Leto VI., St. 89.
PoStnlne platana v gotovini,
V Ljubljano, v fetrtete 20. aprila 1922. Posam. št« 75 par.
IIPKEJ
Glasilo Socialisti2ne stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 2‘/2 pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V aprilu 1922 računamo pk po 4 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Letnik V., Stev. 16. Četrtkova Številka „NAPREJA“
izhaja kot tednik
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zve te.
Stane letno 7-2 pk — 28 80 din., mesečno 0 60 pk — 2 40 din. (V aptilu 1922 velja 1 pk 4 din)
Stavka celjskih kovinarjev.
V zadnjem »Ljudskem glasu« je pozvalo »Osrednje društvo kovinarjev« člane KDZ, da zaposje stavkujoče delavce. Kakor smo doznali, je več takih ponudb že prišlo in kakor vse kaže jim bodo nadaljne še sledile. Videti je, da primanjkuje na kmetih delavskih rok.
Borba delavskih strokovnih organizacij postaja vsak dan bolj težavna. Če Domislimo da ne sprejema delavec niti polovične plače kakor jo je razmeroma pred vojno dobival, potem bomo šele Drav razumeli obupni položaj industrijskega delavstva.
Ni čuda, če se ga polašča obup, ki sili strokovne organizacije k skrajnemu odporu, da izvojujejo delavstvu vsaj golo življenie. Naše strokovne organizacije so pa razmeroma še zelo mlade in si niso mogle ustvariti onih velikih denarnih rezerv. ki bi jih v tem boju potrebovale. Zato so prisiljene iskati izhoda iz te zagate na ta način, da zaposle v slučaju stavke čim večje število stavkujočih pri kakem zasilnem delu.
Naša KDZ jih pri tem stremljenju lahko prav izdatno podpre, zvršila bo s tein neprecenljivih zaslug za delavstvo in zase.
Kmet in delavec sta že po naravi zaveznika, kajti oba tlači isti nasprotnik, oba imata skupni interes tega nasprotnika premagati. Delavec zahteva za pošteno delo pošteno plačilo in človeka dostojno življenje. Kmet zahteva naj ima
A. R ... n.-.
Avtonomne Prevalje.*
(Vizija II.)
Že dalj časa je moj krstni patron čakal z isto nestrpnostjo kakor jaz, da bi odlazila skupno iz nebeške države v kraljestvo groze, kamor sem se namenil na kratek obisk, da potolažim na eni strani nesrečne moje bivše soobčane in drugič, da jih moralno podprem. V to svrho sem ponovno orosil za potni list, sicer bi ne prišel preko državne meje, a kakor na zemlji, so tudi tukaj uvedli dokaj počasnih manipulacij, katerih je bil kriv edinole sv. Birokracij, doma nekje v Sloveniji. Kon-
* Da potolažim Prevaljčane in vse druge dobre ljudi na zemlji zastran primernega posla onkraj sveta, objavljam drugo sporočilo, po katerem bodo sprevideli, da je vsaka bojazen prazna, ter bo vsak tudi pozneje po svojih zmožnostih zaposlen. Prvo sporočilo iz onostranosti je bilo objavljeno, kakor vam bo znano, v »Ljudskem Glasu« Z. in 9. marca.
zemljo tisti, ki jo obdeluje, torej tisti, ki dela.
Delavcu nasprotuje kapitalist, ki hoče, da bi mu ta delal čim ceneje, da bo on čim boljše živel na njegov račun, od njegovega dela.
Kmetu nasprotuje veleposestnik — kapitalist, ki mu odvzema na umeten način zemljo, da ga spravi v svojo odvisnost, da mora delati zanj. Kapitalist torej od kmetovega dela udobno žjvi.
Kmet in delavec oba imata tore! nasprotnika. ki hoče živeti od dela tujih rok.
zato morata drug drugega podpirati v tem pravičnem boju.
Če bosta drug drugega podpirala, bosta zmagovita, če ne. bo pa nasprotnik enega za drugim potolkel.
Člani KDZ naj smatrajo boj delav-i skih strokovnih organizacij za svojo zadevo, industrijsko delavstvo bo pa smatralo vprašanje agrarne reforme in drugih kmetskih zahtev za svoje.
Enotna fronta dela bo zmagala enotno fronto izkoriščevalcev.
V boj za enotno fronto!
Učiteljstvo in socialisti.
O strokovnjakih in šolski reformi govori v velikonočni prilogi mariborskega »Tabora« »nestrokovnjak« g. Mat. Pogačar. Ne bi se nam zdelo vredno omenjati dolgoveznih njegovih otrobov, če bi ne bili izzvani po dveh odstavkih »hvale« namenjenih za nas. Tabor piše namreč med drugim: »Vsa čast »Napreju«, ki je kot edini list svoje barve v celi internacionali imel pogum objaviti tako stvaren članek, ki bi ga drugod manj izobraženi sodrugi gotovo označili kot ultrareakcio-naren. Prava sreča je, da pri nas socialdemokracija in ljudskošojsko učiteljstvo ne korakata roko v roki v vprašanjih šolske reforme kakor to žalibog vidimo povsod drugod. Zato se pa tudi nivo kulturnih debat in razprav drugod ne more meriti z našim.«
čno sem Do.tni list vendarle dobil in hajdi z njim k peklenskemu konzulatu za potrditev! Pa tudi tukaj ni šlo vse gladko in šele. ko sem izplačal v zdravi valuti pristojbine, sem dobil potrebna potrdila, spisana v precej spakedrani slovenščini. Opozoril sem takoj rogatega konzula na jezikovne nedostatke, a on me je zavrnil, da se do danes ni izplačalo nastaviti jezikovno popolnoma veščega tolmača z ozirom na dejstvo, da se še sedaj vsak Slovenec rad pobaha s perfektnim znanjem nemškega jezikovnega zaklada. Ker se pa tako bahaštvo tudi njemu internacionalnemu hudiču studi, ni mogel ničesar drugega ukreniti, da bi ne izgubil kredita, kot da je porazdelil take bahače po najtemnejših kotičkih pekla.
Odobril sem popolnoma njegovo postopanje, se poklonil, in že sva jo mahnila s sv. Antonom proti državni meji. Tukaj je naju sprejel zelo vljudno peklenšček-čuvar. pogledal najprej moj potni list ter konštatiral, da je v redu. Prestopil sem mejo. Sv. Anton ni bil tako srečen, njegovi potni listi so bili že zastareli in ostati
Tabor uajbrže ne ve. da je članek, k? ga on hvali (izpod oeresa nekega mariborskega srednješolskega učitelja) naš list pač priobčil, da pa je pozneje objavil dru£ članek, ki je šele pokazal naše stališče v šolskem vprašanju. Tega pa g* Pogačar gotovo ne bi pohvalil. Tudi mu moramo popolnoma skaliti njegovo srečo, češ da socialisti, in ljudskošplsko učiteljstvo ne korakajo skupno v vprašanjih šolske reforme.
Poznamo pomen moderne šole za bodočnost, zato nam je ona kot najbolj važna javna zadeva najbolj na srcu in vselej je našlo celokupno učiteljstvo brez razlike politične barve v nas najvnetejše zagovoriike v vseh vprašanjih, ki temelje na načelih pravice in moderne vzgoje. Celo učitelji, ki so v nam sovražnih poli-
--r.•   j - ----t~ —-----J
ie moral moj varuh onkraj državnih kolov. Premišljal sem, naj li grem brez spremljevalca dalje, pa sem si domislil, da^se v peklu gotovo rešpektira mojo nebeško državljanstvo ter svetost moje čiste duše in sklenil sem po kratkem pre-vdarku. potovati sam samcat. Sv. Anton ni pozabil podati mi še v zadnjem trenot-ku neštevilo pobožnih nasvetov — stisnil mi je roko: »Na svidenje!«
Udaril sem jo kar naravnost po nekem hodniku. Že pri prvem ovinku sem zapazil nov napis na nekih širokih vratih;
VRATA K AVTONOMNIM PREVALJAM.
TUJCEM VHOD ZABRANJEN!
Rezek glas žage je udaril na moje uho in ko sem potrkal, sem vstopil. — Široka ravan, obdana s holmi, hribi in'gorami. se prikaže mojim osuplim očem" in prijetno iznenaden spoznam, da se Prevalje v peklu v ničem ne razločujejo od nozemeljskih Prevali, vsaj ne, kar se tiče velikosti in oblikovitosti ozemlja. V oči mi pa pade nova stavba — žaga, katere
'tSSiSJf ^FatfSaff, ^'haitf To ze večkrat priznali, učitelji na, ki poznajo naš program, ki se zavestno politično opredelijo, so nam pa to tudi že dokazali. »Tabor« se danes še čudi — ve namreč, da v modernih državah koraka učiteljstvo roko v r.oki s socialisti. Pomirjen naj bo; tudi pri nas koraka. In kakor drugod ne koraka z njimi skupno samo v šolskih, vprašanjih. temveč potom posameznikov tudi v političnih, tako moremo tudi mi z veseljem konstatirati, da gre tudi naše učiteljstvo vedno bolj v tisto politično smer, v kateri se po ogromni večini udejstvuje učiteljstvo v najmodernejših državah.
Že danes se lepo število naših naj-nadarienejših, najboljizobraženih predvsem mlaiših učiteljev bori v naših vrstah. In vedno večje je to število. Radi priznamo, da je »presedlanje« posebno za
sfotejsega, mtt ?e ze sama' ¥ra3Tci|a' sveta reč. precej težka. Pa tega niti treba ni; kajti vsak učitelj, ki vzame svoj poklic sveto in žrtvuje vse svoje duševiie in telesne moči, da dvigne kulturno naše malčke brez ozira na stan, bogastvo in pripadnost, je v svojem srcu in v svojem dejanju — socialist. S svojim socialno vršenem kulturnim delom polaga najvažnejši temelj za socialnopra-vično pojmovanje vseh socialnih vprašanj. Čim globlja kultura, tem globlje bo prodrla socialistična misel. V kolikor bolj deluje učitelj kulturno tudi izven šole, toliko boljši socialist je. In če tudi se mogoče politično niti ne udejstvuje v naših vrstah, nam je ljubši nego taki socialisti, ki pač vpijejo, da so socialisti, a imajo svoj socializem le na jeziku.
Kongres „OJ)čnega radnickega saveza Jugoslavije v Zagrebu44.
Po dveletrtf borni dobi, v kateri jc ta Savez pod najtežjimi pogoji vršil svo-ie zvišeno poslanstvo, se je vršil dne 16. in 17. aprila v Zagrebu njegov kongres.
Opči radnički savez nomeni za Hrvaško to. kar Strokovna komisija za Slovenijo. V predvojni iti medvojni dobi je bil ta Sav£z edini predstavnik razredno zavednega proletariata. V teh časih, ko je v Hrvatski divjal besen narodnostni boi. ko je bila velika večina naroda po tem bOiu tako zaslepljena, da se ni brigala za razredni delavski boj, je ta organizacija zbirala pod svoje rdeče zastave cvet proletariata ter ga vežbala in utrjen vala za boj boljše bodočnosti — socializma.
V teh razmerah je organizacija le počasi napredovala, zlasti še. ker ni bilo večje industrije.
Po končani vojni je pa kakor povsod tudi na Hrvaškem pridrvela v organizacije velika množica proletariata, prebujena po svetovnem klanju. Število članov je v tistih časih naraslo od 6 tisoč (v predvojni dobi) kar na 45 tisoč glav.
Ta silna množica pa po veliki večini ni poznala težavnega organizacijskega dela. Ni bila razredno zavedna, bila ie le prevarana od obljub svojih meščanskih bogov, ter je instiktivno iskala le novih bogov, boli poštenih, bolj idealnih, nego so bili 'prejšnji.
Teh na v razrednih organizacijah ni, če pa so. so organizacijam le na škodo. Mesto posameznih takozvanih »rodoljubov« so tu statutarni odbori, voljeni in nadzirani od članstva.
To se pravi, organizacije ne vodijo posamezniki, temveč člani sami. Ker pa vsi ne morejo voditi, vodijo potom izvoljenih odborpv. Sladke oblijjbe posameznikov se tu umikajo treznemu in vztrajnemu delu.
Ni čuda, če Savez ni imel zadosti moči, da mišljenje te silne množice preobrazi iz meščanskega v proletarsko, zlasti še ob dejstvu, da so sc poleg Došte-njakov nrinili v organizacije tudi temni elementi, ki so iskali v organizaciji le osebnih koristi, zato so članom pripovedovali to, kar ic bilo članom najbolj všeč in njihovemu mišljenju najbližje, Ti ljudje so izkoriščali meščansko pojmovanje množic, da se jim prikupijo, da jih dvignejo potem te množice na svoj hrbet ter ponesejo k uživanju.
Delovanju teh izdajlc sc je končno posrečilo, da so to silno množico pridobili zase ter razbili Savez tako, da mn je v prvem času ostalo le kakih tisoč članov.
S tem se je začel križev pot brvat-skega proletariata, kajti edina resna organizacija ie bila razbita v prah.
rezki glas me ie že zunaj na hodniku zanimal. Bila ie menda v najurnejšem ob« ratu. »Možakar, ki se tako urno suče krog stavbe, je bržkone vladar celc ma-šinerije,« sem si mislil. Moja slutnja je bila upravičena. Stopim bližje — mož me zagleda, potegne uro iz telovnika, pogleda na čas, Dritisne na neki? ploskev in ohrat se je ustavil.
»Zdravo!« »Zdravo!« so bile obojestranske prve besede.
»Torei tukaj te vidim!« vzklikne vzradoščen moj nekdanji soobčan. Malce pa se užalosti, ko mu pojanim namen kratkega obiska in da se torej ne mislim stalno preseliti semkaj.
»Škoda, na vsak način, bi mi lahko pomagal! A vseeno lahko sc to in drugo nomeniva in ti razkažem svoje naprave. Pol uje imam časa.«
Da nekaj izvem, je bila tudi inoja želja. zato sem ga takoi vprašal glede napisa.	.
»Aha. avtonomija, ta ti roji po glavi! Glej. slišal si že gotovo, da so Prevalje suha veia na katoliškem drevesu. Na eni
strani se nam to šteje v zlo, a tudi ta stvar jjna kakor vsaka druga, svojo dobro stran. Zgolj radi tega namreč sem z lahkoto priboril avtonomijo Prevaljčanom v peklu, torej takorekoč lastno državo ter s tem dejanjem omilil usodo svojih nekdanjih soobčanov. da lahko po definitivni preselitvi v ta svet tako ostanejo skupaj, kakor so zgoraj bili. Tu bo našel prevaljski fant zopet svojo dekle in narobe, pijanec svoje oštirje, terjatelj svoje dolžnike itd. Pekel pridobi s tena pa svojo posebno privlačno silo. Sedaj £e lahko Pre-valičani smejejo vsem filistrom, ki silijo še v nebesa.«
»Torej ti je šel celo vrag na roko ter ti olajšal delo za rojake?«
»No. seveda! Končno bo to tudi v njegovo korist, če pridobi pekel del kredita nazaj, ki so mu ga kradli neki ljudje s sebičnim namenom na zemlji. Delo za dosego avtonomije ni bilo težko, težavne-ie pa je podati bodočim številnim našel-' iencem primeren delokrog na dobrem gospodarskem temelju. Na to sem mislil noč in dan — Dostal sem izumitelj (nekaj že-
'Počast se 'f‘a#ta9re infa TCtvaH? skem ozdravljajo in sredi zmešnjave, ki tu vlada, vstaja sicer počasi, pa stalno zopet ta organizacija, ki je kljub vsem klevetam, kljub katastrofi, ki jo je zadela ohranila svoje zastave čiste.
Na kongresu je bilo zastopanih 35 podružnic (71 delegatov) s 176 glasovi. Poleg delegatov iz Hrvatske in Slavonije so bili tudi delegati iz Vojvodine, Bosne, Srbije itd.
Strokovno komisijo za Slovenijo je zastopal njen predsednik s. Fran Svetek, ki je burno pozdravljen nagovoril kongres v imenu slovenskega razredno zavednega delavstva, želeč mu obilo uspehov.
Značilno ie dejstvo, da so bile vse debate vrlo trezne in proti vsemu pričakovanju zelo mirne. JReferati lepo izbrani in stvarni, kakor tudi resolucije, ki so bile vse soglasno sprejete.
Kongres bo zapustil globoke sledove, ki ne bodo le na korist hrvatskega delavstva, temveč bodo zapustili dobre posledice za vse jugoslovansko delavstvo.
Širšo razpravo in sprejetje resolucije bomo priobčili, čim bodo prevodi gotovi.
Neodgovrnemu besedičenju in obl ju ^ bovanju zvone mrtvaški zvonovi, porajajo se zopet organizacije, ki bodo imele sicer mnogo dela. da popravijo nesrečo, ki je prišla nad delavski razred, vendar bo to delo dasi težko, zato pa tem boli hvaležno.
Jasni se!	____________________
Zasebni nameščenci.
V »Društvo zasebnih nameščencev za Slovenijo« v Ljubljani je prišel razkol, ki se je pripravljal skoraj eno leto. Odkrito povejmo, da so se teple v tem času tri struje, in sicer SLS, NSS in JDS za nadvlado v društvu. Popolnoma umevno je vsled tega, da je društvo pod tem občutno trpelo, ker so nastala v osrednjem vodstvu huda odkrita nasprotja, še več pa je bilo zahrbtnih intrig.
Vse ie intrige iti nasprotstva so sedaj z vso silo izbruhnila na dan, ker se je struji, ki je najbolj rovarila, na občnem zboru ljubljanske krajevne skupine onemogočilo, da bi še nadalje intrigiralo v notranjosti društva. Vsled teh razprtij in nasprotij se je ustanovilo že dvoje novih društev, in sicer »Društvo bančnega
nialnega sgnj vedno imel v sebi. čeravno nihče niti slutil ni tega) — sicer pa povsem nov poklic za me. Te naprave (s široko gesto je mahnil po ravanj). ki jih vidiš, bodo služile edino gospodarski osamosvojitvi.«
Začudim se. da ne vidim v vseh avtonomnih Prevaljah nobenega vraga. Di-plomatični roiak-državotvorec odgovori kratko: »Tujcem vhod zabranjen! Glej, tamkaj so hotoli nekateri kratiti naše avtonomne pravice do vsega ozemlja, ko so postavili mejnike tik Meže, a bili so kaznovani s tem — poglej dobro, boš jih videl! — da morajo noč. in dan nositi težke mejnike po strmih pobočjih Pece in Strojne proti onstran se valjajoči Dravi.«
Nastavim daljnogled konstrukcije »Zeiss«, ter zares opazim majhne pike — vrag jih plentaj! — ki so se popolnoma Upravičeno morale truditi s prelazenjem pobočja omenjenih gor.
»Sedaj pa k našim gospodarskim in drugim napravam!«
»Tukaj vidiš parno žago. velikanska po obsegu. Še večja po svojem obratu-
govskih in industrijskih nastavJjencev«. ‘O celjenje društva je pokretu zasebnih nameščencev skrajno škodljivo in izvira le iz političnih nasprotij in politične mrž-nie. »Društvo zasebnih nameščencev« danes v resnici ni nepolitična organizacija. Pa tudi spor še ni končan, kljub temu. da se je JDS-arjem odvzela možnost da bi v osrednjem društvu uganjali svojo politiko. Na občnem zboru izvoljeni odbor bo imel še težke boje.
»Društvo ^zasebnih nameščencev« ne stoji na razrednem stališču in ni bojna strokovna organizacija. Brez vsakih kakršnihkoli zvez stoji osamljeno v Sloveniti in nima za seboj ostalega duševnega proletariata niti v Jugoslaviji, še manj pa iZV.en države. Njegov program je malomeščanski, vsled česar je izpostavljen vsa-kočasnemu političnemu strujarstvu in strankarstvu.
Ce bi društvo stalo na mednarodnem stališču in če bi priznavalo razredni boi, bi bil obračun z razdiralci popolnoma lahek. Da društvo ni mednarodno in da ne priznava rezrednega boja, pa so največ vzrok tisti, ki so stali na krmilu društva. Pribiti moramo, da je društvo danes osamljeno in le še životari, da nima norcih zvez in da ne priznava razrednega “oja le vsled političnega naziranja posameznih funkcionarjev.
Vsi, ki vodijo danes društvo, streme za tem, da ga orej ali slej potegnejo v svoj tabor. To bo dalo povod zopet sporom, dokler se ne bo društvo razbilo, alt pa postalo del te ali one politične stranke.
Zasebni nameščenec ima iste težnje In cilje kakor ročni delavec. Ročni delavec vedno bolj uvideva, da ga v vprašanju kruha versko in narodnostno vprašanje ne more ločiti ter da je njegova rešitev izpod kapitalističnega jasma, pod katerim trpi tudi zasebni nameščenec, mogoča le tedaj, če se bo združil z ostalim proletariatom v državi, kakor tudi izven države. »Društvu zasebnih nameščencev« se je nudilo že mnogo prilik, da se združi z mednarodno zvezo zasebnih nameščencev, toda posamezni funkcionarji se boje, da bi postalo društvo socialistično takoj ko se zedini, zato so preprečili vsako zedinjenje. •
Kaj pa pomeni »Društvo zasebnih nameščencev« v Sloveniji, če nima stikov z drugimi društvi v državi in izven države in če nima stikov niti z delavstvom v
*8aa—Tifti11 "»L.
Nihče mi ni branil postaviti je semkaj. Vrag ni bil tako ozkosrčen, kakor so bili nekateri Prevaljčani na zemlji pri dobavi potrebnega zemljišča. Parna žaga bo brez konkurence, kar je dobro in bo vrgla ogromen dobiček, kar je glavno.«
»Sporočil bom stvar lesno trgovski firmi Korotan.«
»Da, sporoči! Povej pa tudi to, naj se firma ne jezi radi trapastih soobčanov, ki ji še danes zabranjujejo postaviti enako podietje zgoraj. V času, ko se bo vsa firma zglasila tukaj, bo žaga že tudi v vseh detajlih obratovala ter jo Korotan lahko koj prevzame v svojo režijo.«
»To bo firmo izredno razveselilo, da Jo že sedaj pripoznavaš kot lastnico te moderne naprave. V resnici si šarmanten, še več, velikodušen!« vzkliknem vzhičeno.
»No, nisem nevoščljiv, a vendar nekaj drobiža za odškodnino nikakor ne bo škodovalo, to tudi sporoči!«
Prikimam v znak vestne izročitve njegovih želja merodajnim činiteljem »Korotana*.
^^erv^cSr? Tako' clrnstvo^nfzmoznorčTaTTJr* doseglo zboljšanje niti gmotnega, še manj pa zboljšanje socialnega položaja svojih članov.
Ce bo »Društvo zasebnih nameščencev« hotelo uspešno delovati, bodo morali njegovi funkcionarji vreči svoje politično prepričanje iz društva, revidirati bodo morali program društva in se zediniti z ostalim duševnim in ročnim proletariatom. Tudi zasebni nameščenci bodo morali priznati načelo: Proletarci vseh dežel, združite se!
PoSitKne v@s%5.
'+ K razkolu v muslimanski stranki.
Na seji osrednjega odbora Jugoslovanske Muslimanske Organizacije so sprejeli sledeče resolucije:	1. Osrednji odbor ugo-
tavlja. da ne obstaja v J. M. O. nikak razcep in da organizacija vztraja na svojem programu. 2. Poziva .poslanca dr. Kuleno-viča, ki je vstopil v firvatski blok. da se takoj vrne v svoj klub in se strogo drži programa, na Podlagi katerega je bil izvoljen. 3. Vsi poslanci se morajo strogo držati programa J. M. O. in po njem uravnavati vse svoje delovanje. Poslanci, ki tega ne bi hotelk naj nosijo tudi posledice.
4. Obsoja se način javne borbe, ki so ga uvedli nekateri poslanci, da so dajali v obliki intervjuvov nekake izjave, v katerih so se omalovaževali drugi poslanci.
5. Centralni odbor je prepričan, da politika dr. Spahe in njegove struje ne vodi k Radiču ali na preko Save. 6. J. M. O. stoji na stališču popolne plemenske enakopravnosti. Kar se tiče narodnega obiležja muslimanov, je to stvar kulturnega delovanja društva, ne spada pa v dnevno politiko. J. M. O. je proti vsakemu nasilnemu zbliževanju. 7. Poslanci se morajo držati vseh sklepov. 8. Poziva poslance na složno in skupno delo na podlagi programa. ki ga more menjati samo velika pokrajinska skupščina. — Za te sklepe je glasovalo 36, proti pa samo 13 zastopnikov. Vsled te resolucije sta muslimanska ministra Omerovič in Kilovič že podala ostavko, ki jo bo kralj sprejel najbrž danes. ko se povrne iz Šumadije. Vladni krogi trdijo, da ima vlada trdno večino 207 glasov proti 94 glasovom opozicije, V vlado bo stopil sedaj zastopnik »samostojne« kmetijske stranke in zastopnik se-ljačkega saveaz. »Sambstojneži« se namreč zvesto držijo vladnega korita in so
»Kaj pa tam štrli iz zemlje?«
»A tako! To je davčni vijak. Kmalu postane nebotičnik, kajti raste z vsakim dnem avtomatično z mojimi izumi. Vse pesmi sanjavih poetov o sinjih gorah bodo kmalu prišle ob kredit, ko bom opeval ob koncu svojih del jaz svoj sinji davčni vijak. Uoam zložiti lepo število svojih sonetov, — kaj soneioy? — balad, ki jih bom niakati.ral na vseh koncih in krajih te države. Seveda, zgolj iz navdušenja tega ne bom storil, a znaš, treba je tudi sladke kapljice na gienki pelin državljanov.«
Popolnoma sem mu pritrdil ter občudoval modrost rojakovp. Vseeno pa sem izrazil domnevo, da bo kljub temu davčni vijak strašilo ter bo kljuka vrat k tem Prevaljam zarjavela, kajti mnogim ljudem je dinar več kot nailepša pesem.
»Mene. realnega bodočega poeta, to ne žali, da nrorokuješ mojim bodočim baladam slab gmotni uspeh. Tvoja teorija ie slaba in ne drži. kalti v najslabšem slučaju sl upam brez vseh poetičnih izlivov
IsdIoIi re3no‘ prlpfa^ignnpSlSn^r^eda-. njo vlado, kar so že opetovano dokazali. Kakšen blagoslov se je razlil na kmete za časa »slabostojnilv« poslancev, vedo pač najboljše kmetje sami, zato rudi pričakujemo, da bodo pri bližnjih volitvah temelito obračunali z njimi.
-f- Dalekosežen pomen rusko - near-ške pogodbe. Na veliko nedeljo sta podpisala ruski delegat Čičerin in nemški delegat dr. Rathenau pogodbo, ki sta jo na-zvala »gospodarsko«. Ta pogodba je v Genovi tako učinkovala, da so včeraj odpovedali vse seje komisij in podkomisij in da se vrše mrzlična posvetovanja med zastopniki zavezniških držav. Najbolj so seveda razburjeni v Parizu, ker sedaj Nemčija že zopet lahko svobodno diha. Angleži pa so bili kot praktični trgovci baje že pripravljeni na to rusko - nemško zvezo, ker so po pogodbah Rusije z baltiškimi državami že slutili nekaj podob nega. Nastal je mahoma rusko - nemški blok vzhoda proti zapadu. S tem je postala genovska konferenca po mnenju francoskih zastopnikov popolnoma odveč, kar je razumljivo, če pomislimo, v koliko naj bi bila genovska konferenca sploh »gospodarska«. Zgodilo se je prvikrat, da se je velekapitalistična konferenca ponesrečila, ker je znala ruska delegacija mnogo bolj spretno manevrirati kakor pa francoska. Je pač značilno, da je rusko - nemška pogodba ustvarila položaj. ki onemogočuje genovsko »gospodarsko« konferenco. Ruski sovjeti bodo dali Nemčiji na razpolago ogromna ruska prirodna bogastva, za kar jih bodo preskrbovali Nemci s potrebnimi industrijskimi izdelki, kmetijskimi stroji in dragimi velevažnimi stroji za obdelovanje zemlje. Francozi so zaradi tega tako razkačeni, da so na konferenci ogorčeno zahtevali, naj Rusija in Nemčija takoj razveljavita svojo pogodbo. Zavezniški zastopniki nameravajo poslati obema delegacijama noto, v kateri bodo opozarjali na nevarnosti, ki so nastale zaradi preklicane rusko - nemške pogodbe. Napihnjeni kapitalistični zastopniki postajajo zelo zabavni.
+ Ameriške zapeljive ponudbe. Finančni minister dr. Kumanudi je prispel predvčerajšnjem iz Genove zaradi pro-učavanja inozemskih posojil. Predloženih je bilo več ponudb, izmed katerih vzbujajo pozrnost ameriške. Ministrski svet še ni mogel sklepati ,ker so bili ministri od-
doseči, kar želim, in zakaj? Kakor so mi sporočili, so celo Prevalje gori pridobile po ozemlju in po številu novih občanov iz Libuč in to kljub še višjim davčnim šrautom, kot sem jih postavil jaz tukaj. Višina davčnega viiaka torej ui v tem oziru nobena zapreka.
Bil sem razorožen ter sem to brez olepšavanja priznal
»Malo je ta vijak sedaj suh, trebalo bi ga namazati,« je pristavil roiiak.
Skrivaje stisnem nekaj lir v. žep, pa je ta moj trud takoj opazil. Zenijalnega izumitelja ie to vidno razveselilo, ker je zamrmral nekai v znak zahvale kakor — tuja valuta boljša, razumevanje težavnega položaia — podpora v sili, rahločutnost.
Obrneva se proti zahodu. V oči mi pade naprava podobna večji krušni ka-dunji, stoječa na štirih masivnih nogah z napisom: »-Patentirano«.
Radovedno pogledam prijatelja. (Dalje v prihodnjem »Ljudskem Glasu«).
šotni. Ponudbe bodo sprejeli najbrž danes, ker se mora dr. Kumanudi takoj odpeljati v Genovo. O teh ponudbah so naši socialistični poslanci že govorili. Vsekakor je treba paziti, ker hočejo dobiti ameriški podjetniki v roke različne dobrine, ki vlečejo.
Dnevne vesti.
»Najpozneje tekom treh tednov končam preiskavo, nakar se zbrano gradivo preda sodniji v nadaljnje postopanje« — Tako ie izjavil g. dr. Mrak, ki preiskuje gledališko afero, našemu uredniku, in mi smo do danes na izpolnitev te obljube precej potrpežljivo čakali, kakor je lahko vsakdo razvidel iz našega molka v zadnjem času, čeprav nam vse potrjuje, da bi gosposka najrajši videla, da zadeva zaspi krivci pa da se sploh nič ne kaznujejo. Danes je preteklo tri tedne, odkar nam je podal g. dr. Mrak svojo izjavo — materiala še ni na sodniji, čeprav ga ie za vse dovolj, kakor lahko vsak hip dokažemo. Gospodje še vedno »dirigirajo«, »plešejo«, »upravljajo« v gledališču in so imeli časa dovoli, da izvršijo marsikateri »pritisk« — sebi v prid, nakar smo konjička naše oblasti dovolj opozarjali. Aprilsko vreme pa upliva menda zelo uspavajoče na neke ljudi, ki bi neprijetno zadevo najrajši spravili s sveta. Toda: ne bodite, gospodje, preveč naivni; niso vsi ptiči noji, ki mislijo, da je nevarnost že spravljena s sveta, če vtaknejo glavo v pesek, da bi te nevarnosti ne videli. Pobotajmo se: g. dr. Mrak, dajte material sodniji, čeprav je že nekoliko pozno, in mi vam bomo radi verjeli, da niste svoie obljube izpolnili samo zato, ker ste nanjo v preobilici drugega dela pozabili! Saj je nam tudi neprijetno, če bomo morali razširjati nov smrad po koritu »od Triglava do Soluna«, kakor se je prav lepo izrazil »Narod«, ki mu smradovi tako smrdijo. Torej, g. dr Mrak...
Kai bi napravili pravi hudiči. »Slovenec« se bavi v nekem včerajšnjem članku z znanim kat. pisateljem Albinom Stolzem, ki si je v neki razpravi odgovoril na vprašanje »Kaj bi jaz storil, če bi bfl hudič?« približno tako: »Če bi jaz takle M, pa bi me ljudje izvolili za državnega poslanca, bi kratkomalo predla-
S—k.';i
Hudič na Šenturški gori.
»Tako je bilo in nič drugače. Da bi ne bil sam. na lastne oči videl, bi nikdar ne verjel,« so rekli Bosjakov oča in tresli so se skoraj strahu.
Kako da je bilo? No, poslušajte, ljudje božji in yerjemite meni, da vam bom stvar opisal tako, kakor je bila meni pripovedovana po zelo verjetni osebi.
Med Kranjem in Kamnikom najdete na nevisoki Šenturški gori prijazno vasica Tam živi čudno zmešana rodbina: Žena, kateri so v vojni moža ubili, njena dva otroka in oče ranjkejia moža. Le-ti se večkrat nekoliko glasneje pogovarjajo — ljudje pravijo, da se kregajo. Da pri tem eden ali drugi pošteno kolne, ni tudi nič čudnega, saj vemo. kako je na deželi navada. Bilo je letos — zadnji predpustni teden je bil — ko so si zopet enkrat skočili v jase: »Da te že enkrat hudič ne vzame...!« V tem trenutku se je začela bajta tresti, bil je strahovit piš in žvižganje. Medtem je eden otrok zapazil, kako Črna postava, z dolgim rdečim jezikom in živalskim spodnjim delom telesa grabi z doleimi kremlii starega očeta za vrat.
gal, da se šola loči od Cerkve, ker bi na La način donesel peklu največ naročnikov in največ dobička.« Prav žal nam je, da celo katoliški pisatelji in kaj celo »Slovenčevi« uradniki hudiča tako slabo poznajo, čeprav ga šimtajo v vsaki številki proti nam in proti vsem, ki se ga prav nič ne boje. Mi mislimo, da gospodje hudiči veliko uspešneje delajo za svoj kšeft, če ne nastopijo na tem bednem svetu kot narodni Doslanci za ločitev šole od Cerkve. Hudiči prav dobro vedo, da jim je zastrupljevanje mladine že v najzgodnejši mladosti s cerkvenimi dogmami še največ pripomoglo k temu, da vlada v oeklu najhuiša stanovanjska mizerija. Njih taktika oa je v toliko slaba, ker bi v resnici lahko delovali tudi na svetu, toda s tem, da bi ustanovili na njem še eno katoliško Cerkev za vse tiste, ki za staro prav nič ne marajo. Dve katoliški Cerkvi bi potem veliko lažje ustavili tok in razvoj časa, ki zahteva z neodoljivo silo omenjeno ločitev, in bi potem človeškega mesa dobivali v peklo vsak dan po cele vlake. Ampak gotovo ni hudičem preveč zameriti, če pomislimo, da se že dolgočasijo nad večnimi pošiljatvami suhega človeškega mgsa, ker po nauku katoliške Cerkve pridejo v peklo samo reveži, ki se večni kazni ne morejo odkupiti z velikimi odpustki in Petrovimi novčiči, dočim gredo vsi lepi in zdravi in debeli ljudje po smrti s pomočjo ene napolnjene mošnje naravnost v sveta nebesa. Vprašamo gospode klerikalce, zakaj venomer izzivajo hudiča, če se revež itak poslužujn, kolikor mu ie pač mogoče, njihovih denunciacij.
Društvo konceptnih uradnikov politične uprave v Sloveniji ima v soboto dne 22. aprila, 1922 ob 3. popoldne svoj redni letni občni zbor z običajnim sporedom v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani.
Ruska zbirka. Za gladujoče v Rusiji je nabralo Kons. društvo v Radovljici 66.50 Din. in sicer so darovali: Leon Pa-tik 20 Din., Val. Kosmač 2 Din, Tarman 10 Din., Stupica 3 Din., Tine Zupan 3 Din., Kovač 5 Din., Avg. Bizjak 1 Din., Rudolf Puc 4 Din., Mijalcovic 3 Din., Kristina Ranzingerjeva 2 Din., Ivan Zima 1 Din., Franc Mulej 50 para. Alojzij Vengar 3 Din., Fr. Selan 2 Din., J. Artelj 2 Din., J. Klander 5 Din., dalje so darovali: Ho-
»£)ča, bežite, mož vas bo!« je zavpil otrok. Tudi mož je zapazil, da ga nekaj k tlom tišči. Nagonsko se je začel braniti. Sedat je bilo že jasno, da je to sam živi hudič. Le-ta je naenkrat skočil za neko sliko in začel tako žvižgati, da so doma či itak že od strahu na pol mrtvi, skoraj oglušili. Tako je šlo približno eno uro — in ponavlialo se je skoraj teden dni. Hudič je razgrajal vedno hujše, tako (do-slovno), da bi kmalu vsa obitelj od strahu pomrla. V največji zadregi je šla uboga žena v Kamnik. Od tam ie pripeljala s seboj dva patra »flečkajnarja«, ki sta takoj prvo noč hudiča »panala«, Od takrat ni hudiča nič več blizu...
Dolg komentar bi lahko napisal, lahko bi dokazal, kam nas vodi naša krščanska vzgoia, v času ko »Slovenec« dan za dnevom javka o razkristjanjenju šol. Pa ne zdi se mi potrebno. Bo že samo od sebe prišlo, če bo le ljudstvo začelo misliti z lastno glavo.
Sicer imajo sedaj besedo:	»Slove-
nec«, »Novi Čas«. »Domoljub« in »Bogoljub«. Le-ti nam morajo pojasniti, kaj je s tistim hudičem, ali je bil. ali ga ni bilo in če sta ga patra res šla preganjat. Radovedni smo.
J nigsmann, Ptuj 22 Din., Starina pod Rožnikom 20.50 Din, skupaj 4566.10 dinarjev. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Mu&Bjana.
Četrto javno predavanje Zvonimirja Beruota, glavnega urednika »Napreja«: »Idealizem in materializem«. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. — Petek, 21. aprila 1922. Velika dvorana »Mestnega doma« v Ljubljani. Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. — Sedeži v I. vrsti po 5 Din., v H*—VI. vrsti po 2 Din., v VII.—X. vrsti po 1 Din. Stojišče 50 par.
Ljubljanski zdravstveni pregled v tedenski dobi od 9. do 15. aprila: Novorojenih 24, umrlih 23. Vzroki smrti so: Živ-ijenska slabost 2, jetika 6, pljučnica 5, za-struplienje rane 1, srčna hiba 1, rak 2, drugi vzrokL6.
Maribor.
Pasivna rezistenca. Delavci tukajšnje delavnice južne železnice so pričeli izvajati pasivno rezistenco, ker so uradnikom izplačali draginjske doklade, delavcem pa ne. Delavci, katerih je okoli 2000, so izjavili, da bodo toliko časa izvajali pasivno rezistenco, da bodo izpolnili njihove zahteve.
JUTRI V ČETRTEK 20. T. M. OB
18.	SE BO VRŠIL V VELIKI DVORANI MESTNEGA DOMA VELIK JAVEN SHOD. DNEVNI RED: DELAVSKI POLOŽAJ. SODRUGI, VSI NA SHOD! SKLICATELJI.
GOSPODU POKRAJINSKEMU NAMESTNIKU MINISTRU IVANU HRIBARJU.
Centralni odbor Splošne organizacije vojnih invalidov za Slovenijo se je na svoji izredni seji dne .13. t. m. bavil s časopisnimi poročili glede gledališke afere, katere žrtev je postal tudi vratar državnega opernega gledališča, vojni invalid Franc K o 1 e r.
Gotovo je znano gospodu pokrajinskemu namestniku, da je bil Franc Koler vsled škandaloznih razmer v gledališču brez vzroka odpuščen in bil brez vsakih dokazov krivice s svojo ženo zaprt ter da ga hočejo kot neljubo pričo gledališke afere izgnati iz države, čeprav je zaveden Jugoslovan.
Splošna organizacija vojnih invalidov najodločneje protestira zoper tako nadvse krivično postopanje z ljudmi, vojnimi žrtvami, katerim se ne more dokazati nikaka krivica, posebno ker je Franc Koler človek brez vsakih visokih naslovov, Ie žrtev tistih, katerih pregrehe hočejo pokriti s plaščem pozabljenja.
Zahtevamo od gospoda pokrajinskega namestnika, da popravi krivico, storjeno Francu Kolerju in njegovi ženi, ter da ukaže namestiti ga takoj na njegovo prejšnje službeno mesto. — Odbor.
Iz stranke.
Organizacije nai nam naznanijo vedno vse izpremembe v odborih, da pošljemo za nove odbornike tudi nove izkaznice. Izkaznice starih odbornikov nam moraio pa organizacije vrniti.
Strankin znak velja 5 Din komad. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči pri našem tajništvu.
»Socializem in vera« bo kmalu doti-skana. Knjiga bo precej obsežna in v lepi opremi, na drobnem papirju. Veljala bo 8 do 10 dinarjev. Kdor jo naroči takoj in
‘pošlje 8 dinarjev, dobi Knjigo hcno In trpežno vezano. Naročila sprejema: Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168.
Za govornika za 1. maj so se oglasili se sledeči^ kraji: Velenje, Radečg. Črmoš-njice in Spodnja Poljskava. Za dne 30. gorila pa Dravograd, Slov. Bistrica in Ljubno v Savinjski dolini.
Ježica pri Ljubljani. V soboto, dne 15. aprila smo spremili k zadnjemu počitku mlado soprogo našega sodruga Ivana Čibeja. Pokojnica je zaoustila tri nedorastle otroke. Člani KDZ izrekamo sodrugu tvanu Cibelju najiskrenejše sožaljenje. — J ezko se jg poškodoval na nogi sodrug Josip Kos pri tvrdki Tonnies. Želimo mu, da bj kmalu okreval.
Javni članski sestanek KDZ bo v Kosezah na Belo nedeljo, t. j. 23. t. m., ob L4, v gostilni pri Zrimšku. Spored vele-vazen. Udeleže nai se vsi člani.
Gorje pri Bledu. V nedeljo dne 23. t. m. se bo vršila seja odbora in zaupnikov krajevne organizacije KDZ v Gorjah toč-
m*3 v P°sebni sobi gostilne A. Krasnik. Dnevni red: Praznovanje prvega
in raznoterosti. K seji vabimo tudi odbornike in zaupnike strokovne organizacije lesnih delavcev podružnica Gorje. KDZ& u^e*ež^a dolžnost! — Predsednik
Iz Brežic. Dne 23. t. m., to je belo nedeljo ob 10. dopoldne sklicuje tukajšnja podružnica K. D. Z. javni ljudski shod v gostilni g. Grobovška v Brežicah. Poročevalec narodni poslanec Filip Ki-sovar. Dnevni red: Agrarna reforma in njene volitve.
Ponikva ob južni železnici. Vse člane in somišljenike opozarjamo na shod, ki se bo vršil v nedeljo, dne 30. aprila v gostilni Martina Zdolška. Poročal bo poslanec. — Odbor.
Breg nii Ptuju. Krajevna organizacija KDZ v Bregu pri Ptuiu vabi vse člane in somišljenike na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 23. t. m. ob 15. v gostilni g. Leskošeka. Dnevni red: Pripraya za volitve v agrarne odbore. — Pobirala se bo tudi članarina. — Odbor.
Kulturni vestnik.
Slovenska šolska Matica je izdala za I. 1921 četvero prav lepih knjig, ki gotovo ne bodo vzbudili zanimanje le v šolskih krogih. Te so: Dr. L. Pivko — A. Schaup: Telovadba, II. snopič; Fr. Fink: Posebno ukoslovje pouka v elementarnem razredu osnovnih šol; Pedagoški zbornik (Letopis), XI—. zvezek in Letno poročilo. Knjige so, kakor videti, spisane od naših najboljših šolnikov in jih vsem toplo priporočamo, zlasti pa našim učiteljem. S. Š. M. je organizirana potom krajevnih poverjeništev čisto po vzoru Slovenske Matice, zato je lahko vsakomur mogoče, da se na bodoča redna iz-dania naroči ali pri tozadevnem poverjeniku ali pa naravnost pri Slovenski šolski Matici v Ljubljani. Letna naročnina znaša samo 20 dinarjev, ki se plačuje vnaprej.
Gospodarstvo.
= Valuta. (Zagreb, 18. aprila.) Ameriški dolar 75.75 Din. 100 nemško-avstrij-skih kron 1 Din, čehoslovaška krona 1.50 Din, angleški funt 333 Din, napoleondor 250 Din, 100 nemških mark 27.50 Din, italijanska lira 4.10 Din, 100 madžarskih kron 9 Din.
= Kanal Donava-Jadransko morje. Ministrstvo za javna dela je predložilo
ministrskemu svetu v pretres načrt gradnje kanala, ki bi vezal Jadransko morje Kulpo, Savo in Donavo. Kanal bi bil dolg 150 km. Njegovo morsko pristanišče bi bil Bakar.
= Svobodni uvoz moke v Nemčijo. V svrho reguliranja visokih domačih cen moki je nemška vlada dovolila svoboden uvoz moke v Nemčijo.
AVGUST"kEBLIČ:
Spomin na preteklost in današnje žalostne razmere.
(Pričujočo spesnitev smo dobili od sodruga, celjskega ljudskega pesnika. Pametni kritiki seveda ne bodo djali na oči prevelikih očal, pač pa bodo bolj gledali na času zelo primerno snov in na pristni ljudski humor, ki se kaže tu pa tam z uprav drastičnimi primerami. Pripominjamo še, da ima avtor za sabo le nekaj malega ljudske šole. —- Op. urecLL
PosIu’te., starčki osiveli,
Kaj ste vse že doživeli.
Mlade čaka mnogo še,
Predno vse to pretrpe.
Danes časi so golj’fivi —
Ni res, starčki ljubeznjivi?
Kdo je kriv, da je dan’s tako In da jutri zopet hujše bo?
Kje so danes tisti časi?
Povejte nam Vi, sivolasi,
Ko je vse po ceni b’lo,
Da še nikdar ne tako.
Ce prišel si do pekarije Al’ do kake grajzlarije *,
Za sto kron si dobil blaga,
Da ga s parom ne spelja.
Danes pa ni več tako,
Kakor takrat je bilo,
Gospoda kmeta ne pozna Slepari ga, če se le da.
Če misliš, kaj na sebe djat’,
Moraš kr_avo že prodat;
Ako nimaš kaj prodati.
Se mor’š po Adamu ravnati.
Uradniki se tud’ jezijo,
Da komaj še se preživijo;
Draginja vsak dan dviga še,
V Jugoslaviji to moda je.
Kaj bodo pa delavci d’jali.
Ki vso moč so že prodali?
Dnevni red je lakota,
Vsak otrok jo že pozna.
Povejte, starci, zakaj je to7 Kdo zakrivil je to zlo,
Da se nam tako godi.
Da se ne da popisati?
Starci, Vi ste krivi mnogo,
Da imamo danes to nadlogo,
Ker niste nas učili to.
Kar danes potrebujemo.
Gospodo treba je častit —
Morali smo se učit’.
Le moli, bod’ potrpežljiv Boš že od Boga »Ion« dobil!",-.
Mi Vam pa tako povemo:
Ker sam enkrat le živemo —■
Prvi je današnji svet;
Tukaj treba je živet’!
Pustimo oni svet na stran, lukaj je naš sodni dan!
mala prodajalna.
Siromaki gledamo Iz pekla. Kdaj bo mast z nebes pritekla.
Starčki, da ste to storili.
Kar sedaj smo mi sklenili,
Bi Vam danes slavo peli, »Pravico« v rokah bi imeli.
Tam gospoda je na vladi,
Nas odira po navadi,
To ljudem je-za zlačilo,
Ker se .je tako volilo.
Gospodje trdno še stojijo In se nam debel’ smejijo.
Pa kak’ dolgo to še bo —
Sami tega ne vedo.
Ljudstvo — če zavedno bo’, Jim bo štrene zmešalo,
Da bodo stolčke zapustili In se proletarcem skrili.
Volitev nova bode dana. Delavska masa bode zbrana,
Ki bo vlado odločila.
Da se bo za nas borila.
Dan’s še vlada je taista.
Ki ščiti le kapitalista,
Banke in verižnike.
Da se lahko nam smeje.
Tu ste, starci, greh storili!
Njih spoštvat’ ste nas učili,
Celo dolgo vrsto let,
Kar stoji današnji svet.
Mirno ste se zadržali Da v oči so pesek Vam metali, To gospodu je veselje Ce vodo na svoj mlin pelje.
To trpimo siromaki,
Ki smo vedno še na tlaki, Zahvalit’ moramo se Vam,
Kar za doto ste pustili nam.
Hude čase smo imeli ,
Vse .smo voljno pretrpeli,
Pa še hujši nam pretijo,
Če nas gospodje v pest dobijo
Gospodom so grebeni zrasli,
So drugi k drugim se oglasli.
Kaj kmalu so pogruntali,.
Da bi delavce s puntali.
Celjani bili smo najprvi.
Imeli so nas že na vrvi.
Če bi vrv mi izpustili, Organizacije bi b’li razbili.
Al’ naša moč je zdaj velika In združena, kakor se šika,
To gospodom ne diši,
Da smo tako zavedni mi.
Jeza jih je spet prijela,
Da osem ur je samo dela:
Bo treba delat jih devet čez nekaj časa pa deset...
Al’ ni Celjan to spet začel!
Kar k vsem podjetnikom je šel,
Al’ ni hudič, če je tak’ bič,
Za deveturnih je pač šlo!
V boj smo zopet se spustili, Delo! tajno smo volili,
Vsak glasuje naj tako,
Da bo vsem koristilo.
Zdaj smo gobce jim zvezali:
Za osem ur smo vsi glas’vali Deldvni čas že uveden je V zakonu zapisan je.
Saj je dost’ brezposelnih ljudi, Prostora dosti je' v tovarni — Kak’ pri Westnu tak’ v cinkarni
Seveda kmet nas težko gleda.
Ko še pri solncu gremo z dela —
On pa dela do noči.
Orje, žanje in kosi.
Tukaj je razlika ta p— Kmet je menda ne pozna —: Bolj boš delal in sejal,
,Več boš v jčsen domov peljal.
Kaj pa delav’c bo imel, če dalje delat’ bo začel?
Gospod se bo debel’ smejal,
Ker več profita bo nabral!
Kmetu jaz tako povem,
Kakor res prepričan sem:
Delavec v tovarni ne nar’di,
Da kmetu žito dozori.
Če dvajset ur bom delati začel.
Nič bolj ne bo krompir debel... Ampak debelejši bo gospod —
Že zdaj mn trebuh je napot’.
Dosti je za danes to,
V želodci mi je že hudo;
V skledo gledam pa nič ni.
Vse po »nemanič« smrdi.
Ložnica, dne 28. februarja 1922.
SODRUGI. PRIPRAVLJAJTE SE NA DOSTOJNO PROSLAVO PRVEGA MAJA!
Repertoir nar. gledališča v Ljubljani.
Drama:
19. aprila, sreda zaprto.
20. aprila, četrtek »Marija Stuart«. Izven.
21. aprila, petek »Auatoi«. Red A.
22. aprila, sobota »Namišljeni bol-uik«. Red C.
Oper a:
19. aprila, sreda zaprto.
20. aprila, četrtek »Cavaiieria rusti-cana«. Plesna legendica. Red C.
21. aprila, petek »Madame Buderfly«. Red E.
22. aprila. 9obota ob pol 8. zvečer »Luiza«. Red A.
Zgodovina je dolga borba napredka oroti ignoranci in sebičnosti, kajti ti dve napaki v človeškem rodu sta dve največji oviri napredku.
Po svetu.
— Proslava prvega mala v Italiji. V
Italiji je sklenil ministrski svet proglasiti prvi maj za državni praznik! O, kako daleč je naš ministrski svet od podobnega sklepa! V nobeni državi v srednji Evropi ne obstoje tako srednjeveški^ zakoni proti delavcem in njihovim koristim, kakor ravno v blaženi Jugoslaviji.
— Politični atentat v Berlinu. V Berlinu sta dva člana mjadoturškega komiteja s streli iz revolverja usmrtila generalnega guvernerja Djemal Azmy beja in bivšega vodilnega člana turškoga komiteja za edinost in napredek. Baba Edina Šahira. Morilca sta usmrtila omenjena turška politika na najobljudnejši berlinski ulici. Politični atentati v Berlinu se sedaj na dnevnem redu. Koruptne razmere vladajo s svojimi voditelji v vseh državah, prav žlahtno pa seveda tudi na Turskem.
Bog pomagaj, kako so v skrbeh za osebnost dobriiaiii, ki se boje socializma! Človek bi mislil, da se izpolnujejo v sedanji družbi vse njih želje tako popolnoma, kakor ne bi bilo mogoče v nobeni drugi organizaciji. Individualnost slavi prave orgiie nevezanosti in samolastnosti. Nam, boli zakrknjenim skeptikom se seveda zdi, da tudi najbolj entuziastični optimizem ne najde lahko kraljestva osvobojenega individualizma na svetu, ki si ga je kapitalizem prilastil, razdelil, zapisal v zemljiščne knjige, rubricirai in numeriral Prav narobe; zdi se nam; da ni bila osebnost niti v starokamneni dobi tako razveljavljena, kakor ie sedaj.
Pa je sploh čudno. Nekoliko miljonov jih je na svetu teh socialistov, ki napenjajo vse svoie moči. da bi strli kapitalizem, demoiirali njegovo zgradbo in ki znašajo poč in dan material za stavbo socialistične družbe. Po vsem svetu je razširjena ta armada in čim več ie kje kulture, temveč je socializma. Menda se vendar ne more trditi, da so to milijoni samih tepcev, ki nimajo v svojih dušah, drugega stremljenja, kakor iznebiti se svoje osebnosti in jo razbliniti v neko megleno skupnost brezpomembnih številk.
Le vprašajte jih in povedali vam bodo, da so danes stroji pri strojih, avtomati za industrialno delo, avtomati za produci-ranje aktov, avtomati za tridesetletno enakomerno pometanje cest, avtomati za izrekauie sodb po neizpremenjenih paragrafih, avtomati za korakanje na komando. avtomati za vtepanje latinske slovnice v mlade glave ... avtomati za vse življenje, avtomati v službi Njega neosebnega Veličanstva kapitalizma.
Osebnost!
Otroka vtaknejo v šolo s petdesetimi, šestdesetimi drugimi paglavci — včasih jih je še več — ubogi učitelj naj pa vsakega člana te imenitne čete individualno izobraža in vzgaja! V dobi. ko je osebnost še najbolj mehka, ko sc še najteže spozna in opredeli in bi bilo treba nai-večje pozornosti za vsako posebej in največ nege, nma kapitalistična družba .sred-stev za to. V ljudski šoli se začne uniformiranje in kaserniranje človeških duš.
Metoda je pa povsem utemeljena v kapitalističnem sistemu, kateremu nima šola vzgajati močnih individualnosti, temveč »dobre državljane« in »porabne delavce«. Preparirati jih mora za »red«, kateremu je osebnost sama po sobi nevarna, kaiti v individualnosti ie vedno nekaj revolucionarnega. Zato dela kapitalizem-gospodar instinktivno v šoli koncesije kie-rikalizmu-služabniku.
Gospodarske razmere odločujejo tudi dalje. Če ni denarja za študiranje, pošljejo fanta k mojstru, da se izuči čevljarstva ali mizarstva, čeprav tiči v njem morda tehničar, kemičar ali slavist. Morda gre še par let v višjo šoto. ali na unverzo ni misliti.
Kje naj se izraža delavčeva osebnost?... Tam je stroj ob sedmih zjutraj čaka na te. Z desnico pritiskaj, z levico vrti — do dvanajstih. Popoldne zopet, ju-trj zopet in pojutrišnjem in tako dalje — nehal boš, kadar te bo konec. Zunaj sije solnce? In šmarnice cveto?... Kaj ti mar! Žejen si slepote? Le pojdi, naon se lepote, upijani se! Pa naj ti šmarnice dajo kruha in denarja za stanovanje, za obleko. Crkni, osebnost!
Svobodni poklici! Umetniki?
Seveda. Le koliko jih je, umetnikov, iznajditeljev, talentov, ki prenašajo krožnike po gostilnah, eksercirajo v kasarnah
ali'pa 'brepIši-iTeTo dorgbčašne tožbeHIrJ advokatu, ker ni njih osebnost imela, niti najnujnejših sredstev, da bi se bila eman-cipirala brezobzirnega gospodarskega imperativa!
Koliko jih je. priznanih umetnikov, ki dan na dan terorizirajo svoje srce in svoie možgane, pa pišejo, slikaio. zidajo, kakor je všeč bogatemu buržuju? Kajti kar bi izklesala ali vlila njih osebnost, bi obležalo »na trgu«. Oni pa, ki so ponosni in nočejo služiti idiotskemu mamon, se lahko. če niso slučajno podedovali kupčiisko veljavnega bogastva ali pa zadeli velike srečke, zapro s svojo osebnostjo v kamrico, kier zmrzneta ali pa pogineta lakote oba — umetnik in osebnost.
Izjeme ne ov.ržejo pravila.
Se kapitalist se ne more bahati s svojo individualnostjo. Saj se najde te urika-zn najmanj tam, kjer je največ bankovcev. Tudi je videti, da se ta osebnost najlaže asimilira in to ni skoraj nič druzega. kakor da se zataji. Borza, konkurenca, koninktura — to so v kapitalističnem svetu močnejši faktorji od individualnosti.
Svoboda človeške volje je stara bajka! Ampak na našem najboljšem vseh svetov, v dobi vsemogočnega zlatega teleta, je ta svoboda tako temeljito obrezana, da bi jo Diogen lahko iskal s svojo svetilko, kakor je nekdaj iskal ljudi. Okruten mehanizem ie naša družba, v katerem je eden zobček na kolesu, drugi kUuka. sam svoj pa in nihče. In kaj producira ta orjaški avtomat, da bi bilo vsai kaj tolažbe? Da bi poteptana in žrtvovana osebnost vsaj vedela, čemu se je kastrirala? Kaj? Denar meče iz žrela, dolgočasen denar, ki ga zopet požira, ne da bi se moglo osebnosti le za trenutek zjasniti lice zaraditega.
Zaman bi človek iskal estetike v fem procesu, ki .ie zopern in oduren. Zaman bi Iskal v njem idej. Edina tolažba je, da poraja upornike in obuja gnus. In najoseb-nejše in najmočnejše osebnosti so tiste, ki se najstrastneje upirajo in Jki najsrečnejc verujejo v pogin-te brezdušne mašinerije.
»Proletarec«.
Bomsh
Glas iz ljudskih množic. (Iz nekdanjega Spodnjega Štajerja.) Nam vsem je dobro znano, da je svetovna vojna uničila marsikaj in znano je tudi to, da moramo vreči na žrtvenik, največkrat malikom, veliko svoje z žuljavimi rokami in krvavimi sragami priborjene življenjske moči, če hočemo zopet kako stvar obnoviti. Tako je tudi za cerkvene zvonove. Tudi te je pobrala vojna. — Sedaj pa so ostali cerkveni predstojniki po vseh farah in izvabljajo iz ubogega ljudstva denar z mamečimi frazami in obljubami, do poslednjega vinarja. Ne briga jih, če ljudstvo umira v pomanjkanju, če verjame njihovim lažnjivim obljubam pri pobiranju »milostnih« darov za zvonove, če slepo žrtvuje zadnji vinar, ki si ga ie pritrgalo od svojih ust. — Ljudomili In demokratični so ti gospodje le ob volitvah in ob prilikali, ko je treba njih kaj dati. Takrat bi se poslužili tudi vseh drugih časopisov, tako meščanskih kakor delavskih. Par dni pozneje pa je proklet vsak, ki se drzne čitati kak časopis, ki ne piše po lerikalni božji voljiin navdih-nenju. Dotičnik je takoj javno proglašen za očitnega grešnika in brezverca. — Mi bi predlagali to: Izmozganemu ljudstvu dajte namesto malikovalstva raje naravnega kruha, buržuji pa naj si kuplio zvonov iz lastnih žepov, če hočejo imeti veliko bleska, pompa in vzvišenosti!
Ffcuor
€ua-
naprav
0. Bernatovič
LiubBfana, Mestni trg 5
dob« ia po Jako nizki	ceni:
Moške obleke	.......	od	160	din. naprej
Raglani . .	 	od	250	din.	naprej
Moške hlace^	.......	od	80	din. naprej
Damski plašči ....... od 150 din. naprej
Damski kostumi	od	180	din. naprej
Damske modne obleke ... od 200 din. naprej
Damska krila	od	60	din. naprej
Damske bluze ....... od 30 din. naprej
Mr Spomlad«« novosti v • d n o v x a l o g i. m
: Lidij« Ha cula 2.
T«l«fon Sl. S88.
Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Walter Martiny, Torino.
Hydravliena stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago’ 10 tovornih automobilov.
Podružnice:
Ljubljana,	Maribor,
Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, tel. št. 470.	tel.	St.	133.
Beograd,
Knez Mihajlova ulica 3.
JPošljite naročnino!"
(jfoSoEo Brežtcafi. TalntŠfvo Y
^Delavske strokovne Unije« je pričelo pošiljati vsem našim zavednim delavcem svoje demagoško glasilo »Delavski List«.
V 7. številki med drugimi članki tudi piše, da socialisti »farbajo« ljudstvo. Mi pa, kot prepričani delavci brežiškega okraja, izjavljamo, da »farbajo« ljudstvo Žrja-vovci, ki se družijo v krogu »delavske strokovne Unije« v Ljubljani. Obenem si prepovedujemo vsako nadaljno pošiljanje »Delavskega Lista«.
Globoko pri Brežicah. Dne 26. marca ie priredila krajevna organizacija v Kapeli shod ob 11. dopoldne in krajevna organizacija v Globokem ob 14. popoldne. Oba shoda sta dosegla pri obilni udeležbi zelo veliki moralični uspeh. Poročala sta sodrug F. Koren in sodrug Umek. Po poročilih se je soglasno sprejela tudi približno tako-le se glaseča resolucija: Ljudstvo na teh shodih odločno protestira proti dosedanjemu postopanju napram socialistično mislečemu ljudstvu in zahteva, da morajo	oblasti dosledno upoštevati
okrožnico, ki jo je izdalo v Belgradu dne 16. avgusta 1921 ministrstvo za notranje zadeve. Okrožnica natančno predpisuje l£alco morajo poklicane oblasti postopati
pK® s^aifstofir Tn fcomSrmisfottT. Otfcfsfvfr obenem tudi protestira, da je okrajna oblast dovolila posameznim zakupnikom lova nastavljanje struna, vsled česar pogine največ koristnih živali.
= Poštnina za inozemstvo se poviša s 1. majem 1.1. Plačati bo treba za navadno pismo do 20 gr 2 Din., preko te teže za vsakih 20 gr 1 Din. več; za navadno
'do'p!snic« Tit	‘2 fSft.': za
tiskovine in uzorce za vsakih 50 gr 40 par; priporočnina bo veljala 2 Din.; pristojbina za ekspresno pošiljatev 4 Din. Poštnina za domači promet se za zdaj še ne bo povišala.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu nokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik: France Svelok.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
LEPOTA
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellerja:
„*XSA“ LILI.I.\(> JILF,( \0 Mili« najbolje blago, najfinejše „milo lepote0; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 K.
OBRAZNA J*OMABA odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore, i. t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnin1)
52 K.
„BLS4“ TABrOCHItf A POMADI ZA
KAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prliut, prerano osivelost i. t. d. 2 porcelanasta lončka * zamotom in pošinino 52 K.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov. od jednega predmeta dobijo popust v naravi.
RAZNO: Lilij no mleko 15 K: Brkom a z 8 K; naj-finejši Hega-puder Dr. Klugera v velikih originalnih škatuljah 30 K; naj finejši Hega zobni prašek v patent škatijah 30K; puder za gospe v vročicah 5K; zobni prašek v škatijah 7K: v vrečicah 5K; Sachet dišava za perilo 8K; Schampoon za lase 5K; rumenilo 12 listkov 24K; najfinejši parfum po 40 in 50K; Močna voda za lase 58 K. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebej računa.
EVGEN V.FELLERJelm, STUBICA donja Elsatrg št. 252 Hrvaško.
vin«, jajaT tarf^ajbop! Zahtevajte povsod le
KEKS = mil° z gazelco.
K. Vidic, Jesenice, Gorenjsko
Projekte kakor tudi izvršitev
za izkoriUanle vodnih sil
po najmodernejših principih na podlagi 25» letnih ilzkušenj v predmetni stroki
..SLOGRAD"
slovenska gradbena in industrijska d. d,
'■	Ljubljana	=
tehn. pisarna v tovarni Kerilž, Spodnja Slika.
mm
za Ljubljano, le prvovrstno moč, Nastop takoj.
Ponudba na poitni predal IS.
Telefon Interurfiaan St. 180.
Konsum.društvo rudarjev v Hrastniku
vpisana zadruga z omejenim poroitvom
3=—= sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4°|o.	~~
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade:
Rezervni delež K 120.201*82.	= Društveni delež K 17.103*71,
Blagovni promet za L 1919/20 je znašal K 2,968.093*48. Delež znaša K 100*—.
Clan postane lahko vsak.
= Potrebščine =
za telovsdna društva
za člane, članice in naraščaj, kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka
A.&E.Skah@rn&
Ljubljana Mestni trg. Velika zaloga! Cenik zastonj! Trgovina z pohištvom
Karl Preis, Maribor,
Stolni trg (Domplatz)
Najboljša in najcenejša priložnost za nakup
S pohištva
za delavce in železničarje.
Solidna postrežba! Niške cene!
Sl
Prta pilili, zadruga kritin
Maribcr, Ruika cesta 5
priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti.
■■■ Prva mariborska -»
tisMa pel« v
TriaSka cesta St. 38, tal. 324, priporoča dober kruh In žemlja.
Gostilna
»»
Maribor =
Ruska cesta it. 7
priporoča izborno kuhinjo in pijašo.
... N. BRUNO MILJANlt ...
tovarna kandltov in slnSčlčarna najnižje cene in vsak čas sveže blago. Maribor, Tkalikn ulirs 4.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.
tilfoini ofrnii Izbofna konstrukcija in uloUlUl MlUjl elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. - Ustanovljena leta 1867.
Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „Adler“.
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovaren.
Durkopp, Styria, Waffenrad. Začasno znižane cene!
Tovarna
B3	vsakovrstn° ■ ■
............blago.
Kemično čisti obleke.
Ljubljana, Poljanski nasip ♦. Svetlolika Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
Marihor
Gosposka ul. 38
Podružnice:
Novomesto
Glavni trg
Kočevje
št. 39.
D
3E
3E
3E
3E
ts
((
v Trbovljah, r. z. % o. x.
sporoča svojim članom, da toči dobra dolenjska bizeljska in ljutomerska Izbrana Vina, kakor tudi vedno sveže pivo v sodčkih in steklenicah, vedno
po konkurenčnih cenah.
VLOGE obrestuje po tistih 41E °lOB Vloge so znašale 31. dec. 1921 K 592.971*17, rezervni delež K 29.022*19. Blagovni promet v letu 1921 pa je znašal
K 1,820.617-51.
  ...... Clan	postane	lahko	vsakdo, ki plača K 50-— in vpisnino 50 vin. —
3E
3:
:E
3:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19.
Zadružna banka v Ljubljani
Telefon 367.
Aleksandrova cesta 5.
Brzojavke: Zadrubanka.
Najugodnejše obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računu.
Eskompt in inkaso menic, nakaznic, kuponov i. dr.
Vsakovrstni krediti in predujmi.
Nakazila in akreditivi na tu- in inozemska tržišča. Nakup in prodaja deviz, valut in vrednostnih papirjev.
Vsa druga bančna opravila se izvršujejo najtočneje.