proti manjšini, politika terorja m protimanjšinskega kompromisa, uperjenega proti ekonomsko in politično šibkejšemu, bi s tem zadnjim dejanjem razbila manjšino, jo potisnila v rezervat ter jo v kratkem času denacionalizirala in asimilirala. Ključni instrument ter politike je t.i. preštevanje manjšine, ki ga je znani avstrijski teoretik dr. Veiter pravilno označil kot etnocid.
Z vso upravičenostjo se sprašujemo: Ali je ta etnocid kaj drugega kot izključevanje uživanja in izpolnjevanja temeljnih človekovih pravic zaradi narodnostnega porekla kake skupine ljudi? Ali z drugimi besedami: Ali je preštevanje manjšine nekaj drugega kot rasna diskriminacija? Odgovor je negativen. In še več, če analiziramo preštevanje v njegovem ekonomsko socialnem in političnem kontekstu, ugotovimo, da gre za kristalno jasen primer politike rasne diskriminacije, kot ga opredeljuje definicija v konvenciji o odpravi vseh oblik rasne di* skriminacije.
Danilo Tiirk
PRSP^ORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT

20. marca 1976
KOLESARSTVO
NA 67. DIRKI MILAN - SANREMO
EDD YMERCKX ZANESLJIVO PR V! ROGER DE VLAEMINCK ÌELE OSMI
Popolno slavje Belgijcev - Od Italijanov je bil najboljši V. Panizza
_ SANREMO, 19. — Eddy Merckx je prvi kolesar v zgodovini, ki je osvojil sedem zmag na tej prestižni dirki od Milana do Sanrema, dirka, ki je prinesla kar šest zmag enemu največjih kolesarjev v zgodovini, Gi-rardengu.
Eddy Merckx je torej tudi tokrat zmagal na tej klasični dirki. Zmagal je, kot zmore samo on, to je z izrednim taktičnim čutom, saj se je na zadnjem spustu oddaljil od glavnine in v končnem spritnu premagal rojaka Vanderbrouckeja, ki je prispel na cilj z dvema sekundama zaostanka.
Na dobro tretje mesto se je uvrstil Italijan Vladimiro Panizza, ki ni sodil med italijanske favorite. Delno je razočaral Moser (šele deveti), še v večji meri pa je odpovedal Gimon-di, ki sploh ni prispel z glavnino.
Sploh pa je bila današnja dirka pravo slavje belgijskih kolesarjev, saj se je kar šest Belgijcev uvrstilo med prvih deset.
Zopet je na tej dirki, ki sodi med najbolj prestižne na svetu, zmagal Pravi as. In Merckx je dokazal, da je še vedno najboljši.
Vrstni red Milano - Sanremo:
1.	Eddy Merckx (Bel.), ki je prevozil 288 km v 6.55’18”, s poprečno hitrostjo 42,015 km/h
2.	J. Vanderbroucke (Bel.) po 2”
3.	V. Panizza (It.)	28”
4.	M. Laurent (Fr.)	31”
5.	H. van Linden (Bel.)
6.	P. Sercu (Bel.)
NA DRŽAVNEM TURNIRJU
Danes in jutri Kras v Cremi
Danes in jutri nastopajo Krasova dekleta na državnem namiznoteniškem turnirju v Cremi, ki spada že vrsto let med najbolj tradicionalna in kakovostna tekmovanja. Barve Krasa bodo branile Sonja Miličeva, Silvana Vesnaverjeva in Anica Žigonova. Te praktično sestavljajo ost ekipe, ki nastopa na ekipnem prvenstvu A lige. Te igralke imajo tako možnost, da preizkusijo in izboljšajo svojo formo pred srečanjem prvoligaškega prvenstva z ekipo Bacigalupo iz Temija. Kot je znano, je ta ekipa najprej ' izgubila vsa srečanja brez borbe, sedaj pa mora ponoviti vsa srečanja prvega dela. Prejšnji teden je Bacigalupo presenetljivo premagM drugo najboljšo ekipo prvenstva CSI Milan s 5:3, čeprav brez svoje najboljše i-gralke Cardinalijeve, kar pomeni, da se bodo morale krasovke pošteno potruditi, če bodo hotele streti odpor umbrijskih predstavnic.
••»■»iiiiiiMiiiiiiiiiiHiniimiimiiniiiiiiiHinHmmiiiinmiiiiiiiiMiiiiiiiumiHimiHummmummMmmmH
7.	W. Planckaert (Bel.)
8.	R. De Vlaeminck (Bel.)
9.	F. Moser (It.)
10. W. Godefroot (Bel.)
NAMIZNI TENIS
Povrnimo se k današnjemu tekmovanju, ki bo precej okrnjeno, saj ni predviden nastop v vseh kategorijah, temveč le v absolutni kategoriji in v mešanih dvojicah. Krasovke bodo, kot smo že rekli, nastopale samo v teh dveh kategorijah, imajo dobre možnosti da se izkažejo, zato računamo, da bodo ponovile uspeh iz zadnjih dveh let, ko so osvojile kar tri prva mesta.
b.s.
KOTALKANJE
TROFEJA JUMP
Dve točki za Polet
< V okviru kotalkarskega tekmovanja za trofeo JUMP v organizaciji športnega društva Edera, so kotalkarji openskega Poleta v prvem dnevu tekmovanja zabeležili lepo zmago nad tržaškim društvom Jolly. Ekipa najmlajših je dosegla rezultat 8:7, medtem ko so starejši kotalkarji dosegli rezultat 72:15, s tem si je Polet zagotovil dve točki na ekipni lestvici.
Tekmovanje se nadaljuje danes z nastopom Poleta ob 17. uri in jutri ob 11. uri, na ploščadi «Giuseppe Foschiatti» pri Sv. Ivanu.
Marino Košuta
ODBOJKA
V ZENSKI C LIGI
Zelo važna tekma za Borove igralke
Igrale bodo s Primavero, ki ima enako število točk kot «plave»
MOŠKA C LIGA
V	10. prvenstvenem nastopu bodo °<ibojkarji Bora drevi igrali v Raveni z ekipo Portuali. Dosedanja prvenstvena pot teh dveh šesterk je bila precej različna. Domači odbojkarji so zmagali dvakrat in to v poslednjih dveh nastopih v Benetkah 8 CUS in preteklo soboto v gosteh ? solidno Marghero. Prav ta ' uspeh je za «plave» najboljše opOžoriTo, da Morajo drevi zaigrati prizadevno od začetka do konca. Kot je videti' tega tekmeca ne gre podcenjevati. Prva tekma v Trstu se je končala s 3:1 v korist naših odbojkarjev.
ŽENSKA C LIGA
Odbojkarice Bora čaka jutri izred-n° važna tekma. V Noventi Vicentini ?e bodo spoprijeli s Primavero, ki 'Ta po osmih prvenstvenih nastopih stiri točke, enako kot gostje. V Tr-®tu je zmagal Bor s prepričljivim, in to je bila obenem tudi edina l®tošnja zmaga slovenskih igralk, če Seveda ne upoštevamo zmage nad Salo iz Trenta za zeleno mizo. Kljub :ernu, da Primavera spada med slab-Se šesterke, je težko upati na uspeh *Plavih». To pa iz več razlogov, tgrale bodo v okrnjeni postavi, ob Peobičajni dopoldanski uri in poleg 'eSa naše zastopnice v gosteh ne p°kažejo take odbojke kot sicer. Za nameček pa bodo to pot še brez «•enerja.
MOŠKA D LIGA
Y	okviru drugega povratnega kola Toške odbojkarske D lige bo drevi ■Tas sprejel v goste šesterko Tor-
■ane jz Gradišča, ki spada med °olJša moštva te lige. V prvi tekmi J5 Krašovci slavili gladko zmago. s zjr>ago bi izboljšali za kako mesto v°jo uvrstitev na lestvici, ker so cilj krasovci že dosegli, saj .Tajo že danes zagotovljeno napre-a°vanje v C ligo.
b.s.
L ŽENSKA DIVIZIJA
jT-jetno niti poprečni PAV De-Par iz Vidma ne bo prekinil zma-D v'te poti razigranega Sokola. To i„ toliko manj, ker Nabrežinke lgraJo doma.
v glede na to, da igra Kontovel s ®0steh, ima vse možnosti za u-Dam sai ie Azzurra preslaba. To 1- Teni, da bodo Kontovelke poveča-■ lzkupiček še za dve točki. Ver-n° Virtus ni tisti nasprotnik, ka-p e®a bi lahko Sloga premagala. v brugj strani pa tako slabo, kot igranjih treh tekmah, ni mogoče
v MOŠKA DIVIZIJA
p0!..enajstem kolu igra Olympia v to g,00.011 s Fiume Veneto. Tudi zaht ča^a Goričane verjetno pregi avr>a naloga, da bi osvojili dru-“ Par točk.
ob2- ŽENSKA DIVIZIJA
Pesa P^čakovanju prvega prvenstve-Wic Usile*1a se bodo mlade odboj-z r ;i? “°ra jutri dopoldne srečale So crtasom od Sv. Jakoba. Res, dober0tJv'{e zadnje čase napravile Ojo m kakovostni skok, toda to zna-pjj °rajo še pokazati v sami tek-
^ 'N 3. MOŠKA DIVIZIJA
šesterk^1 i3°'u bosta obe domovski 2. jn n’ ki nastopata v prvenstvih 2	' Toške divizije, počivali.
došei °^e .ek'Pi bo ta počitek dobro-Pajboiio^ ?e nista v zadnjih kolih odrezah.
domovska ekipa, ki nastopa
v 2. diviziji, je namreč v zadnjih dveh kolih vedno s tesnim izidom poražena zapustila igrišče. Dom B pa je v 3. diviziji po dobrem pričetku, doživel kar tri zaporedne poraze.
Upamo, da bo ta počitek koristil našima šesterkama, tako da bodo v nadaljnjih prvenstvenih tekmah ponqvno ugpešne^
................. I. K.
NOGOMET
Protest Borussie
ZURICH, 19. — Vodstvo nogometnega kluba Borussie je vložilo protest na disciplinsko komisijo UEFA, češ da je nizozemski sodnik Van Der Kraft pristransko opravil svojo nalogo med tekmo Real Madrid-Bo-russia. Kot je znano, je Van Der Kraft razveljavil nemškim nogometašem kar dva gola.
HOKEJ NA LEDU
BIENNE, 19. — V drugem dnevu svetovnega prvenstva v hokeju na ledu je Švica tesno premagala jugoslovansko reprezentanco z izidom 5:4.
KOŠARKA
košarka
V MLADINSKEM FINALU
Po zmagi nad ìnterjem 1904 borovci proti Pali. Trieste
V prvenstvu «propaganda» zaposlena Bor in Breg
Kontovelovi kadeti so letos prijetno presenetili. Po zmagi nad Flami-niom doma (posnetek te tekme na sliki) in po včerajšnji zmagi v Miljah proti Interju so Kontov elei kandidati za prestop v finale.
MLADINSKI FINALE
Po nepričakovani zmagi proti Interju 1904 bodo borovci jutri igrali v športni palači proti Pallacanestru Trieste, ki je «plave» v prvem srečanju premagal za tri točke. Borovci imajo torej z jutrišnjimi nasprotniki odprt račun, saj bi lahko v prvi tekmi celo zmagali, ko bi ne popustili prav v zadnjih minutah.
«Plavi» so trenutno zapustili zadnje mesto na lestvici. Imajo štiri točke. V zadnjih dveh tekmah so namreč dvakrat zmagali in tudi jutri bodo dali vse od sebe, da bi premagali že tradicionalnega nasprotnika.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Borovci so včeraj igrali v Gradišču in izgubili s 50:78. S tem je tudi I-tala že matematično osvojila prvo mesto v tem prvenstvu in se je tako kvalificirala za prestop v D ligo.
Naši košarkarji bodo jutri zopet igrali doma, tokrat proti ekipi Vil-lesse, ki sodi med slabša moštva v tem prvenstvu. «Plavi» imajo torej lepo možnost, da osvojijo nov par točk in da ostanejo v borbi za drugo mesto. Sicer pa je upati, da bodo «plavi» le igrali v popolni postavi in da bodo «dostojno» končali prvenstvo.
«PROPAGANDA»
Borovci bodo v tem prvenstvu o-pravili svoj krstni nastop. V prvem
■iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
	
■ i*I I	1J
V MEDŠOLSKEM PRVENSTVU
Tesen poraz «Zoisa»
Oberdan — Zois 57:55 (27:24)
ZOIS: Sancin 14, Vatovec (k) 2,
Košuta 5, Kneipp, Sosič 4, Taučer,
Klobas 8, Ražem 10, Lukša 12, Perini.
OBERDAN: Ceccotti 14, Micci, Di Bin 2, Avon (k) 3, Rosada .18, Kla-mert, Magrini 6, Zonta 6, Ferfoglia 4, Scarpa 4.
SODNIKA: Policastro in Zvech iz Trsta
PROSTI METI: Zois 3:15, Oberdan 12:18.
PON: Zonta in Košuta.
Dijaki slovenskega trgovskega zavoda so se v četrtek pomerili v 1. kolu šolskega pjye^stva z močno peterko realne gimnazije Oberdan, Sre-
čajne je bilo dokaj važno za naše .	_	_ _	.
košarkarje, saj sodita tako .Zois kot j tr eh zaporednih . zmag, kar jasno Oberdan v četverico tistih ekip (z
v
Da Vincijem in Volto), ki se borijo za osvojitev anslova šolskega mestnega prvaka.
V borbeni in izenačeni tekmi je zmagalo moštvo, ki je zagrešilo manj napak. Naši fantje so bili na sredi-
Srečanje proti ekipi Isonza ho morda za Primorje odločilno
Prosečani bi le v primeru zmage lahko še računali na osvojitev 1. mesta
kolu namreč niso igrali tekme z I-talsidrom, ker ni bilo sodnikov. «Plavi» bodo jutri igrali proti Ferro-viariu, ki sodi med boljše ekipe prvenstva.
Brežani bodo v drugem kolu tega prvenstva pomerili svoje moči z Ri-creatorijem, ki je skupno s SGT in Ferroviarom favorit za finale. Mladi Bregovi košarkarji so v prvem kolu pokazali zadovoljivo igro in od njih pričakujemo tudi jutri dober nastop.
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Visok poraz borovcev
Itala — Bor 78:50 ( 30:24)
ITALA GRADIŠČE: Del Meri 2, Scokaj 2, Travan 6, Versoiato 8, Rozbowsky 19, Miseri 12, Mescla 20, Bressan.
BOR: Kapič 8, Sirk 17, Kralj 16, Pertot 3, Francia 6.
SODNIKA: Zandona in Trevisani (Gorica).
PROSTI METI: Itala 2:8, Bor 4:10.
PET OSEBNIH NAPAK: Francia (35:54).
Borovci so včeraj igrali v Gradišču proti Itali, ki je po predvidevanju premagala še borovce in se tako kvalificirala v finale. Borovci so včeraj odpotovali v Gradišče le v petih, tako da so v polovici drugega polčasa ostali v štirih in domačini so brez težav visoko slavili.
Spet je bii v Borovih vrstah najboljši Aleksander Sirk, ki je bil o-benem tudi najboljši strelec «plaviti». Dobro se je odrezal tudi Martin Kralj.
Sicer pa gre pohvaliti celotno moštvo, ki je v okrnjeni postavi bilo vsaj v prvem polčasu enakovreden nasprotnik domačinom.
edko
2. AMATERSKA LIGA
Jutri bodo odigrali povratnega kola, v
pare šestega katerem igrata Zarja in Primorje doma, Vesna pa gre v goste.
ZARJA — SAGRADO
Po porazu, ki so ga doživeli včeraj v zaostali tekmi z Aurisino bodo , Bazovci jutri popoldne sprejeli v. goste žfevp, ekipo Sagrada. Gostje prihajajo v Bazovico po seriji
je prav v napadu, saj imajo z 31 goli najuspešnejši napad prvenstva. Torej, v tej tekmi bodo imeli glavno besedo prav napadalci Vesne, ker je obramba De Macorija precej solidna. Torej, če bo Križanom uspelo prebiti živi zid Tržačanov, bodo prinesli domov več kot eno točko.
priča, da je furlansko moštvo trenutno v dobri fornii. Predstavniki Sagrada so trenutno na odličnem 2. mestu lestvice in tega seveda ne marajo zapustiti. Zato bo ekipa Sagrada prišla v Bazovico s trdnim namenom, da odnese vsaj eno točko.
ni prvega polčasa preveč raztreseni Srečanje bo zato precej zanimivo •-----1-	v...............saj Zarja v tej tekmi odločno
PRIMORJE - ISONZO
To bo
Ijoja in • 11usodo proseškega Primorja, Trenutno zaostaja Primorje za ISaMom, ki vodi na lestvici, za tri točke in le če «rdeče-rumenim» uspe jutri priti do zmage lahko še upajo na prvo mesto. Sicer se je med tema ekipama po včerajšnji zmagi v antici-pirani tekmi s Flaminiom povzpela
1.	-
2.	-
3. —
5.	-
6.	-
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
2
1
1
2
1
1
1
X
2
1
X
1
in nezbrani. Nasprotniki so to izkoristili s točnimi meti Rosade in odšli na odmor s tremi točkami prednosti. V drugem delu so slovenski dijaki (predvsem po zaslugi Sancina in Lu-kše) poostrili ritem in dosegli vrsto lepih košev, ki so popolnoma zmedli italijanske igralce. V 14. minuti je Zois vodili že z 11 točkami razlike. Tekma je bila že skoraj odločena, vendar so bodoči knjigovodje zagrešili v napadu vrsto osnovnih napak. S tem so omogočili bolj zbranim nasprotnikom, da so nadoknadili zamujeno in v poslednjih sekundah osvojili dragoceno zmago. Črn dan trgovcev se je pokazal predvsem pri metanju prostih metov, kjer so bili zelo netočni (3:15!). Upajmo, da je bila to le prehodna kriza in bodo v nadaljevanju prvenstva ponovili (ali celo izboljšali) lansko uvrstitev na drugo mesto.	edko
juriša na zmago, ker imajo Bazovci s Sagradom odprt račun. Pred dvema letoma je Zarja za zeleno mizo zgubila v Sagradu in te grenkobe niso v Bazovici še pozabili. Od takrat da Zarja proti Sagradu vse od sebe in še ni podlegla kvotiranemu nasprotniku; tudi v zimskem delu tega prvenstva je Križmančiču in tovarišem uspelo priti do točke. Jutri si moštvo želi zmago, saj jo išče že 10 nedelj.
DE MACORI - VESNA
Po gladki zmagi z Villessejem gredo Križani v goste k predstavnikom De Macorija, ki so v zadnjih petih tekmah izbojevali pet zaporednih remijev. To jasno govori, da igrajo Tržačani precej obrambno in imajo šibko točko prav v napadu. Križani pa imajo svoje skrito orož-
SMUČARSKI SKOKI
NA 90 IN 120-METRSKI SKAKALNICI
Izidi včerajšnjih nogometnih te-	
kem:	
2. AMATERSKA LIGA	
Rosandra - De Macori	0:0
Vesna - Viiiesse	3:1
Aurisina - Zarja	1:0
Flaminio - Edile Adriatica	0:1
3. AMATERSKA LIGA	
Kras - Breg	0:4
Ginnastica - Gaja	1:2
Primorec - S. Andrea	0:0
MLADINCI	
Vesna - Primorje	2:1
NARAŠČAJNIKI	
Roianese - Kras	1:0
Danes in jutri v Planici
velika skakalna predstava
Na «Poldovem memorialu» in «Pokalu Kongsberg» bodo nastopili vsi najboljši evropski skakalci
PLANICA, 19. — Jutri in pojutrišnjem bo v Planici velika mednarodna skakalna prireditev, za katero je v dolini pod Poncami že vse pripravljeno. Prirediteljem povzroča nekaj skrbi le vreme vendar pa v glavnem ne preveč.
Pravzaprav bosta v Planici dve tekmovanji: jutri bo na vrsti 8. Poldov 'memorial, na katerem bodo nastopili le predstavniki osmih alpskih dežel, skakali pa bodo na 90-metrski skakalnici.
V nedeljo bo na 120-metrski skakalnici 23. pokal Kongsberg, kjer bodo sodelovali tekmovalci iz več kot desetih držav.
Obe prireditvi bosta zelo privlačni, saj se bo preko mostičkov pognala vrsta odličnih skakalcev, med katerimi moramo omeniti zlasti izvrstne avstrijske in vzhodnonemške tekmovalce. Prireditelji ne skrivajo u-panja, da bo padel celo rekord skakalnic, zlasti če bo vreme ugodno.
Danes so opravili na 120-metrski skakalnici uradni trening, na katerem so se nekateri skakalci že izkazali. Tako je koroški Slovenec Millonig skočil celo 125 m daleč, vendar je, žal, pri tem padel. Naj-
daljši veljaven skok je opravil Avstrijec Waìlner (121 m), njemu pa sta (po dolžinan) sledila Jugoslovan Norčič (119 m) in Sovjet Zaj-čik (117 m).
Že ti skoki torej napovedujejo, da bo šlo letos v Planici «zares» in zato organizatorji pričakujejo ju tri in v nedeljo velik obisk. Za gledalce, ki bodo prispeli s svojimi vozili so pripravili kar 5.500 parkirnih prostorov, in tudi to je eden izmed podatkov, ki pove, da bo letošnja Planica pripravila gledalcem veliko športno predstavo.
Jugoslovanska televizija bo predvajala registrirani prenos jutrišnjih skokov zvečer ob 22.45.
V KANADI ZA SP
B. KRIŽAJ DVANAJSTI
MONT SANT ANNE, 19. — V včerajšnjem veleslalomu v tem kraju, ki je veljal za svetovni pokal in v katerem je zmagal Švicar Hemmi pred Italijanom Grosom, je dosegel izvrsten rezultat tudi Jugoslovan Bojan Križaj: uvrstil se je namreč
na odlično 12. mesto, kar je njegov doslej najboljši dosežek v tekmovanju za SP. Premagal je vrsto znanih smučarjev, med temi tudi Gustava Thonija.
Končna lestvica za svetovni pokal je po tem tekmovanju taka:
L	Ingemar Stenmark (Šve.)	249
2.	Piero Gros (It.)	109
3.	Gustav Thoni (It.)	190
4.	Franz Klammer (Av.)	181
5.	Walter Tresch (Švi.) in
Hans Hinterseer (Av.)	98
7.	Herbert Plank (It.)	77
8.	Bernhard Russi (Švi.)	72
9.	Philippe Roux (Švi.)	71
10.	Englhart Pargaetzi (Švi.)	67
V ženskem veleslalomu je danes zmagala Avstrijka Kaserer. Lestvica tega tekmovanja je taka:
1.	Monika Kaserer (Av.)	1’52”43
2.	Fabienne Serrat (Fr.)
3.	Kathy Kreiner (Kan.)
4.	Claudia Giordani (It.)
5.	Abbi Fisher (ZDA) in Evi Mittermaier (ZRN)
7.	Lise M. Morerod (Švi.)
8.	Crista Zechmeister (ZRN) 1’53”98
9.	Monika Berwein (ZRN)	1’54”10
10.	Patricia Emonet (Fr.)	1’54”24
1’52”84
1’52”85
1’53”15
1’53”30
1’53”46
na drugo mesto Edile Adriatica. Torej ima Primorje trenutno pred seboj dva nasprotnika. Zato Prosečani jutri ne smejo razočarati, sicer bi se njihov položaj na lestvici precej poslabšal. S tem seveda nočemo reči, da ima Primorje že zmago v rokah, nasprotno, priti do dveh točk proti Isonzu bo zelo težko. Zastopniki Isonza so namreč prejšnjo nedeljo nepričakovano klonili doma, zato bodo prišli na Prosek le z e-nim ciljem: ne doživeti poraza. Prav to seveda govori proti Primorju, ker domačini morajo le zmagati, da bi ostali med prvimi in ta želja po zmagi jih lahko tudi drago stane. Kot po navadi ima trener Catania tudi tokrat probleme s sestavo moštva, vendar upa da se vsi zavedajo važnosti te tekme.
V	ostalih tekmah pa previdevamo zmago Villesseja nad Aurisino, remi med Foglianom in Costalungo, delitev točk med Campanellami in Rosandro ter zmago Libertasa nad S. Anno.
3. AMATERSKA LIGA
Jutri bodo odigrali zaostale tekme petega kola, katere so že dvakrat odgodili zaradi slabega vremena.
V	tem zavrtljaju bo spet na sporedu derbi med Unionom in Krasom. Ekipi sta v prvenstvu dobesedno razočarali in se nahajata na zadnjem, oziroma predzadnjem mestu. Predvidevanja so odprta vsakemu izidu, saj točke nedvomno potrebujeta o-be ekipi.
Brežani gredo v goste k Ginnastici. Ker «plavi» po včerajšnjem remiju Primorca zaostajajo le za točko je razumljivo, da startajo na zmago.
Primorec sprejema v goste ekipo GMT. Po včerajšnjem remiju s S; Andreo si prav gotovo ne smejo več dovoliti spodrsljaja, sicer bi si lahko zapravili končno zmago.
Gaja bo spet gost nemočnega Sampvita. Sicer gajevci ne smejo podcenjevati nasprotnika, kajti to bi jih lahko drago stalo. Z zmago proti Ginnastici so popravili polo-
žaj na lestvici in če jim uspe tudi proti Sampvitu lahko računajo na 4. mesto končne lestvice.
B. R.
(Md — Bavern
EVROPSKI POKALI
ZURICH, 19. — Danes so v Ziiri-chu izžrebali nasprotnike v raznih evropskih pokaln h nogometnih tekmovanjih. V polfteajte.iMitlo najboljša evropska mošjiJ^Mfiate Jako PO“
St. Etienne ^
Real Madrid*-— Bayern POKAL POKALOV Eintracht — West Ham United Sachsenring — Anderlecht POKAL UEFA Barcelona — Liverpool Hamburg — Bruges Prva polfinalna srečanja bodo o-digrali 31. marca, povratna pa 14. aprila.
Cesena - Juventus	X	1 2
Como - Bologna	X
Fiorentina - Inter	1X2
Lazio - Ascoli	1
Milan - Napoli	1	X
Perugia - Cagliari	1
Sampdoria - Verona	X
Torino - Roma	X
Brescia - Catanzaro	X
Catania - Modena	1	X
Novara - Avellino	1
Lecco - Monza	X	2
Livorno - Lucchese	1	X
V PRVENSTVU DEČKOV
Brežani presenetili
Chiadino — Breg 26:49 (16:21)
BREG:	Debernardi, Corbatti 4,
Starec, Čok 4, Boris Slavec 7, Rajko Pertot 16, Robert Slavec, Igor Pertot, Riccobon, Barut 18.
SODNIKA: Boscolo in Zucchi iz Trsta.
PROSTI METI: Breg 5:16.
V predzadnjem kolu prvenstva dečkov so brežani prijetno presenetili. Včeraj so namreč-v telovadnici v UL.- della 'Valle - zanesljivo premagali Chiadino kar s. 23 točkami razlike..
Naši košarkarji so slabše začeli, saj so bili domačini stalno v vodstvu. V prvem polčasu je od «plavili» zadovoljil le Rajko Pertot.
■ V drugem delu igre pa so Bregovi košarkarji igrali kot prerojeni. Z Barutom in Slavcem na čelu so lovili odbite žoge in nato se spuščali v hitre protinapade, ki so nasprotnika spravljali v težavo.
Tokrat gre pohvaliti celotno Bregove moštvo, ki se je požtrvovalno borilo in je s tem tudi doseglo drugo prvenstveno zmago.
b. 1.
* * *
Ostali včerajšnji izidi:
MLADINSKI FINALE Bor - Inter 1904	71:69 (35:30)
KADETI
Inter Milje - Kontovel 65:67 (32:29)
Pokal prvakinj
CLERMONT FERRAND, 19. — V prvi finalni košarkarski tekmi za pokal prvakinj je Slavija iz Prage premagala francoskega prvaka Cler-mont Ferrand kar v gosteh z 58:55 (30:34). Po tej zmagi je praška Slavija praktično letošnji evropski prvak.
JUTRI NAŠ NOVI PODLISTEK
Istrski odred
Odlomki iz knjige Maksa Zadnika «Istrski odred», ki jih je izbral avtor sam za ponatis v našem dnevniku. Knjiga obsega s poimenskim seznamom ljudi skoraj 900 strani, izbor v našem dnevniku pa bo obsegal okrog 300 strani. Avtor je izbral tista poglavja ali tudi le dele poglavij, ki so najbolj zanimivi za zgodovino partizanstva na področju Slovenske istre, Čičarije, Brkinov, Podgore in Zgornje Pivke pa vse tja do vrat samega Trsta.
Prepričani smo, da bomo z objavo teh odlomkov ustregli velikemu številu naših bralcev, ki so vedno kazali zanimanje za opisovanje dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne, zlasti pa še dogodkov, ki se neposredno povezujejo na naš življenjski prostor in na naše ljudi. Marsikateri opisani dogodek se tudi povezuje s procesom proti zločincem v tržaški Rižarni, ki so prav na tem področju, ki ga je obvladoval Istrski odred, počenjali svoje najhujše zločine.
Odlomke bodo dopolnjevali nekateri izvirni fotografski posnetki in pa zemljevidi k posameznim akcijam.
Maks Zadnik je v svoji knjigi zbral ogromno gradiva in ga obdelal v tekočem slogu, čeprav ni nikjer odstopal od načela vsakega zgodovinarja, da se do skrajnih možnih mej drži zgodovinskih dejstev in dokumentov. Maks Zadnik je sodelavec našega dnevnika že vrsto let in je zelo navezan na naše zamejstvo, ne le kot zgodovinar in raziskovalec obdobja NOB, pač pa tudi kot zavzet spremljevalec našega boja za narodnostno enakopravnost in obstoj.
DlDMACI ŠPORT
. DANES■
SOBOTA, 2(1. marca 1976
KOŠARKA
PROPAGANDA
17.00	v Trstu, Miramarski d rev. Ferroviario — Bor
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNI TURNIR
15.00	v Cremi
Nastopa tudi Kras
ODBOJKA
MOŠKA C LIGA
21.15 v Raveni
Portuali — Bor
* • *
MOŠKA D LIGA
18.00	v Nabrežini
Kras — Torriana
* « *
I. ŽENSKA DIVIZIJA
18.00	v Gorici
Azzurra — Kontovel # * *
20.50 v Trstu, stadion «1. maj»
Sloga — Virtus * * #
20.30 v Nabrežini
Sokol — PAV Despar
JUTRI
NEDELJA, 21. marca 1976
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Dolini
Bor — Viiiesse
# * *
MLADINSKI FINALE
11.00 v Trstu, športna palača
Pali. Trieste — Bor * * *
DEČKI
11.00 v Nabrežini
Aurisina — Kontovel * * *
11.00	na Opčinah
Polet — Servolana * » »
10.00	v Koprivi
Capriva — Dom
* # »
PROPAGANDA
14.00	v Trstu, Ul! della Vaji*
Ricreatori — Breg
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Bazovici
Zarja — Sagrado * * *
10.15 v Trstu, Sv. Sergij
De Macori — Vesna * * #
15.00 na Proseku
Primorje — Isonzo * * *
3.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Zdravščini
Poggio — Juventina * * •
15.00 v Tržiču
Falco — Mladost
. ~i	* * *	i
10.45 na Padričah
Union — Kras
* * *
10.45 na Opčinah
Ginnastica — Breg
*	4- *
15.00	v Trebčah
Primorec — GMT . * *
10.30	v Bazovici
Sampvito — Gaja
*	*
MLADINCI
13.30	na Proseku
Primorje — Edera * * *
10.30	v Trebčah
Primorec — Zarja
* * *
12.00	v Trstu, Sv. Sergij
S. Sergio — Vesna « * *
NARAŠČAJNIKI
10.30 na Proseku
Kras — Edera
*	* i*
9.30	na Padričah
Union — Soncini « * *
10.30 v Dolini
Rosandra — Breg
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNI TURNIR
8.30	v Cremi
Nastopa tudi Kras
ODBOJKA
ŽENSKA C LIGA
10.00	v Noventi Vicentini
Primavera — Bor
■* * *
1.	MOŠKA DIVIZIJA
15.00	v Pordenonu
Fiume Veneto — Olympia
*	* •
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, licej Petrarca
Libertas Sv. Jakob — Bor
111111111111111111111111111111,(1111111111111111111| iiiiiiimi,,|
RUGBY
L AQUILA, 19. — V prtjateljsKi tekmi v rugbyju je Cardiff premagal italijansko reprezentanco z 31:25 (10-9)
GAETA, 19. — V prijateljskem teniškem srečanju reprezentanc pod 18. letom je Švedska trenutno v vodstvu nad Itali io 7 2-1
SMUČANJE
SOUMU TUN TURI', 19.. - Italija je osvojila prvo mesto med ekipami na svetovnem časnikarskem smučarskem prvenstvu, druga je bila Poljska, 3. Jugoslavija in 4. Švica.
V italijanski ekipi je tekmoval tudi naš odgovorni urednik Gorazd Vesel
VATERPOLO
BARCELONA, 19. — Na meon; rodnem vaterpolskem turnirju, k; terega se udeležuje šest držav, j Italija premagala ZRN s 5:3.
V ostalih srečanjih je Nizozemsk odpravila Vel. Britanijo z 12:3, Špt nija pa Švedsko s 7:2.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran S	20. marca 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de*
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Firienčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. ÌVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska
ZTT -
Trst
KLJUB OBČUTNI PODRAŽITVI BENCINA IN DRUGEGA P0TR0SNEGA BLAGA
Mesta prazna, letovišča pa zelo obiskana ob prvem letošnjem prazničnem mostu
Navzlic znatnemu prometu zastoji zelo redki in sorazmerno malo prometnih nesreč
RIM, 19. — Kljub splošnemu nezadovoljstvu in katastrofalnim predvidevanjem predstavnikov stanov-skili in sindikalnih organizacij zaradi včerajšnjih strogih vladnih gospodarskih ukrepov, se Italijani kot vse kaže niso hoteli odpovedati tridnevnemu oddihu daleč od mestnega trušča in onesnaženja ob prvem spomladanskem mostu. Kdor je menil, da bo že Jožefovo pokazalo, kako bodo občutne podražitve vplivale na navade Italijanov, bo moral čakati še na druge podatke, da bo lahko ocenil dejanski vpliv vladnega odloka.
Čeprav slika o prometu še ni povsem jasna pa kaže, da se je malokdo odpovedal vsaj izletu v bližnjo okolico. Večja in manjša italijanska mesta imajo z redkimi izjemami skoraj velikošmarni videz : po praznih ulicah se potepajo samo tisti, ki iz družinskih ali službenih razlogov niso mogli na oddih ter prvi turisti, katere je privabil v I-talijo zelo ugoden (zanje seveda) menjalni tečaj.
Poročila agentov prometne policije kažejo, da je promet dosegel konico malo pred poldne. Po skoraj vseh cestah in avtocestah so se vile dolge kače vozil in ponekod je prišlo do večjih zastojev. Hudih nesreč zaenkrat ni bilo, prometna policija pa se vsekakor pripravlja za nedeljo popoldne in zvečer, ko se bodo ljudje trumoma vračali domov.
Vse kaže torej, da vsaj ob prvem spomladanskem mostu se Italijani niso odpovedali navadi, da si privoščijo nekajdnevni oddih, seveda če lahko imamo za oddih večurno vožnjo v koloni, čakanje v nabito polnih gostilnah in restavracijah, kjer je prav ob teh priložnostih hrana najdražja in najslabša, ter življenje v hrupnih letoviških krajih. Pri ocenjevanju pojava pa seveda ne gre prezreti psihološkega momenta: marsikdo je že pred časom pripravil načrt za nekajdnevni izlet, drugi so izkoristili most, da bi rezervirali sobo v hotelu ali zasebni hiši za poletne počitnice, večina pa je imela izlet v načrtu že dalj časa. ko občutna podražitev ni še tako močno obremenila družinskega proračuna, in si je zato hotela nabrati moči za pomlad in poletje, ki, kot kaže, ne bosta nič kaj rožnata.
Edina izjema so Sicilijanci, ki jih toplo sonce ni zvabilo iz mest. Po podatkih prometne policije je na o-toku promet pod poprečjem in vsi najbolj znani letoviški kraji skoraj prazni. Zaradi nedavne podražitve bencina so Sicilijanci raje pustili
avto v garaži in so se odločili za daljše sprehode. Značilno je, da se je kar trlo ljudi na plaži v Mondel-lu, znanem letoviškem kraju, ki je oddaljen samo 5 km od Palerma, kjer so se nekateri mladi in pogumni tuji turisti tudi kopali.
Zlasti: v manjših krajih na podeželju so za Jožefovo oživele stare tradicije, ki so še trdno zakoreninjene v ljudeh. Tako so na primer v Moliseju pripravili kar na ulicah «kosilo za svetnika», ki ga lahko pokusi vsak mimoidoči. Najbolj pa je praznik šel v denar lastnikom slaščičarn: zlasti na Jugu se ni hotel nihče odpovedati tradicionalnemu priboljšku, pa čeprav se je odločil za enodnevni ali večdnevni izlet. V Neaplju so «zeppole» pošle že v prvih jutranjih urah in tako tudi v Palermu «Jožefove sfinge».
Washingtonska vlada in italijanski komunisti
WASHINGTON, 19. — Fordova u-prava izkoristi vsako priložnost, da zagrozi Italiji' s «resnimi posledica-
mi», če bi komunistična partija prišla na oblast. Ameriško zunanje ministrstvo je izjavilo, da bi bilo treba vezi med ZDA in Italijo tako na gospodarskem kot vojaškem področju na novo proučiti, če bi komunistična partija vstopila v vladno področje. Glasnik zunanjega ministrstva je še posebno poudaril, da bi vstop komunistov v vlado v Italiji ali v katerikoli drugi državi NATO «imel resne posledice za Atlansko zvezo». Po njegovem mnenju bi bilo treba v tem primeru takoj proučiti odnose med ZDA in prizadetimi vladami.
Grozna smrt mladeniča
ANCONA, 19. — Komaj 19-letni Lucio Lucarelli je pred lastnim domom našel grozno smrt. Ko se je ob 3. pripeljal domov (v zaselek Angeli di Rosora ob državni cesti 76), je svoj Volkswagen hotel zapeljat; na dvorišče. S prednjim delom vozila je že zavozil skozi razmeroma ozka železna vrata, ko je uvidel, da ne more naprej. Z vzvratnim manevrom je hotel zopet na cesto:
tiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiimiijiiiiiiiuiiiiiiiiinmiimiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimimiiiiimiiuiini
V ztrajni George W allace
Fanfani
(Nadaljevanje s 1. strani)
nosti predčasnih volitev. Strinjal se je tudi s predlogom o sodelovanju med KD in socialisti, toda tako, da bi KD enotno izdelala svoj srednjeročni vladni program in nato poverila, katere politične stranke so ga pripravljene podpreti, brez popuščanja.
Ko je govoril o odnosu do komunistov je, ne da bi ga imenoval, napadel Zaccagninija, ki meni, da je med KD in KPI potrebno konstruktivno soočenje ali celo sodelovanje, j pa čeprav samo pri reševanju Italije iz sedanjega dramatičnega položaja. «Bolniku dajate zdravilo, ki ga bo ubilo», je zatulil in nato nasul cel kup misli, ki si jih je nabral na bregovih Jangcekianga: «Pluralizem Berlinguerjevega evrokomunizma je h navska potegavščina, ki jo Moskva tudi pismeno odobrava, kajti SZ izkorišča politiko popuščanja v svetu, da bi razširila svoj vpliv v pričakovanju novih dogodkov in na škodo partnerjev pri del tvi sveta. Komunisti so tudi v Italiji del tega strateškega načrta, saj ni važno, kako bi prišli na oblast, pač pa, kaj bi storili, ko jo bodo že imeli. Tedaj pa bodo pluralizem zavrgli». Tudi v žargonu je bil Fanfani, vsaj v tem delu, «mačistično» nastrojen. Italijanske komuniste je, na primer stalno imenoval, «revizioniste». Če bi prišli na oblast, kar je tudi mogoče, če KD ne bo strnjena in pripravljena na spopad, («nobenega jokanja, nobene sramežljivosti, nobene-nega sipanja pepela na glavo» — je namigoval Zaccagniniju). se bodo v Italiji zgodile «strašne stvari».
da bi bolje videl nazaj, je odprl vratnico in glavo pomolil ven v trenutku, ko je avto zadel ob železni rob — zaradi hudega udarca ga je vratnica tako stisnila za vrat, da je v kratkem izdihnil zaradi zadušitve v silnih mukah.
Sedem mrtvih v dveh hudih prometnih nesrečah
BENEVENTO, 19. — Pet fantov je izgubilo življenje v strahoviti prometni nesreči pri Molinari, majhni vasici pri Beneventu. Vzroka nesreče sta najbrž prekomerna hitrost in spolzka cesta: šofer je na nekem ovinku zgubil oblast nad vozilom, ki je zavozilo s cestišča, prebilo varnostno ograjo in zdrselo v prepad. Dva fanta sta bila pri priči mrtva, drugi trije pa so izdihnili med prevozom v bolnišnico.
Dva mrtva in trije hudo ranjeni pa so tragični obračun prometne nesreče pri Olbii. Vzrok tragedije naj bi bil pes, ki je nepričakovano pritekel na cestišče. Da bi se izognil živali, je šofer zavrl in zavozil na levo stran cestišča, ravno tedaj pa je v nasprotni smeri privozil avtobus in trčenje je bilo neizogibno. Iz skrotovičene pločevine so gasilci izvlekli trupli šoferja in potnika, ki je sedel na sprednjem sedežu, ter ranjence, ki so sedeli zadaj. Slednji, kljub hudim ranam, niso v življenjski nevarnosti in bodo okrevali v nekaj tednih.
Slovo od velikega režiserja
«Otroški pohod» na Catanzaro
CATANZARO, 19. — V torek, 23. trn., se bo 200 otrok odpravilo k predsedniku kalabrijskega deželnega odbora, da ga opozorijo na nemogoče življenjske razmere v malih občinah Nardodipace in Fabrizia, ki ju je silovita povodenj, v noči od 31. decembr»'4971 na 1. januar 1972 skoraj pdpdlntitfia razdejala. Otroci bodo v ta namen obiskali tudi prefekta in nadškofa. «Pohod» bo na pobudo posebnega odbora za obnovo prizadetih krajev.
Rimska vlada je svoj čas namenila za obnovo poplavljenih območij vsega 11 milijard lir, ki pa niso bile izkoriščene, ker je bilo pozneje določeno, da mora ustrezno finančno breme prevzeti deželna uprava, slednja pa tega ni storila.
Hčerkici ameriškega bankirja ugrabljeni
NEW YORK, 19. — Trije neznanci so ugrabili hčerki premožnega plttsburškega bankirja Lesa Melio-na, 7-letno Catherine in 5-letno Elisabeth. Prestregli so ju, ko sta bili v spremstvu telesne straže namenjeni v šolo. Stražo so razorožili, deklici pa spravili v avtomobil in odbrzeli. Les Mellon je sin Richarda «Kinga» Mellona, člana upravnega sveta «Mellon National Company», holdinga bančnega velikana «Mellon Bank».
Preiskovalci niso sicer prepričani, da gre za ugrabitev v pravem smislu. V teku je namreč pravni postopek o tem, komu gre zaupati deklici: oče in mati, sta se namreč ločila, zato je možno, da ju je dal ugrabiti eden od zakoncev.
Dorotejci
(Nadaljevanje s 1. strani)
podpirajo Zaccagninija, zbrali to noč in odločali o svoji taktiki. Razpravljali bodo predvsem o dveh pred-Icgih.' Di Mita predlaga, naj bi okoli Zaccagninija združili struje in predložili skupen dokument, ki naj na njegovo linijo veže večino v stranki. Morotejci pa so baje bolj elastični. Tako predlagajo, naj bi «Zaccagninije-va fronta» bila enotna samo v primeru. da bi se na obzorju pojavil kak protikandidat (Forlani), v nasprotnem primeru pa naj gre vsaka struja na kongresne volitve po svojem. Tako bi «Zaccagninijeva fronta» ne imela avtomatične večine, ki jo predvideva statut in bi se struje lahko pogajale tudi z njegovimi nasprotniki ,kar Se rhorotejcem očitno zdi pomembno predvsem zato. ker se boje oblikovanja dveh nasprotujočih si blokov v krščanski demokraciji.
čeprav je bil med prejšnjo volilno kampanjo bivši guverner Alabame George Wallace žrtev atentata (zaradi poškodbe na hrbtenici je od tedaj priklenjen na voziček) se voditelj demokratske desnice ne namerava še odpovedati aktivni politiki in znova kandidira za ameriškega predsednika. Na sliki: zadnje Malfacevo zborovanje, v Severni Carolini, kjer se bo v nedeljo «spopadel» s strankarskim kolegom Carterjem, ki se tudi poteguje za «nomination».
BUENOS AIRES, 19. — V Argentini se čedalje širi val nasilja, ki že dolgo spremlja hudo gospodarsko krizo. Kakor piše list «La Opinion» je bilo med 1L in 18. marcem ubitih kar 38 oseb, a samo včeraj so našteli deset trupel, in sicer sedem v bližini Buenos Airesa, dve v Ro-sariu. eno pa v Cordobi. Žrtve so politični nasprotniki pokončali s strelnim orožjem.
Rimljani so se včeraj zjutraj zbrali v velikem številu na baročnem Trg u SantTgnazio pred istoimensko cerkvijo, v kateri je bila žalna svečan ost za režiserjem Luchinom Viscont ijem. Pred verskim obredom je bila na trgu kratka «laična» svečanost, med katero sta pokojnikov lik orisala režiser Francesco Rosi in komunistični poslanec Antonello Trombadori. žalne svečanosti so se med drugimi udeležili predsednik republike Leone ter predsednika poslanske zbornice in senata Pertini in Spagnoili.	(Telefoto ANSA)
iiitimiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiifmiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
SPOREN UKREP MILANSKEGA SODSTVA ZA PREPREČEVANJE UGRABITEV
Državno pravdništvo zaplenilo 400 milijonov lir odkupnine
Denar je bil namenjen ugrabiteljem industrijca Alberghinija - Zaplemba je izzvala ostro reakcijo ugrabljenčevih svojcev in začudenje v drugih sodnih krogih po Italiji
MILAN, 18. — Na italijansko jav- ! mestnik dr. Pomarici, ki sta se zanj i bra lani. Preiskovalci so uverjeni, da nost je napravil globok vtis sklep I odločila, na. dvojni podlagi. Z ene I je mrtev, čeprav je bila za njegovo
milanskega državnega pravdništva, da zaplene vsoto 400 milijonov lir, ki je bila namenjena ugrabiteljem industrijca Carla Alberghinija za njegovo izpustitev. Gre za .prvi. tovrsten ukrep italijanskega sodstva, ki je dvignil precej prahu; prebivalstvo in. celo same sodne kroge je razdelil na dva tabora, katerih prvi opravičuje, drugi pa obsoja takšen način boja proti ugrabiteljstvu. Ako namreč lahko zaplembo odkupnine u-temeljimo s pravnega vidika, je s človeškega morda ni tako lahko o-pravičiti.
Carlo Alberghini, 51 let, glavni ravnatelj delniške družbe «VLM», ki se bavi z izdelovanjem električnega materiala, je izginil 4. februarja letos med povratkom domov iz pisarne. Akcija je bila bliskovita: v njegov «BMW» je od zadaj trčil drug avtomobil, istočasno pa se je pred industrijčevo vozilo postavil še en avto in tako onemogočil Al-berghiniju beg. Slednji se ni utegnil niti poslužiti oddajno-sprejemne-ga radijskega aparata, ki ga je dal vdelati v avtomobil prav iz bojazni pred morebitno ugrabitvijo. Neznanci so ga potegnili iz avta in brž odpeljali.
Ugrabitelji so od Alberghinijeve družine zahtevali 400 milijonov lir odkupnine. Industrijčev brat Renato pravi, da so denar zbrali le z veliko težavo. Družinsko premoženje naj bi v celoti bilo naloženo v omenjeno družbo, pri katere delniškem paketu pa naj bi Alberghini bil soudeležen le v ožjem merilu. Denarja za odkupnino naj bi prispevali tudi u-radniki in delavci tovarne, zdaj pa, toži Renato, nam je sodišče vse pokvarilo«- Ko je zvedel za sodni u-krep, je bil ugrabljenčev brat ves iz sebe od besa in dejal, da zaplemba odkupnine ni pravična, če mi bodo zaradi tega ubili brata, je nadaljeval, bom nekoč to mo*rda pozabil, toda, ali bodo imeli sodniki čisto -vest? ■
Ukrep o zaplembi temelji, kot vesta povedati milanski državni pravd-nik Giuseppe Micale in njegov na-
«iiiiiii.imiiiiiiiiiiiiiiKiiiiui

S SKOPIM URADNIM POROČILOM POTRJEN PROPAD NJUNEGA ZAKONA
Margaret in Tony odločila: ločitev
LONDON. 19. — Glasnik britanske princese Margaret, je danes, popoldne uradno sporočil, da se bosta kraljičina sestra in njen soprog lord Snowdon ločda. S skopim in brezosebnim poročilom je tako bil dokončno zapečaten propad zakona, ki se je začel pred 16 leti s tako imenovano «poroko stoletja» (skoraj vse zahodne televizijske mreže so,jo predvajale V neposrednem prenosu) in ki ga je rja nevoščljivosti in nerazumevanja načela že po šestih letih.
Sporočilo iz palače Kensington, ki je uradno bivališče princese Margaret, pravi dobesedno: «Njena visokost princesa Margaret in grof Snowdon sta sklenila, da ne bosta živela več skupaj. Odslej bo princesa opravljala svoje javne dolžnosti brez spremstva soproga. Zaenkrat nimata v načrtu razporoke.»
Nekaj minut pozneje se je oglasil tudi tajnik kraljice Elizabete, ki je poudaril, da «je ta sklep užalostil
njeno veličanstvo, ki pa se ni hotela neposredno vmešavati v sestrine družinske zadeve.» Na dvoru so. čeprav neuradno, potrdili, da bo princesa ohranila pravico do nasledstva na prestolu, predvsem pa mastno letno apanažo 35.000 funtov šterlin-gov. Kaže, da bo tudi še v naprej živela z otrokoma v palači Kensington, lord Snowdon pa se bo izselil, čeprav ni znano še kam.
Prve govorice, o nesporazumih med princeso Margaret in soprogom so začele širiti že šest let po poroki, a zakonca sta jih vselej demantirala posredno ali neposredno. V zadnjih letih pa se je spor med njima zaostril in sta živela dejansko vsak zase, čeprav formalno pod isto stre-
čila ločitev in razporoko. Zakon je zdržal, dokler se jé princesa‘pokoravala ukazom starejše sestre, pred dobrim mesecem pa • ji je. bilo- tako
absurdnega razmerja dovolj in se je, prvič javno, odpravila na počitnice z 28-letnim «playboyem» Rod-dyjem Llewellynom. Po ironiji usode se je predala opoju nove ljubezni na jahti «Britannia», s katero je bila na poročnem potovanju, zemljišče, na katerem ši je zgradila vilo, v kateri je preživela mesec dni z ljubimcem, je dobila v dar ob možitvi, načrt za hišo in za opremo pa je pripravil soprog lord Snowdon, ki je priznan fotograf in industrijski' «designer».
Preden se je omožila z Anthony-jem Armstrongom Jonesom, se je princesa Margaret družila s stotnikom Petrom Towsendom, herojem iz druge svetovne vojne, v katerega
ho. Kaže, da je prav kraljica-Eli- rje- bila blazno, zaljubljena. Njunem«, zabeta z večkratnimi posegi prepre- razmerju pa so rtasprotovali vsi od
kraljevske družine do anglikanske cerkve, ker je bil častnik ločefi
od žene.	. . ,, .
Kaže,: da je-tako škandal, ki‘je; v
Veliki Britaniji vzbudil znatno polemiko, in ki je najbrž najrujši škandal na dvoru, od kar se je kralj Edvard VIL odpovedal prestolu, da bi se pdročil z navadno «plebejko», zaenkrat utišen. Najbrž pa bo znova privrel na dan, če bosta zakonca hotela'z . tazporoko dokončno pretrgati tudi to razmerje.
Ameriški vojaki na Tajskem
BANGKOK, 19. — Tu so se danes začela pogajanja med ameriškim veleposlanikom C. Whitehousejem in tajskim ministrskim predsednikom fc Pramojem glede nadaljnje usode kontingenta 3.000 ameriških' vojakov na Tajskem. Prisotnost slednjih je v zadnjem času izzvala številne demonstracije. ■
Strani ga je narekoval 219. člen zakonika o kazenskem postopku, ki po izvršenem zločinskem dejanju (ugrabitvi) ne dovoljuje še dodatnega (izplačila podkupnine) kot logične posledice prvega. Z druge strani pa naj bi ta ukrep sprožil nov način zatiranja takšnih zločinskih dejanj, ki so se prekomerno razpasla tako rekoč po vsej Italiji. Skratka, če v bodoče svojci ugrabljencev ne bodo več mogli plačevati odkupnin, tedaj naj bi se tudi zločinci z manjšo vnemo lotevali ugrabitev. Na to stališče se je med radijskim intervjujem postavil sam notranji minister Cossiga.
Kaj pa, ko bi takšno ukrepanje sploh ne bilo učinkovito? Upravičeno lahko pač domnevamo, da u-grabiteljske tolpe ne bodo kar tako vrgle puške v koruzo, ampak bodo jele nastopati previdneje; isto velja za morebitne žrtve, kajti svojci u-giabljencev bi v bodoče sploh lahko zamolčali izginotje žrtev. Tega mnenja ni le odv. Piacente, ki je Renatu Alberghiniju pomagal pri pogajanjih z ugrabitelji — v resnici je bila odkupnina zaplenjena na njegovem domu. potem ko je sodna oblast s telefonskim prisluškovanjem zvedela za dan in uro izročitve odkupnine — temveč tudi generalni pravd-nik v Milanu Salvatore Paulesu. Med njim in Micalejem je sicer že dalj časa precejšnje trenje zaradi razhlčnosti pogledov na sodne postopke in z zadevo se bavi sedaj tudi višji sodni svet. Paulesu zatrjuje, da bi bilo treba tudi v bodoče pustiti svojcem ugrabljencev, da se svobodno pogajajo z zločinci in tudi izplačujejo odkupnine, kajti pričevanja žrtev po izpustitvi po navadi veliko pomagajo preiskovalcem, da prej ali slej zasledijo krivce.
Z druge strani je zopet res, da je kljub takšnim pogajanjem našla nedavno smrt ugrabljenka Cristina Mazzetti, kakor je poudaril minister Cossiga. Gre torej za dokaj zaplete-teno in kočljivo vprašanje, ki pa si ga danes morda ne; bi bilo treba postavljati, ko bi že svoj čas pristojne oblasti temeljiteje poskrbele za preprečevanje ugrabitev in drugih zločinov.
. Val ugrabitev ni medtem pojenjal. Danes nekaj po polnoči so neznanci odpeljali s seboj. 36-letnega delavca Carmelina Palmesa iz kraja Santu-lussurgiu v pokrajini Oristano ha Sardiniji. Gre za enega od posrednikov med ugrabitelji ovčerejca Salvatoreja Pirasa, ki je izginil že 13. januarja in njegovo družino.
Ugrabitelji so najprej zahtevali odkupnino 500 milijonov lir; pozneje so se zadovoljili z 200 milijoni, ki pa jih Pirasova žena Antonia Botta, kot vse kaže, ni hotela plačati, menda zato, ker naj bi šlo za denar vložen v razne nepremičnine, ki so zapisane le na moževo ime. Ženska je izročila Palmasu le 15 milijonov in ko se je ta v spremstvu drugega posrednika, 52-letnega učitelja Salvatoreja Areja, srečal z ugrabitelji, so ga ti odpeljali s seboj, njegovega spremljevalca pa zvezali in pustili na mestu. Slednjemu je uspelo uiti ter se obrniti na karabinjerje. Očitno nameravajo Pirasa ugrabitelji izpustiti, Palmesa pa zadržati, dokler ne bodo prejeli vsega zahtevanega denarja.
Ravno tako na Sardiniji ni že kar tri mesece nobenih vesli o krščan-sko-demokratskem poslancu Pietru Riccia, ki so ga ugrabili 14. novem-
izpustitev izplačana odkupnina 400 milijonov lir. Karabinjerji so zanikali vesi nekega sardinskega lista, po kateri naj bi v zvezi s preiskavo o Ricciovi ■ ugrabitvi aretirali šest oseb, med temi tudi sina znanega politika, češ da so sodelovali pri u-grabitvi.
Iz Barija pa sporočajo, da se pet dni po izginotju gradbenika Nicole Binettija iz Barlette ugrabitelji še, vedno niso oglasili, potem ko so za njegovo izpustitev zahtevali nič manj kot 5 milijard lir. Karabinjerji nadaljujejo s preiskavo, so pa dokaj skeptični glede njenih rezultatov.
Amnesty International o grozodejstvih v Urugvaju
RIM. 19. — Mednarodna organizacija za zaščito človečanskih pravic Amnesty International je objavila vrsto novih dokumentov, ki s fotografskim gradivom neizpodbitno dokazujejo, da se vojaški režim Juana Marie Bordaberryja v Urugvaju sistematično poslužuje mučenja kot sredstva za zatiranje vseh diktaturi nasprotnih sil. Vsakovrstna mučenja ne uničujejo žrtvam zgolj telesa, temveč tudi duha, a med mučenci niso le demokratični politični delavci, temveč tudi državljani, ki se s politiko morda niti ne bavijo. Skratka, vrata mučilnice so odprta vsem ne glede na družbeni položaj, spol in starost.
Mučenja povzročajo hude psihološke pretrese tudi tistim, ki se jih morajo proti lastni volji aktivno ali pasivno udeleževati. To je primer nekega urugvajskega oficirja, ki je ohranil anonimnost in priznal, da je ne le prisostvoval, temveč često tudi neposredno sodeloval pri telesnem in duševnem poniževanju nesrečnežev. Organizaciji Amnesty International je sam poslal obilico dokaznega gradiva s fotografskima posnetkoma o srhljivih prizorih. Prvi prikazuje «bandero», to je mučenje človeka s tem, da ga krvniki tudi več ur pustijo obešenega za zapestji pol metra od tal v neznosni vročini, drugi pa sistem «el caballete», ki je še grozovitejši: nesrečnik, moški ali ženska, mora popolnoma gol več ur sedeti razkoračeno ter z zavezanima rokama na kovinastem drogu z dodobra nabrušenim robom, seveda tako, da mu noge visijo.
Oficir opisuje še druge načine mučenja in pripominja, da Bordaberry. jevi kolovodje najstrahoviteje in najbolj poniževalno mučijo ženske. Mučenja se odvijajo v za to. pripravljenih stanovanjih,
Pismo z .omenjenim dokaznim gradivom je urugvajski oficir poslal tudi Vatikanu. Njegova pričevanja le še potrjujejo vesti, ki jih je svoj čas razširila Amnesty International, tako med drugim to, da je v zadnjih časih v Urugvaju umrlo zaradi strahovitega mučenja 24 oseb.
WASHINGTON, 19. - V poslednjih sedmih letih so vodstva ameriških jedrskih central prejela 175 telefonskih izsiljevalnih groženj, razen tega so v dveh primerih odkrili tudi eksplozivna naboja pri dveh jedrskih reaktorjih, in to 4. maja 1969 v Illinoisu ter septembra 1970 v Michiganu. Ni znano, ali je šlo za politična ^tentata ali pa za dejanji ljudi, ki se bojijo smrtonosnega žarčenja, do katerega utegne priti v primeru okvare v jedrskem obratu.
TORONTO, 19. — V bolnišnici St. Michael je izdihnil 49-letni Alain Goulet, ki je od 10. februarja živel s presajenim srcem, sicer neke mlade ženske. Smrt je nastopila zaradi infekcije.
uiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiimimiimuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiniiiHmiifiiiiiiiiimiiimiiimiisiiiiiiiniinfmiiiiiHi*
SVET REVOLUCIJE POZIVA K ZMERNOSTI
Napet položaj na Portugalskem ob začetku volilne kampanje
Zunanji minister Melo Antunes tarča napadov desnice
LIZBONA, 19. — Čeprav se je volilna kampanja na Portugalskem komajda začela, je vzdušje že zelo napeto in spopadi med aktivisti nasprotnih strank so konec prejšnjega tedna že zahtevali eno človeško žrtev. Prav zaradi tega, je glasnik sveta revolucije stotnik Sousa Castro pozval stranke k. zmernosti in jih povabil na posvet, na katerem naj bi sestavili neke vrste pravilnik o vedenju med zborovanji. Kaže, da je svet revolucije pripravljen nastopiti tudi zelo trdo, da prepreči vsakršne izgrede. Načelnik glavnega štaba pehote je med včerajšnjim o-biskom v Tomarju poudaril, da bo vojska v sodelovanju s policijo sprejela vse potrebne ukrepe, da zagotovi miren potek volitev.
O sedanjem političnem položaju v državi bo na torkovi seji razpravljal svet .revolucije, ki se bo sestal na sedežu glavnega štaba vojske. Po mnenju političnih komentatorjev iina dnevni- red sestanka poseben pomen, saj bo govor o vseh najbolj kočljivih vprašanjih v državi in sicer O volitvah,1 o agrarni reformi in o odnosih z nekdanjimi kolonijami. Kar zadeva volitve se bo svet revolucije verjetno omejil le na priporočilo strankam, naj bodo v svoji kampanji zmerne, medtem ko- se bo verjetno iJolemika razplamtela ob tretji točki dnevnega reda, ki zadeva odnose z nekdanjimi 'kolonijami. S tem v zvezi gre omeniti, da se je pred nekaj dnevi vnel oster spopad med zunanjim ministrom Melom An-tunesom in ministrom za sodelovanje z bivšimi kolonijami Gomesom Moto, ki grozi z odstopom. Njegov obisk v Mozambiku, katerega cilj je bil rešiti vsaj del še odprtih vprašanj v odnosih med državama, je klavrno propadel; ker je mozambiški predsednik Samora Machel kratko malo zavrnil dnevni red, ki ga je predlagal Mota. Ob svojem povratku s prazno malho je minister silovito napadel Mela Antunesa, katerega obtožuje popuščanja do bivših kolonij. Po njegovem mnenju naj bi del portugalskih politikov imel kompleks krivde do bivših kolonij, zaradi česar naj bi včasih preziral portugalske koristi in koristi portugalskih državljanov, ki še živijo v Afriki.
Nastop Mote dokazuje, kako del
portugalskega sveta revolucije P0" časi a vztrajno drsi proti desni. Melo Antunes, ki je še lani veljal za voditelja zmernega krila v vojski, je vse bolj izpostavljen napadom z. desne. Prav zaradi tega so političn1 komentatorji mnenja, da bo v rek v razpravi dosedanja portugm' ska zunanja politika, kar naj bi P0" trjevalo tudi dejstvo, da je Melo Antunes nepričakovano odložil obisk na Švedskem. Po mnenju nekaterih naj bi se položaj zunanjega mini' stra znatno ošibil, saj je desnicn koncentrirala nanj vse svoje napade, od kar je poudaril, da mora komunistična partija aktivno sodelovati pri gradnji socializma na P°r' tugalskem in ker se zavzema za priznanje Angole.
Poldrugi milijon za novorojenčka
NEAPELJ, 19. — Ženska policij® preiskuje okoliščine, v katerih n J bi 38-letni Enrico Riccardi in W gova žena Antonietta laccarino t let) kupila za poldrugi milijon novorojenčka. Gre za Alfonsa b
lenjeh"
mana, ki naj bi ga za ome vsoto oddala zakoncema s pom;
očj«
Vin'
čakovanju,
razčisti.
Svečan prekop partizana
PALERMO, 19. - Ob havzočn^ predstavnikov partizanskega zC|r ie. nja ANPI, združenja političnih -j, portirancev in sindikatov ter c;' es vodov mornarice in vojske so zakopali na palermskem pokopm.^, dei Rotoli posmrtne ostanke Par ga na Salvatoreja Spatara. Ubili s -, nacisti, in to 5. oktobra 1943 n® ču San Marco (Ascoli Piceno)-in mati sta od tedaj vsako )et .r0b. bajala iz Palerma na njegov ®pe-sedaj pa sta za to prestara lti'*.«&• lo jima je izprositi prekop tr