257. SteMlKn. p ilBmiuni,» »lulo li. nopemarn 1922. Leto IV. ^^B ^^1 ^^H ^^H ^^h ^^H ^^V ^^H ^^1 ^^^A. ^^l ^^H ^^h ^^H ^^m ^^^M ^^^A ^^B ^^^^H ^^^V ^^^1 flflV ^^H kim l^^s Izhafa vs*lt dan popolda«, lxTi«m*l aođolo ta praznike« Inseratii do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 petit vrst a I D 50 r>,večjl inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklict petit vrsti 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne pomdae beseJi 75 n. Popust le pri naročilih od U objav na?rei. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede iiueratov na| se prilo'i znam ka za od^over. UfraTnUtvo „Slov. Naroda" ta „Narodni UsHirm*1 ftnallova ollea št 9, prltllCno. - Telolja *t. 334. a^iim^«^a«^^—^._^^^—^.------.---------.— , — —---------_ ____^^_^_ fjrođalitro „Slor. MjmIi" 1n!Vi?i vuci št 5, I. nadstrop}« Tala'on tlor. 34. Dopis s s»r»lan« >a aoliiimu ii taiaitio fran'4ovan6« -^ar Rofcopissv sa na vrača, fjaaj w Ju30slavili w$9 dni po Oln 1«— v Iit3ze*tst*4 naiJin d il Oin 1, nadelja Oln 1*25 PoStalia platni v gotovini. „Slovenski Narod- vel a: , u,- J-^'~"Ki —-------i v looicmstfo i v Ljubljani | po r>o v nrvič nnroćnmo vedno ff«^" po n.i:v antanta lahko govorila, kajti ti! 10 'Mle pogodbe in obve.^e, diplomatiku okovi, ki so stiskali staro otomansko carstvo. Drugačcn bo položaj, Čc dobi antrorska vlada, ki Me priznav.t nobenih pogodb in obvez sultanove uradne Turcije, vso oblast v svoje roke. In to je danes vprašauje, ki bo v tej ali oni smeri Jcfi^itivno ie>e-no v najcliznjem ća.su. Sultanov pre-stol se maje in milD jo upanjn, da bi mu ultimatumi ia noto /avezmVkih ' komisarjev zopet vrnile stabilni položaj. S tem doti angorska vlada proste roke, išče si lahko zavezni-kov kjcr hoče, in postopa v orijent-skem vprašanju tako, kakor zahte-vajo interesi prebujenega in vstaja-jočega turškega naroda. Antanta si-cer grozi kemalistom podpreti sultanov prestol z oboroženo silo, te grožnje pa so le ogenj v streho ke-malističnega pokreta v Turčiji in orožje, s katerim pobija antanta sama sebe. Sultanu so odpeli odhod-nico. Paralelno s to važno politično akcijo pa skuša Angora izvršiti drugo še bolj važno akcijo, ki je logična posledica prve in na katero silijo an-gorsko vlado notranjepolitične raz-mere muslimanskih narodov. Zavez-niško orožje v Carigradu je ona zapreka na triumfalnem potu kemali-stičnega gibanja, ki mora biti odstranjena za vsako ceno 5e predno stopi angorska vlada v diplomatično borbo z antanto na predstojeći mirovni knnferenci. Tako zahteva volja turskih narodnih mas, ki jih je opi-janil uspeh njihovesa orožja in tu ne pomaka nnhena previdnost in po-misleki vodilrih kro«rov uradne Angore. Če se kemalistom posreči — kar pa ni verjetno — prisiliti zavez-nike, da umaknejo svoje čete iz Carigrada, bo kemalistični uspeh po-poln, popoln pa tuđi fiasko antante na mirovni konferenci. Obciem pa bi to pomenilo polom angleško-fmn-coske kolonijalne politike in veliko nevarnost konflikta med Onjentom in Evropo. Te ne posebno prijetne perspektive vidijo in uvnžujeio v poini me-ri vse tri evropske velesile. Razno-glasja, ki so bila nastala med posam-nimi državami antante zbog bistve-no različnega stalisča v orijentskem vprasanju in skrbi za lastne interese, so se umaknila večji nevarnosti, ki preti skupnim interesom antante in vpra^nnju evn p* kcrra miru sploh in ne glede na posamne slncaje ko-kctirnnja z an^nr* ko vlado, je antanta dares prisiljena nastupati kot kompaktna rila, Čc hoče reriti svole omojnno strlišče v sveto^ni politiki in prenrečiti dnuro veliko vojno. Problematično pa je vprašanje, kako bo nastopiia antanta v prihodnjih dr.eh proti vzhajajočemu polumese-cu in bo-!i ostala v tei do^edaj še diplomatični borbi dosledna in slo- žna do konca. Vsa njena nesreča cb-stoji pač v tem, da se nahajajo it'ej-ni pristaši ti^nke restavracije in mu-sliman^.ke^a pokreta tr.di med nj?- I-mi držnvljani, kot so se nahnj^H in se ?e drnes nabajnjo i^ed nji'Tii sr>-mirl.'cniki v 1°17—'8. lctn vzhnjon-čc peterooglate rdeče zvezde. Tn kn-kor je bila re^lo/na in omahljtva v l'orbi nrofi k^mmj-Tnn zbocj notr.i-nje političnerra pritiska tpkrat, tako je tuđi velika nevarnost, da zaide na isto pot tuđi v orijentskem vpra-šanju. '___________________________ I ZELIŽAMJE COLOARSKE (N JUGOSLAVIJE SPREJEM STAAinOLIJSKEGA. — Peograd, 10. oVtobra. Dndatno k včerajsnjemu poročilu o prihodu bol-garskega ministrskesa predsednika v Beograd še javljamo: Gospod Stambo-liiski je ob 6.35 prisp?! v Beograd preko Subotice iz Bukarcšte v spremstvu beogradskega poslanika Koste T 0 d 0 -rova, tajnika zunanjega ministrstva M i n k 0 v a in bolgarskih poslancev Bojadžijeva In Radeva v poseb-nem salonskem vozu, ki ga je dala naša vlada na razpolago. Na kolodvoru so sprejeli Stambolijskega zunanii minister dr. N i n č i č\ pomočnik Panta Gavrilo v i C, bolgarski poslovni odpravnik Ljudskanov, člani bolgarske kolonije in Stevilni r.o^rtnarji. Sprejem je bil iskren in Ijubezniv. — Beograd, 10. novembra. (Izv.) Nekateri zagrebški in drugi listi so raz-širili iendencijozna poročila, da je bil sprejem bolgarskega ministrskega predsednika v Beogradu — balkanski. V resnici se je dogodil mal incident zaradi sobe, kateremu pa ni Stambolijski pri-pisoval nikake važnosti in bolgnrski poslanik na našem dvoru Košta T o d o -rov je sam odkrito izjavil, da je bol-garski ministrski predsednik s spreje-mom izredno zadovoljen, kar je treba posebno na^a^nti. Incident se je zgodil v hotelu »Srpski kralj«, ker ni vratar prav tolmačil naročila in ni že ziutraj poskrbel za to. da bi bil salon na razpo-1rt£o ministrskemu predsedniku Stambo-lijskemu. DOPOLDANSKA KONFERENCA STAMEOUJSKEGA Z NA§O VLADO. — Peograd, 10. novembra. (Izv.) Včeraj ob 10. dopoldnc ie v ministrskem ! predsedstvu pričela konferenca med za- ' stopni^i br-Ijjar?ke in rinse vlade. Konfe-rencam so prisnstvovali od bo!garske strani pred-ednik Stambolijski in poslanik Todorov. na naši strani ministrski predsednik NiVola Pas";č, zunanii minister dr. Ninčic in sofijski poslanik Ra-kič. Konferenca je tra;a!a od 10. do 12. Po konferenci je priredil zunanii minister dr. Ninčič ob 13. obed na čast Stam-bolijskemu, katerega so se udeležili Todorov, Ljudskanov, minister dr. Laza Markovič in posl. dr. Voja Marinkovič. — Beograd, 10. novembra. (Izv.) Na včerajšnjem sestanku vodilifih dr-žavnikov Bolgarske in Jugoslavije so bila najprei razmotrivana vsa medse-boina sporna vpra^ania, ki do sedaj ovi-rajo zbližanje obeh narodov in prepre-fujejo upostavitev dobrih in prijateljskih sosednih odnosajev. Dalje je konferenca razmotrivala traiaktualnejiša vprašania balkanske politike, osobito trakijskl tn ortfentskl problem, kf prideta v raz-praTO na bodoči mirovni konferenc! v Lansn^.ni. DetaHi teh razprav nišo javnosti §2 znani. Naglašat! pa je treba, da so se razgovori in posvetovania vodila v najprisrčneišem tonu in z največjo odkritostio. Ministrski predsednik Stambolijski je jasno in odkrito naglašat lo-ialnost bofgarske politfke, ki stremi za tem, da se v resnici upostavijo odno-ša.i? dobrega sosedstva in če tnogoce najtesnejše zbližanje obeh držav. Za odstranitev in ureditev med oboma državama spornih vprašanj je 2. Stambolijski predlagal določitev mesane komisije, ki bi imela v kratkem posto-panju čim preje razpravliati in končno resiti sporna vpraSanja. Od naših mero-dajnih faktor je v tekom včerajšnjega ■ dneva ni bilo izdano o poteku konferen-1 ce še nikako oficijelno poročilo. STAMHO!USKI ZASTOPNIKO.U TISKA O SME^NICAH BOLGARSKC POLITIKE. — Hc:~sr^J, 10. novembra. (Izv.) V salonu bol^arskcsa poslaništva je snooi ob 13. spreicl ministrski predsednik Stamljolijski številne zastopnikc tiska. K sprc^rr*! so se odzvali ne samo beo-<:rr.d5ki, niurvcč tuđi zastepniki ostalih jugosJovcni'kih in inozcmskili listov. Po incdscbr^n-rm končanim predstavljanju je minirtr?ki prcJscdnik najprei v bol-K^rskem in potem v franeoskem jeziku imel dal.Ti govor o clljih bolgarske poli-! like in o pomcr.u njegovoga prihoda v Beograd. S:ambolijski ic izvajal: Gospoda! Gotovo felite prcdvsem, da znate, z^ka.i sem prišli v Reo^rad. Po mojem mnenju pa je treba, da vpra-satc: y>7?M?.} prihvate tako pozno!« Toliko ča5a ?c ni prispel ni eden vaših mintetrov v Snfijo in obratno naSih v Beogrr.t! InVikni? Ali je b i I r* to dobro za oha naroda? V bližnji in daljni prc-tcklosti res ni priScl noben član bolsa-r-ske vlade v Beograd, niti noben flan bvosral?!:c v Sofiio! Tega 50 Mle krive nezgode in neprilike, Ki so rszuvo-j*le oba naroda. Pozral: so ntsmo med sebel« Zarad: tega nepoznavanja je t Rtavnem prišlo do brat^mnrnc vojne \n ćo mci^ebojnesja krvonretitja. Da smo se pobližje spoznali, bi no prišlo do tega. Prihalam v Beograd, da storim vse mogoče (vsičko što je vzmožno). da postavim temelje in začetek zbliž?.nja cbeh naših narodov. Vedno sem bil za zbližanje. Od leta 1919., ko sem začel svojo sedanjo karijero, pa do danes tn tuđi popreje nisem kot novinar nikdar niti ene besedice napisal proti Beogradu in srbskemu narodu, vedno sem bil za zbližanie z Vami. Od časa. ko sem po zaupaniu naroda že štiri leta na vladi, iiisem njeesar za^rcšil proti temu zbli-žanju. Prepričan sem, da bo z molim prihodom mosoče likvidirati slabo in mračno prcteklost. S sprejemom v Beogradu sem po-polnoma zadovoljen in še mnogro boli zadovoljen z današnjim sestarkom in rezgovorom z g. Pasičem in g. dr. Nin-čičem. (Izvenredno mnogo dovoljen.) Jutri imam čast, da me sprejme Ni. Veličanstvo kralj Alcksander I. Stambolijski je nato nadaljeval: Bodimo odkritl! Vaši listi, predvsem današnji jutranji najrlašajo. da mort Bolgarska izpolniti vsa določila mirovne pogodbe. Pierre Mille: Blaznik. (Prevod iz francoščine.) Neke ga lepega, nekoliko hladne-X& a prijetnecra julijskega jutra je zvedel baron Choudieu, da je blažen. Sluga mu je baš zapenjal kleče £a-mase, sam pa je pregledaval došlo korespondenco. Njegov advokat £. Palissot se je bil usodil ga o tem ob-vestiti: češ da se je bilo gospej Dcs-prins:es, lastni njegovi sestri, s katero se je pravdal, posrećilo dobiti od g. profesorja Pattu, sijajnecra psihi-atra, spričevalo, da je £. baron Choudieu naravnost blažen, blažen, da bi ga bilo treba zvezati, blažen v najtočnejšem in najbolj znanstvenem pomenu te besede: blažen, da spada najprei pod kuratelo in potem v blaz-nico. in sicer v naikrajšem času. Naj ima človek še toliko premo-?enja in Še tako uravnano življenje, kak?na novica ga vendar še presene-ti. Na gospoda barona je napravila ta vsekakor velik vtis. Nemirno se je ogledoval v zrcalu, in dasi ni opa-zil nič izredne^a na svoji osebi, ie vendar rekel slugi: — Julij, poglej me! ... Me vidiš, Julii. rne-H vidiš? __ Vidim gospoda barona, ie odvrnii služabnUc . . — AH sem kaj . . . kaj izpreme-njen v obraz? — Gospod baron je videti do-brega zdravja! je odvrnii Julij, ki je hotel biti vsekakor uslužen. — Tega ne vprašam! Človek je lahko videti prav zdrav in ima vendar Hazen izraz, dasi ni Mazen . . . Ali imam jaz blažen izraz? — Oh, gospod baron! je ugovar-jal Julij, preje nasprotno! — Menis? . . . Glup, torej glup? To je ista stvar, za boga! . . . No, dobro! Lepa je ta! Sluga je hitel popravljati svoje besede: Gospod baron je tak, kakr-šnega sem jaz vedno videl gospoda barona, odkar imam čast pri njem služiti. — Tn koliko je tega, da služiš pri meni? — 18 mesecev, gospod baron... To traja rnorda že od preje, si je mislil žalostno baron Choudieu. In če je to od preje, tedaj ne more opaziti nobene razlike.« Nato je ogorčen zakričal: — Oh, ne, nisem blažen! Nisem blažen, čuješ, Julij! . .. Lepa zgodba to! — Sigurno! je odvrnii uslužno Julij. — In pred vsem, kaj pa je prav za prav ta profesor Pattu? Kjc pa sem ga videl, tega profesorja Pattu-ja? Vraga, Če . . . —To je neki gospod, ki je po-setil nekega večera gospoda barona z drugimi osebami, predstavil ga je reki prijatelj gospoda barona. — Toda jaz nisem niti besedice rekel temu čudaku! In on me ni niti nagovori!. In sedaj mi piše kar tako «pričeva!o, da sem blažen? . . . Oh, ta svinja! . . . Julij, moj avto! So-ferja, takoj! Ne v petih minutah, ne v eni minuti, takoj! Klobuk, rokavi-ce, palico! . . . Na enkrat je prestrašen zaklical: — Evo, zdaj se zdim kot besen norec! ... Ta človek bo pričah da sem se zdel kot besen norec! Grozno! . . . In prav pa tiho, prijazno, prijazno je popravil: — Ne, ne ... Kadar drago, Julij, kadar drago ... Meni se ne mudi! Vkljub temu se je peljal h gospodu Palissotu. —Ta je malo huda, mu je rekel, glejte, ta Pattu, ta svinja, ki me pozna tako malo kakor Mont Blanc, to se pravi, le po slovesu, izjavlja, da sem Mazen, skozinskoz blažen. — Čudno je odgovoril advokat, prav čudno! ... A to ic brez po-mena . . • — Vi to mislite, vi! Rad bi vas videl na mojem mestu. —Jaz bi ne bil v zadregi, je de-jal advokat. Take stvari se vedno gode v zadevah, kakrsna je vaša. — Ona je blazna, ona! je nada-ljeval baron. ne da bi ga poslušal. Ona, moja sestra, moja draga sestra! Ženska, ki si barva glavo rumeno, oči modre, roke rdeče . . . — Rcke? ... ga je vprašal Palissot. — Roke in noge! . . * Nohte, ho-čem reci . . . — Vidite, ga je mirno prekinil advokat ker počenja to, kar poče-njaio vse ženske njene dobe, njene-ga kroga. jo smatrate za blazno, ker imate za to povod, da ste hudi na-njo, čisto iskreno. Ona pa smatra vas za blaznega, ker je takisto huda na vas in ker ji je to na korist, in je mogla profesoriu Pattuju vdahniti to misel brez posebnih laži. In to je vpli-valo nanj. r?a tega človeka! To vidimo vsak dan . . . Toda, ponovno vam to pravim, ako bi bil jaz na vašem mestu . . . — No. kai? . . . — Ako bi bil na va?em mestu, bi ?>! k dnirarm slove^emti predsta-viteljtt znanosti, in ta bi vam siirurno izjavil, da ste pameten kot le kaj in bolj preudaren kot Panurge: spriče- valo proti spričevalu. To se dogaja vedno tako . . . In vrhtega, nkn vse dobro premislimo, zakaj bi ne šli vi k i ste m u! — K istemu, kaj? je vprašal baron iznenađen. — K istemu zdravniku . . . Videl vas je samo enkrat: če se malo iz-premenite, vas ne bo spozna!. Tako je torej nekaj dni pozneje baron Choudieu stopil v sobo g. profesorja Pattuja. Samo obril se je bit. In ni bil več elegantni baron Choudieu, ampak dobrodušen, navaden. preprost meščan: gospod Julij Bou-ehut. To je bilo ime njegovega slu-žabnika: ime brez pomena. —Osebe, ki goje proti meni zlobne namene. je momljal gospod Julij Bouchut, hočejo na vsak način, da bi bil blažen. Zanašam se v tem ozirti na vašo diagnozo. Učeni psihijater ga je nato z robom roke udaril nad jabolkom pri sa, da bi spoznal, če ni vsled zlorabe kolenm da bi videl, če ni sploh para-litik, pogledal mu je v ptinčfco oče-močnih pijač alkoholik, mu je polo-žil iihn na leve prsi in poslušal, kako mu bi;e srce, či^ar utripan.ie bi mu bilo ntegnilo vdahniti melanholijo ali rnjcii, da ra vse preeanjn. končno ga jr nnnelfnl k pripovedovanju. Gospod Bouchut je spravil an-gelsko nedolžne stvari; da ne živi Stran 2. »SIOVPNSK! NAttnn« dn- 11. novembra 1922. štev. 25? Izjavfjam Vam, da le Đoigarska do sedaj izpolnjevala, da še izpolnjufe in da bo i v bodočnosti izpolnjevala vse doloCbe neuillske mirovne pogodbe, kl jo je podplsala. Ta mirovna pogodba nam pa nalaga izpolnitev obveznosti tekom 37 let! Ne morete torej zahtevatl od nas, da določbe mirovne pogodbe v celoti izpolnimo tekom treh let, ko nam mirovna pogodba sama za to določa dobo 37 let Dalje ne p!ediram za revizijo mirovne pogodbe. Na to ne mislite! Na-sprotno Bolgarska je stala in stoji na stališeu, da se vse podpisane mirovne pogodbe spoštujeio in izpolnjujejo z ozi-rom na Evropo. Čudim pa se sam, da so one velesile, ki so podpisale mirovno pogodbe, sedaj prve, kl zahtevajo revizijo mirovnih pogodb. Smo proti \ reviziji in na konferenci v Laussani h-»- i ćemo delovati na to. da se izpolnijo vsa I določila neuillske mirovne pogodbe. Ho- j čemo zahtevati, da se izvede člen 48. te pogodbe tako, kakor je bil podpisan od nas in vseh ostalih zavezniskih in udru-ženin držav. Mi smo podp'sati to po- j godbo zaradi tega, ker je določala, da i se Trakija ne odstopa nobenemu drugomu, kakor zaveznikom in udruženim si-lam, katere so na drugi strani nam ob-Hubile, da nam garanttrajo svoboden gospodarski izhod na Egejsko morje. Naglašam, da odstup Trakije neki i đrZavi pomenja kršitev mirovne pogodbe, in s tem se smatra ogrožen naš gospodarski izhod na morje. Ne zahteva-rno revizije pogodbe, nasprotno nje točno izpolnitev. »Kaj še želite od mene, gospodje?,c Je nadaljeval Stambolijski. »Komite! Izjavljam Vam, da se bol-garska vlada ni nikdar od premirja, dalje pa do danes posluževala komitov in { ni imela nikakih« kakršnihkolisibodi sti-kov z »makedonstvujuščimic. Mi smo se neposredno borili proti njim, se borimo in se borno borili. Ta borba z njimi nam je že prinesla mnogo žrtev. Ubili so nam dva okrožna načelnikajrveč sreskih tačelnikov, enega ministra in v zadnjih dneh obesili devet naših ljudi v Nevro-kopu. Kijub temu borno nadaljevali borbo proti njim. Predvčerajšnjira je bi! sprelet zakon o razbojnikih. Člen tega zakona določa, da se srne ubiti vsako osebo, ki je 29 dni odsotna s svojega stalnega doma, če ne more svoje od-sotnosti opravičiti. Tako osebo srne vsakdo ubiti in je na njo še razpisana nagrada. Gospodje! Vedite. da so ti komite za Bolsarsko večie zlo, kakor za j kraljevino SHS. Znajte, da imajo glavni voditelji komitev svoj sedeŽ ne v Bol- | carski, marveč se nahajajo na ozemlju vaše kraljevine. Na Vašem ozemlju se nnhajajo tuđi ubijalci ministra Dimi-trova.« Obširno je govoril nato ministrski predsednik Stambolijski o Macedoncih in o macedonskih emigrantih. Tzjavil je kategorično: Botearska si ne želi Ma-cedon'je. Absolutno ne mislimo na to, ker smo prepričani da so macedonski begunci in M*icedonc1 sp'ch zelo nemt-rcn element. Sprejmite jih Vi! Kai bodo Vam alalal! Maceđonci so nemiren element in mi sami se jih branimo. Izjavljam Vam, če bi Bolgarska imela kako kolonijo, bi takoj tia poslala macedon-ske emigrante. Stambolijski je dalie omenjal: Jaz sem novinar. Čitam vaše liste. Vidcti je: »Od Botgarske zahtevate vse, a nieesar ne daste. Zakaj samo zahte-vate? Nocete pa ničesar dati!« Stambolijski je dalje fovoril o veli- | kem gospodarskem in industrijskem | razvoju naše države. V glavnem načelu je Stambolijski za gospodarski sporaz- . um med obema bratskima narodoma in | državama. Od zastopnikov tiska priča-kuje mnogo, da se ta sporazum Cimprej uveljavi. . , O ZBLIŽANJU IN SPORAZUMU Z ĐOLGARSKO. i Stambolijski je med drugim dejal: »Danes je kraljevina Srbov, Hrva-tov in Slovencev velika država, a ne mala pred vojna Srbija. Ko le Blsmarck potolkel Avstrijo, je prožll roko miru sporazuma. Tuđi Vam je potrebno, da se uživite v misel in sprijaznite z idejo pomlr jenja. Niste veČ narod i č od 2 in pol miljona prebivafcev, marveč ite-jete 1-J milijonov. Bodite velikodušni! Poreče mi kdo: »Smo velika država tn lahko živimo brez Vas!« Pravim Vam: Ne eden, ne drugi ne tnoremo živetl brez medsebojne in bratske podpore! Navezan! smo drug na drugega In skfe-ne naj se pr'Jatetfstvo. Nočem nazlaSati, da Bolgarska lahko živi brez Vas. Lahko je to mogoče! Spominjani Vas, da ste kot narodič porušili močno Avstro-Ogrsko. Stambolijski je končno apeliral na podporo vsega jugoslovenskega tiska, na podporo novinarjev, ki lahko mnogo prispevajo za pomirjenje, zbližanje in končno spri:aznjcnje ob:h bratskih na-rodov. Med drugim je dejal: »Novinarji si priznajmo svoje grehe! Novinar kot zlodej more lahko ustvariti pekel dve-ma narodoma, novinar kot nositelj miru pa lahko ustvari raj med obema državama. Pozval je jugoslovenski tisk, da naj postane Pijemont za popolno zbližanje. Pozval je novinarje, da čimprej priđe jo v Bolgarsko, kjer bodo spretett z odprtimi rokami in čutečim srcem. De-lujmo za sporazum obeh narodov!« ZANLVVIVI ODGOVORI NA VPRAŠA- NJA. | Ministrski predsednik Stambolijski je nato odgovarjal na stavljena vpraša-nja posamnih novinarjev: ! Na vprašanje tajne zveze Boćarske z Madžarsko je Stambolijski odgovoril: »Med Madžarsko in Bofcarsko ni skle-njena nikaka zveza, naperjena proti so-| sednim državam. Đolgari smo absolutno nasprotniki tajnih pogodb!« Gle^e trakfjskega vprašanja je na zadevno vprašartie Stambolijski omenjal, da to vprašanje rešijo velesile. Prepričan je in u pa, da kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev skupno z Romunsko podprejo interese Bolgar-ske. Na mirovni konferenci pričakuje BolgarSAa podpore obeh balkanskih držav. Zelena interna ci iona! a ne obstoja. Mi poznamo edirto intemacijonalo. Društvo narodov, v katerem tuđi mi d.lu-jemo in želimo, da se prestiž društva čim bolj poveča. O Radiču je Stambolijski dejal, da ga osebno ne pozna, pač pa je mnogo sliSal in čital o njem. Sestansk med Stambolijskim in no-vinarji je tra!al okoli pol drugo uro. Končno je še neki novinar Stambolij-skega vpraSal. »ako Bolgarska dehije na to, da vstopi v sestav iržav male an-tante«, Staniholiiski mu je ironično odgovorili »Pa VI nas nočete, brate! VI nočete niti Maeedoncev! Pa to Se priđe!« NovinarH so se nato iskreno \n pri-srčno poslovili od Stambolijskega. — Beograd, 10. oktobra. V vseh političnih in parlamentarnih krogih je akcija Stamboli^skesja napravila globok vtisk. Beogradski tisk ob?irno ter mi-nuciiozno detajlirano opisute sprejem Stambolijskega m njegov govor novi-narjem. Tekom dana§n'ega dneva se nadaljujejo konference, ki se vodiio na prijateljski način in v duhu pomirjenja med obema državama. Ministrski predsednik PaŠič priredi danes tia čast Stambolijskemu diner. ki se ga udeleŽe celokupna vlada in zastopniki tujih držav. Stambolijski danes zvečer odpotu-je v Sofijo. ker je svoj nacrt za poto-vanje v Laussano spremenil iz razio-gov, ker šc ni definitivno od velesil do-ločen dan sestarka in Še ni rešeno vprašanje odgoditve mirovne konference. Važna avdijenca. — Beograd, 8- novembra. (Tzvlrno^ Zadnje dneve se krali zelo intenzivno Interesira za razvoj notranie-političnlh do-godkov. V avdijenci }e sprejel ž« već vo-dllnih politlkov in zastopnikov političnih srank. Šef demokratske stranke Ljuba Da-vidović je bil snočl tprejet v posebni avdl-jend. ki ie trajala nad dve uri. Ves čas se je kralj ž tifm razgovarjal o splošni no-tranjc-politični situaciji. Ljuba Davidović Je pri tej prlllkl kralju poročal tudl o uspehih zagrebskeRa konjrresa Javnfh radnika In obenem podal kralju svoje staliSče ntipram zagrebškim resolucf'am. Llubi Davidović pa je rudi izerpno poročai kraliu o razvoju dofcodkov v parlamentu in o poartH vio^e^a in je rri'a set^aj ponovno v'o^f^ra. Na notrari^^a mi^^stra je in*erpe1pnt ^tavil \fnrr>čpnje, ^e je ministrstvu znano protidržavno delova-nje dr. Nusrona \Vindiscrierratza. Fntcr-peTac'ia med drugim izvija, da je Hu-pon WinrticChrrnt7 kot Instnik na jii-pof'ovensko - Ualii?»*eW m^ji stojeće Rraščine Planina večkrat kazal protidržavno mišljenje. Navaja nekatere slu-čaje, omenja, da se je v gra§Čini naš'o orožje, naKla^a, da «o se shajali na gradu karlisti in Avstrijci, pripoveduje tuđi, da je narodni praznik 1. decembra lanskega leta \Vindisehgratz na gradu izobesil malo slovensko tronojni-a obenem dal demonstrativno snažiti vse sobe gradu. Notranji minister je v odgovoru omenjal, da na podtagi omenj-nih oči-tanj, ki doiže VVindisehgratza protidr-žavnega mišljenja, ni podana pravna podlaga za kako preiskavo proti njemu. Postal je italijanski podanik, ker ležijo tri četrtine njegovega posestvu na ita-lijanskemu ozemlju in ena Čctrtina na na^em. (Ivan Deržič: »To je ie prodano!) lTmevno je, da je Windi e 1 a i 5 Č e-Jo: viničirji. žclezrstrujcarjl, livarji. clck-tromonterji. kovači, kolarji, peki. mlinarji, mesarji. kurjaci, strojniki, krojači, Sivilie, pisarnice moči, tovarnižke drlavKe, tovar-niSki delavci, vajenci. vajenke Ud. — V delo se sprefmejo: jrozdni dclavcl. riTdnrJI, kMtičavnl?arji, mizarii, kicparfi. zi-darjl. trsarii, kroiači. Cevltarii, plrskarji. vzTnjitetHce, služkinie, kuharice, vajenci, vajenke itd. • g t'rad rubflantkeca vele sr fm a ie i^đal rb pr*l;'-| TT. Urb1 ?n^ketra velfse'ma, ki se fe vrSil '*»*os od 2. do 11 sept. ofi-~|-?e1rt| if^tT^np:. Ta V^t^^otr je 7.c}rt pr^Vtf^no sestavi'en po branSnh ter io nanio!Tgi pri-pornenfk vs?rr\ trgovcem !n pbrtrj^kom pri naročevr»n:u blefira, ki ra rabf'o ta svofe obrate. Pa hidi sfeer bo vsak konstiment nnšel v tem katalomi naicencSe ovire na-ifMpovanla vseh svn'ih potrebSSfn. Tvrdke, kf so se ndele^ile leto?n»ejra veie^e^m^, so vse prvovrstne In nndi;o niibnlf5e b1aro. tako da \t krnec slmtren. da ne bo d^bfl samo n^icene;s> amr»ak ttidi n^'boVSe b!n-«ro pri trti tvrđV*»b. Katalog se đrb! v IJub-lianf v Un»dfi L*ubHan«Ve«ra velese'mR in v slede^h Vr'i^arr^h: .Ttur^siov^nsVa kn'i-r^rna. Pred ?•—f»*o: nfon*i»i. M^'*^i tri*; V«*f""»r?ia ^r'>?*»rn«v« t*»f-^: Tt»Tlc. n-nnl-«H cest^: fO^fnm^vr 6t ^^mb^re. MfVlr>-18^-va cc«** T-^v^d s*^«e T>in. 7.— fn p«i 'e te t;i t-^*"'^*». pr'f*rrtf!♦*» «f r"nr*<*n f*'~n:<;'i-v**n*i i*i ^'!q-*-o <*f-«n-o r»'~?i";no c**^njte po n:em. d^1?r jrn ?e 5* kai v zalopl. SKRINnrA »JlTnoSLOVENRKE 2A-1 ^ ,1£DN1CE€ J£ - ZADNJAU , Berba za Ljubljano. — Najbolj »prcletarska« kandidat-na Usta od vseh strank, ki se bodo ude-ležile prihodnjili ohčinskih volitcv, je baje lista Ji!: moč v rokah. Mi pa vpra-?;tino jrocpode mladine, ki imajo že od početka prevrata ocPočilno besedo — kar s?mi ze!o radi trdijo, posebno ta-krat, kadar hočcio volilce terorizirati — kje je bila njihova akcija za pobijanje drapinfe tn.krat, ko je na? dinar notiral vi^je in bi se to takrat Ia7;e sto-ri'o, kakor pa danes, ko je dinar med tem Časom tako padel. Ali je bilo potrebno pustiti državne uradnike in javne name^čence p ,>!ni dve leti v pra-vem pomenu besede nara\T»ost stradati! Ce je to mogoče radi občinskili vo-Iitev in tik pred njimi, ka^:or pi^e »Jutro*-, potom poprej ni bi^ mojroče rr.di tc^a, ker je Jutrovcem dra.einja br/čas bolje prijala, kakor pa padanje cen. Pri izvozu se namreč vedno več za-s!n?i tVakor pa doma. ker se prodaja v tuji valuti in pospod Pcter Smola je za to velik Specijalist! — »Jutro« z dne 8. novembra piše: Veletržec Jelačin in Knez sta v Ljubljani reprezentanta onih poslovnih kro-frov, ki ne korakajo s Časom in se no-Čejo zavedati, da smo imeli med vojno socialno revolucijo. Ti krogi živijo iz-ključno le kupčiji in tuđi kadar se vti-kajo v javnost, mislijo le na kupčijo. Na ostali svet glednjo s stali^ča, kot da bi bi] tu baš radi njih in zato, da si oni delajo denar. Državo, domovino in svojega bližnjejra upoštevajo in cenijo po svojfh raČunih.c Namesto besed »vele-trŽes. Jelačin in Knez* postavite v citirano besedilo: »Voditni politiki in po-litlVa.fjfri. k! so prišli do svoje mo5i v na?i dr-TnvU in Ima'e najlonke dopolnilo one točke programa »Juiroslovenske zajednice«, kl grovorl o mijnosti od-prave neznosnih razmer, koruptnosti, 1 partizanstva !n terorizma. — A\Iadini in vojni invalidi. Organizacija invaiidov nam je poslala z ozi- ' rom na ponesrečeni shod pri Mraku, kjer je končno ostal dr. Kramer sam s i 5 poslušalci, ta-le dopis: Kar za svojo ' eksistenco invalidi potrebujejo, se jim I od časa do časa vedno pa, kadar smo i pred volitvami, velikodušno obljubuje. ! Većina invaiidov že pozr.a to metodo [ | ter prazne obljube in ne veiuje nobenp-; mu poiitičnemu agentu već. Invalidi se ! i zanašajo le še na svojo stanovsko orga- ' i nizacijo, v kateri se morajo sami boriti I za svoje pravice. To je bilo dobro zna- f no poiitičnemu komedijantu invalidu Košu, ki so ga postavili kot peto kolo v voz mlađinske stranke. Kot stanovski tovariš je povabil vse ljubljanske invalide preteklo nedeljo, dne 5. t. m. ob 9. v Mrakovo gostilno na Rimski cesti s pretvezo, da gre za važno stanovskD stvar. Nckaj je bilo res takih invaiidov, da se še nišo spametovali in so se od-zvali vabilu. Ob določeTii uri pa se je začel pri Mraku političen shod za našo »velezaslužno« JDS. NavzoČi invalidi so bili ogorčeni, ko so videli, kako jih jt na lep način zapeljal njihov stanovski tovariš. Na pomoč je prišel tuđi povoj-ni invalid neki Sattler, s katerim bodo invalidi še enkrat obračunali, kako je prišel do svoje invaliditete. Ta je otvo-ril shod z pripombo, da ga je organizacija vojnih invaiidov želela, ker bi rada dobila svojega zastopnika v osebi g. RoŠa v občinski svet. Organizacija vojnih invaiidov je strogo stanovska, i nepolitična in se kot taka tuđi ne meni za nobeno politično stranko ali akcijo, ker je že zdavnaj prepričana, da je le v njej sami spas. Zato bo tuđi z dotičnim! širokoustneži in lažipolitiki pošteno obračunata. Ona naj bi si želela v občinski svet zastopnika, ki bo milostno sto-ječ med zadnjim! rta kandidatni listi propadel? Invalidska organizacija Ima preveč resnega dela, da bi se mogla baviti z ljubijanrkimi političnimi kupci« 1 jami. Ona mora ravno sedaj voditi naj-energičnejšo borbo, ako hoče, da po \ štirih letih pribori vojnim žrtvam trohl-co pravic ki bi jih morale po vsej božji in člove§ki pravici že zdavnaj dobiti. V - podrobnosti farbarij na shodu se ne /( *p.uščamot ke£ so itak sama £uhlfi kU0g nihče na svetu mirneje, redneje kot on, da nihče ni v večji meri vreden spoštovanja sodržavljanov kot Gospod Bouchut. Z najpomirljivejšim spričevalom v žepu je odšel gospod Bouchut. Iznlačal se mu je bil trud, da si je bil dal obriti brke. . . . Pravda se je vršila. — Gospoda, je dejal advokat, kl je zastopal baronu nasprotno stranko, to-le je pisanje, podpisano od slovitega psihijatra, ki ugotavlja, da je nasprotni stranki treba mrzlih obkladkov. — Gospoda, je odvrnil gospod Palissot, evo tu je drugo spričevalo, ki pa je naklonila ista slovita zvezda nekemu gospodu Bouchutu in iz ka-tere se razvidi, da je ta oseba zdrava kakor vi in jaz ... Ta gospod Bou-chtit in baron Choudieu sta pa ena in ista oseba! In razložil je, kako da sta isto-vetna. Prav zabavno je bilo. Kmalu potem je imel gospod profesor Pattu predavanje kot po navadi. Kazal ni nikake zadrege zaradi svoje nezgode. Bil je pač ko- renjak. — Gospoda, Je rekel sluSate-Ijem, nikdar ne napravlja najmanj-še sitnosti izjava, bodisi ustna ali pi-sinena in podpisana, da je kdo blažen. Nasprotno pa se priinerijo naj-rcsncj'e sitnosti z izjavo, da je duševno popolnoma zdrav. Nato je prešel prav mimo k drugemu predg&tu« Stcv. 257 •SLIIVCNMt I MAKOI'« đrir !»■ novembra ia2*. Stran 3. ki jim nihče ne verjame, ugotavljamo, da so vse stranke dobile bodisi pri državnih ali občinskih volitvah veliko glasov vojnih invalidov, nobena pa še ni nič izvojevala za nje. Štiri leta že ča-kajo vojne žrtve, dolguje se jim veliko, dalo se jim ni nič, pac" pa že veliko od-vzelo. Zato pa bodo invalidi previdni pri oddajanju svojih glasov. Naj poka-žejo stranke, da so res kaj storile za nje. Drugaee bodo pa invalidi enkrat na-stopili s svojimi kandidati, ki itnajo smi-sel in čut za nje. Vsem onim, ki bi v bodoče se mislili izrabljati invalide in njihovo stanovsko organizacijo v svoje politične namene, pa pravimo, da jim invalidi ne pojdejo na limanice« KULTURA. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA-UŠĆA V LJUBLJANL DRAMA. Petek. 10. nov.: »Hlapci«. E. Sobota, 11. nov.: »R. U. R.« Izvcn. Torek, 14. nov.: Zaprto. OPERA: Petek, 10. nov.: Zaprto. Sobota.11. nov.: »Madame Butterflve. Izv. Ncdclja, 12. nov.: »Jcnufa«. Izvcn. • • • — Oostoranje Ade Poljakove. Gospa Ada Poljakova je gostovala jeseni 1920 po velikih italijanskih odrih. Žela je povsod ogromne uspehe. Kritiki največiih tamošnjih llstov so jo priznali za dovršeno umet-nico. Na našem opernem odru bo nastopila v soboto. dne 11. t m. v naslovni vlogi priljubljene opere »Madame Butterfly«. v tej vlogl ie publiko velikih evropskih gle-dališč popolnoma osvojila. GLASBENIVESTNIK. — O današnjem simlonlčnem koncertu. Naj mi bode dovoljeno omeniti nekaj misli k Brucknerjevi sinfonijl C mol, katera je na programu sinfoničnega koncerta »Zveze godbenikov za Slovenijo«. Komentarja ni-mam namena pisati, ker prvič tu nimamo opravka s točko takozvane »Programmu-sik«, drugič sem pa mnenja, da tvori vsak komentar navadno nekak oktroL Današnjemu demokraiienemu času neprimerno bi bilo pisati o umotvoru kakor v kaki šolski nalogi ter po svojem lastnem razumevanju ustvaritf doktrino, katera b! poslušalce primorala do neobjektivne individualnemu mišljenju nasprotuioče si sodbe. Skladbo najlažje In najbolje razumemo, ako poznamo življenje skladatelja ter se skušamo po-globiti v njegovo Individualnost. Anton Bruckner (roj. 1824 v Ansfeldnu na Zg. Avstrijskem) je bil sin priprostih vaških starišev. Svojo mladost je užival v prosti naravi. 2e kot deček je pe! na koru cerkve S\\ Florjana, kjer se je z Interesom začel učiti glasbe. Iz tega č°sa (zvira tuđi njegova religioznost. Posebno se je posvetil studiju orgelj, katere Je zelo ljubil In jih tekom kratkega časa mojstersko obvladal. Kontrapunkt je Studiral pri Sechterju v Lin-zi! ter postal po smrti svojega učitelja njegov naslednik kot organfst v stolnici. Višek priznanja pa je dosegel ko Je bil imenovan konservatorijskim profesorlem in za orga-nista dvorne kapele na Dunaju. Znameniti glasbenik? so bili njegovi učenci, kakor Schalk, L6we, Dittrich. Lafite ttd. Tuđi upravnik kr. Nar. gled, v Ljubljani gosp. Matej Hubad ie bil učenec Brucknerja. Kljub vsej slavi ie ostal Bruckner vedno priprost človek, ki se v mestu nikdar ni ču-ivih ulic. vabi mestni magistrat občinstvo, da mu Izrazi svoje tozadevne želje. Pismene predloge je vlagati v vloži-šču mestnega magistrata. — Zgrada ualverze ▼ Beogradu. Minl-ster prosvete je predloži! fin;ičnemu od« boru predlog, da se mu dovnli za novo zgradbo in opreme univerze v Beogradu Izrednl kredit 3,600.000 dinarjev. — Razpi&ane poite. Razpis^na fe služba pri poStah v Kraniskl gori. Planini pri Ra-keku, Sodražici, Skofii Lokl, Tržiću, Zgor-njl Sveti Kungotl, Zirovnici, Slivnici pri Celju in Smarietl ob Pesnici — Naše železniške prose. 65 let je le-tos poteklo, odkar je stekel prvi vlak Južne žcleznice iz Ljubljane proti Trstu. — Proga z Dunaja do Ljubljane pa je bila izručena prometu pet let preje. 50 let pa je poteklo letošnjo pomlad, odkar je zđrćai prvi vlak državne (gorenjske) železnice iz Ljubljane (državni kolodvor) proti Jeseni-cam. — 27. let pa je minulo .odkar se je otvorila proga Dolenjskih železnic Ljubljana — Novomesto — Kočevje z odhodom slavnostnega vlaka v Novomesto in na to v Kočevje. — »Nazadnjaštvo srobodomlselnost m naprcdno&t« se glasi naslov predavanja glavnesa urednika »Napreja« Zvonimirja Bernota, kl se bo vrSilo v petek 10. nov. ob 20. uri v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. Po predavanju ima vsak pravico na vpraSanje ali tuđi daljši govor, vendar ne nad 10 minut Vstopnina: sedež 3 Din., stojiSče I Din. — Električno razsretljaro so dobili protekli mesec v Logatcu. Instalacije za razsvetljavo so do malega že dovršene v ćeli občini Dol. Logatec Tok se bo lahko uporabljal tuđi kot gonilna sila, kar priđe v poštev zlastt pri mali obrti, ki bo lahko radi neugodne lege za gojitev kmetijstva dobila večjega razmaha. G, Gabr. Oblak, ki je lastnik tega podjetja. Je s to važno napravo mnogo pripomogel k napredku Lo-zatca- — Raziirjenje mestne ubožnice t Jap-flevf nllcl, t. I poslopje za eno nadstrople zvi?ano, bo ta mesec dovrSeno, ker so zidarska dela malodane že končana. S tem razSirJenjem se bo razbrcmenila stara ubožnica na Karlovski cesti za kaklh 50 me-stnih revežev. — Nevročljlve pošitlke. Seznam nev-ročljivih pošiljk za mesec september 1922 je prilepljen občinstvu v vpogled v prostoru za stranke pri vseh poStnlh tiradih. — Neposredna Izmenjara paketom med nišo kraljevino In italljo. Dne 20. okt. 1922. se je uvedla neposredna Izmenjava ppketov z Italljo preko izmenjalnlh poStnih uradov Ljubljane 2 — Trleste punto franko. _ Največja dopustna teža je 5 kgt naf-višla označena vrednost pa 1000 zlatlh frankov == 10.000 dinarjev. Težna prlstci-bina je 20 dinarjev, vrednostna pa za vsa-kih 3no frankov ali del tega zneska 1 din. 50 par. Za vsako spremnico je treba po 2 carinski napovedi. — Zimsko Maso po znižanl cenL »Ljudska preskrbovalnlca«, družba z o. z. v Ljubljani (Turja*ki trg 1) ie pre;e1a iz Prage v Imenu českosiovaSklh tekstllnikov večjo množino zimskega blaga po znižanl ceni v svrho razprodaie med manj premož-no prebivalstvo. Blago je dveh vrst In si-cer zelenkasto5ivo sukno T. vrste po 60 D. za meter In II. vrste po 48 Din. za meter. O tem se občinstvo opozarja s prlstavkom. da so vzorci vsakemu, ki se za blago zanima na vpogled pri mestnem magistratu na mestni policijski stražnici (srednja niša, v veži, I. vrata na Ievo). Blago te potem kupi ali naroči brez posredovanja državnih uradov proti gotnvemu plačflu neposredno pri »Ljudski posredovafnlcU v Ljubljani. Da se prepreci vsaka zloraba od strani prckupovakev. se more blato nabaviti samo proti potrdflu mestnega magistrata. da dotičnfk rabi blago zase ozlroma za svojo družino — Legitlmadla ca Inozenska placilna sredstva. Generalni Inspektorat ministrstva financ opozaria s razpisom z dne 21. oktobra 1922 dodatno k odiočbi z dne 39. §ep-tembra 1922 vse one. ki imalo potrebo za legitimacijo, s katero bi mogli metečno na* bavllati fnozemska placilna sredstva v svrho vzdrževanja Studentov, bolnikov ali so-rodnikov, da kot dokaz potrebe za legitimacijo priložijo prošnji potrdila lolskih oblasti, sanatorija ali zdravnikov, oblasti, kjer se nahajaJo sorodniki in koliko čašo ostane- lo. Legitimacijo se bo moglo dobiti le na _.. * • • • osnovi teh dekazov, dočim se potrdilo na-ših policijskih ali cbčin^kih oblasti ne bo smatralo za dekaz. —Martiuovo. Star kmetski pregovor za Martiiiov dan je: Na sv. Ma-*., a dan solnce, čez iri čai — sneg. — F*«-.*io, | da se u pregovor rad uresniči. — Poliil lov ln polbarjL Pi^-io narr. i Nad vse zanimivi in raocno priljubljeni so bili do voinih let lovi na polhe v Veliki *n Mali gori pri Ribnici. Sodražici in Loškem potoku. Vsako jesen sr» prirtjaii lovci imenovanih občin in lovski krogi spluh v lep.b nočeh te love in se vselej tuđi z bogatim plen >m vračali zjutral iz ond >tnih bukovih gozdov domov in kožice odrtih polhov so romale potem v večjih ali mani bih mno-žinah na prodaj ljubljanskim in drugim krz-narjem. Danes se o teh nckdaj tako priljubljenih in slavnih lovih skoraj nič več ne Čuje, dasi so v dvojnem oziru upoštevanja vrednl, ker so zabavni in — dcbiCkanosni! Danes vidimo dona^ati na trg z d^/.ele kmete posušene lisičje kože, malo ali pa nič polšjih kož. In vendar se tuđi ta lovski trud v teh dneh dobro izplača. — Zadovoljen kmetič. Vćcral smo po-ročali humoresko o dobri kravil kupnji. Jasno kot beli dan je. da |e rbu? ni Okorn vzdihoval in trepetal z^ kra o. Skrbni po-lici;a pa je že tekom včera šVesa dneva brebrisanega kravjega n^šetnria v osebi vajenca Franceta SusterSica ludi že dobila. Kmet je tuđi dobll kravo in Je na sveCaim-sten način tiitel razveljavljatl s sinom skle-njeno kupčijo. Mladi krpce » romal v za-pore dezelncga snln sporazum ined ol^-ma ! \ lađama v ^luv:iih prolomili O:i;or.ta. I Dosežcn je sporazum tuđi glede pred-j l^ga jugosk'vrnske vlaJe, da se ustvori ; svoboden pr.s od Skcp'ja cio Soluna. j Zunania politika cbeh dr/av stremi za ! cilicra, da se ohrani na Calkanu status ■ quo, Orška ie priprivljcna izpolnitl prcdl^gj beogradske vlaJc. Želczni^ka prosa od Skop'ja do Soluna bo pod kontrolo kraljevine SMS, tako da bo omogućen direkten 7.c!c«i:ški promet od Ileograda do Soluna. \' solunskom pristanišnu se za povzdigo trgovine zarade posebna skladišna in se odstopi-1> iii!Z')slovcr.«:£im trgovcem posebni \ deli pT"'s*ar;?;a. Kot protiu?Ius:o Je beo-Kradsta viada cbMubila din'omaticno in moralno poraoo diki na mirovni kon- II f V« t • I • I 1*1* Ln^vki S7rcr^i yrsr*f! — Beot^ad, 1°. novembra (Tzv,) Na včera:5nji se:i je iinančni odbor pri-Čcl razpravo o izrcdnili vo.'askib krediti h v znesku 800 milijonov dinarjev. Fl-nanč ii odbor danes konji razpravo in predloži končno porodio že na današnji popoIJanski seji narodni skupštini. ItalHa anektira Ondeksnez. — Rim, 9. novembra. (Tzv.) ItVi'anska vlada pri^akule odsover za\'ezn:§!-:ih v!ad na n.:cno noto r'cde P č br:za. ftall:an-ska vlada stoji na stalisču, da je trcb:i čim-preje f?vesti nneksijo Dodekaneza r.a korist Lali;e. Vditve v S&vemi AmenkL — Newyork, 9. rrnv. (Rcutcr) D^ sedaj Je bilo izvoljenih 216 rer' bllkancev, 204 demokratov, 1 ncodvisrež In 1 socijalist Izid volitev v trinajstih slučajih se r.i znan. Če dobe š<* dve mesti, imalo republikanci v seaam većino. — Newyork, 9. nov. »Reuterjev ura'đ poroča, da do sedaj nišo republikanci rre-magali nobenesa člana demokratske stranke v senatu. Čudno je, da je podlegel nekdanji prisiaŠ \Vilsnna riit;ho*.;ck. — Newyork. 9. nov. Republikanci so dobili 21S mest v senatu, s tem jim Je osigurana vcčlna. — Newyork, 9. nov. (Reuter) Ćeprav so republikanci izgubili v senatu Scst mest, njihvva većina ni v nevarnesti. Od 35 ne-zasedenih mest so dobili republikanci 11. demokrati pa 19. V drugih vr.Iilnih okrajih nadkriljuiejo demokrati. V senatu znaia Se-danja većina 24 republikance*. Odgodifev orijenidke konference. — London, 9. novembra. (Tzv.) Reutcr-Jev urnd javl.'a, da se orrentska konferenca v Laiisannl ne odgodi preko osmih dnl. Za-vezniški zastopnikl si moraio popreje Izme-njati misli glede nainovejSih dogodkov v Carigradu. ClCERIN NA KONFFRENCI V LAU-SANM. — Berlin, 9. novembra, (Izv.) Sovjetsko rusko vlado zastopa na orijentski mirovni konferenei v Lnusanni C i ć e r i ru ANGLIJA IN RUSIJA. — London, 9. novembra. (Izv.) Znstop-nik sovjetske vlade je pri britanski vladi . vložil ponovni protest proti te'nu, da se Rusija ne pripusti na orijentsko konferenco z istimi pravicatnl, kakor ostale dr/.ave. i LJritarskn vlada Iziavlja, da n{ to Izključno j njena zadeva in da se mora glede niske I zahteve sporazumeti z ostaliml zaveznikl. j StalisC-e anRlc?ke vlad je, da ima konfe-renca v Lausanni najpreje obravnavati vprašanje vzpostavitve miru med zavez-n.ki in Turčijo. To vprašanje ne interesira Rusije, ker i«? s Turčfjo v mirovnem stanju. Rusijo interesira santo problem morskih ožin, ki se bo pa obravnaval na dru^em sestanku. V Carinradu mir? — Carigrad, 9. novembra. (Havas) Rcfct paša je izrazil zavezniškim generalom željo, da je za upostavitev modu- I sa vivendi. Po izjavi Rcfct paše se se-! daj puiožaj razjasnjuje. Nastopil je v mestu mir. Upa, da se dosozejo povoljni rezultati. — Carigrad. 9. novembra. (Izv.) V Peri so anglcški mornarji priredili velike manifestacije. Manifestacije so potekle mirno. SPOPAD1 MED ANGLC2I IN TURKI. — Carigrad, 9. novembra. (Izv.) Snoči je prišlo do spnpadov med tursko policijo in angleškimi vojaki. En an.^c- ! 5ki vojak je bil ubit. Neki policijski uradmk je bil aretiran. CESKOSLOVASKI ZLATMKI, i — Praca, 9. novembra. Vz\\) Ka» kor je izjavil finančni rrinister dr. Ra^in, namerava Ccškoslovaška uvesti zlato valuto. Sodaj dA kovati l'apreie posebne zlatnike, ki bodo vrodni 50 do 55 Kč. Na ta način upa vlada, da bo narod začel daiati v promet še sedaj doma | shranjene srebrne krons. £Tfan 4 »SLOVENSKI NAROO« dne H. novembra 1922. Stev. 257. Razne stvari. * Razžaljeno srce, kl Je rredno S0.060 dolariev. Miss Ocrtrude Smlth je stara 24 let in je zelo lepo dekle. Prebiva v Cleve-landu. Njen ljubček George L5sch pa je ivrst možakar 50 let. Med njima se Je razvilo prijateljstvo, kateremu je sledila prt> srčna ljubezen. Ona se ga Je oprijela z vso »trastjo mlade devojke, on pa jej je kot lz-kušen človek najljubeznivejše dvoril in JI pisal zelo lepa pisma, v katerih jo je Ime-noval »zaklad svojega srcac, »srećo svojega življenja* In vedno kazal veliko hre-penenje, da bi jo zopet vldcl. Kadarkoli tta se sestala ter se je ljubezen med njima *osebno razgrela, Je] Je svečano obljubil, da io vzame za ženo. Obljub zakona je bilo vedno veC in ćelo pred prijatelji jej je fsatrjeval, da bo njegova žena. čez čas pa se je kar nepričakovano Lčschevo srce ohladilo In svoji prelepi Miss Smithovt je nekoč pisal, da naj »zaklad njegovega srca« vzame prvi hudič. Miss Smlth je pretakala jrenke solze, koneno pa se na pobudo svojih prijateljic odloči, da gre Georga LSscha tožit na sodnijo. Tožba se glasi na 50.000 dolarjev odškodnlne, ker jej je razbil srce. Vsi zaljubljencl v Amerikl z napetostjo tsrfčakujeio, kakšno sodbo razglasi sednija v Clevelandu te dn! o ljubezni med L6- sehem in Smithovo, 1 • • I Izid občinskih volttev v Sofiji. ~ Solila, 8. novembra. (Izv.) Danes so bili uradno objavljeni rezultati občinskih volitev v Sofiji. Volitve so se vršile v ne-deljo. Rezultat volitev je iznenadit vse politične stranke, kajti te volitve v Sofiji, kjer je bil meščanski blok najbolj utrjen, so znatno ojačile vrste zemljoradničke stranke. Rezultat Je ta-le: Meščanski blok je dobil 10.053 glasov (preje 10.697), komunisti 8530 (8894), zemUoradalkl 68*4 (prele 1297). socijalisti 2268 glasov in nacijonalni liberalci 2784 glasov. V občinsko upravo Je bilo izvoljenih 26 kandidatov meščanskega bloka, 21 komunlstov, 17 zemljoradnikom. 4 socijalisti in 4 nacijonalni IiberalcL Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEM&EK, Odgovorni urednik: Valentin Kopitar.____________ IZJAVA.*) Na priposlano g. MikoviĆa z dne 7. novembra 1922 proti g. Josip Lopcu iz javljam, da neimadem niSta zajedničkoga sa u j istome navedenim g. Krmpotićem te da su mi novce sva citirana lica posve nepoznata, sa kojima nisam nikada imao nika-kovih poslovnih IH osobnih veza. Ljubljana, 10. novembra 1922. Josip Krmpotič, industrijalce Vir - Dob (Domžale). NAŠ Zdenek absolvent stfed. techn. školy zemfel po tčžkćm utrpenl v p&tek, dne 11. t m. Pohfben bude v nedčli, dne 12. t. m. o 3. hodinč odpoledni na hfbitove u sv. Kfiže. — Za pokoj jeho duše prošeno bude v pondčli, dne 13. t. m. o 8. hod. ranni ve farnim kostele u sv. Petra. Pfatelć, vzpominejte zesnulćho 1 Rodina Hilbertova a Kasalova. Naš absolvent srednje tehn. sole je umri po težkem trpljenju v petek, dne ll.t. m. — Pokopan bode v nedeljo, dne 12. t. m. ob 3 uri popoldne na pokopališču pri sv. Križu. Za mir njegove duše se bode molilo v pondeljek, dne 13. t. m. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi pri sv. Petru. Prijatelji, spominajte se ranjkega! Rodbina Hilbertova in Kasalova. Solske knjige in solske potrebičlnc sa Tse Sole — prlporoča Knrodna Knllgnrno. Proda se malo rabljen dežni pla*6 za gospoda srednje velikosti za 2000 K. Nasov pove uprava Slov. Naroda. 9609 Visokošolec 15 "e meblirano sobo, event. s hrano ta-koj ali od 15. t. m. Ponudbe pod .Jurist 9605* na upravo Siov. Nar. 9605 Knttnnlpu Ip$ llUJlIillJCV Ifctl vaganske množine kupi J. Pogainik, Ljubljana, Dalmatinova ulica 1. Zahtevajte povsod edino le (sril in Metodove vžigalice glavna zaloga pri: .' Ivan Perdanu v Ljubljani ______Vedno doveli v »alogll_______ KNJIGOVODJA z dobrlmi ref erencami se takoj sprej-me pri tvrdki R. Stermecki, Celje. RESTAURACIJA PRI LOZARJU Sv. Jakoba trg Na Mart?novo nedeljo se bo dobila domaća pitana goska, sicer pa vsako soboto in nedeljo prvovrstne riževe, krvave in mesene klo- base domaćih prašičev. Za dobro kaplico je preskrbljeno. Priporoča se ______________________J. J. Pečnlk. Dražba U in tramovia od tribun vsafc ponedellek na sokclskem zletišiu. Prva dražba v ponedellek dne 13. no-vembra ob 9. ori zjntra]. ^ Objava. Delničarji Slovenske eskoraptne banke so na lrrcdnem obe-liem zboru, ki se je vrši! dne 20. maja 1922 v Ljubljani, soglasno Sklenili razdružitev Slovenske eskomptne banke potom združitve (fuzije) s Trgovsko banko, d. d, v Ljubljani. Ta sklep je ministrstvo trgovine in industrije odobrilo z od-lokom z dne 17. julija 1922. VI. št. 2806 in je bila fuzija vsled sklepa deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani z dne 25. oktobra 1922. opr. št. Firm. 1999/Sg B I 96—40 vpisane v trgovski register pri deželnem sodišču v Ljubljani. Obenem s to objavo pozivljamo vse upnike Slovenske eskomptne banke v smislu členov 243 točka 2 in 247 točka 2 trg. tak., da svoje terjave in zahtevke, ki jih imajo proti Slovenski eskompt-ni banki, prijavijo tekom tren mesecev od dneva, ko bode ta izjava v tretjič natisnjena. Sočasno obveščamo vse delničarje Slovenske eskomptne banke, da se bode vršila izmenjava delnic Slovenske eskomptne banke za delnice Trgovske banke v smislu določil fuzijske pogodbe z dne 11- maja 1922. po preteku treh mesecev po tretji objavi tega razglasa v Uradnem listu. V LJabllanl, dne 8. novembra 1922. 1 gloTeoika eskomptoa brak*, Ijrtllraa. Uče se boljša gospodična kot Fostanovatka za takoj ali s 1. dec. Naslov pove uprava Slov. Nar. 9610 Štedilnik \z mođnie, več metrov žlčnate mreže In nekaj lesene ograje, vieže rabljeno, se ugodno proda. Naslov pove uprava St Naroda. 95C5 Kot knjigovodja želim vstoniti v večje trgovsko ali in dustr jsko podjet;c. Ponudbe pod .Treov-ski akademik 9604" na upravo Sloven. Naroda. £604 Mesto gospodJnle išče vdova brez* otrok, izobražena v trgovini in gospodinjstvu. Gre najraje h ' akemu samostoinemu gospodu. Na razpolago tudl kavcija Plača postranska stvar. Pismene ponudbe poštno ležeče .F. T. 1«X)\ Ljubljana. 9596 6ospo9ična bančna uradniea z eno?etno rnikso, zna srbskohrvat^ki in nemškf, ve^ča stroje-oisja in hrv. stenografije, išče mesta pri kakem tukmšn»em podjettu. Ponud-be pod .Appl quee 9602" na upravo Slov. Naroda. 9602 Ha prodaj i vile, hiSe, stavbne parcele, posestva, gralčine, tovarne itd — Pojasnila daje Fra ne Scbantel, konc«. rcsredovalec x nepremičnlnami, Mestni trg 18—1. Gospodična trgovsko naobr&?enat Žetl pristopffl za komnanjonko 3 250.000 kronami kani-tala trpovskemu rodjetju. Dopisi pod .Spomlad 9616' na upravo Slovensk. Naroda. 9616 Qozdarski pristav samce, z nižjo drž. izkušnjo ter neko« liko prakse pri p^z inem in iagovnem obratu se takoj sprejme. Ponudbe z za-htevo plače na pozdno upravo Vine Juri ja 1 burna, Ravne-GuStanj. 9620 Zenit na ponudba. Želim se poroflti s starejšim rospodorn. Vtterl ima kak^no obit Imam neka i premoJenja in hiSno opravo. Stanov«me mora i meti gospod sam. Star na i bo ekrog 50 let. Slika In naslov pod 3t->v. 107 pnStno leleče. Ljubi iana. VC07 Prodajo so po jako nizki ceni le dobro ohrantene stvari in sicer: strožnka, krožna Ž»ga} parni kotel, vss zeio pripravno za mn -hno mizarstvo kje na dež^li. Na-lov pod St 15OO, poitno leieče, Kranj. 9610 €lektromotor popolnoma nov, 300 voltov, 2.2 KW, 1500 obra*ov, Fabr. Conz Ty e K 3. St. 49.907, dahe'pogonskt odpor št 23.f 40 Tjroe A. G 1, 300 voltov ia garnitura trstnie z vi jaki, vse novo. se pro velik« po Din. 10 kvadr. meter, oddaljena četrt ure od me^ta Tam se proda tuđi 60 kvadr. metrov bukovih drv. Naslov pove uprava S'ov. Naroda. 9557 carinski tarifer dobro verz?ran v tariffranju bla^. Ponudbe na Brodnjak JI Benedlkt, carinska Speoida v Čakovcu. 9581 Za urađniško menzo Iftčemo VGSino sobarico po možnosti z rnaniem nemškega jcrl-ka. Vprašanja na Drach, industrija drva d. d., Capra« kod Siska. 96C6 KLAVIR kupim In prosim za navedbo barve, znamke in stanja. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Klavir 9599". Vreće za tgljt kupim. Srebofnlslv, Lfnblfa-na. Eolodvorska ulica 31* 9613 Orva ig oglje na vagone se kupi. — Naslov pove upr. Slov. Naroda. 9612 VMmk čas po najnižjlh cenah pri E. VAJDA. IZVOZ DN JAČINE IN PE-RUTN/NE: ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija. Brzojavi. VAJDA, Čakovec, telef. 59. liiialiT z dvema ali eno sobo in kuhinjo se ■ ?*e za takoj v Ljubljani ali bližnji okolici mesta. Plačam stanovan u pn-rneco tudl do 200O K mesečno. Pon-idbe pod .Sanovanje 2000 K 9591* na upr. Slov. Ntrodi. Soba s poMStvom ali brez rehištva se I5če za takoj a'i za december. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod .December 95*?4-. Mlad gos^od iiče sobo al! kabTne^, ft mogoče s posebnim vho-dom, Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Posebni vhod 9579*. Urnđnlca , slovensko nem§ka stcnogTafinja in stro-jepJska, Išče popoldi isko delo. V ame delo tudl na dom. Poni-be pod ,S;ro-;episka 9564* na upravo SI. Nar. 9564 Primerne službe i§Če bivgi mesarski obrtnik, soliden, po-5ten, star 30 let. Nairaje za nakupo-valca, potnika, skladiščnika alt kaj sliČ-nega. Ponudbe ped .Trezen 9576* na upravo Slov. Naroda. 9576 Skladiščnik »zuren v špecerijski stroki, ne Čez 30 'et star, se sprejme takoj v veletrgovini vina Br. Novako ić, Ljubljana, Kolizet. Podstaviti se osebno. 9537 Stanovanje obstoječe iz dveh velikih zračnih sob, kuhinje in pritiklin v Sp. Si5ki, zame-njam za enako ali večje v mestu, Nas!ov pove uprava Slov. Naroda. 9494 Him tako] i2urjeneea delavca za emajTrano poso-do. Plača jako dobra. Mile Atević, so-larski trgovec, Skoplje. 9462 llMft za ireileko divane? In iwm Bi^itra i veliki izherl, dalje razlicno platno In late za tapetnike. sedlarJs 1.1.1 priporola triiika a.8E.5lialierne.a";"il Paritetne deftice ls slSTOnskega hrasta In bukove dobavljam v vsaki množini najceneje. Jos. R. Puh. Ljubljana, Oradalka ulica 22. Telef. 313. Lepa ftrao Istrsko ln hrvatsko brin]e se dobi po najnižji ceni pri MihaeTu Omahnu v Višnji gori. 9554 SVILA modni nakit, vse potrobščine ka šlvlljo in krojače naicenefe pri: A. ŠINK0VIC nasl. S. Soss llnblfana, Mestni trgJ9. Specijaliia zaloga kanditov, čokolade, keksov in dru?ih slaščic od najprer«rostejših do najfiaejših vrst vcoiio v ve:iki izbiri. Solidna postrežba. Zmcrne cene. Josip Vite!;, Ljubljana, Krekov trg 8, zraven Mestnega detna. Proda ss crna zimska suVnja, na ogled na Sv. Pe'ra ceSU 79, dvonšče* pri Srcfanu Grubcrju. 9532 Stavka parcela v sredini mes*a so prođai Naslov pove uprava Slov. NL-.ror'a. 9ol3 !šža se bolj preprosto deklt1 srednje storost!, ki zna dobro kuhati. Naslov v upravi >o\\ Naroda.__________________________93 0 Iščem mefilGvano so&o v mestu ali v blizini mesta. Ponudb* pod .K. V. 0558" na upravo Slovens'c. isaroda. 9559 Akademik išče instrukcije a!i pa popo'da^ske oz;r. tuđi celf;dnevne pis. službe. Ponudbe pod „M. M. 9541* na upravo Sloven Naroda. 9 U Proda se kras-n dresiran pes čoberman starost čez eno leto. Cena Din. 1000. Naslov pove uprava SI. Naroda. t496 dobro vpe'jan »Š^e službe tudl kot sk1«v diščnik. Ponudbe rod .Potmk 124 91S5* na upravo Slov. Naroda. Sprejme se za takofšnjl nnstop prodajaSka, dobra moč za trgovin.) z mešnnim bla^^m ter učenica z dobro vzjro:o, z nckij razredi me^čanske žole. JOS. D1VJAK, trgov. z mešanirn biTpom, Rtbnica. 9560 Proda se hromatičnn IiarmonlKn Bandonion) dobio obranjena, in nova ribja palica za vse ribe. Poizve se: Po-Ijanska cesta 68. 9567 po znižanl ceni dostavlja tvrdka Jos. Hartmana nasl. V. SBIL, Vel. Lašče. ifTliliT vrtom, gozdom, sklad ščem in hlevom \ v Ljubljani se proda. Pojasnila da An. " zav. Drago Bvscljak, Ljubljana, Sodna ulxa 5. 9r82 medic'nsko vedno v zalocji v drogeriji A. Kune, Ljubljana Židovska ulica 1. tmmt zceh cEiPOis-sosaiEH J. GOREC, LlU3Lia?ia I-flViifnt |o tisfc »Narodne liskarne««