Iz parižke razstave,
glede na razpostavljene kmetijske pridelke.
Austrijaoske vina, to je, vina, ktere so se iz mno-goverstnih deželnašega cesarstva poslale v parižko razstavo, so jim tam tako všeč, da zamoremo prav zadovoljni biti. Ta hvala ne izvira sicer že iz razsodbe za to postavljene komisije, ki je še le komaj svoje preiskave začela, pa dragi ogledovavci razstave, kteri jih pokušajo, so z blagom in ceno njih prav zadovoljni.
Kdor francozke vina v kerčmah parižkih pije in pre-vdari njih silno dragiuo, se mora čuditi, da austrijannkih vin niso že davnej Francozi pokupili. Kupovali jih pa niso, ker jim niso bile znane. Gotovo se bo iz našega cesarstva vprihodnje mnogo vina na Francozko spečalo, če se bojo naši rojaki le naučili, ga v sklenicah (flaškah) prodajati. Da pa tega dosihmal ne znajo, se vidi, v kakošnih apote-karskih sklenicah so nektere v razstavo poslane vina, in kako slabo so bile nektere zamašeoe.
Tudi na Francozkem, kar sem dosihmal vidil, ne pridelujejo povsod ž lah ni h vin, — povsod pa nograde obdelujejo umno, in posebno skerb obračajo na vino, ki je že
List 59.
pridelano, v hramih (keldrih). Tudi naši vioorejci se bojo mogli tega navaditi in vinom našim se bo odperla obilna kupčija po svetu. Pred vsem bo treba ustanoviti pravi čas tergatve, in (kar je navadno v vsih deželah, ktere prodajajo svoje vina po svetu), da se v vsakem nogradu večkrat terga, ker mešanje zrelega in nezrelega grojzdja je ena naj večih napak v vinoreji.
—    234   —