Poštnina p lača n a pri pošti 1121 Ljubljana 10 LET .J A TURISTIČNA ORGANIZACIJA KRIZNO KOMUNICIRANJE UPRAVLJANJE S CLOVESKIMI VIRI RAZVOJ ~ TURISTIČNA Kar ne ubije, krepi Eno od možnosti za spodbujanje podjetništva in turizma je tudi z razvojem človeških virov v lokalni skupnosti •• • ~. •: :.: : :: ZVEZA Bo SV Slovenlja dobila ... SLOVENI.JE še drugo regijsko I O O l t f' blagovno znamko? 4. - 6. stran stran 15 Zaradi ·dopusta zaprtol Sodelavka mi je pripovedovala o svojih dopustniških izkušnjah. Dopust je preživljala v enem od naših obmor- skih mest. Žal jo je na dopustu doletel zobobol, zato je morala v mestu poiskati zobozdravnika. Tako je pripovedovala: »Presenečena sem bila, da je staro mestno jedro tako čisto in lepo. V mestu se nahaja tudi majhna trgovina, ki ponuja slamnike in klobuke. Eden od slamnikov v izložbi mi je bil tako všeč, da sem ga želela kupiti, ne glede na ceno. Žal pa je na vratih pisalo: 'Zaradi letnega dopusta zaprto!'« razočarano pri- poveduje. Sodelavka se je v sosednjem lokalu pozanimala, kako to, da je trgovina z izdelki, ki bi jih lahko najbolje prodajali prav poleti, zaprta. Veste, kakšen je bil odgovor: »Tudi turistični delavci moramo na dopust, delovna sila, ki bi jo najeli za ta čas, pa je predraga.« Sodelavka je želela kupiti izdelek domače obrti, drugačen od mnogih, ki jih prodajajo na najraz- ličnejših stojnicah. Šlo je za izdelek z večjo dodano vrednostjo, saj jih klobučarka oblikuje sama, na osnovi lastnih idej. »Že sem se videla v tem klobuku, pa torbico bi kupila zraven, morda še čevlje ... « je dodala moja sodelavka. O svoji neprijetni izkušnji z zaprto trgovino je povedala meni, verjetno pa še 20 drugim. Saj veste: »Dober glas seže v deveto vas, slab pa v deveto deželo.« Drug primer. Znani organizator prireditve na Lentu, za katero lahko rečemo, da je edinstvena v Sloveniji, mi je pred kratkim povedal, da ga je obiskal davčni inšpektor in mu izračunal 20 milijonov tolarjev dodatnega davka. Entuziast kot je, sedaj resno razmišlja, ali bo še delal in se žrtvoval za mednarodni ugled mesta. »Zakaj bi delal veselje drugim?« pravi. Vprašanje pa je, kako dolgo bo ta prireditev še obstajala, če ne bo zagnanih ljudi, ki bi jo pripravljali. Tretji primer mi je ogorčen pripovedoval gostinec, ki ima lokal v starem mestnem jedru enega od slovenskih mest. Sredi noči, ko je v lokalu največ gostov in posledično tudi največ prometa, je v gostinski lokal prišla inšpekcija in izvedla tržni pregled. »To je bila 'racija' po lokalih,« pravi gostinec. Mestno jedro tako v času, ko so gostinski lokali polni - sicer je ostale dneve bolj ali manj prazno - obišče inšpekcija, hkrati pa si občinska uprava beli glavo, kaj bi bilo treba narediti, da bi trgovski in gostinski lokali ostali v mestnem jedru. Obisk inšpektorja v času, ko je v lokalih največja gneča in dejansko ena od redkih priložnosti, da turistični delavci v mestnem jedru kaj zaslužijo, ni posebno dobra motivacija za nadaljnje delo. Tudi ta gostinec razmišlja, da bo najbrž zapustil to panogo in bo raje delal tam, kjer dejavnost ni na vsakem koraku podvržena strogemu preverjanju. Ob vsem tem je turizem še dejavnost, ki človeka zahteva tudi ob nedeljah in dnevih, ko vsi ostali počivajo ali se zabavajo. Četrti primer. Policija je v času organiziranega svečanega plesa ob 2. uri ponoči na dogodku izvedla 'racijo' . Na prošnjo organizatorja, ~ da bi se oglasili drug dan, saj so zaposleni od priprav dejansko zelo utrujeni, se policista nista odzvala, saj, kot sta rekla, »takrat nista v izmeni«. Vzrok za obisk policistov: organizatorka dogodka je narobe izpolnila obrazec za prijavo prireditve. Organizatorka dogodka je plačala kazen, kazen so napisali tudi podjetju. Podjetje razmišlja, ali bo še kdaj organiziralo kakšno prireditev. Peti primer. Prijatelj, borzni posrednik, ki je kupil hotel (iz naslova ~ ~ dejavnosti turizma verjetno ne bi mogel zbrati dovolj denarja za nakup le-tega), je dejal, da je skoraj umetnost zadostiti vsem pogojem poslovanja v turizmu. Kaj delamo narobe, da turistični produkti, ki so kreativni in vsebujejo dodano vrednost, ne morejo zaživeti? Veliko stvari na turizem deluje zaviralno in ne vzpodbudno. Skupaj z minis- trstvom za gospodarstvo nas tako čaka veliko dela, da bi lahko vzpostavili okolje, ki bo omo- gočalo in vzpodbujalo razvoj te dejavnosti. Veliko dela in truda bo potrebnega tudi za to, da bomo pri ljudeh ponovno vzpostavili zaupanje, ki je potrebno, da se bodo,odločili za delo v turizmu. Tisti, ki nas pot velikokrat zanese izven naših meja, vemo, da je v turizmu potrebno sodelovanje vseh panog. Nadzor nad dejavnostjo, pogoje in minimalne standarde, ki jih je treba izpolnjevati, smo (so) dodelali do potankosti. Pozabili pa (so) smo na motivacijo ljudi, na vzpodbujanje razvoja in na vse tiste ukrepe, ki so za uspeh potrebni v prav vsaki dejavno- sti. Tako lahko vlagamo v promocijo naše dežele, se slepimo, da poživljamo Evropo, trdimo, da smo turistična dežela, izkušnje turistov in turističnih delavcev pa so drugačne. Če ne bomo vzpostavili okolja, v katerem bodo ljudje za svhj trud in ustvarjalno energijo nagra- jeni, bodo v tej panogi ostali le redki zagnanci, turizem pa se kot perspektivna panoga, kot radi navajamo, pri nas ne bo nikoli razcvetel. Dejstvo je, da v tem primeru ne bomo imeli s čim poživljati. Inovativni bodo svojo kreativnost usmerili v druge dejavnosti in programe. In še velikokrat bo sredi turistične sezoni pri ponudnikih pisalo: »Zaradi dopusta zaprto!« f::.:RBARA GUNČAR Do turistov prijazna dežela Statistični podatki slovenskega turizma od januarja do (vključno) julija nas niso posebej razveselili. Vzroke lahko delno iščemo v mokrem in nič kaj toplem vremenu letošnjega poletja, dejstvo pa je, da vreme ni in ne more biti edini krivec za slabši obisk doma- čih in tujih gostov. Zakaj torej Slovenija ne privabi več turistov? Najpreprosteje bi bilo s prstom pokazati na enega krivca, vendar stvar še zdaleč ni tako preprosta. Vzroke za slabše statistične podatke gre iskati v spletu več dejavnikov, med te pa nedvo- mno sodi tudi raven razvitosti turističnih produktov ter odnos Slovencev do turizma in turistov. Evropa in svet nas namreč po inovativnosti in kreativnosti v turizmu (inovacije so gonilo razvoja prav vsake dejavnosti in turizem pri tem ni nobena izjema) daleč prekašata. Kakšen pa je naš odnos do turizma in turistov, dobro ponazarja odlomek iz pogovora z direktorjem znane slovenske potovalne agencije, objavljen pred kratkim: »Da bomo postali do turistov prijazna dežela, se bomo morali še marsičesa naučiti. Ker sem videl že kar nekaj sveta in ker je prav, da se primerjamo z boljšimi, si upam trditi, da znajo v tujini veliko bolje poskrbeti za turiste kot pri nas. Po naravi smo Slovenci sicer gostoljubni, a pokazati bo treba več profesionalnosti. To pa je največji problem našega turizma ... « Da pa se tudi v turizmu pri nas premika na bolje, kažejo nekateri pozitivni primeri. Eden od njih je zagotovo GIZ za razvoj turističnih destinacij Savinjsko-Šaleške regije, ki je v omenjeni regiji združil različne subjekte, povezane s turizmom, in si zadal smele načrte, ki naj bi jih že kmalu uresničili (več o tem si preberite na strani 22) . Upamo, da bomo v prihodnje lahko pisali še o številnih tovrstnih povezovanjih in skupnih nastopih turističnih ponudnikov na domačem in tujem trgu. C Teroristični napadi na turistične cilje, kot sta bila London in Šarm el Šejk, niso zrušili potovalnih načrtov, temveč vnesli prezir in odpor do njiho- vih avtorjev. ROK v. KLANČNIK, RKLANCNIK@WORLD-TOURISM.ORG Leta 1997 je na čudovite staroegipčanske spomenike padel mrak; senca strahu, bojaz- ni pred slepim besom verskih fanatikov, ki jim je žolčno vse, kar diši po podpori vladi v Kairu, s tem pa tudi tuji turisti, ki jih ima država tako rada. A napad v Luxorju je bil notranji problem Egipta in čez štiri leta je država turistično okrevala. Septembra 2001, tistega lepega sončnega in prijaznega dne, se je po napadu na newyor- ška dvojčka tak strah naselil po vsem svetu. Ker je NYC pač svetovljansko mesto, je z njim sočustvoval ves svet. Terorizem je postal sve- tovni problem. Nedavna napada, sicer izjem- no različna, v Londonu in Šarm-el-šejku, sta del tega svetovnega problema. Predvsem London je dokazal, da je terorizem strahopet- na 'beštija', ki bo ugriznila kadar koli in kjer koli. A posledica tega je bila med drugim ta, da so mnogi realni in potencialni turisti ugo- tovili, da je prav vseeno, ali gredo na potova- nje ali ostanejo doma. Zakaj bi torej menjali potovalne oziroma počitniške načrte? London in Šarm slaba štiri leta po 11-S med ljudi nista vnesla strahu, temveč odpor in prezir. In vsakdo, ki je včasih malce brskal po psi- hologiji, bo vedel, da se vedenjski vzorci tako posameznika kot množice spreminjajo z vsakim impulzom v določeni seriji dogod- kov. Na negativne dogodke se sčasoma neka- ko navadimo in jih začnemo sprejemati kot normalne, čeprav zoprne. Tudi - to bo kar težko razumeti - na teroristične grožnje. Brezbrižnost? So se nam že skisali možgani ali pa smo res tako zavozili družinska življe- nja in poslovne kariere, da nam je vseeno, če v nas trešči strela? Brezbožni fatalizem? Nič od tega, temveč povsem normalni procesi, ki jih množična psihologija pozna že iz časov pred drugo svetovno vojno (glej: Wilhelm Reich, Masovna psihologija fašizma), in na nek način normalen odziv množic, pa tudi izobraženih posameznikov, na vladavino stra- hu. »Kar te ne ubije, te okrepi,« pravijo naši dedje, preden ga zvrnejo še eno šilce. »Brez panike,« je rekel dobri vojak Švejk. Odpor do terorističnih groženj je še največ­ ji v islamski skupnosti, kar ne preseneča. Londonski imami so bili med prvimi, ki so izrekli fatvo (obsodbo) nad bom baši 7. julija, medtem ko so šli turistični delavci v Šarmu na ulice in zahtevali mir. Islamski terorizem bo verjetno najprej padel zaradi domačega odpora in zavračanja, torej v vseh islamskih državah, zlasti pa med turističnimi silami Bivši STO-jevec Iztok Altbauer, glavni šef Globtourja, je šel v Šarm osebno po svoje goste. Bravo, tako se dela in ostali sloven- ski touroperaterji bi se morali iz tega pri- mera kaj naučiti. Za Globtourjev ugled in poznavanje kriznega menedžmenta je bil ta korak izjemnega pomena. (Egipt, Tunizija, Maroko, Jordanija, Dubaj), saj terorizem najbolj ogroža njihov vir prihodka, zaposlitve in vpetost v mednarodne okvire. Vsi, ki smo se zavezali turizmu, želimo s tem načinom življenja nadaljevati, terorizem pa ga lahko uniči. Zato odpor do terorja strahu. Ker še naprej že limo potovati in naše bogato, lepo in kulturno okolje deliti s tujci, ki bodo za to plačali. Zato smo pripravljeni tudi več tvegati; tako turistični delavci kot turisti. Egipt - zibelka turizma Ta arabska država je sestavni del sredo- zemskega bazena, ki predstavlja največjo turistično regijo v svetu. Kar vsak tretji tuji turist je gost v Mediteranu, kjer se je umet- nost potovanja pred nekaj tisoč leti pravza- prav začela. Napad v Šarmu ga ne bo preti - rano prizadel in ne zamerite mi, če vam ne morem postreči s čim bolj spektakularnim. Šarm pomeni nekaj več kot deset odstotkov egiptovske turistične ponudbe, torej en mili- jon turistov letno od skupnih osem, kolikor jih je bilo tam lani, in sicer kar 34 odstotkov več kot leta 2003. A Šarm pravzaprav ni egipčanska turistična zgodba. Tja se hodijo ljudje namakat, mogo- če potapljat in v najboljšem primeru obis- kat kakšen beduinski šotor, da o diskotekah ne govorimo. Zgodba egipčanskega turizma so piramide, kamele, Nil in Sahara; tega na Sinaju ni. Spomnite se, da je na poloto- ku počilo že februarja, v Tabi, a to ni preveč vplivalo na nadaljevanje turističnega počet­ ja. Šarm je sea-sun-sand destinacija. To pa pomeni tradicionalno turistično ponudbo, ki je zacvetela v 70. in 80. letih, ase je njena atraktivnost močno zmanjšala na račun novih in specializiranih ponudb. Vendar še vedno živi, saj morajo vsi ti hoteli prodati svoje sobe; najlažje jih prodajo skupinam, ki jih tja vozijo letala velikih evropskih organiza- torjev potovanj. A egipčanska turistična ponudba je odlič­ no razvita in dobro segmentirana. Še pred deseH.mi leti so zabeležili približno 2,9 mili- jona turistov, lani pa že več kot osem. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so pozdravi- li kar 15 odstotkov turistov več kot lani (ko so imeli zgodovinsko uspešno leto). Egipt iz turizma letno zasluži nekaj več kot šest mili- jard dolarjev, kar je trikrat več kot pred dese- timi leti. Ni odveč omeniti, da so ti prihodki višji od prihodkov iz prodaje nafte in naftnih derivatov, surovin in dajatev v Sueškem pre- kopu. Egiptovski turizem med drugim pred- stavlja kar 23 odstotkov tržnega deleža celo- tnega Bližnjega vzhoda. Če se nam zdi Portorož »masovna turistična destinacija«, res ne vem, kaj je potem Šarm. Ta kraj na sinajskem polotoku ima 132 hote- lov s skupno okrog 30 tisoč posteljami, torej je približno šestkrat večji od Portoroža. V dneh okrog terorističnega napada je bilo tam največ turistov iz Italije, Egipta in arabskih držav. Sledili so turisti iz zahodne in vzhodne Evrope, največ pa je bilo Britancev, Nemcev in Nizozemcev. Prva reakcija manjše skupine je bila kajpak želja po vrnitvi domov in to so televizijske kamere snemale do nezavesti. A še mnogo več se jih je odločilo ostati. Spet - ne gre za brezbrižnost, toda če kdo želi poka- zati solidarnost in pomagati okolju, ki ga tako prijazno gosti, ga ne bo zapustil, ampak bo izpolnil svojo obljubo, da bo tam preživel toli- ko in toliko dni. Teh kamere niso snemale, saj so jokajoči in prestrašeni ljudje zanje mnogo bolj zanimivi. Toda - pozor! - ste opazili, da je bila zgodba o krvavem napadu na Šarm v mednarodnih medijih samo en teden, nato pa je izginila? Medijska pozornost ob terori- stičnih napadih se spreminja, mediji posta- jajo vse manj senzacionalistični in na WTO opažamo, da ta sprememba traja približno dve leti. Ne trkamo se po prsih, češ da smo zaslužni za to, a vseeno je bil poziv medijem, da spoštujejo svetovni turistični kodeks, lan- siran prav na naši Prvi svetovni konferenci o komuniciranju v turizmu (TOURCOM). V zadnjem primeru so se etično odzvale tudi vlade posameznih držav in so potoval- no opozorilo izdale samo za Šarm el Šejk, ne pa tudi za ostale kraje ali cel Egipt, kar je ogromen korak naprej. Touroperaterji pravilo- ma niso odpovedovali aranžmajev, niti letal- skih. Nekaj posameznih odpovedi je že bilo, a ne veliko. Tistim , ki so odpovedali, pa je bilo težko zagotoviti alternativne destinacije, saj so polne. Sicer pa bomo morali na poda- tke o resničnem vplivu teh napadov še nekoli- ko počakati, vsaj dokler ne dobimo podatkov iz destinacije za prvih osem mesecev. Temu rečemo 'wait and see' tehnika in je za vse - tako za turiste kot tudi za destinacijo - še najbolj varna. Kaj je storila egiptovska turistična admi- nistracija po napadih? • Varnostne razmere so dvignili na neza- slišano raven, s tem da pazijo, da ne ogrožajo počitnic in zasebnosti turi- stov. • Sklicali so nekaj konferenc na visoki ravni, na primer Organizacije islam- skih držav, ki bo prav v Šarmu, zato da dokažejo, da je varnost zagotovlje- na. Septembra pa bo pod vodstvom spodaj podpisanega regionalna kon- ferena o komuniciranju v turizmu (TOURCOM) v jordanskem Amanu. • Sprejeli so Charter Support Program- me, s katerim so zagotovili dostop- nost in povezanost destinacije z emi- tivnimi trgi. • Sprejeli so nov program novinarskih obiskov in priljubljenih izletov tujih touroperaterjev. • Dobro, redno in iskreno komunicirajo. Prihodi tujih gostov (po narodnosti) - EGIPT Skupaj Bližnji vzhod Libija Saudska Arabija Palestina Jordanija Sirija Kuvajt Jemen Libanon Združeni Arabski Emirati Bahrain Quatar Oman· t Irak Ostale države Italija Nemčija bivša Sovjetska zveza Rusija Velika Britanija Francija Izrael Beneluks Nizozemska Belgija Skandinavija Švedska Danska Finska Norveška bivša Češkoslovaška Združene države Amerike Španija Avstrija Poljska Švica Sudan Japonska Madžarska Kanada Avstralija Indija Grčija Turčija Koreja Kitajska Tunizija Portugalska Drugo medregijsko Ostali svet/ nedoločeno (tisoči) 1995 2000 2001 3.133 5,506 4,648 742 890 868 157 153 166 179 240 226 99 150 126 49 78 78 73 67 74 71 64 59 31 34 34 23 37 3~ 25 26 29 13 11 11 12 10 10 7 8 8 3 11 11 2,390 4,614 3,779 257 752 595 319 786 715 110 210 285 359 325 122 380 291 296 327 109 39 142 123 45 107 80 19 70 58 20 51 46 6 25 29 11 30 28 11 27 29 155 235 178 23 103 76 34 100 88 17 57 57 72 104 101 46 53 55 69 86 64 14 15 14 26 47 36 24 39 32 18 34 28 41 44 30 11 24 16 28 40 24 6 14 13 16 25 20 5 13 7 244 524 309 2 3 2 Vir: Svetovna turistična organizacija (WTO) © (milijon) Egipt: Prihodi tujih turistov (milijon) Egipt: Prihodi tujih turistov (milijard$) 90~------------------ 7-,--------------------- 8 -- Mednarodni skupn i prihodi -- Mednarodni turistični prihodi 80 -- Nočitve mednarodnih turistov v hotelih in odobnih objektih 6-+----- --- -------- - - --1-- 7+----------------------,,_______ 6-+-- - ------------- - -+-- 70 +------------------+--- 60 -+- ----- --- ------ - --1-- 1 -- Mednarodni turistični prihodi 50 -+------------------+--- 4 +---------=.--.----H- ------ 3 +------c-h:"-<_......-----0,"r- ---------- 40 -+-----------------+--- Vir: Svetovna turistična organ izacija (WTO) © Vir: Svetovna turistična organizacija (WTO) © Vir: Svetovna turistična organ izaci ja (WTO) © t v • d I v ('¾) t . t· ('¾) letno rzn1 e ez o s opnJa ras I o V• ('¾) . p~preqe o 2002 2003 2004* 1995 2004* 2003/02 2004*/03 1995-2004* 5,192 6,044 1,013 1,189 225 305 249 269 155 188 87 99 74 81 72 79 36 46 41 42 29 32 12 15 12 13 11 12 10 7 43,77 4,852 701 796 730 693 586 383 497 358 357 280 311 147 310 229 117 132 78 95 36 43 16 18 64 117 92 88 72 105 56 54 24 32 28 342 32 24 27 22 252 8 371 2 149 50 46 28 25 97 126 102 105 120 96 70 61 37 36 26 35 35 45 27 21 24 19 339 3 6,04 1,318 344 310 172 118 86 90 58 45 32 15 15 12 20 6,783 1,010 993 816 547 465 390 330 251 198 170 156 1051 145 133 103 71 52 48 47 45 45 39 39 30 29 23 456 5 100 23.7 5.0 5.7 3.2 1.6 2-3 2.3 1.0 0.7 o.8 0,4 0.4 0.2 0.1 76-3 8.2 10.2 3.5 9.1 3.9 9.4 1.2 1.4 o.6 o.6 0.2 0,4 0.3 4.9 0.7 1.1 0.5 2.3 1.5 2.2 0.4 o.8 o.8 o.6 1.3 0,4 0.9 0.2 0.5 0.1 7.8 0.1 100 16-3 4.3 3.8 2.1 1.5 1.1 1.1 0.7 o.6 0.4 0.2 0.2 0.1 0.2 83.7 12.5 12.3 10.1 6.7 5.7 4.8 4.1 3.1 2.4 2.1 1.9 1.9 1.8 1.6 1.3 0.9 o.6 o.6 o.6 o.6 o.6 0.5 0.5 0.4 0.4 0.3 5.6 0.1 16.4 17-4 35.6 8.2 20.8 13-7 9.4 10.1 26.9 2.7 11.1 27.3 11.1 14.7 -27.8 16.2 13.5 -5.0 30.0 -0.1 10.9 111.3 12.2 20.9 38.5 8.o 70.3 37.9 50.3 7.1 10.9 19.5 65.8 -8.9 26.0 12.6 50.3 12.2 -5-4 9.8 10.3 88.o 0.2 -1 .9 11.1 147.1 -8.6 15.6 34.1 10.8 12.8 15.0 -8.3 19.6 6.4 13.4 26-7 8.o -o.6 -3.5 17-4 -1.9 177-2 39.8 27.0 43-2 39.2 53.l 49.7 25.8 44.0 11.1 6.6 9.1 6.2 6.3 10.2 2.0 2.7 7.2 7.6 2.8 1.8 2.4 6.6 25.6 12.J 16-4 13.4 7.5 16.0 3.1 104.8 38.3 34.9 1.0 52.6 23.4 43.3 17.8 21.0 27.1 39.0 7.0 46.5 9.3 16.0 0.2 41.8 15.9 33-8 7.1 80.2 7.5 29.7 10.9 28.8 1.0 -11.9 14.8 42.5 3.8 42.0 19.9 21.9 7.0 24.3 20.0 34.3 7-2 62.2 9.4 (WTO podatki iz Avgusta 2005) Nočitve tujih gostov v hotelih in drugih podobnih objektih (po narodnosti) Skupaj Bližnji vzhod Saudska Arabija Libija Palestina Kuvajt Jemen Jordanija Sirija Združeni Arabski Emirati Libanon Bahrain Irak Qatar Oman Ostale države Nemčija Italija bivša Sovjetska zveza Rusija Velika Britanija Francija Združene države Amerike Beneluks Nizozemska Belgija Skandinavija švedska Danska Finska Norveška bivša Češkoslovaška Izrael Sudan Avstrija Poljska Španija Švica Jugoslavija Kanada Avstralija Japonska Madžarska Indija Grčija Tunizija Turčija Maroko Kitajska Portugalska Koreja Drugo medregijsko Ostali svet / nedoločeno ( . V•) v • d I v ('¾) . . ('¾) letno t1soc1 trzni e ez o stopnJa rasti o V• ('¾) povpreqe o 1995 2000 2001 20002 2003 2004* 1995 2004* 2003/02 2004*/03 1995-2004* 20,451 32,788 5,789 4,850 1,847 799 329 731 438 368 414 308 169 153 20 1,727 315 457 537 401 359 290 267 205 86 23 132 113 82 69 14,638 27,925 2,472 5,687 1,930 5,436 29,813 5,185 1,763 536 465 493 401 393 374 235 32,664 53,130 81,668 6,353 13,495 17,928 2,002 1,134 595 596 344 474 395 2352 3,532 3,566 1,703 1,048 725 857 628 455 5,015 4,401 1,907 1,385 1,208 1,172 859 572 220 255 354 429 102 90 216 263 40 36 65 253 93 98 174 238 71 83 171 226 24,615 26,296 39,603 660 5,374 5,694 6,310 10,922 4,135 4,693 6,442 8,548 4,600 7,768 1,168 2,200 4,055 544 1,595 896 1,025 1,966 2,034 2,142 2,793 4,854 249 286 98 127 31 50 78 797 551 213 91 191 506 174 179 357 84 92 198 91 74 55 34 23 71 1,476 24 2,710 2,181 2,070 2,763 4,381 1,464 2,4595 864 1,590 2,459 2,086 3,360 721 373 316 116 141 150 1,222 489 609 226 850 727 21 256 275 405 69 128 115 85 89 90 65 43 88 2,025 13 860 534 415 318 179 167 170 443 51 549 230 526 652 250 247 356 90 129 94 92 81 126 68 34 70 1,276 13 878 1,243 555 826 236 248 81 94 332 416 463 650 371 709 677 108 216 201 249 135 143 106 100 95 113 113 42 81 1,220 15 1,089 382 348 171 183 917 1,307 1,053 933 1,147 1,009 797 493 407 328 355 266 221 183 168 215 168 140 133 113 1,576 31 2,315 1,924 1,782 1,695 1,563 1,442 1,423 1,304 1,001 662 655 487 450 329 308 267 265 237 232 207 193 2,651 59 100 28.3 9.0 3.9 1.6 3.6 1.51 1.8 2.0 1.5 o.8 0.7 0.1 o.6 0,4 71.6 12.1 9.4 2-7 7.8 4.4 5.0 1,2 1.4 0.5 o.6 0.2 0.2 0.4 3-9 2.7 1.0 0.9 0.9 1.7 0,4 0.5 1.0 0,4 0.4 0.3 0.2 0.1 0-3 7-2 0.1 100 22.0 6.1 5.4 2-3 1.7 1.5 1.4 1.1 0.7 0.5 0.3 0.3 t 0-3 0.3 78.0 13-4 10.5 9.5 5-9 5.4 3.0 4.1 2.8 2.4 2.2 2.1 1.9 1.8 1.7 1.6 1.2 o.8 o.8 o.6 o.6 0,4 0.4 0.3 0.3 0.3 0-3 0-3 0.2 3.2 0.1 62.7 112,4 76.5 214.6 186.1 75.9 110.6 , 81.1 58.8 80.6 39.2 139.8 80-4 77-2 106.6 50.6 10.8 37-3 61.8 40.2 111-3 94.3 176.1 214.0 127.7 43.5 209.2 42.3 17.7 358.0 88.8 62.8 42.5 97-2 54.5 72.3 68.1 127.4 48.0 24.3 218.6 40.1 29.1 115.5 53-7 32.9 42.0 23.4 12.0 32.1 66-7 36.7 36.7 25.7 21.1 21.9 286.9 37-2 32-4 60.8 73.1 32-7 68.9 73.8 58.5 54.6 61.1 112.6 109.9 36.3 60.9 67.5 25.7 41.1 63.6 103.0 62.6 99.6 37.0 69.0 48 .9 68.6 58.4 22.9 41.4 65.8 56.1 70-4 68.2 88.9 16.6 13,4 11.7 20.9 21.6 7.4 11.9 13.7 8.5 7.1 10.9 6.2 32.3 6.8 12.0 11-7 17.9 18.0 13.2 19.3 10.2 42.9 9-4 13.3 24.8 35.9 25.0 11.1 16.0 15.5 3.5 20.4 15.2 5.0 12.7 15.2 17.7 23.8 27.5 11.7 6.7 10.6 Vir: Svetovna turi stična organizacija (WTO) © (WTO podatki iz Avgusta 2005) Pri reševanju številnih problemov na nacionalni, lokalni, organizacijski in osebni ravni si mnogi skušajo pomagati tudi s pridobivanjem novih znanj za lažje razumevanje novonasta- lih situacij in ohranjanje delovnih mest. Znanje je pomemben vir razvoja skupnosti in turizma kot perspektivne panoge v svetovnem merilu in tudi na nivoju lokalne skupnosti v dobi informacijske družbe. Razvoj kraja s sodelovanjem skupno- sti in skupnostnega izobraževanja pa zahteva od ljudi, da sodelujejo pri razvoju, vzamejo prihodnost v svoje roke in postanejo bolj aktivni pri reševanju problemov. Izobraževanje - nujnost in priložnost hkrati Prestrukturiranje družbe iz industrijske v informacijsko povzroča prehajanje aktivnega prebivalstva iz enega eko- nomskega sektorja v drugi sektor, iz sekundarnega (indu- strije in rudarstva) v terciarni (storitvene dejavnosti: turizem, gostinstvo, obrt, kultura, šolstvo, zdravstvo, bančništvo itd.). Glede na to, da smo priča veliki brezposelnosti in da se hkrati kot priložnost za nova delovna mesta kaže terciarna dejav- nost, lahko izobraževanje in usposabljanje omogočata lažji prehod iz primarnega in sekundarnega v terciarni sektor. Tako tudi turizem in podjetništvo predstavljata pomembno sredstvo za revitalizacijo lokalnih skupnosti. Pri prehajanju se srečujemo tudi s problemom funkcional- ne nepismenosti, saj se nizko izobraženi ljudje, ki jih indu- strija izloča, težko prilagajajo novemu delu (če ga sploh dobi- jo) in soočajo z novim položajem, v katerem se znajdejo. Nove dejavnosti, ki se razvijajo, zahtevajo od ljudi nova znanja in spretnosti, kot npr. učinkovito sporazumevanje, računalniško pismenost, uporabo spleta (poslovanje na njem se razvija v sodelovanju s posameznim ponudnikom ali brez njega), bral- ne in pisne spretnosti, sposobnost prilagajanja spremembam in iskanje ter izkoristek danih priložnosti, proaktivno delo- vanje, inovativno reševanje problemov, naučiti učiti se, spo- sobnost sodelovanja pri odločanju ter sprejemanje odgovor- nosti, znanja s področja podjetništva, zagotavljanje kakovosti storitev in produktov, veščine iskanja zaposlitve. Glede na to, da so merila razvoja nasploh, tudi razvoja lokal- ne skupnosti, opredeljena tudi z vidika ljudi, so vlcrganja v razvoj človeških virov pomembna, saj pripomorejo k razvoju lokalne skupnosti, k razvoju posameznika, da le-ta postane Proces globalizacije segel tudi do podeželja Prehod iz industrijske civilizacije v civilizacijo globalizacije in informatike pretresa vse države. Vsakodnevna razmerja so porušena. Pri ljudeh se to odraža v pomanjkanju ustreznih znanj, negotovosti in stiskah ob prilagajanju nenehnim spremembam ter v skrbi za ohranjanje svojega delovnega mesta, kar vpliva tudi na klimo in razvoj lokalne skupnosti. KARMEN ŠTUMBERGER, TIC.ORMOZ@SIOL.NET konkurenčen na trgu delovne sile, in tudi k razvoju organiza- sklad dela Podravje, Razvojno-informacijski center Slovenska cij, ki zaposlujejo posameznike s potenciali. Bistrica in Center VITA. Projekt STRP-nost za razvoj podeželja Lokalno skupnost opredeljuje ozemlje, ljudje, ki so nase- ljeni na tem ozemlju in uresničujejo skupne potrebe in inter- ese, ter zavest ljudi o pripadnosti skupnosti. Ljudi povezujejo kulturna dediščina, skupna tradicija, socialne vezi, med- sebojno komuniciranje, solidarnostna pomoč, druženje in skupno delovanje za spremembe. Glede na vizijo razvoja lokalne skupnosti in ključne vrednote je treba spodbuditi možnosti, da se v okviru skupnostnega izobraževanja skupaj iščejo rešitve za probleme v lastnem okolju. Prebivalci lokal- ne skupnosti so konkurenčna prednost lokalne skupnosti, ki pa se povečuje, če so le-ti ustrezno izobraženi, motivirani, če poznajo vizijo razvoja in se čutijo pripadne lokalni skupnosti. To pa se odraža tudi pri indikatorjih za merjenje napredka pri uresničevanju ciljev razvoja lokalne skupnosti. V nadaljevanju predstavljam projekt Središče za trajnostni razvoj Podravja - eno od možnosti za spodbujanje podjetništva in turizma, in sicer z razvojem človeških virov v lokalni skupnosti. Občina Ormož je kot članica Konzorcija za razvojne naloge Podravja vključena v projekt Središče za trajnostni raz- voj Podravja - STRP-nost. Nosilka projekta je Mariborska razvojna agencija, partnerji pa Ekonomski institut Maribor, Sklad za razvoj in usposabljanje človeških virov, Regionalni Projekt STRP-nost financirajo Agencija RS za regionalni raz- voj v okviru neposrednih regionalnih spodbud za leto 2005 in občine, članice Konzorcija za razvojne naloge Podravja (Cerkvenjak, Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Ormož, Pesnica, Rače-Fram, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Starše, Sveta Ana, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Šentilj). Glavni namen projekta je s pomočjo partnerskega sodelova- nja lokalnemu prebivalstvu (v našem primeru torej tistim, ki živijo v občini Ormož) zagotavljati krepitev znanja, izboljšanje zaposlitvenih možnosti, dvig konkurenčnosti posameznikov na trgu dela, povečati zaposljivost mladih jn spodbuditi aktiv- nejše vključevanje v procese (samo)zaposlovanja. V prostorih Javne razvojne agencije občine Ormož v okviru projekta deluje INFOTOČKA, ki nudi občanom vse potrebne informacije za vključevanje v brezplačno usposabljanje in svetovanje. lnfotočka je namenj~na predvsem brezposelnim prebi- valcem občine Ormoi, in sicer dolgotrajno brezposelnim, ki iz različnih razlogov težje najdejo zaposlitev, iskalcem prve zaposlitve, osebam, ki iščejo na trgu dela priložnost za (samo)zaposlitev, v programe pa se lahko vključijo tudi mladi z namenom lažjega vstopa na trg dela, mladi, ki niso dokon- čali šolanja, brezposelne ženske in starejše osebe. Brezposelni lokalni prebivalci imajo tako možnost prido- biti podjetniška in druga znanja v okviru naslednjih brez- plačnih usposabljanj: • ugotavljanje lastne podjetnosti, prvi koraki v podjetništvo (podjetniška ideja, poslovni načrt, ustanovitev podjetja, realizacija podjetniške ideje, potrebna znanja) in šola pod- jetništva za mikropodjetnike, • načrtovanje kariere in možnosti iskanja zaposlitve v skladu s svojimi poklicnimi cilji, znanji, osebnostnimi lastnostmi in željami, • odkrivanje priložnosti za zaposlovanje in delo v dinamičnih oblikah dela, ·-~ ..... :; · : . • izpopolnjevanje svojih komunikacijskih sposobnosti za čim uspešnejšo predstavitev delodajalcu in razvijanje veščin za iskanje.zaposlitve, • spoznavanje osnovnega dela z računalnikom in osnovnih programov (operacijski sistem Windows, urejevalnik bese- dil Word, urejevalnik preglednic Excel, delo z internetom in elektronsko pošto). Poleg teh brezplačnih delavnic pa so na voljo tudi brezplačna svetovanja s področja priprave kariernega načrta za mlade, podjetništva (preverjanje podjetniških idej in poti do realiza- cije le-teh, priprava poslovnih načrtov, postopki registracije dejavnosti, možnosti pridobivanja finančnih sredstev) in fleksi - bilnih oblik zaposlovanja (npr. osebno dopolnilno delo, dopol- nilne dejavnosti na kmetiji) v smislu pomoči pri registraciji in pri iskanju virov za dejavnost, ki jo oseba želi opravljati. Spodbujanje razvoja turizma in podjetništva v lokalnem okolju Z vidika spodbujanja razvoja podjetništva in turizma v lokalnem okolju, kjer se govori o podjetništvu in turizmu kot o perspektivnih razvojnih panogah, je to pomemben pro- jekt. Glede na to, da beležimo pomanjkanje nastanitvenih kapacitet, da je turistična ponudba razdrobljena in da jo je treba nadgraditi v smislu priprave inovativnih in doživljaj- skih produktov in storitev, je to brezplačno usposabljanje priložnost, da se spodbudi podjetništvo pri tistih, ki ob tre- nutno visoki brezposelnosti v lokalnem okolju razmišljajo o svoji rešitvi problema tudi v smeri podjetništva na področju turizma in gostinstva. Možnosti za opravljanje turistične dejavnosti pa se kaže- jo tudi pri tistih, ki imajo kmetije ali pa se v prostem času ukvarjajo z dejavnostmi, ki so zanimive tudi za obiskovalce (npr. izdelovanje predmetov, ki so lahko spominki, priprava lokalnih specialitet, v okviru katerih je priložnost, da se uredi status osebe tako, da lahko te specialitete ob različnih prilož- nostih tudi prodaja). V teh primerih obstajajo v okviru projek- ta možnosti za svetovanje pri iskanju samozaposlitve v okviru osebnega dopolnilnega dela in dopolnilnih dejavnosti. (Ne)formalna izobrazba - konku- renčna prednost na trgu dela Posamezne države želijo z različnimi ukrepi dvigniti stopnjo formalne izobrazbe svojih državljanov, po drugi strani pa omogočati čim več znanj, ki jih lahko državljani pridobijo po neformalni poti. Omenjeni projekt nudi možnost pridobivanja znanja na neformalen način. To pomeni, da je usposabljanje približano potrebam ciljne skupine z več vidikov: večinoma se izvaja v lokalnem okolju, predhodna usposobljenost in izobrazba ni predpisana, vsebina se prilagaja že osvojene- mu znanju udeležencev ter časovnim zmožnostim udeležbe na usposabljanjih, brezposelni nimajo nobenih stroškov, saj so jim povrnjeni celo potni stroški. Vsebine posameznih pro- gramov usposabljanja so izbrane glede na predhodne analize potreb po znanjih v lokalnem okolju. Stopnja formalne izobrazbe tako ostane enaka, vendar pa se osebam z novopridobljenim znanjem dviga konkurenčnost na trgu delovne sile in odpirajo možnosti za zaposlitev. Tako formalno kot neformalno pridobljeno znanje je treba glede na hiter razvoj tehnike, tehnologije in znanosti, druž- beno-ekonomski razvoj ter globalizacijske vplive stalno nad- grajevati in s tem dvigovati svojo usposobljenost za opravlja- nje dela in konkurenčnost na trgu dela. V času globalizacije, kjer je vse podvrženo trgu in kapitalu, je to pomemben projekt, saj brezposelnim nudi možnost, da se informirajo in pridobijo potrebna znanja, preden stopijo na samostojno pot. S tem se lahko zmanjša število neuspelih poskusov plasiranja idej za storitve in produkte na trg. Pomen podpornega okolja - pomoč države Za razvoj lokalnega okolja je pomembno vzpostaviti tudi povezave s podpornim okoljem na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki lahko spodbuja lokalna partnerstva. V okvir te podporne mreže sodijo ministrstva, Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Slovenski podjetniški sklad, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, tehnološki centri in parki, inkubatorji, lokalni podjetniški centri, banke, regionalne in lokalne razvojne inštitucije, obči­ ne in upravne enote, kmetijske svetovalne službe, Zavod RS za zaposlovanje, lokalni mediji, podjetniški klubi, regionalne in lokalne razvojne iniciative. Spodbujanje sodelovanja, skrb za pretok informacij znotraj lokalne skupnosti in med lokal- nim ter podpornim okoljem in iskanje finančnih sredstev za razvoj prebivalcev lokalnih skupnosti spodbuja razvoj družbe znanja in razvoj lokalne skupnosti kot take. Na ta način se omogoča dostop do znanja in informacij, ki jih ljudje potrebujejo za svoj razvoj, približa se jim možnost učenja in s tem možnost osebnostnega razvoja in večje samo- zavesti ne glede na starost in zaposlitveni status, kar je tudi glavni namen vseživljenjskega učenja. Ljudje lahko posta- nejo aktivni prebivalci lokalne skupnosti, ki znajo upravljati s seboj. Odzivnost prebivalcev lokalne skupnosti je odločujoča Vsa prizadevanja za razvoj lokalne skupnosti so uspešna, če se izbrane ciljne skupine odzivajo na dane možnosti. Pri svojem delu ugotavljamo, da je treba vložiti veliko napora v animacijo in motivacijo posameznikov, da se odločijo za ponujene možnosti za svoj razvoj, iskanje možnosti za (samo- )zaposlitev in izobraževanje. Še zlasti to velja za »bolj občut­ ljive« ciljne skupine, ki dejansko tudi zaradi nižje formalne izobrazbe potrebujejo dodatna znanja in spodbude za reše- vanje svojih problemov. Možnost razvoja lokalne skupnosti se torej kaže tudi v pri- pravljenosti ljudi, da pridobijo potrebna znanja za učinkovi­ tejše delovanje v lokalni skupnosti, ter prevzemanju odgovor- nosti in iskanju možnosti za izboljšanje svoje eksistence. Raziskave kažejo, da začnejo ljudje, ki ~o v starem druž- benem sistemu zaradi slabih razmer in kulturne tradicije nižjega družbenega sloja niže vrednotili izobraževanje, pod vplivom sprememb v družbi više vrednotiti izobraževanje in da ga tudi sprejemajo kot enega izmed možnih nosilcev njihovega razvoja. To je eden od vidikov razvoja človeških virov v lokalni skup- nosti, ki že uspešno pot1ka. V okviru Javne razvojne agencije občine Ormož pripravljamo raziskavo o tem, katera znanja potrebujejo tisti, ki so že zaposleni na področju turizma in gostinstva v lokalni skupnosti, in sicer predvsem z vidika dviga kakovosti storitev, komuniciranja z obiskovalci in dru- gih potrebnih znanj. Proučevanje in ugotavljanje potreb po znanju je namreč eden od vidikov obravnavanja in prouče­ vanja človeka ter njegove vpetosti v organizacijo in lokalno skupnost. POKLICI v TURIZMU•TUR!ZEM•6 ...... -. .:.~ ......... . - ·..:·~-';:;-:.: .., -·· . . -..:... ·v .. •s ,:. 7••· - - Bistvo hotelirstva je človeški faktor Že pred časom smo se v uredništvu odločili, da bomo začeli predstavljati različne poklice, ki so sicer značilni za turizem in od katerih je v veliki meri odvisno, kako dobro deluje določen hotel, turistična agencija, igralnica ... Med temi poklici je kar nekaj takšnih, ki niso znani, pa vendarle so za uspešno poslovanje še kako pomembni. V prvem delu predstavljamo poklic glavnega direktorja. Pogovarjali smo se z Andrejem Prebilom, glavnim direktorjem hotela Lev. Srečala sva se v njegovi pisarni, v hotelu Lev. Povsem običaj­ na pisarna, vzdušje v njej je delovno in prijetno. Andrej Prebil je v letošnjem letu prevzel vodenje hotela Lev, edinega ljubljanskega hotela s petimi zvezdicami. Hotel se lahko pohvali, da je v svoji preteklosti gostil nekaj zvenečih imen svetovnega formata: opernega pevca Pavarottija, igralca Kirka Douglasa, pevca Stinga, astronavtsko ekipo Appollo 5, pisateljico Agatho Christie, več kraljevih delegacij itd. Mimo njega ne gre nobena večja stvar, ki se zgodi v Sloveniji, pa naj gre za vladne, državne dogodke ali dogodke družabne- ga značaja. Univerzitetni diplomirani ekonomist je glavni direktor hotela Lev in pomočnik generalnega direktorja hotela Union. Tako je njegovo delo razpeto med dvema hoteloma in se konča vsak dan pozno zvečer. V hotelirstvu se je leta '99 znašel povsem po naključju, a mu ni žal in videti je, da pri svojem delu zelo uživa. Po čem se hotel Union razlikuje od hotela Lev? Manjše kot je podjetje, hotel, bolj operativen je posel. Hotel Union je tako velik hotel, da ima več posameznih direktor- jev, ki urejajo operativne posle, medtem ko je v hotelu Lev še vedno veliko operativnega dela, ki ga opravim tudi sam. Večji je hotel, bolj so zadeve strateške, manjši kot je hotel, bolj so operativne in organizacijske. Hotel Lev torej sodi med srednje velike hotele. Razpolagamo s 173 sobami, kar po velikosti v Ljubljani predstavlja povprečno velik hotel (4 in 5 zvezdic), skupaj s Grand hotelom Union pa imamo 574 sob. Kaj to pomeni v številu zaposlenih; koliko ljudi trenutno zaposlujete? V našem hotelu je trenutno zaposlenih oseminosemdeset ljudi. Ti pokrivajo delovna mesta strežbe, kuhinje, pomoči pri strežbi in v kuhinji, recepcije, prodaje, tehnične in računo­ vodske službe itd. Pri nas so zaposleni takšni z osnovno- in srednješolsko izobrazbo, v strežbi jih je nekaj tudi z visoko- šolsko izobrazbo, tisti z najvišjo izobrazbo pa sestavljajo oddelek prodaje in marketinga ter računovodstva. Hotel Lev je edini hotel v Ljubljani s petimi zvezdicami. Ker to še vedno velja za prestiž in vpliva na ugled podjetja, smo se pozanimali, kaj mora hotel izpolnjevati, da pridobi pet zvezdic. V tabeli je prikazanih le nekaj kategorij, ki jih mora izpolnjevati hotel, da pridobi peto zvezdico. Navedli smo le tiste, ki so se nam zdele najbolj zanimive. Sicer je teh kategorij veliko več in nekateri hoteli že v osnovi nimajo izpolnjenih pogojev za peto zvezdico, saj je eden od pogojev tudi dovolj velika soba. Nekaj kategorij, ki jih mora izpolnjevati hotel s petimi zvezdicami: • Najmanjša površina sobe: Enoposteljna -10 m2, Dvoposteljna - 16 m2 • Soba mora imeti okno z naravno svetlobo • Čiščenje čevljev: avtomat (na razpolago brezplačno) • Kopalnica: velikost najmanj 6 m2 • Zasebni parkirni prostor: na voljo • Perilo, oddano v pranje in likanje: pred 9.00 ali 18.00 uro vsak dan, vrnjeno v 12 urah • Perilo in ostali pribor: ekskluzivne kakovosti • Postrežba v sobi: časovno neomejena • Bar: odprt 16 ur, obvezno zvečer • Hotelski portir: na voljo za prenašanje prtljage 24 ur na dan TINA NOVAK, TINA.NOVAK@PRISTOP.SI Se vaši zaposleni udeležujejo izobraževanj doma ali v tujini? Izobraževanj v tujini se ne udeležujemo, razen morda zaposle- ni v prodajnem oddelku ter delno v gostinstvu. Pripravljamo pa redna interna izobraževanja, da vzdržujemo določen stan- dard storitev in ponudbe. Pri tem nam pomagajo kategoriza- cija, hotelske uzance, mednarodni hotelski standardi. Hotel Lev je bil v preteklosti del skupine lntercontinental, takrat so tu veljali 'standardi lnterconti'. Teh standardov se še vedno držimo in jih posodabljamo, če je potrebno, saj imamo sta- len stik z direktorji, ki so še vedno v verigah in nam sporoča­ jo novitete. Z internim izobraževanjem vzdržujemo določen standard na podlagi tega, kako je treba pozdraviti gosta, ga postreči, izzvati za recepcijskim pultom. Na naša interna izob- raževanja povabimo tudi tuje predavatelje. Kakšne pa so vaše izkušnje s kadrom, ki prihaja iz naših srednjih in visokih šol? Predvsem bi izpostavil povprečnost kadra, ki v zadnjih letih prihaja iz srednjih gostinskih šol. Ta kader ni dovolj izobra- žen. Srednja gostinska šola v Radovljici je ena od redkih šol, ki zagotavlja dobro kakovost diplomantov. Na splošno pa je standard izobraževanja padel. To je tudi posledica padca ugle- da poklica, saj se natakarja, receptorja ali sobarico premalo ceni. Toda dober kader je zelo zaželen v vsakem hotelu. Pri kadrih z visoko in višjo šolo je problem v tem, da vlada močno zanimanje za turistično panogo, zato je ponudba kadra z visoko stopnjo izobrazbe zelo velika, a kljub temu je težko dobiti dobrega menedžerja ali kader za srednji menedžment. Struktura zaposlenih je takšna, da je 90 odstotkov še vedno operativnega dela. Na 88 zaposlenih ljudi jih je manj kot 10 % potrebnih za vodenje in organiziranje dela. Tako ugotavljamo, da imamo sicer celosten sistem izobraževanja, ki pa bi moral dvigniti predvsem raven storitev v turizmu, ne pa števila diplo- mantov na srednjih šolah in fakultetah. Šole, kot jih imajo v tujini, v Sloveniji še nimamo. Predmet teh šol je v tesni pove- zanosti teoretičnega in dejanskega praktičnega dela. Hotel, ki stoji sredi mesta, ima verjetno tudi zelo spe- cifične goste? To so poslovni ljudje, ljudje, ki pridejo v Ljubljano po službe- ni dolžnosti, povprečna doba bivanja pa znaša manj kot dva dni. Ti gosti so pri nas med tednom, čez vikend pa gostimo tudi turiste. Najbolj zasedeni meseci so poslovni meseci, torej maj, junij, september, oktober, delno tudi november. Gre pri tem večinoma za goste, ki se k vam vračajo? Od kod prihaja največ vaših gostov? Nadzor vračanja gostov imenujemo lojalnost gosta oziroma 'guest loyalty'. Za vsakega gosta vemo, ali je nov ali stalni. Slednjim namenjamo še posebno pozornost v smislu dolo- čenih popustov in drobnih pozornosti. V našem hotelu je več kot 95 odstotkov tujcev, predvsem gostov iz Nemčije, Velike Britanije in ZDA. Ali si gosti, ki vas obiskujejo, želijo ogledati Ljubljano, jih zanimajo znamenitosti, prireditve? Nekateri gosti svoje bivanje pri nas podaljšajo čez konec tedna, ko pride za njimi še ostala družina. Potem se obrne- jo na nas, da jim svetujemo, kaj naj si ogledajo. Priznati je treba, da moramo produkte dodatno razviti. Na trgu sicer imamo določeno število produktov, ni pa posebne ponudbe za goste, nečesa, česar nimajo druga evropska velemesta. Določene projekte pripravljamo v okviru skupine Union, saj želimo razviti posebne produkte. Vas je odprtje dveh novih hotelov v Ljubljani, ki sta se odprla v zadnjih dveh letih, prizadelo? Odprtje teh dveh hotelov smo zelo občutili. Občutiti je tudi recesijo v hotelirskem poslu in dva nova hotela, ki sta za 27 odstotkov povečala kapacitete v Ljubljani: nista malo. Na trgu se je tako čez noč pojavilo 300 novih sob. Ste od takrat povečali promocijo? Promocijo hotela smo nekoliko povečali, toda treba je pouda- riti, da so naši gostje predvsem tuji poslovneži, ki so razpršeni po celem svetu in se 11.e odločajo za hotel na enak način kot turistični gostje. Pred~em jih zanima 'value for money'. Zato smo v hotelu Lev začeli dvigovati kakovost storitev in produk- tov z dodatnimi izobraževanji, obnovo kuhinje, napeljavo brez- žičnega interneta itd. Dodatna promocija je tudi Casino Lev. Se delo direktorja v podjetju in delo hotelskega direk- torja zelo razlikujeta? Mislim, da ne bistveno. Potrebno je usklajevanje med strate- škim in operativnim delom, kar pomeni, da moramo gledati naprej, podjetje ne sme stati na mestu. Določeno število ur je treba nameniti lobiranju. Poleg tega je naloga direktorja, da usmerja sodelavce in spremlja učinke dela zaposlenih. V turizmu ste že šest let. Se je v tem času veliko spre- menilo? Ogromno stvari se je spremenilo v smislu povečanja konku- rence in intenzivnosti dela, zahtevnosti gostov, tehnologije, nacionalnosti (vedno več gostov je iz oddaljenih dežel), vse skupaj pa se odraža v rezultatih, ki jih moramo doseči. Sami standardi, ki jih moramo izpo lnjevati, se v glavnem niso spre- menili, razen tehničnih standardov, ki jih je treba nadgraje- vati zaradi razvoja tehnologije. Bistvo hotelirstva je človeški faktor, osebni stik, odnos do strank in zaposlenih, če pa temu dodate še ključne kazalce, potem ste izpolnili glavne predpogoje za uspešnost. Vsekakor pa je turi- zem timsko delo in brez dobrega menedžmenta, visoko uspo- sobljenih, prijaznih in motiviranih zaposlenih pač ne gre. Se vam zdi, da ima Slovenija potencial v turizmu? Potencial v turizmu zagotovo imamo, da pa bi lahko postali turistična država, je treba izpolniti še veliko stvari. Potrebno je tesnejše povezovanje hotelov in turističnih organizacij, več je treba narediti na področju promocije Slovenije ali jo morda celo promovirati na drugačen način. Z državo trenut- no že sodelujemo, glede na to, da je svetovna konkurenca iz dneva v dan hujša, pa menim, da bi bilo potrebno še tesnejše sodelovanje. Zato bi morali turistična panoga in država opre- deliti skupno razvojno strategijo slovenskega turizma za še agresivnejši nastop v tujini. Studijsko potovanje v Turčijo - Antalya MAG. RUDI RUMBAK, SKUPNOST SLOVENSKIH NARAVNIH ZDRAVILIŠČ, SSNZ@SIOL.NET Turška letalska družba Turkish Airlines je v letošnjem prvem trimesečju prepeljala 3 milijone potnikov in dose- gla rekorden 22,6-odstoten porast potnikov. Hkrati je na azijski strani Istanbula v Pendiku odprla novo letališče, kjer je uvedla dnevne povratne linije do lzmirja, Antalye, Adane in Trabzona po ceni 89 turških lir oziroma 65 €. Povečano pov- praševanje po toplih krajih oziroma konkurenci na evropskem tržišču so v zimskih mesecih opazili tudi v slovenskih zdravi- liščih. Zato je bil cilj letošnjega spomladanskega študijskega potovanja predstavnikov naših zdravilišč spoznavanje tradi- cionalne turške kopeli hamam in novosti v mediteranskem delu Turčije, tj. v centru Turkizne obale - Antalyi. Turške kopeli oziroma hamami niso navadna kopališča, čeprav delno spominjajo na rimske kopeli, na katerih temelji srednjeevropska tradicija termalizma. V večji meri se navezu- jejo na potrebo po čistoči, ki jo zapoveduje Koran, in na umi- vanje s tekočo vodo, saj menijo, da so kopalne kadi nehigien- ske. V tradicionalnem hamamu so obiskovalci strogo ločeni po spolu, vendar se to ločevanje v turističnih centrih opušča. Osrednji del hamama predstavlja hararet (rimski caldarium), kjer poteka masiranje oziroma piling z rokavico iz kamelje dlake, polivanje z mrzlo in vročo vodo, miljenje oziroma nana- šanje milne pene ter drgnjenje in gnetenje kože. Prostor je zelo vroč in vlažen, zato ga obiskovalci običajno po konča­ nem umivanju z masažo zapustijo in se po kratkem počitku v počivališču, kjer sledi obvezen napitek (čaj ali voda), pre- pustijo rokam usposobljenih maserjev. Tradicionalno oblačilo v hamamu je velika (pogosto karirasta) brisača, ki se ovije okoli pasu. Poleg arhitekture izstopata postopek umivanja in pridobivanja milnice ter velika poraba vode. Hamami so sestavni del ponudbe večine hotelskih kom- pleksov, kjer so jim poleg pokritih bazenov dodali še savne, fitnese in beautycentre, počivališča in masažne salone oziro- ma so jih prilagodili zahodnoevropskim turistom. Kljub rela- tivno kratkemu času, ki smo ga imeli za ogled turške riviere, smo eno popoldne namenili ogledu antičnega mesta Perge (ki se ponaša z dobro ohranjenimi helenističnimi vrati, ostanki rimskega kopališča in s stadionom), najlepšega antičnega gledališča na svetu - Aspendosa z ostanki akvadukta ter pravega hamama Balikpazari Hamami v Antalyi, ki se ponaša s 700-letno tradicijo. Pri tem nam je turški vodič mimogrede potarnal, da se je z uveljavljanjem 'ali inclusive' ponudbe v resortih na obalah zanimanje za potovanje v zaledje obale nekoliko zmanjšalo. Antalya je v zadnjih 15 letih podvajseterila število prebival- cev, in to predvsem na račun turizma, v času glavne turistične sezone pa se število prebivalcev najmanj podvoji. Ob ooali so zgrajeni oziroma se gradijo številni novi hotelski tematski kompleksi, navdihnjeni s številnimi idejami, kot so kopije svetovnih znamenitosti, v soseščini pa sredi njiv in pašnikov rastejo blokovska naselja, namenjena zaposlenim, pri kate- rih pa se zdi, da je arhitektom zmanjkalo-idej. Na območju Aksuja, kjer smo si ogledali dva hotela iz skupine World of Wonder, je celoten obalni pas razdeljen med t. i. resorte, tako da k vsakemu sodi od 200 do 300 m peščene obale. Ponudba teh resortov je identična, vendar različno 'zapa- kirana'. Med sedmimi hoteli skupine World of Wonder je najmlajši Kremlin Palace (www.wowhotels.com; www.wow- kremlin.com), ki deluje dve sezoni. Hotelska arhitektura predstavlja posnetke Kremlja, simbola ruske zgodovine, tj. zgradb na moskovskem Rdečem trgu: palača Kremelj (hotel z 847 sobami), Leninov mavzolej (lobi z recepcijo, restavra- cije, kongresni center, bovling, biljard, bar, butik, draguljar- na ... ), katedrala sv. Vasilija (turška, mehiška, italijanska in ruska restavracija), staro senatno poslopje (diskoteka), Boljšaj teater (bar Puškin), Rdeči trg (bazeni in ploščad za sončenje, namizni tenis), palača faset (fitnescenter, 'health center' hamam). Objekte obdaja kremeljsko obzidje, gostom pa je na razpolago še 215 m peščene plaže, številni bazeni z navadno vodo, akvapark s tobogani, amfiteater za brezplač­ ne predstave, otroško zabavišče, nogometno igrišče, igrišča za tenis, odbojka na mivki, košarka, lokostrelstvo in vodni športni center. Leta 1999 so odprli sosednji hotel Topkapi Palace (www. wowhotels.com/topkapi/), ki predstavlja kopijo rezidence osmanskih sultanov od 15. do 19. stoletja v Istanbulu. Vsi objekti so zgrajeni v tem stilu, vsebina ponudbe pa je podo- bna kot v sosednjem Krem lin Palace. Kompleks razpolaga z 980 ležišči in lahko sprejme 2000 gostov. V seminarskem delu lahko sprejmejo 1000 ljudi oz. pripravijo pogostitev za galasprejem približno 2000 gostov. Ponudba obeh hotelskih kompleksov se deklarira kot 'ulta all inclusive', vendar so številne storitve doplačljive, brez- plačna uporaba določenih naprav in aktivnosti je količinsko omejena, posamezne nacionalne restavracije lahko gost izko- risti le enkrat med bivanjem, na razpolago je pivo ene vrste ipd. Tudi kakšna zvezdica v oceni je verjetno preveč . Kljub temu je predvsem zaradi neomejene količine hrane in pijače ter zelo bogatega animacijskega programa tovrstna ponudba očitno vedno bolj privlačna za turiste, saj hotelska kompleksa dosegata 80 % zasedenost. Podatki kažejo, da se je lastniku, podjetju MNG (Meh met Nazif GUnal), ki je v osnovi gradbe- na firma in se je po spletu okoliščin konec devetdesetih let odločilo za aktivnejšo vlogo v turizmu, odločitev obrestovala. Po letu 1999 so zgradili sedem hotelov (skupaj razpolagajo s približno 6900 ležišči), uredili smučarski center, ustano- vili turistično agencijo Bentour, ki ima predstavništva v 25 državah in tako zagotavlja polnjenje lastnih kapacitet med 30 in 50 %, ustanovili pa so tudi lastno letalski> družbo, ki razpolaga z 20 letali in je trenutno druga največja letalska družba v Turčiji. V MNG nameravajo zgraditi ~e golfklub z restavracijskim delom in pridobiti okoli 2000 hotelskih ležišč, zgraditi manjši wellness center ter se razviti v mednarodno hotelsko verigo. Družba se je zavestno odločila za drug segment gostov in razvoj drugačne ponudbe, kot jo predstavljajo wellness hoteli. V strukturi gostov predstavljajo od 30 do 40 % gosti z nemškega govornega področja, okoli petino iz Beneluksa in približno 10 % iz Rusije, ostalo pa so domači gosti, ki priha- jajo predvsem v poletnih mesecih. V zimskih mesecih imajo veliko kongresnih gostov ter številne športne ekipe na pri- pravah (okoli 140 nogometnih skupin). Kot gradbeno podjetje so gostitelji priznali, da se je v zadnjih desetih letih naqn gradnje turističnih objektov zelo spremenil, saj so stroški gradnje porasli. Za gradnjo hotelske- ga kompleksa potrebujejo od 11 do 12 mesecev, vendar impo- zantnost objektov ne more vedno prikriti slabosti cenejše gradnje in poceni vgrajenega materiala. Kljub veliki ponudbi delovne sile so se tudi v Turčiji v zadnjih desetih letih stro- ški dela (približno 500 € na osebo) podvojili, tako da znaša strošek dela v strukturi cene že približno 20 %. Videti pa je, da ne le Turčija, ampak tudi evropski kapital resno računa­ ta na hitrejše približevanje Turčije EU in na skorajšnji vstop vanjo. UTRIP TRGOV• TUR!ZEM • 8 . . -.· .. ·.·,_ .. --.-. -":!·"' "-: . ·:·},.-,,'.tB":·~ :::·~-.:.--•· ..... ,.:;.:.,: - - - .. ~-·· .·, ·. . ,, . . ,,~ NEMCIJA Svetovno prvenstvo v nogometu 2006 Prihodnje leto bo Nemčija gostiteljica največjega športnega dogodka na svetu, svetovnega prvenstva v nogometu. Nemci se dogodka izredno veselijo, saj so veliki ljubitelji nogometa, ki velikokrat zasenči pomembna dogajanja na gospodarskem in političnem področju. število vstopnic za nemške gledal- ce je omejeno, ker pričakujejo velik obisk iz drugih držav, predvsem držav udeleženk svetovnega prvenstva. Prav zato Nemci pričakujejo velik porast števila turistov in prenočitev ter posledično več prihodkov iz tega naslova. Leto 2004 je bilo rekordno po številu turistov v Nemčiji: 9- odstotno povečanje je dvakrat večje od evropskega povprečja. Največ obiskovalcev je prišlo iz evropskih držav, saj je Nemčija takoj za Francijo in Veliko Britanijo tretja najbolj priljubljena destinacija mestnega turizma ('city trips') v Evropi. Tudi letos pričakujejo povečanje obiska za 2 %, prihodnje leto pa zaradi svetovnega prvenstva še za dodatnih 1,7 %, kar pomeni od 4,8 do 5,5 milijona dodatnih prenočitev (ocena DZT). Svetovno nogometno prvenstvo bo v dvanajstih mestih, ki že sedaj ustvarijo preko 14 milijonov tujih nočitev letno. Predvidevajo, da bo svetovno prvenstvo k nemškemu bru- todomačemu proizvodu prispevalo dodatnih 9-10 milijard evrov, Nemčija pa se bo predstavila okoli 40 milijardam tele- vizijskih gledalcev kot prisrčna in gostoljubna gostiteljica. Nemška turistična centrala (DZl) želi svetovno prvenstvo čim bolje izkoristiti za promocijo Nemčije kot turistične države. Kataloge so tiskali v desetih različnih jezikih. Hotelski katalog so pripravili v sodelovanju s FIFA in vsebuje 531 hotelov vseh kategorij (od 2 do 5 zvezdic) s kontroliranimi cenami. Ponudnike turističnih storitev izobražujejo v okviru posebne kampanje, namenjene dobremu servisu in prijaznosti do gostov. Načrtujejo še vzporedne aktivnosti in organizirane zabave v vseh mestih, kjer bodo igrali tekme. Da bi se izognili izpadu ostalih turistov, kot na primer lani na Portugalskem in v Grčiji, ko so zaradi evropskega nogometnega prvenstva in olimpiade preveč dvig- nili cene, bodo Nemci nadzorovali vsako povišanje cen. Težko pa se bo izogniti izpadu nemških turistov v tujini, saj se jih bo veliko odločilo za spremljanje prvenstva na malih zaslonih v domači sobi. Da bi ublažili ta izpad, bi bilo priporočljivo že sedaj obveščati naše partnerje v Nemčiji, katere tekme in na katerih kanalih bo mogoče gledati tudi v Sloveniji. Rezultati po prvih šestih mesecih v okviru pričakovanj Zaradi največje gospodarske krize v Nemčiji po drugi svetovni vojni in tudi zaradi relativno visokih cen slovenskega turizma Slovenci beležimo manj ugodne statistične podatke s tega pomembnega emitivnega trga. Porast števila nizkocenovnih letalskih prevoznikov nam hkrati močno zmanjšuje primer- jalno prednost, ki jo imamo na osnovi geografske bližine, saj nemški turisti namesto z avtomobilom ali avtobusom za manj denarja obiščejo številne turistične destinacije po Evropi. Znano je, da nemški turisti radi potujejo, vendar tja, kjer dobijo več za manj denarja ob nezmanjšani ali celo višji kakovosti. Trg turistične ponudbe je preplavljen s posebni- mi ponudbami, ki vključujejo letalski prevoz z 'all-inclusive' hotelskim aranžmajem. Da je gospodarski položaj resnično slab, potrjujejo pokazate- lji, ki jih navaja strokovna revija Wirtschaftswoche: po šestih mesecih znaša gospodarska rast 0,2 % (lani 1,6 %), stopnja brezposelnosti 11,8 %, zasebna poraba se je zmanjšala za 0,3 %, prodaja na drobno je manjša za 1,5 %, cene so v povprečju zrasle za 1,6 %. Cene bencina so od lani višje za 35 %. Aktivnosti Slovenske turistične organizacije na nemškem trgu so v prvem polletju potekale po načrtih. -lzvedli smo predsta- vitve na sejmih in borzah v Stuttgartu, MUnchnu, Dresdnu, Berlinu, Frankfurtu in na specializiranem vinskem sejmu s slovenskimi vinarji v MUnchnu. Skupaj z ADAC smo nastopili na treh 'workshopih', posvečenih samo Sloveniji, udeležili pa so se jih turistični informatorji ADAC. V prvi polovici leta je Slovenijo v organizaciji predstavništva STO v Nemčiji in STO obiskalo 23 novinarjev in televizijskih ekip. Oglasna vrednost objav o slovenskem turizmu v nem- ških medijih znaša okoli 1,9 milijonov evrov, članki pa so tudi rezultat že lani izvedenih študijskih potovanj. Omenimo naj še najpomembnejši projekt na tem področju - snemanje oddaje o Sloveniji za 1. nemški program ARD z naslovom 'Kein schoner Land'. Oddaja bo na sporedu 10. oktobra 2005 ob 20.15. V letošnjem letu se je na nem- ških televizijskih kanalih zvrstilo že več oddaj o Sloveniji (Bayerischer Rundfunk, SAT 1, MDR, WDR, ZDF in v okviru izmenjave programov tudi na nekaterih lokalnih televizij- skih kanalih). Po pričakovanjih naj bi s tega pomembnega emitivnega trga slovenskega turizma v drugi polovici leta beležili nekoliko boljše rezultate. V veliki meri so ti rezultati odvisni tudi od vremena, saj se veliko Nemcev odloča za kratke počitnice v zadnjem trenutku, na njihovo odločitev pa vpliva tudi vre- menska napoved. Negativni rezultati v gostinstvu Po podatkih nemškega zveznega statističnega urada v Wiesbadnu je bil letošnji promet v nemškem gostinstvu in hotelirstvu v prvi polovici leta manjši za 2,1 %. V gostinstvu je bil promet za manjši 3 %, pri prenočitvenih objektih pa se je zmanjšal za 1,6 %. Nova izdaja Slowenien Aktuell Konec julija je kot priloga Busplaner Magazina izšla nova izdaja revije Slowenien Aktuell, posvečena organiziranemu, predvsem skupinskemu turizmu. Prejeli so jo vsi naročni­ ki strokovne revije Busplaner Magazin, obiskovalci na RDA Workshopu v Kolnu, na voljo pa je tudi na predstavništvu STO v Nemčiji. Slowenien Aktuell sofinancira STO, slovensko turistično gospodarstvo pa je imelo možnost, da v tej publi- kaciji predstavi svojo ponudbo v obliki oglasov, ki so bili 50 % cenejši od redne cene Busplaner Magazina. VSE NOVICE z NEMŠKEGA TRGA: JANEZ REPANŠEK, DIREKTOR SLOVENSKEGA PREDSTAVNIŠTVA V MUENCHNU, SL0WENIEN.FVA@T-0NLINE.DE AVSTRIJA Kolesarjenje - najbolj zdrav šport na svetu Pred kratkim je avstrijska revija Trend objavila rezultate raz- iskave, ki jo je izvedel inštitut za tržne raziskave Markant. Ugotovili so, da kar 42 % Avstrijcev v prostem času kolesari. Priljubljenost te nekoč celo zasmehovane oblike športa v zadnjih letih skokovito raste. Na drugem mestu se nahaja plavanje z 29 %, na tretjem pohodništvo z 22 %, šele na četrtem pa smučarski športi z 19 %. Na petem mestu aktivnosti je jogging z 15 %. Avstrijci ugotavljajo, da je kolesarjenje priljubljeno pri neverjetno širo- kem in diverzificiranem sloju prebivalstva, od menedžerjev, obrtnikov, učiteljev do gospodinj. Kljub temu, da je Avstrija v zadnjih 15-ih letih poskrbela za ureditev več tisoč kilometrov novih kolesarskih stez, ugotavljajo, da tega segmenta gostov marsikateri turistični ponudnik še ne ceni dovolj. Pri Oesterreich Werbung so pred kratkim izvedli študijo, ki je pokazala, da imajo gostje, ki kolesarijo, v povprečju višje dohodke kot povprečni avstrijski gost. Med temi turisti pre- vladujejo vodilni uslužbenci in samostojni podjetniki. Naj navedemo še nekaj najpomembnejših avstrijskih organi- zatorjev potovanj, ki so se specializirali za kolesarjenje: • za klasične kolesarske ture: Rad&Reisen (www.eurocycle. at), Austria Radreisen (www.austria-radreisen.at), Donau Touristik (www.donau-touristik.at), Donau Radfreunde (www.donauradfreunde.com); • specialisti za 'mountainbike' doživljajske ture: World Wide Active, Karl Wintersteller (www.world¼ideactive.at), Bergspechte Outdoorreisen und Alpinschule Edi Kolbmueller (www.bergspechte.at). Upamo, da bomo poleg že obstoječih kolesarskih stez in projektov v Sloveniji našli dovolj energije in poguma, da to področje še hitreje kot doslej razvijamo tudi v prihodnje. Investicije v termalnem turizmu Pred kratkim so na pretirano zagnanost pri investiranju v terme v Avstriji, še posebej pa v terme na štajerskem in Gradiščanskem, opozorili pri svetovalni agenciji Kreutzer, Fischer&Partner. Ugotovili so, da se obisk v teh termah na štajerskem znižuje (730.000 obiskovalcev v prvi polovici tega leta), in sicer za pribliino 7-11 %. Opozarjajo na močno kon- kurenco na tem področju na Madžarskem in v Sloveniji, ki nastopata s cenami, ki so približno za 40 % ugodnejše kot v Avstriji. Kl jub navedenemu v štajerski deželni vladi meni- jo, da je strah zaradi pretiranih investicij v nove projekte v Ausseeju, Gabelhofnu in Gleichenbergu odveč, saj gre za spe- cializirane ponudnike za določena indikacijska področja. Skupaj so avstrijske terme (le-teh je 27) lani gostile 6,9 mili- jona obiskovalcev, letos pa računajo na 280.000 gostov več . Če upoštevamo, da sta se letos tem termam že pridružili dve novi termalni kopališči s kapaciteto 600.000 gostov, Aqua Dorne na Tirolskem in Koeflach na štajerskem, postane jasno, da se bo to negativno odrazilo pri ostalih termah. VSE NOVICE z AVSTRIJSKEGA TRGA: JAN CIGLENEČKI, DIREKTOR SLOVENSKEGA PREDSTAVNIŠTVA NA DUNAJU, JAN. CIG LEN ECKl@SL0VEN IA-TOU RISM .AT SVICA Padec gostov s švicarskega trga Po doslej objavljenih podatkih (junij) se je število švicarskih turistov v Sloveniji zmanjšalo za 2 %. Po pričakovanjih julij in avgust ne bosta bistveno popravila slike, saj vsi večji orga- nizatorji poročajo o padcu števila gostov v tako imenovanem segmentu 'Badeferien', ki označuje vse sredozemske desti- nacije (z izjemo Turčije). Da se bo število švicarskih turistov v Sloveniji po petletni rasti gibalo med 10 in 18 %, ko se je njihovo število podvojilo in se na tej ravni ustalilo (leta 1999: slabih 12.000 turistov, lani 24.000), je bilo pričakova­ no, letošnji minimalni padec pa lahko pripišemo predvsem krizi na švicarskem turističnem tržišču nasploh. Opažamo pa tudi, da Slovenija ni več velika neznanka in veliko odkritje, kot je to bila še dve ali tri leta nazaj, in da je tudi pozitivni učinek vključitve v EU mimo. Zanimanje se je obrnilo še bolj na vzhod (Poljska, Baltik) in proti Črnemu morju (Bolgarija). Največji švicarski touroperaterji (Kuoni, Hotelplan, TUl-lmholz) poročajo o katastrofalno slabi prodaji poletnih aranžmajev ob Sredozemskem morju, zato so temu primerno skrčili kapacite- te (čarterje). Edina destinacija, ki beleži rast (20 %), je Turčija, ki je pritegnila z nizkimi cenami v juliju: teden dni 'all inclusi- ve', let in transfer že od 399 švicarskih frankov! (Za primerja- vo: 1 teden počitnic v Portorožu s polpenzionom, z letalskim prevozom in s transferjem: 1200 švicarskih frankov.) Čeprav delež prodaje 'last minute' močno pada, ker turistič­ ni touroperaterji to storitev zavestno vse manj ponujajo, so knjiženja vedno bolj kratkoročna, saj je »ljudem čisto vseeno kam in s katerim organizatorjem potovanj bodo potovali, važno je, da je poceni,« pravi Kuonijev, direktor Badeferien. Splošna ocena kaže, da je produkt 'kopanje' (Badeferien) 'out' in da so glavni krivec visoke cene saj »morajo družine subvencionirati nizke pred- in posezonske cene,« je mnenja Hotelplanov direktor. Strategijo je treba na novo domisliti in temu primerno ukrepati, sicer bo izpad donosnega družin- skega turizma močno vplival na bilance. Dejstvo je, da število klasičnih počitnikarjev v juliju in avgu- stu pada, raste pa zanimanje za jesenske počitnice, ki so v Švici v začetku oktobra. Velik konkurent turističnim tuorpe- raterjem postaja svetovni splet, potovalne navade pa spre- minjajo tudi nizkocenovni letalski prevozniki, ki povzročajo, da se ljudje namesto za dvotedenske počitnice odločajo za nekajdnevna potovanja na Mallorco ali v Berlin. ZVONE PETEK, VODJA INFORMATIVNEGA URADA STO V ŠVICI, ADRIA.SLO@BLUEWIN.CH FRANCIJA Od odprtja TU v Parizu bele- žimo veliko rast zanima- nja francoskih turistov za Slovenijo. Gostje s tega trga na informativni urad v Parizu pogosto naslavljajo vprašanja o slovenski neokrnjeni naravi, o Alpah, o Triglavskem narod- nem parku, o kraških pojavih, Postojnski jami ... Glede pre- nočišč se najbolj zanimajo za kmečki turizem, namestitve v UTRIP TRGOV,_~Tt,l.R!ZEM•9 __ - - - . - .,. ... ,..,.. .' .:v--- ~, ;, - !,_,-, zasebnih sobah ter hotelske namestitve. Veliko je zanimanje za kampiranje (pogosto sprašujejo o možnostih 'divjega kam- piranja') in za ribolov. V Slovenijo prihajajo tudi zaradi ogleda kočevskih medvedov. Veliko se jih odloča tudi za rafting. Ker beležimo povečano zanimanje za Slovenijo s strani Francozov, bodo dobrodošli tudi prevodi vseh publikacij, ki predstavljajo turistično ponudbo Slovenije, v francoski jezik (smučanje, kolesarjenje, Next exit, SPA-ponudba, navtika, Bled, Bovec ... ). MAJA KEJŽAR, INFORMATIVN URAD STO V ŠVICI, INFO.SLOVENIE@WANADOO.FR VELIKA BRITANIJA Rast turizma Pri gostih iz Velike Britanije beležimo pozitivno rast. Rast prihodov britanskih turistov se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta povečala za približno 45 % glede na enako obdobje lani. Na letni ravni ocenjujemo, da bi rast prihodov britanskih turistov lahko znašala tudi do 50 %. Britanski turi- sti večinoma potujejo individualno, v pretežni meri z nizko- cenovnimi prevozniki. Britanci večinoma preferirajo krajše počitnice večkrat na leto, manj pa se odločajo za tradicio- nalne daljše poletne počitnice. Vrednote, ki pritegnejo britanske turiste, so predvsem: raz- nolikost turistične ponudbe naše dežele, dobra dostopnost z britanskega trga, cenovno ugodna ponudba, neokrnjena nara- va. Britanski gostje se zanimajo predvsem za pohodništvo, ribolov, kolesarjenje in ostale aktivnosti na prostem. V letu 2005 smo zaznali povečanje zanimanja tudi za ponudbo zdra- vilišč in wellness turizma. Med obiskovalci Ljubljane so bri- tanski gosti na prvem mestu, kar lahko pripišemo tudi uvedbi letalskih linij letalskega prevoznika EasyJet. Kljub navedene- mu pa ne moremo govoriti o večji rasti prenočitev britanskih turistov pri nas, kar je posledica dejstva, da britanski gostje v Sloveniji počitnikujejo krajši čas. Zagotovo ima Slovenija na angleškem emitivnem trgu še velik potencial, predvsem za krajše počitnice v severozahodni Sloveniji, v dolini Soče ter v Mariboru in na Ptuju. Turistično ponudbo bi morali na tem trgu ponuditi predvsem v obliki počitniških paketov, ki so med britanskimi turisti še posebno priljubljeni. MARRY STUART MILLER, VODJA INFORMATIVNEGA URADA STO v VELIKI BRITANIJI, SLOVENIA.TOURISM@VIRGIN.NET ITALIJA Je Bratislava kaj boljša kot Ljubljana? Pred dobrim mescem sem slišal dve novici, ena nas ne zade- va neposredno, druga pa. Ampak obe sta za nas slabi. Kaj se je zgodilo pred petimi tedni? RyanAir je objavil, da bo od 2. oktobra letos dnevno letel s tretjega milanskega letališča (Orio pri Bergamu) v Bratislavo, glavno mesto države, ki jo mnogi zamenjujejo s Slovenijo, njeni prebivalc1 pa pravijo, da govorijo "slovensko". Nekako v istem času smo izvedeli, da je Adria Airways snedla dano besedo in da od septembra ali oktobra letos (še) ne bo letela iz Ljubljane na Fiumicino (Rim) in nazaj. Bojda je razlog v tem, da je jeseni težje uvajati nove proge kot spomladi. Ostane nam torej samo, da poča­ kamo še malo (saj čakamo že toliko let!), da bomo videli, ali bomo res spet kmalu imeli letalsko povezavo z našo podol- govato sosedo. Letos bo italijanskih gostov v Sloveniji ponovno več kot lani in še bolj se bodo utrdili na prvem mestu med našimi emi- tivnimi tržišči. Vendar moramo gledati, kako bo šlo naprej! In ni odveč trditi, da bo letalska linija, pa naj jo uvede kdorkoli med tema dvema sosedama, ki sta si tako blizu, obenem pa zaradi slabih prometnih .povezav tako daleč, prinesla nove- ga duha v naše delo z lt!lijani, predvsem tistimi iz srednje in južne Italije. BORIS BAJŽELJ, PREDSTAVNIK STO V ITALIJI (MILANO), BORI S. BAJZELJ@SLOVEN IA · TOU RISM. IT 7. julija je bilo v Ljubljani, v Državnem zboru, V. vseslovensko srečanje Slovencev v zamejstvu in po svetu, zdomcev in izseljencev ter njihovih potomcev. Letošnje srečanje je preseneti- lo z veliko udeležbo, še posebej pomembno pa je dejstvo, da je bilo prvič organizirano in izvedeno delo skupine za turizem. na primer, program po poti arhitekturnih dosežkov Jožeta Plečnika, programe obiskov glas- benih dogodkov, kulinarike, vina in podobno. Opozorila je tudi na značilnosti britanskega trga, probleme prepoznavnosti Slovenije, na potrebo po ustreznih promocijskih publikacijah ter na pomen predstavitev Slovenije v medijih. Medtem ko je predsednik Državnega zbora RS, France Cukjati, v uvodnem nagovoru spre- govoril o koreninah slovenstva, ki ga vsi Slovenci po svetu nosijo v sebi, je častni gost, pisatelj Alojz Rebula, letošnji Kersnikov nagrajenec, spregovoril o lastni izkušnji zamejca, problemih brezdomovinskosti pripadnikov manjšine v Italiji, o ohranjanju identitete slo- venskega naroda ter pomenu velikanov slovenske kulture, od Trubarja, preko Prešerna in Župančiča, do vsakodnevnih ekonomsko socialnih Jzkušenj ter psiholoških in duhovnih vrednot naroda v diaspori, ki presegajo zemljepisne razdalje. Predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Janez Kramberger, je uspešno koordiniral delo šestih delovnih skupin in oblikovanje zaključnih sklepov, vse prisotne pa je pozdravil tudi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu, Franc Pukšič. Slednji je konec julija 2005 odstopil s te funkcije. Delovna skupina za turistično promocijo Slovenije je bila, kot rečeno, organizirana prvič in je vsekakor upravičila svoje pomembno mesto. Bistvo poslanice dela te skupine je zavedanje o pomenu Slovencev po svetu za promocijo Slovenije. Člani skupine so izmenjali izkušnje, pri čemer je delo vsebinsko vodil in usmerjal pred- stavnik Slovenskega gospodarskega združenja Gorica, Jože Elersič. Ta je v svoji predstavitvi čezmejnega sodelovanja v turizmu na Goriškem izkazal poznavanje značilnosti in trendov turističnega povpraševanja, potrebo po dvigu zavesti Slovencev o tem, da Slovenija je turistična država, izpostavil je primerjalne konkurenčne prednosti slovenskega turizma, a malo investicijsko moč ter potrebo po vlaganjih v slovensko turistično ponudbo. "Turisti želijo dogodke, doživetja, želijo biti aktivni, za kar jim moramo pripraviti in ponuditi visoko kakovostne programe," je poudaril Jože Elersič. Nujo po kakovostnih programih, predvsem kulturnih, je izpostavila tudi Nataša Stanič, orga- nizatorka kulturnih programov v Veliki Britaniji, za British - Slovene Society. Predlagala je, Tudi Adriana Longo z Urada za Evropo pri Slovenskem gospodarskem deželnem združenju v Trstu je poudarila pomen tematskih poti in potrebo po upoštevanju in vključitvi vseh narav- nih in kulturnih znamenitosti Slovenije v konkretne turistične programe. Zadnjo izdajo interaktivnega atlasa Slovenije in možnosti uporabe je predstavil Dušan Peček in povabil na ogled strani www.kje.si za razpoznavanje možnosti uporabe CD školjke Slovenije za konkretno ponudbo. Spletno stran in delo Turistične zveze Slovenije je predstavil Damjan Jaklin, Majda Rozina Dolenc, Slovenska turistična organizacija, pa je vse na delavnici sodelujoče seznanila z aktivnostmi in organizacijo dela Slovenske turistične organizacije kot krovne institucije za promocijo slovenskega turizma. Poudarila je pomen elektronskega poslovanja za vzpostav- ljanje in ohranjanje stikov ter promocijskih in poslovnih možnosti, ki jih Slovencem po svetu nudi internet in spletne strani, ter napovedala vzpostavitev centralnega rezervacijskega sistema. Odgovorila je tudi na številna konkretna vprašanja, ki so se pojavila v posameznih predstavitvah in v razpravi, ki je sledila ter s tem udeležencem delovne skupine za turizem predstavila konkretne aktivnosti za promocijo Slovenije, ki jih v skladu s programom dela izvaja Slovenska turistična organizacija. Skupina je za prihodnje leto predlagala usklajevalno pripravljalno srečanje pred VI. vseslo- venskim srečanjem Slovencev v zamejstvu in po svetu. Ta predlog so podprli vsi predstavniki služb za delo z zamejstvom, sprejel pa ga je Damjan Jaklin in predlagal, da organizacijo srečanja prevzame Turistična zveza Slovenije, saj je to v njeni pristojnosti. Delovna skupina za turizem je svoje delo v zaključni poslanici predstavila vsem udeležen- cem srečanja in s tem ustrezno pozicionirala pomen promocije slovenskega turizma in Slovenije kot turistične destinacije. MAJDA DOLENC, MAJDA.DOLENC@SLOVENIA.INFO z MEDNARODNIH TRGOV• TUR!ZEM • 10 . . . ; . ·.··.- ....... - --::··· ··; ~ ·· · ,:'.(,;'~;:~:~~ ~- . ~:;.., . . • - . - . . . ~<$,,. Mednarodni turistični prihod(k)i: vse na svojem mestu Nekaj let smo se pritoževali, da mednarodni turistični prihodi sicer rastejo, a da jim prihodki ne sledijo. Trdili smo, da ljudje sicer vse raje potu- jejo, a zapravijo manj, in to se nam kar nekako ni zdelo prav. Zdaj pa sta ti najpomembnejši statistiki končno spet pokriti. Kakor da se je nekomu tam zgoraj zazdelo, da smo se turistični delavci predolgo in preveč živcirali, popili preveč kave in si uničevali zdravje. Neusklajenost mednarodnih turističnih pri- hodov (ITA) in mednarodnih turističnih pri- hodkov (ITR; ne zamerite, ker moram zaradi jasnosti uporabljati angleški kratici, saj sta v slovenščini enaki) je še en znak neregular- nosti, nervoze, če hočete, krize na medna- rodnem turističnem trgu. Leta 2004 sta se torej statistiki skorajda pokrili, s tem da so ITA zrastli za 10,7 odstotka, ITR pa za 10,3 odstotka (v lokalnih valutah ob konstant- nih cenah, torej ob nevtralizaciji menjalnih in inflacijskih učinkov). »Kot ata na mamo,« se je zasmejalo mojemu kolegu, sicer vedno strogemu španskemu tržnemu raziskovalcu z metuljčkom pod zaradi kubanskih cigar rdeč­ kasto brado. V absolutnih številkah so svetovni pri- hodki mednarodnega turizma (domači turizem je iz tega izvzet) lani zabeleži- li novo rekordno vrednost 622 milijard USD. To pomeni 97 milijard dolarjev več kot leta 2003, kar pa je žal treba razumeti tudi ob depreciaciji (razvrednotenju, a ne devalvaci- ji) dolarja v razmerju z evrom, kanadskim in avstralskim dolarjem ter japonskim jenom. V evrih so torej ITR zrasli za 36 milijard na 500 miljard. Evropa je obrnila nekaj malega več kot polovico vsega turističnega denarja (52 %), Amerika 21 %, Azija in Pacifik 20 %, Afrika in Bližnji vzhod pa vsak po tri odstotke. Vprašanje je, kdaj bo Azija zaradi kitajskih uspehov presegla Ameriko, tako kot pri pri- hodih, a to se zaenkrat še ne bo zgodilo, ker je rumena celina pač mnogo cenejša. Vse regije so zabeležile pozitivno rast pri- hod kov: Evropa (pričakovano) le za dva odstotka, v Aziji in na Pacifiku pa mogočnih 24 %. Evropa in Amerika sta se prvič po treh letih pozitivno izkazali; podobno kot kriza Evrope ni pretirano udarila, Ameriko pa, so tudi prihodki zrasli manj na Stari celini kot v Ameriki (11 %, kar 16 % rasti v ZDA). Od tod torej letošnji ameriški optimizem (ki, kot sem videl maja na ameriški turistični borzi Powwow, že kar malo nevarno meji na oho- lost totalno pretepenega boksarja, ki je pre- Mednarodni turizem - podregije - Mednarodni turistični prihodki Sprememba USD Lokalne valute, Prihodki Konstantne cene(%) (milijard) na prihod 03/02 04*/03 2003 2004* 2004* Svet -1,7 10,3 525 622 820 Evropa -2,5 2,3 283,1 326,3 790 Severna Evropa -1,6 4,0 41,9 48,9 1.020 Zahodna Evropa -2,8 1,2 103,4 117,1 840 Srednja/Vzhodna Evropa -3,5 5,1 22,9 27,5 360 Južna/Sredozemska Evropa -2,5 2,2 114,9 132,8 880 Azija in Pacifik -9,4 23,9 95,5 125,0 820 Severovzhodna Azija -11,3 29,7 47,1 63,4 720 Jugovzhodna Azija -16,8 24,2 24,3 31,3 660 Oceanija 1,9 12,3 17,6 22,5 2.210 Južna Azija 18,2 12,3 6,5 7,8 990 Amerika -1,6 11,2 114,0 131,5 1.050 Severna Amerika -4,9 12,7 84,3 ,81 1.140 Karibi 11,2 3,7 17,8 19,3 1.050 Srednja Amerika 4,8 8,9 3,3 3,7 640 Južna Amerika 4,8 12,5 8,6 10,5 660 Afrika 7,1 6,4 15,8 18,9 570 Severna Afrika 0,3 10,7 5,1 6,1 480 Podsaharska Afrika 11,0 4,4 10,7 12,8 630 Bližnji Vzhod 13,5 21,7 16,7 20,7 580 VIR: SVETOVNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA (WTO)© živel do zadnjega gonga), saj so njihovi pri- hodki lani zrasli na 75 milijard USD, kar je 12,5-odstotni globalni tržni delež. V Evropi so prihodki zrasli bolj klavrno: v zahodni Evropi za 1,2 %, v južni in sredozemski Evropi pa za 2,2 % (v lokalnih valutah, v USD zaradi šib- kega dolarja seveda mnogo več). V Aziji in na Pacifiku so se ITR povečali za izjemnih in dolgo neponovljivih 24 %, ven- dar leto dni po hudi krizi (SARS), ki je regijo udarila po žepu za kar 9 %. Najhitreje rastoča pod regija je Qa, seveda, uganili ste) severovz- hodna Azija s tridesetodstotno rastjo. Rast jemlje sapo tudi na Bližnjem vzhodu (22 %), bolj zadržana pa je v Afriki (6 %), v podsahar- ski Afriki le 4 %, čeprav je bila ta podregija med bolj obetavnimi v zadnjih treh letih. Če pogledamo s še malo bolj kritičnimi očmi, opazimo, da prihodki vendar niso tako močno rasli kot prihodi, zlasti v Evropi (ITA so zrastli za 5 %) in v Aziji (kar za 37 %). Vzrok je namreč v tem, da se je obseg prihodov večal zlasti zaradi rasti intraregionalnega turiz- ma, ki pa je finančno nekoliko bolj šibak od medobmočnega, čeprav long-haul tudi raste. Podjetja, predvsem letalske družbe, so se EUR Prihodki (milijard) na prihod (%) ROK V. KLANČNIK, RKLANCNIK@WORLD-TOURISM.ORG morala zaradi plavanja iz krize zateči k neka- terim bolečim ukrepom, pri čemer so popu- sti seveda na prvem mestu. Letalske druž- be bodo letos predvidoma izgubile kar 20 % dobička zaradi (pre)dragega ~erozina, med- tem pa nizkocenovne družbe ne prispevajo ravno ogromnih zneskov v blagajno svetovne- ga turizma, čeprav je kajpak hvalevredno, da so poskrbele za milijone potovanja željnih pripadnikov srednjega razreda. Vendar pa raziskovalci wro še niso rekli končne besede, saj nekatere države še vedno preračunavajo naire, leke, leve in leje te,r podobne cekine v dolarje in skušajo reči bobu bob. Katere države ima denar najra·e? Deset ~ajpomembnejših destinacij v letu 2004 je zabeležilo kar 363 milijonov ITA, kar je skoraj polovica vseh (763 milijonov, glej Turizem, junij 2004). Slika glede ITR je podobna, saj prvih deset destinacij zasluži več kot polovico svetovnih ITR oziroma 321 milijard USD. Turist v svetovnem povprečju delež Sprememba Delež (milijon) (%) (%) 2003 2004* 2004* 2004* 2004* 04*/o 2004* 464 100 660 100 763 10,7 100 250,3 262,3 630 54 415,2 *,o 54,4 37,1 39,3 820 7,9 48,2 8,3 6,3 91,4 94,1 680 18,8 139,0 2,2 18,2 20,2 77,11 290 4,4 77,1 13,8 10,1 101,6 106,7 710 21,3 150,9 2,2 19,8 84,4 100,5 660 20,1 152,9 27,8 20,1 41,6 51,0 580 10,2 87,5 29,5 11,5 21,5 25,2 530 5,0 47,4 30,6 6,2 15,6 18,1 1.780 3,6 10,2 12,4 1,3 5,7 6,3 800 1,2 7,8 16,5 1,0 100,7 105,7 50 11,1 125,7 11,1 16,5 74,5 78,8 920 15,8 85,8 10,8 11,3 15,8 15,5 850 3,1 18,3 6,8 2,4 2,9 3,0 520 o,6 5,8 17,8 o,8 7,6 8,4 530 1,7 15,8 15,8 2,1 14,0 15,2 460 3,0 33,2 8,2 4,3 4,5 4,9 390 1,0 12,8 15,3 1,7 9,5 10,3 500 2,0 20,4 4,1 2,7 14,7 16,7 470 3,3 35,6 20,5 4,7 (WTO PODATKI IZ JUNIJA 2005) sicer porabi 820 USD, kar pa hudo niha od države do države. Prvih deset turističnih destinacij Mednarodni turistični prihodi - IT A z MEDNARODNIH TRGOV,. T R!ZEM • 11 - . - . . ·, .. -· ~ .----· .. ~ - .. - -"'11'?.,- - Mednarodni turistični prihodki - ITR US$ Lokalne valute Glede zaslužkarjev na seznamu prvih dese- tih ni posebnih sprememb. Vodijo kajpak ZDA (74,5 milijarde USD), sledita Španija (45,2 milijarde) in Francija (40,8 milijarde). Torej tri države, ki vodijo tudi pri ITA, le da v obratnem vrstnem redu. Medtem ko je Italija izgubila tradicionalno četrto mesto pri ITA, pa se pri prihodkih dobro drži (35,7 milijard USD), kar vemo vsi, ki nas kdaj pa kdaj zanese tjakaj, saj je kapučino vsaki č dražji. Sledita Nemčija (27,7 milijarde), Velika Britanija (27,3 milijarde) in naposled Kitajska s 25,7 milijarde. Turčija je na osmem mestu s skoraj 16 milijardami zamenjala smučarsko šampionko Avstrijo (15,4 milijarde), na desetem mestu pa sez- nam zaokroži Avstralija s 13 milijardami. milijonov Sprememba (%) milijard Sprememba {%) Sprememba {%) In kako se vse to vidi na grafu? Najbolj nepra- vilno rast, z nekaj bolečimi padci, beležita ZDA in Kitajska, ki sta pred nekaj leti doživeli vsaka zase hudo turistično krizo, medtem pa so krivulje ostalih destinacij dokaj konstant- ne in rastejo. Kitajska (rdeča črta) je po koncu epidemije SARS-a začela svoje zmagoslavno osvajanje tujih trgov, s tem pa so se dvigali tudi njihovi prihodki. Ti za zdaj še ne dose- gajo zneskov, kot jih bodo čez nekaj let, saj je država na veselje milijonov obiskovalcev in po naših merilih dokaj poceni. Francija se je pri tujih prihodih nekoliko zaustavila, kar pa ne velja za prihodke, saj so njihove cene vse višje. Podobno v Španiji, kjer jim začuda uspe- va ohranjati ugodno rast ITA, saj so njihove (lahko mi verjamete, da je Portorož v primerja- vi s Costo del Sol le 'luštkana' turistična vasi- ca) obale povsem uničene. A ponudba je pro- fesionalno diverzificirana, kar se jasno pokaže pri vse višjih prihodkih. Turizem v španskem BNP predstavlja kar 12 odstotkov. Tudi Mehika se dobro prodaja, a povsem značilno drža- va ne more prikazati visokih prihodkov, saj mnogo denarja ostane pri tujih 'touroperater- Mednarodni turistični prihodi 80 70 60 50 40 30 20 Avst rij a • • Nemč ij a 10 Lestvica 2003 2004* 03/02 1 Francij a 75,0 75,1 ·2,6 2 Španija 51,8 53,6 ·0,9 3 ZDA 41,2 46,1 ·5,4 4 Kitajska 33,0 41,8 ·10,4 Italija 39,6 37,1 ·0,5 6 Velika Britanija 24,7 27,7 2,2 Hong Kong 7 (Kitajska) 15,5 21,8 -6,2 8 Mehika 18,7 20,6 -5,1 9 Nemčija 18,4 20,1 2,4 10 Avstrija 19,1 19,4 2,5 VIR: SVETOVNA TURI STIČNA ORGANIZACIJA (WTO)© jih' oziroma hotelskih verigah. Najbolj nere- gularno statistiko prikaže Italija, saj prihodki rastejo, medtem ko so ITA upadle kar za nekaj milijonov turistov - hudo neugodna slika in čas bi bil za nekaj kriznega komuniciranja. Kot kaže, je še najbolje, kar smo ugotovili na začetku tega prispevka, če ima destinacija, pa tudi ves mednarodni turizem, obe krivulji čim lepše pokriti. Kakšne pa je perspektiva letošnje pole- tne sezone? Dobra. Ni posebnih ovir in tudi splošna gospodarska klima je ugodna. Večina pomembnejših turističnih destinacij v času med majem in oktobrom živi za turizem in od njega, na splošno ustvarijo kar 58 odstotkov vseh prihodov, medtem ko sta najpomemb- nejša meseca julij in avgust s kar 23 % vseh prihodov (heh, razen v vročem Madridu, ki se avgusta spremeni v mesto duhov, ki na plano pridejo samo ponoči). Španija 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 VIR: SVETOVNA TURISTI ČNA ORGANIZACIJA (WTO) © 04*/03 Lestvica 2003 0,1 1 ZDA 64,3 3,4 2 Španija 39,6 11,8 3 Francija 36,6 26,7 4 Italija 31,2 -6,4 Nemčija 23,1 12,1 6 Velika Britanija 22,7 40,4 7 Kitajska 17,4 10,5 8 Turčija 13,2 9,5 9 Avstrija 14,0 1,5 10 Australija 10,3 Kot smo že poročali, letos ITA na sploš- no rastejo po stopnji 8 %, vendar pričaku­ jemo, da se bo rast nekoliko umirila, saj je bila lansko poletje že bolj dinamična in bo težko ujeti ta ubijalski ritem. November in december bosta verjetno spet bolj pozitivna. Strokovnjaki okrog WTO predvidevajo, da je veliko povpraševanja še v rezervi, zlasti za long-haul potovanja, še posebej iz Evrope, saj je evro kljub krizi zaradi evropske usta- ve še vedno močan. Američani se vračajo v Evropo; še posebej se bodo vračali in potovali v London, saj so jim bombni napadi 7. juli- ja povzročili 'napad solidarnosti' in bodo v prestolnico prišli izkazat simpatije. Niti tero- rizem torej ni več, kar je nekoč bil, ko je Bali potreboval kar tri leta, da si je opomogel. Američani spet in še bolj potujejo tudi v Latinsko Ameriko in v Azijo, kjer ni pomemb- no, kako stoji njihova zelena valuta, saj je Mednarodni turistični prihodki 80 70 2004* 03/02 04*/03 03/02 04*/03 74,5 -3,6 15,7 -3,6 15,7 45,2 24,9 14,1 4,4 3,8 40,8 13,2 11,6 -5,4 1,5 35,7 17,1 14,1 -2,1 3,8 27,7 20,1 19,7 0,4 8,9 27,3 11,2 20,5 2,1 7,5 25,7 -14,6 47,9 -14,6 47,9 15,9 10,9 20,3 -7,3 9,4 15,4 24,2 10,4 3,8 0,4 13,0 20,3 25,5 o,8 10,7 (WTQ PODATKI IZ JUNIJA 2005) tam vedno dobrodošla in ve~no močna. Malce gre na jetra visoka cena nafte, zlasti ob zelo možni krepitvi dolarja. Ta lahko pov- zroči še večje breme na ramenih letalskih družb in organizatorjev potovanj, ki se bodo morali odpovedati delu dobička. To odpoved pa bodo seveda hoteli deliti, jasno, z desti- nacijami. Lahko pričakujemo, da sf! bodo spet poja- vili očitki, da je Slovenija draga, zlasti na nemškem trgu, in da naj naši hotelirji malce spustijo cene. Temu raje nikar ne verjemite, saj se bo - hočeš nočeš - slovenski turizem moral še bolj prilagoditi stanju v Evropski uniji in vsaj za zdaj je glede na evropsko pov- prečje šetmočno konkurenčen. Če bomo zdaj spuščali cene, jih bomo morali v prihodnosti še bolj dvigovati, kot imamo v načrtih . Takega nihanja pa tuji trgi ne marajo. Združene države Amerike 60 50 40 30 20 10 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 VIR: SVETOVNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA (WTO) © TRZNE RAZISKAVE• TUR!ZEM • 12 . .. -.. ·:·, .. -.-.-. . -":!''~: ·' :-,-,,·.,:'~~~ ::.:· : ;;;;.; . ' - - ~---· :·- -·· -· :"~ ,,~ .. ,.. _ _ ,S..:,.. 4dlt.l. Slovenske in evropske dopustniške navade V skupini GfK, katere del je tudi slovensko tržnoraziskovalno podjetje GfK Gral-lteo, smo lani izvedli skupni mednarodni projekt Potovalni načrti, v okviru katerega smo raziskovali dopustni- ške navade (s katerimi aktivnostmi se dopustniki najraje ukvarjamo in katere destinadje najraje obiščemo) ter preference z vidika evropskih destinacij (v katere evropske države nameravamo potovati in katere od novih članic EU bi najraje obiskali). PETRA OsELI, GFK GRAL-ITEO Podatki o preferencah in navadah dopustnikov so zanimivi predvsem za ponudnike turističnih storitev, saj lahko na osnovi različnih profilov dopustnikov oblikujejo ponudbo po njihovi meri oziroma ponujajo storitve, pisane na kožo posa- meznim ciljnim skupinam. Profil domačega dopustnika je zanimiv tako za domači turistični trg (s ponudbo za domače in tuje turiste) kot tudi za (domače) ponudnike tujih destinacij. Aktivnosti slovenskih dopustnikov Najbolj priljubljene dopustniške aktivnosti si delimo z dopustniki ostalih evropskih držav, vendar pa se v primerja- vi z ostalimi nadpovprečno radi sončimo (42 % anketirancev) in sprehajamo (40 % anketirancev). Tudi športni duh se skri- va v slovenskih dopustnikih, saj je šport naša tretja najbolj priljubljena dopustniška dejavnost (37 % anketirancev jo je navedlo kot eno od najljubših). V primerjavi z ostalimi državami slovenski dopustniki bistve- no raje obiskujemo lokale (14 % anketirancev) in restavracije (12 % anketirancev), poleg tega pa vodimo tudi v zanimanju za preizkušanje lokalnih vin (9 % anketirancev), saj v nobeni državi ta dejavnost ni tako priljubljena kot med Slovenci. Po drugi strani pa je naše zanimanje za ogledovanje znamenito- sti (npr. muzejev, cerkva) precej manjše kot pri Američanih in ostalih evropskih dopustnikih (25 % anketirancev), zaostaja- mo tudi pri zanimanju za nakupovanje kot eno izmed dopust- niških aktivnosti (8 % anketirancev). Podatki o preferencah dopustnikov so zagotovo najbolj zani- mivi za ponudnike turističnih storitev. Poleg osredotočanja na ponudbo 'klasičnih' dopustniških aktivnosti, kot je preživ- ljanje dopusta na morju (kamor sodi sončenje, zabava v vodi in vodni športi ipd.), morajo ponudniki upoštevati tudi spe- cifične preference, kot je za slovenske dopustnike šport na splošno ter uživanje v dobri hrani in pijači. Ravno v ponudbi aktivnosti, ki sicer niso najbolj množične, so pa v določeni populaciji (na tem mestu npr. omenjamo slovenske dopust- nike) nadpovprečno priljubljene, je priložnost za ponudnike storitev, ki želijo dopustnikom ponuditi 'nekaj več'. Najbolj priljubljene dopustniške destinacije S preferenco dopustniških aktivnosti je povezan tudi interes za različne destinacije, kjer lahko preživimo dopust. Slovenski dopustniki se tudi v preferencah dopustniških destinacij raz- likujemo od dopustnikov ostalih evropskih držav. Na morju oz. na obali dopust najraje preživi 63 % slovenskih turistov, kar je daleč največ tudi v primerjavi z večino ostalih evropskih držav - izjema je le Grčija, kjer je ta odstotek še večji. Zanimanje za preživljanje dopusta v mestih (izven mest, v katerih živijo) je med slovenskimi dopustniki relativno manjše, enako velja za dopust na podeželju, križarjenju, ob jezerih ali na poti (npr. potovanje z avtom, avtobusom, vlakom ipd.). S sončenjem kot najbolj priljubljeno dopustniško dejav- nostjo je torej povezana tudi preferenca dopustniških desti- nacij med slovenskimi dopustniki, saj so najbolj naklonjeni preživljanju dopusta na morju oziroma na obali. Pri tem pa lahko podeželje in potovanja za ponudnike predstavljajo neizkoriščene priložnosti, saj lahko ponudniki slovenskim dopustnikom omogočijo odkrivanje 'alternativnih' destina- cij, ki so jih nekateri tuji dopustniki očitno že odkrili (saj so med ostalimi dopustniki veliko bolj priljubljene). Tudi trendi v turizmu kažejo na rast zanimanja za aktivne počitnice in morda se bo naklonjenost drugim aktivnostim in destinacijam povečala tudi med slovenskimi dopustni- ki. Kljub temu pa zanimanje za preživljanje dopusta na obali verjetno ne bo upadlo, če upoštevamo bližino morja in pestro izbiro obalnih destinacij pri sosedih. Sosednja Hrvaška je najbolj obiskana država, ki jo Slovenci, da bi tam preživljali dopust. Nenazadnje pa smo Slovenci praktični pri organizaciji aktivnega dopusta - na morje vzamemo s seboj kolesa, kadar koli pa lahko 'skočimo' do najbližjega hriba. Tržne raziskave v turizmu Kot ključne točke raziskav v turizmu lahko izpostavimo: pregled stanja; poznavanje/analiza navad in pričakovanj potrošnikov; merjenje zadovoljstva; preverjanje kakovosti storitev; analiza tržnih priložnosti in dejavnikov uspeha. V nadaljevanju predstavljamo primer segmentacije dopust- nikov na osnovi informacij, zbranih z že omenjeno raziska- vo Potovalni načrti. Segmenti dopustnikov Na podlagi analize dopustniških navad (kam najraje hodijo na dopust in s čim se na dopustu radi ukvarjajo) ter potoval- nih načrtov in preferenc (kam nameravajo in kam bi radi šli na dopust) smo opredelili tri segmente slovenskih dopust- nikov. Posamezne ciljne skupine v populaciji se namreč med seboj razlikujejo, kar je treba upoštevati pri obliko- vanju in komuniciranju ponudbe. Ugotovili smo že, da slovenski dopustniki najraje obišče­ jo obmorske kraje in se sončijo, kljub temu pa posamezni Domoljubni hribolazci Obmorski uživači Družinski popotniki (velikost segmenta: 29 %) (velikost segmenta: 41 %) (velikost segmenta: 30 %) starejši (so let in več) poročeni/ovdoveli upokojenci podpovprečni dohodki pomnice preživljajo v hribih/ gorah in doma ne potujejo med poletnimi počitnicami radi berejo in počivajo druge evropske države jih ne zanimajo mladi (do 30 let) samski študenti počitnice preživljajo na morju/ob obali najraje bi potovali na Hrvaško, sledijo Avstrija, Italija in Grčija med poletnimi počitnicami se najraje sonči­ jo, obiskujejo klube, lokale in restavracije med novimi članicami EU bi obiskali Malto in Ciper 30 let in več poročeni zaposleni veččlanske družine nadpovprečni dohodki počitnice preživljajo na morju, v hribih/ gorah, na podeželju in na potovanju med poletnimi počitnicami se radi sprehajajo, ukvarjajo s športom in obiskujejo znamenitosti obiskali bi večino novih članic EU Slika 1: Preferenca dopustniških aktivnosti sončenje sprehodi oz. sprehajanje ostali športi - kolesarjenje, plavanje ogled zanimivosti - muzeji, cerkve branje obiskovanje klubov in lokalov 15 14 obiskovanje dobrih restavraci'A 12 preizkušanje lokalnih vinJ 9 nakupovanje ogled prireditev - koncerti, opera, gledališke igre drugo ... 25 42 40 37 0% 10% 20% 30% 40% 50% GfK, Potovalni načrti 2004 N=1013 (reprezentativni vzorec populacije v starosti 15 do 75 let) ... prikazani so odgovori, ki jih je navedlo več kot 5 % anketirancev. Slika 2: Preferenca dopustniških destinacij na morju, na obali doma v hribih, gorah na podeželju s na poti: potovanje z avtom, 3 avtobusom, vlakom ipd. drugo ... 63 15 , 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% GfK, Potovalni načrti 2004 N=1013 (reprezentativni vzorec populacije v starosti 15 do 75 let) ... prikazani so odgovori, ki jih je navedlo več kot 3 % anketirancev. - -~- · .. _ t - -~--... ...:.,... ... ......... -- .... .. , 4~-- segmenti izstopajo po nekateiih posameznih značilnostih. Značilnosti posameznih segmentov so predstavljene na sliki v nadaljevanju. Posamezne segmente slovenskih dopustnikov torej sestavl- jajo starejši, mladi in družine. Prvi hodijo predvsem v hribe in ne potujejo, druge privlačijo obmorski kraji, morje in zabava, družine pa zanimajo različne destinacije in se na dopustu ukvarjajo z raznovrstnimi aktivnostmi. Ker gre za mednarodno raziskavo, smo ugotavljali tudi interes za potovanja oziroma obisk različnih evropskih držav. Kot smo že zapisali, zapečkarski hribolazci ne potujejo, zato jih ne zan- ima obisk nobene od evropskih držav. Obmorski uživači imajo tudi med evropskimi državami najraje morske destinacijev in sosednje države, družinski popotniki pa bi potovali v katero koli evropsko državo in nobene izmed njih ne preferirajo. Na turističnem trgu se srečujejo ponudniki turističnih storitev na eni strani in uporabniki storitev oziroma turisti na drugi. Pogosto so vmes tudi posredniki. Segmentacija potrošnikov/ dopustnikov/turistov je pomembna, saj turisti niso enaki in nimajo enakih potreb, želja, interesov in pričakovanj, prav tako pa vsi ponudniki (in posredniki) ne ponujajo sto- ritev, ki bi zadovoljevale najrazličnejše potrebe in želje tur- istov. Ponudniki (in posredniki) morajo opredeliti ciljne sku- pine turistov, ki jih bodo zadovoljevali s svojo ponudbo, in ponudbo prilagoditi njihovim pričakovanjem ter jo na pravi način tudi ponuditi oziroma komunicirati. Pri tem lahko pred- hodna segmentacija prepreči napačne odločitve oziroma vodi do pravega ciljanja, prilagajanja oziroma oblikova- nja in komuniciranja ponudbe. Tako kot smo segmentirali slovenske dopustnike, nam podatki mednarodne raziska- ve omogočajo tudi segmentacijo dopustnikov za vsako od sodelujočih držav. Na osnovi segmentacije lahko turistični ponudniki (ali posred- niki) opredelijo zanimive ciljne skupine. Segmentacija nam ponuja odgovore na vprašanja: kakšno ponudbo želi naša ciljna skupina (npr. tako glede nastanitve kot glede aktivnosti), na kakšen način ji to ponuditi, kako jih o tem obveščati. TRZNE RAZISKAVE„ TUR!ZEM • 13 - - - . - :_;~· ~ .-·.:.:.=--· ,,. . . · .. _, • --~ y Prebivalci Evropske unije in prevozna sredstva European commission je v sklopu »Special Eurobarometers« opravil raziskavo med prebivalci Evrope o tem, kakšni so njihovi pogledi na potova- nja oziroma javna prevozna sredstva v uporabi. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so navade Evropejcev glede izbiranja prevoznih sredstev tako za kratke kot daljše razdalje. Želeli so analizirati evropsko javno mnenje o prevoznih sredstvih in o zavedanju pravic uporabnikov ob potovanju. Raziskava je bila narejena aprila in maja 2005 in je potekala na štirih nivojih: • uporaba prevoznih sredstev med prebivalci Evropske unije, • prebivalci in njihova zavest o potovalnih pravicah, • ocena uporabe različnih prevoznih sred- stev, • potovanja v Evropski uniji. V prvem sklopu so ugotavljali uporabo jav- nih prevoznih sredstev v zadnjih dvanajstih mesecih. Več kot polovica prebivalcev EU je v zadnjem letu uporabila lokalni javni trans- port. Rezultati kažejo, da je eden od treh pre- bivalcev v zadnjem letu uporabil lokalni mestni promet. To je torej transport, ki ga Evropejci najpogosteje uporabljajo. 30 % jih je v zadnjem letu uporabilo medmestni želez- niški promet. Zanimivo, da 27 % prebivalcev EU ni uporabilo nobenega od naštetih vrst transporta. Po podrobnejšem pregledu po državah EU je ugotovljeno, da mestni prevoz uporablja , največ prebivalcev Latvije, in sicer kar 80 %, Češke 75 %, Litve 74 % in Slovaške 74 %. Nasprotno pa prebivalci Cipra zelo malo upo- rabljajo mestni prevoz 20 %. To si lahko raz- lagamo tako, da je večina avtobusnih prevoz- nikov zasebnikov, zato ni več veliko mestnih avtobusnih povezav. Še več, prebivalci Cipra na lokalni ravni raje uporabljajo svoje lastne avtomobile. Slovenija se v tem pogledu znaj- de na predzadnjem mestu: Slovenci se poslu- žujemo lokalnega mestnega v 39 %. Pred nami sta Italija (40 %) in Francija (45 %). Glede občutkov do lokalnega mestnega transporta so Evropejce spraševali, ali je ponudba transportnega servisa v kraju pre- bivanja dovolj atraktivna, da bi spodbujala manjšo uporabo osebnega avtomobila. V pov- prečju je kar 60 % prebivalcev EU odgovorilo z »ne«. Osebni avto ostaja najpomembnejša oblika transporta za Evropejce. Na isto vpra- šanje je z »ne« odgovorilo 75 % Slovencev, ki so s tem deležem na drugem mestu med 25 članicami EU. Pred nami je le Ciper z 89 % negativnih odgovorov. Na zadnjem mestu je Luksemburg, kjer pa 37 % prebivalcev meni, da mestni transport ni dovolj privlačen, da bi ga uporabljali. Naslednje zanimivo vprašanje za prebivalce EU je bilo, ali so zadovoljni z informacijami o voznem redu in s cenami vozovnic v nekem transportnem sredstvu. Večina je odgovorila pozitivno, več kot 65 %. Največ nezadovoljnih je tistih, ki uporabljajo mestni transport, saj je kar 32 % takih, ki se ne strinjajo s trditvi- jo, da so informacije o cenah in voznem redu dovolj dobre. Primerjava med vrstami transportov je poka- zala, da je zadovoljstvo najvišje pri letalskih prevozih (21 % je takih, ki so zelo zadovoljni, 51 % zadovoljnih). Mestni lokalni prevoz in medmestni železniški transport sta ocenjena z »zelo zadovoljen« (13 % anketiranih). Pa poglejmo podrobneje, kako je z letalskim prevozom. Slika 2 kaže, kako so prebivalci EU zadovoljni s posameznimi kriteriji letalskega potovanja. Večina je najbolj zadovoljna z osebjem na letalu, kajti skoraj vsi so zadovoljni ali zelo zadovoljni. Nekaj je takih, ki so zelo nezado- voljni z udobjem (s %), s prevažanjem prtlja- ge (8 %), informacijami v primeru zamud ali neletenja (8 %) in s cenami (8 %). Zanimivo je, da je na trditev o kompenzaciji 31 % odgo- vorov »ne vem «, kar najverjetneje pomeni, da tega še niso doživeli. Zanimalo jih je, kolikšen je delež tistih, ki so se v zadnjem letu pritožili neposredno na letalsko družbo, ker s storitvijo niso bili zado- voljni. Ugotovili so, da je bilo takih Evropejcev kar 7 %. V svojem poročilu European com- mission sicer navaja »le 7 %«, a če pomis- limo, da je prebivalcev Evrope 454 milijonov (vir: http://evropa.gov.si), 7 % predstavlja skoraj 32 milijonov ljudi. To pa ni več tako malo. Poleg tega najverjetneje ne potujejo vsi Evropejci, kar pomeni, da se ta delež na tiste, ki potujejo, še poveča. Glede na to, da so podali pritožbo, je zanimiv podatek, kako je bila pritožba rešena oziroma kakšni so bili zaključki po podani pritožbi. Glede na podano pritožbo neki letalski družbi se je zelo dobro oziroma dobro izte- klo v 42 %. Ostali pa z rezultati podane pri- tožbe niso bili zadovoljni. Za 4 % vprašanih, ki so odgovorili, da ne vedo, predvidevamo, da odgovora na pritožbo niso prejeli. 17. februarja 2005 je bil sprejet nov pravil- nik o pravicah letalskih potnikov (vir: zložen- ka Evropske komisije Pravice letalskih potni- kov, 2005). Evropejcev, ki še niso slišali za ta pravilnik in pravice, ki jih lahko uveljavljajo, je v povprečju 64 %. Predvidevamo lahko, da državljani EU še niso bili dovolj obvešče­ ni o tem. Med državami, kjer so vprašani v večini negativno odgovorili, je tudi Slovenija (60 % Slovencev še ni slišalo za ta pravilnik). Največ takih, ki so zanj že slišali, je v Nemčiji (49 % Nemcev še ni slišalo zanj) , najmanj pa v Grčiji, kjer 78 % državljanov o tem pravil- niku nLt ne ve. Potovanja preko mej držav Evropske unije Večina anketirancev meni, da potovanje preko mej ni oteženo. Da je potovanje preko mej lahko, je v Sloveniji menilo 73 % anke- tirancev, najslabše mnenje o tem pa imajo Litvanci: le 47 % jih je mnenja, da je potova- nje preko mej dovolj lahko. Tiste, ki so odgo- vorili, da je potovanje preko mej oteženo, so spraševali, zakaj tako menijo. Odgovore pred- stavlja Slika 5. Glavni razlog je pomanjkanje informacij, na drugem mestu je potovanje, ki je v tujini dražje kot v lastni državi. Glede načrtovanja potovanja je zanimivo vprašanje: »Ali menite, da bi nakup ene same kombinirane vozovnice (vlak-letalo-avtobus ipd.) povzročil, da bi ljudje večkrat potovali?« Na to vprašanje je 69 % Evropejcev odgovo- rilo z »da«. Najmanj jih tako misli v Litvi, na Madžarskem in na Češ kem, največ pa se jih s trditvijo strinja na Finskem, Švedskem in Cipru. Kje se v tem pogledu nahaja Slovenija? Malo pod povprečjem, z 68 %. V zaključku lahko zapišem, da je glavna misel, ki izhaja iz rezultatov te raziskave, da je javni prevoz (tako za kratke kot za dolge relacije) še vedno premalo prepričljiv, da bi se Evropejci bolj odločali zanj . Če podrobneje pogledamo letalski prevoz, ima le-ta poziti- ven ugled med potniki EU; tudi zadovoljstvo s posameznimi parametri potovanja z letalom je ravno tako na visoki ravni. Več o raziskavi si lah ko preberete na http:// europa.eu. i nt/ com m/public_opin ion. Slika 2 kompenzacije v primeru nepravilnosti cena informacije v primeru zamud ali izbrisanja leta ~'-----~- prevažanje potovalk točnost varnost osebje zelo zadovoljen zadovoljen Slika 3: Ali ste se v zadnjem letu kdaj pritožili glede kakovosti letalskih prevozov neposredno na letalsko družbo? Slika 4: Kako se je izteklo po oddani pritožbi? ne vem 4% 7% zelo dobro 29% NATAŠA SLAK, NATASA.SLAK@SLOVENIA.INFO Slika 1: Katerega od naslednjih transportov ste uporabili v zadnjem letu? (možnih je več odgovorov) lokalni mestni promet (tramvaj, avtobus, metro, ... ) medmestna železniška povezava letalski transport transport s trajekti 9 mednarodni avtobusni prevozi 6 ~o 22 nobeden od naštetih (spontano) 27 57 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 51 % 56% 57% 59% nezadovoljen zelo nezadovoljen ne vem Slika 5: Zakaj menite, da je potovanje preko mej težje od potovanja znotraj države? (možnih je več odgovorov) pomanjkanje informacij cena potovanja je višja problemi pri povezavi pridobitev vozovnic, vstopnin je težka 30% 26% 25% informacije niso zanesljive 20% pro~lem pri frekvenci l l % ponujenega transporta pr9blem pri točnosti 14% ponujenega transporta drugo 8% nič od naštetega 5% nevem 5% 0% 10% 20% 30% 40% 50% DOBRE PRAKSE•TUR!ZEM•14 .. . ,.. . . . ·. , ;'.' ·· ·:. · .. · ...... . .. ·.·:·o .· .. --.·:·· _.;:j,•'':-:; · ···.·:•.} ,·:•"~~ -:.:-··.::·~-' ." ._-,. ,c•:;;.,:. . - . -· : . . -• :=~ ,;~ {~ .,,,. . .., ---.;..•. ~ . ·-. .;. . . . . , . Luksuz počasnosti - odkrivanje turistične ponudbe podeželja drugače »Čim počasneje, tem bolje,« bi se lahko glasil moto posebnih prevoznih sredstev, namenjenih ekskluzivnim turist i čnim turam po francoski Švici. Turisti, ki se odločijo za odkrivanje švicarskega podeželja z vozili Aaglander, lahko namreč potujejo z maksimalno hitrostjo 20 km/h. Roland Belz, izumitelj vozil, ki so nekaj vmesnega med kočijo in oldtimerji, pri konstruiranju nikoli ni imel pred očmi oblikovanja hitrega prevoznega sredstva, ampak je želel ustvariti vozilo, ki turistom nudi občutek ekskluzivnega doživetja in odkrivanja švicarskega podežlja na č i sto poseben način. • .. • ... ... - .... "'!', .. --.~-~--:..., ... - Za enodnevni najem oz. turo z vozili Aaglander (do 4 osebe) je treba odšteti 550 evrov na dan. Ce se turisti odločijo za tri- ali večdnevni program, zanje organizirajo tudi potek poti in poskrbijo za prenočitev. Več informacij je moč dobiti na spletnem naslovu www.aagland.de. Motorna kočija bi bila še najboljše ime za vozilo, ki na prvi pogled sicer spominja na oldtimerja, vendar ni kopija nobenega od dosedaj obstoječih vozil. Le kaj je vzpobudilo Rolanda Belza, da je skonstruiral tako nenavadno vozilo, ki je kombinacija kočije in starodavnega avtomobila z motorjem gradbenih strojev? Prijatelji in znanci so Belza vedno znova prosili, naj jim posodi katero od svojih kočij, da bi se popeljali po idilični švicarski podeželski pokrajini. »To je preprosto preveč nevar- no,« jim je Belz vztrajno odgovarjal. Ker pa se je sam zelo rad popeljal s kočijo okoli gradu Kuehlenfels v Pottensteinu, je to doživetje želel deliti tudi z ostalimi. Tako je leta 2003 začel s konstrukcijo posebnega prevoznega sredstva, ki bi omogočalo počasno, a posebno vožnjo, ob kateri bi potniki lahko občudovali lepote pokrajine. Načrt je do podrobnosti izdelal na računalniku, prvi model pa je s pomočjo šestih brezposelnih mehanikov in električarjev iz več kot 1000 delov sestavil v staji na svojem posestvu. To sodobno kočijo odlikujejo jeklena konstrukcija, hidravlične zavore in motor, ki ga sicer uporabljajo valjarji v gradbeništvu. »Ti motorji so zelo trpežni,« pravi konstruktor vozila. Ta dvocilindrič­ ni motor dovoljuje maksimalno hitrost 20 km/uro in porabi približno 2 litra goriva na uro. Namesto klasičnega volana, kot smo ga vajeni v današnjih avtomobilih, ima voznik v rokah dve palici, ki spominjata na vajeti pri konjih. Palici sta povezani s krmilnim servosistemom, ki upravlja lesena kolesa, prevlečena s trdo gumo. Vozilo ima tudi smerokaze in luči, tako da je z njim dovoljena tudi vožnja po cestah. Toda njegov izumitelj ne želi, da bi se ta nenavadna prevozna sredstva prevažala po običajnih cestah. Ravno obratno - turisti naj bi jih uporabljali za potepanje po tistih poteh, ki niso vrisane v karte, in na ta način odkrivali skrite kotičke švicarskega podeželja. Ker je tveganje, da se turisti pri iskanju gradov in drugih znamenitosti po gozdovih in ko lovozih kaj hitro izgubijo, ima vozilo vgrajen GPS-sistem. Navigacijski sistem ima vprogramirane turistič­ ne ture po gozdnih in drugih 'stranskih' poteh, za katere je Belz pridobil dovoljenje lastnikov, da se turisti lahko vozijo po njih z njegovimi posebn imi avtomobil i. Roland Belz, ki je po rodu Nemec, še to leto načrtuje razširitev ponudbe odkrivanja podeželja za doživetja željne turiste na nemški trg. Kmalu naj bi bilo možno tudi kupiti ta posebna vozila, njihova cena pa bo znašala med 75.000 in 85.000 evri. ~· ·\·,~J~:.~::·,_;.-.. _~·~··j~-:-. ~,S.:..11'!"(11111.~ lll!lll~i'<: ~ : .. Snovalec vozil Aaglander Roland Belz je doživetje odkrivanja skritih turističnih kotičkov Švice poimenoval 'luksuz počasnosti'. Da so tovrstna posebna doživetja med turisti iskana, kaže veliko zanimanje za najem teh vozit Center Parcs - inovativni koncept izvedbe poslovnih dogodkov Center Parcs je v Evropi vodilna blagovna znamka na področju kratkih družinskih počitnic s skupno 16 počit­ niškimi parki na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji in v Nemčiji. Od januarja 2003 je vseh 16 družinskih parkov razdeljenih v tri podznamke: Center Parcs Original, Freelife from Center Parcs in SeaSpirit from Center Parcs. Koncept parkov Center Parcs v prvi vrsti nagovarja dru- žine z otroki, pri čemer so se pri opredelitvi.ponudbe opi- rali na zamisel, da morajo parki zagotavljati ponudbo za vsakega člana družine. Tako so iz zamisli o kratkih počitni­ cah, na katerih bi aktivnosti članov družine potekale neod- visno od vremena, pred več kot 30 leti na Nizozemskem nastali prav posebni parki pod blagovno znamko Center Parcs. Uspeh koncepta Center Parcs P,O mnenju pozna- valcev temelji na posrečeni kombinaciji naravnega, spro- ščujočega okolja in številnih aktivnostih za vsakega člana družine, in to skozi vse leto. Glavne značilnosti teh parkov so: narava, zasebnost, raznolikost ponudbe in primernost programov za družine z otroki. Vsak park zajema približno 100 hektarjev vodnih in/ali gozdnih površin, n~ katerih se nahaja 650 počitniških hišic. Te nudijo različne možnosti nastanitve, od otroških počitniških hiš s cirkuškimi motivi in posebnimi prostori, namenjenimi igri, do VIP-počitniških hišic s savno in tur- ško parno kopeljo. V središču vsakega parka se nahaja s steklom pokriti Market Dorne z različnimi restavracijami, trgovinami in nakupovalnim središčem za tiste, ki med nastanitvijo želijo sami poskrbeti zase. Paleta restavracij je zelo široka: od stojnic s palačinkami do ekskluzivnih restavracij z vrhunsko mednarodno kuhinjo. 00 • ••'" -:• ~N o »Ne glede na to, ali gre za dogodke, srečanja, kongre- se ali seminarje, so klasične različice stvar preteklosti. Danes je treba ponuditi več kot le sodobni kongresni center in dobro opremljene hotelske sobe, da bi lahko zadovoljili zahteve trga,« pravi Marcus Scholz, menedžer Center Parcs Deutschland. Ena od glavnih atrakcij je Aqua Mundo, raj za kopanje, obdan z eksotičnimi rastlinami in naravnimi kamni, s šte- vilnimi tobogani, z vročimi whirlpooli, umetnimi valovi ... Ponudba na področju športnih aktivnosti in aktivnosti za preživljanje prostega časa je zelo pestra in obsega pokrite in nepokrite površine (tenis, squash, aerobika, lokostrel- stvo, badminton, potapljanje, jahanje, bowling, golf ... ). Od 16 parkov Center Parcs se jih je v zadnjem času sedem osredotočilo še na eno dejavnost: poslovna srečanja pod znamko 'Business Breaks'. Gre za inovativni koncept izved- be poslovnih dogodkov, konferenc in predstavitev podjetij. Poleg tega na željo stranke izvedejo poslovne dogodke tudi v ostalih parkih Center Parcs, čeprav ti nimajo posebnih kongresnih centrov. S tem konceptom sledijo aktualnemu trendu vse večjega prelivanja/združevanja zasebnega in poslovnega življenja . Ali bo dobila severovzhodna Slovenija po Panonskih termah še drugo regijsko blagovno znamko, Maribor-Pohorje? Načrti Panonskih term so smeli. Dušan Bencik, predsednik uprave, napoveduje: »V prihodnje naj bi letno ustvarili milijon prenočitev, prihodek naj bi znašal 10 milijard tolarjev, trgu naj bi ponudi- li 10.000 posteljnih zmogljivosti, v Panonskih termah naj bi bilo zaposlenih tisoč ljudi.« Bencik poudarja: »Do tega cilja nam manjka še od 10 do 20 odstotkov.« V Moravskih Toplicah in na Ptuju naj bi denimo zgradili nova hotela; hotel s petimi zvezdicami v Moravskih Toplicah naj bi bil zgrajen do julija 2006. Njegova investicijska vrednost je 4,5 milijarde tolarjev. V Radencih ta trenutek pre- navljajo hotel Mi ral, ki naj bi se združil s hotelom Radin, ptuj- ske terme so že sodoben kopalno-rekreacijski center. Skupne naložbe v Pomurju bodo znašale 7,5 milijard tolarjev. Naložbeni val bo ujel tudi Maribor Družba Terme Maribor, ki je lastnica 70 odstotkov vseh pre- nočitvenih zmogljivosti v Mariboru, namreč uspešno ures- ničuje organizacijsko-programsko konsolidacijo, sprejela je tudi strategijo razvoja. Alenka Iskra, glavna direktorica Term Maribor, poudarja, da se družba pripravlja na prenovo hotela Bellevue na Mariborskem Pohorju, ki je bil več let v upravlja- nju Športnega centra Pohorje. »Hotel Bellevue naj bi postal gorski wellnesshotel. S projektom kandidiramo za evropski denar,« pove Iskra, ki napoveduje celo gradnjo kampa. Cilj mariborskih term je zagotoviti celoten spekter ponudbe od objektov najvišje kategorije do ponudbe za masovni turizem. V naslednjih letih naj bi zgradili tudi nove prenočitvene zmog- ljivosti pri hotelu Habakuk; v načrtu je tudi nov sprostitveni center. Drugi najpomembnejši igralec v mariborskem turizmu je Športni center Pohorje. Njegov direktor Drago Rataj razlo- ži projekte v prihodnosti: »Obstajajo realne možnosti, da se projekt Areh-Ruše začne uresničevati že prihodnje leto.« Na Bolfenku bo zrasel nov apartmajski hotel z 240 posteljami. Mariborski župan Boris Sovič, ki je naklonjen turističnemu razvoju, čeprav mu nekateri mečejo pod noge tudi polena, pove, da bodo v mestu nadaljevali s prenovo starega mestnega jedra, večji turistični poudarek bo dobila reka Drava, v mestu se ne bodo odrekli igralništvu. Velik kapital je vinorodno območje, ki ima svojega nosilca - nad 400 let staro trto na Lentu. V načrtu je denimo tudi gradnja dveh golfigrišč. Žal se bet- navskemu, v bližini gradu Betnava, pišejo bolj črni dnevi, čeprav je zanimanje investitorjev precejšnje; med kandidati je družba Sava. V Podravju nastaja, malce prepočasi, nova regijska blago- vna znamka Maribor-Pohorje, ki bo člen slovenske znamke Slovenija! MANFRED.MERSNIK@VECER.COM Mariborsko letališče je razvojni motor Razvojni motor naj bi bilo tudi mariborsko letališče. Dušan Bencik denimo pravi: »Turizem v severovzhodni Sloveniji brez letalskega turizma nima prihodnosti, ne more preži- veti. Slovenija dolgo časa ni vedela, da potrebuje dve večji mednarodni letališči. Zdaj vemo.« Jože Kosmos, predsednik uprave Preventa, ki je eden od večjih lastnikov mariborskega letališča, je nedvoumen: »Mariborsko letališče mora postati center gospodarskega razvoja celotne širše regije.« Napoveduje tri nove linije - v London, Barcelono in Frankfurt. Prevoznik naj bi bil Ryanair. Država bo podprla razvoj turizma v severovzhodni Sloveniji, obljublja Marjan Hribar, vodja Direktorata za turizem. »Bolj kot kdaj koli prej bomo podprli investicijsko politiko, razvoj človeških virov in mednarodno sodelovanje. Vlada želi dati Mariboru poseben poudarek. Nosilci razvoja bodo trije ste- bri - univerza, finančni steber (NKBM) in letališče. Letališče moramo slednjič umestiti na turisti č ni zemljevid.« Ne gre pa prezreti, da spremljajo turistični razvoj tudi dru- gače misleči, denimo ekologi . Na udaru je predvsem smuča­ rija na Pohorju. Ljubitelji narave so nejevoljni, ker ponudba na Pohorju raste. Sporno je na primer naraščanje snežne- ga topništva. Drago Rataj poudarja, »da je zelena zima naj- večja ovira za uspešnost sezone. Umetno zasneževanje je edina možnost za zagotovitev stotih dni smuke na relativno nizko ležečih smučiščih. « Dodaja, da ni v 'spopadu' z nara- vo. Nasprotniki zasneževanja navajajo nekatere študije iz Švice, ki trdijo, da umetni sneg vsebuje za polovico več vode ter štirikrat več mineralov in hranilnih snovi kot naravni, zato so spremembe ekosistema opazne že v kratkem obdobju. Gre za rezultat triletne študije, ki denimo ugotavlja, da se pod naravnim snegom zemlja ohladi tudi do minus deset stopinj Celzija, medtem ko pod umetnim snegom ostane komaj sto- pinjo pod lediščem. Lovci pa denimo opozarjajo, da se divjad zaradi hrupa, ki ga povzročajo snežni topovi (na Mariborskem Pohorju jih je okrog 50) ter stroji za teptanje snega, motorne sani in zvočniki na snežnem stadionu, umika nižje v dolino, kjer pa je v veliki nevarnosti zaradi povečanega prometa. Problem je na dlani, žal pa med smučarji in naravovarstve- niki še ni pravega strpnega dialoga. Vsaka stran stoji na svoji obali. Usoda projekta Maribor- turistično mesto Projekt Nacionalnega turističnega združenja Maribor - turi- stično mesto, ki ga je sprejel mestni svet, je denimo uvrstil v USP (Unique Selling Proposition) šest enkratnih posebnosti Maribora, ki naj bi bile temelj uspešnega trženja: 1. unikum - stara trta, 2. specializacija ponudbe - wellness, programi usposabljanja za življenje, kongresi, konference, nakupova- nje, zabava, 3. narava - Pohorje s statusom in programom zavarovanega območja, 4. izdelek- vino, 5. prireditve - Zlata lisica in Festival Lent ter 6. simbol - stara trta na Lentu, Drava in še kaj (»problem polnjenja mestnih hotelov so večji dogod- ki, ki jih ima Maribor premalo,« poudarja Alenka Iskra). Kaže, da bo treba posodobiti razvojno strategijo, ki predvideva v letu 2010 okrog 6.000 ležišč (Drago Rataj: »Na Pohorju jih manjka še najmanj 1.500.«), znesek celotnega prihodka pa naj bi se zvišal s 13,7 milijard tolarjev v letu 2000 na 57 milijard tolarjev v letu 2010, in to samo na območju Maribor-Pohorje. Po ocenah bi bilo potrebnih od 49 do 57 milijard tolarjev investicij. Aktualni rezultati pa so drugačni, precej nižji. Terme Maribor so denimo lani ustvarile 4,6 milijarde tolarjev celotnega pri - hodka, Panonske terme pa 8,7 milijarde tolarjev; letos naj bi presegle 6 milijard tolarjev. Navzlic vsemu pa - turizem v severovzhodni Sloveniji je v vzponu, kar je spodbudno. In kar je razveseljivo - prevladuje filozofija: »Brez povezanosti ne bo učinkov. « Črna točka so še potovalne agencije - večina jih odpelje turiste iz regije. Za mnoge je 'incoming' še velika neznanka, tudi poslovna. Trendi na področju spa in wellness ponudbe Področje svetovnega, posebej pa evropskega zdravstvenega turizma je po raziskavah v neneh- nem naraščanju, prav takšno stopnjo rasti, ki je bila značilna za zadnjih dvajset let (približno 6 % na leto), mu napovedujejo še v naslednjih dvajsetih, tridesetih letih. Zdravje kot vrednota, po kateri ljudje merijo kakovost svojega življenja, je vedno bolj v ospredju, vedno več ljudi je zaradi zdravja pripravljenih spremeniti svoj življenjski slog, pa tudi svoje prihranke v vedno večji meri nameniti ohranjanju in krepitvi zdravja. Kdo so spa oz. wellness gosti? Z zdravjem je povezanih vedno več zvrsti v turizmu, med katerimi omenimo zdraviliški in wellness oz. spa turizem, fitnes oz. športni turizem, kulturni, podeželski, mestni, kon- gresni, igralniški turizem itd. Raziskave kažejo, da je med vsemi v največjem porastu wellness oz. spa turizem. Na nje- govo rast vplivajo naslednji dejavniki: • rastoče zavedanje pomena zdravja, • civilizacijske bolezni, • rastoča vročica (hektika) v nakupovalnem življenju, • hedonistični trendi. Zakaj tako velik porast turizma, ki je bolj ali manj pove- zan z zdravjem? Odgovor je iskati v podaljševanju življenj- ske dobe ljudi, v iskanju kakovostnejšega življenja po meri posameznika. Še vedno so predvsem ženske tiste, ki iščejo tovrstno ponudbo, saj je po raziskavi iz Nemčije1 dve tretji- ni gostov žensk, več kot 50 % gostov je starih od 40 do 60 let, več kot 50 % gostov potuje s partnerjem, z družino ali s prijatelji. Povprečna doba bivanja je 5 dni, čeprav so najbolj priljubljeni 2- in 7-dnevni programi. 50 % gostov izbere spa oz. wellness program, ostali preferirajo individualno izbiro. 80 % gostov je primarno izbralo ponudbo, kot so bazeni, savne, parne kopeli, medtem ko 50 % gostov koristi med bivanjem v hotelu vsaj eno dodatno plačljivo storitev. 70 % anketiranih gostov si želi barv bazenskem kompleksu, med- tem ko 90 % gostov meni, da je kvalificirano osebje v spa oz. wellness področju pomembnejše kot v ostalih področjih v hotelu. Med anketiranimi gosti so najpopularnejše storitve beauty, masaže in kopeli. Gostje so plačali v povprečju 60 evrov za obrazno nego, 45 evrov za masažo in 30 evrov za kopel. Gostje v raziskavi so povedali, da jih je 75 % rezervi- ralo svoje počitnice neposredno, 60 % gostov je individualnih gostov in 40 % izbira hotel na poslovni poti glede na spa oz. wellness ponudbo. Kljub vsemu zgoraj navedenemu raziskave2 tudi kažejo, da še vedno 76 % gostov na počitnicah najraje gleda televizijo in bere časopise, le 16 % jih kolesari, 7 % plava, 6 % teče, 5 MAG. SLAVKA GOJČIČ, SLAVKA.GOJCIC@EMAIL.SI % telovadi. Za 58 % anketiranih je šport pomemben zaradi zdravja in sprostitve ter dobrega počutja, za 46 % pa je šport primerna oblika boja proti stresu. Za 60 % anketiranih je spa oz. wellness ponudba primerna za razvajanje, za 55 % za pri- dobitev energije, za 51 % zaradi zdravega življenjskega stila, za 44 % zato, da trenirajo svoje telo, za 38 %, da dosežejo duševno stimulacijo. Spa oz. wellness ponudba - kaj je spa in kaj wellness center? Ne samo raziskave, predvsem ponudniki sami ugotavljajo, da so spa oz. wellness gosti vedno bolj zahtevni, njihova pri- čakovanja glede vsebine in izvedbe storitev vedno višja, zato je njihovo nezadovoljstvo lahko toliko večje. Značilnosti turistične spa oz. wellness ponudbe: • raznovrstnost ponudbe, • svojstvena sestava ponudbe, • velika vložena sredstva, • nepremičnost ponudbe, • skrb za nenehno izboljševanje storitev in uvajanje novih storitev, • visoka kakovost storitev, • delovanje na osebnem, intimnem področju človeka. Zaradi tega je treba izredno subtilno načrtovati tovrstne kapacitete; še posebej skrbno je treba izbrati sodelavce in storitve prilagoditi ne samo posameznim ciljnim skupinam gostov, temveč posameznemu gostu. Raziskave potrjujejo ugotovitve, da turistični ponudniki brez raznolike spa oz. wellness ponudbe ne morejo več resno konkurirati na global- nem trgu. Vprašanje je, kakšno dodatno ponudbo izbrati, da bodo zadovoljni gostje, zaposleni in lastniki. Zakaj govorim o spa oz. wellness ponudbi? Zato, ker se vedno bolj pojavlja dilema, kakšen naziv izbrati. Wellness3 je v svoji domovini, ZDA, individualni življenjski slog, način življenja torej, v Evropi pa ga povezujemo predvsem s turiz- mom. In če želimo organizirati center za wellness4, potem Tabela 1: Primerjava značilnosti spa kapacitetv mednarodnem in evropskem prostoru SPA l-,:~~-_:·_.:-:.::· .- ·-:_;;.,, - - - . -·, : . ,. _, -'~<$,,- Turizem malo drugače V teh mesecih so besede turizem, počitnice, potovanja, dopusti verjetno najbolj pogosto uporabljene besede. Še bolj kot samo počitnice verjetno potovanja in letovanja v drugih državah, na drugih obalah, kontinentih. Ljudje si ob poplavi vseh mogočih ponudb turističnih aranžmajev izmiš- ljujejo različne variante svojega dopusta. Skratka, letni dopust velja preživeti kar najbolje. Seveda ima beseda turizem za vsakega posameznika drug pomen. Za nekoga luksuz pomeni teden dni dopusta v šotoru ob Kolpi, drugi še vedno prisegajo na počitnice v hotelu, planinski koči, pri- kolici, apartmaju ... Torej, kaj je turizem? Svetovni razstavljalci z vseh kontinentov, ki ponujajo svoje storitve na različnih turističnih sejmih po svetu, so mnenja, da se globalni turizem znova postavlja na trdnejša tla, predvsem pa je v trendu luksuzna turistična ponudba. Po težavah, ki so jih v zadnjih letih predvsem turizmu prinesli teroristični napadi in vojne na nekaterih kriznih območjih, se zdi, da je prihodnost globalnega turizma zdaj spet nekoliko bolj svetla. število potovalnih aranž- majev se v zadnjem letu povečuje, predvsem evropski in ameriški turisti pa iz leta v leto za svoj dopust potrošijo več denarja. Luksuzni oddih Nov trend, ki ga opažajo potovalne agencije, so ekskluzivna luksuzna potovanja, za kate- ra se odloča vedno več turistov. Turizem se danes dogaja na internetu. Turistične spletne strani so med najbolj obiskanimi na sveto- vnem spletu. Za večino luksuznih hotelov pa je postala online ponudba hotelskih rezer- vacij prioriteta v sodobni ponudbi hotel- skih uslug. Hotelirjem so se pridružile tudi letalske družbe, ki na spletu opravijo kar 40 odstotkov vse prodaje letalskih kart. Sodobni popotniki si želijo potovanja z namenom. Potovanja, povezana z izobraže- vanjem in aktivno udeležbo, prinašajo multi- kulturno in globalno povezanost med ljudmi. Določene organizacije po svetu svojim stran- kam ponujajo alternativne načine potovanj: turisti se lahko odpravijo na ekskluzivne počitnice, kamor potujejo s svetovno prizna- nimi okoljevarstvenimi raziskovalci in zoologi v vse predele sveta, osredotočijo pa se na izu- mirajoče živalske vrste. Nekatere od najbolj atraktivnih poti v bogati ponudbi so naravni parki na Aljaski, obisk Centralne Amerike in naravnega bogastva deževnega gozda v Costa Rici ter naravnega laboratorija Galapagos, in sicer z bogatim izobraževalnim programom. Cene teh potovanj se vrtijo okoli 4.000 ame- riških dolarjev na osebo (za štirinajstdnevni aranžma). Ali pa se turisti odločijo za ponud- bo v povezavi z učenjem jezika, saj so si npr. Francozi omislili kombinacijo gastronomskega tečaja, ki vključuje tudi učenje francoščine. Na področju najbolj luksuznega pa prevla- dujejo vse bolj priljubljena križarjenja s prestižnimi jahtami, ki jih imajo v ponudbi tako ameriška kot evropska turistična pod- jetja. Na jahtah imajo za enega gosta enega uslužbenca, tako da so vsi gosti deležni naj- večje pozornosti. Gostom je omogočen vstop v 24 ur odprt kazino, ponudijo jim svetovno kuhinjo z vrhunskimi kuhinjskimi mojstri, ki so se izobraževali v ekskluzivnem saintmori- škem letovišču, vse jahte pa gostom omogo- čajo tudi odprt pogled iz restavracij, ki nudi- jo posebno ponudbo vsakovrstnih jedilnikov za vse z različnimi željami. Področje luksuz- nih ponudnikov potovanj sicer predstavlja le slab odstotek vseh potovanj, ki so v ponudbi na turističnem trgu, ase v zadnjih letih vse več višjega srednjega sloja odloča za tovrstna potovanja. Večkrat se kdo npr. v času obletnic ali za medene tedne odloči za nekoliko višji standard preživljanja počitnic na prestižnih jahtah, kar mu sicer cenovno ni dosegljivo kot oblika vsakoletnega oddiha. Tovrstnih gostov je iz leta v leto več, dostopne cene pa se gib- ljejo že od 3.000 ameriških dolarjev dalje (za sedemdnevno križarjenje). Prav tem gostom pa turistične agencije namenjajo posebno pozornost z nekaterimi ekskluzivnimi aranž- maji, kot je obisk Karibskih otokov za valen- tinovo ali pa spoznavanje lepot Aljaske ob upokojitvi. Za mlajše in goste z aktivnejšim življenjskim slogom pa v nekaterih agenci- jah ponujajo križarjenja po najpopularnejših destinacijah, kjer so snemali filmske uspešni- ce. Vsi, ki so obsedeni z najnovejšimi ali s kla- sičnimi filmskimi uspešnicami, lahko obiščejo avtentične lokacije snemanja; med najbolj pri- ljubljenimi je trenutno Nova Zelandija, kjer so snemali večji filmski projekt Gospodar prsta- nov. Obiskovalci so vodeni po pomembnejših turističnih točkah, hkrati pa prenočujejo v eks- kluzivnih hotelih, kjer so bivale filmske zvez- de, ob ogledu prelepe novozelandske pokra- jine pa si lahko ogledajo še zanimivo maorsko kulturno dediščino tega konca sveta. Med naj- bolj priljubljenimi so potovanja, prirejena po klasičnih filmih, npr. Moje pesmi, moje sanje, in sicer po švicarskih Alpah in Salzburgu, kjer popotniki lahko ob uživanju v naravi obiščejo še Mozartovo rojstno mesto. Cene teh potovanj so med 8.000 in 15.000 ameriških dolarjev na osebo za 14-dnevno potovanje in vodene ogle- de po zanimivih filmskih zapuščinah. Kaj pa pri nas? Tudi naše turistične agencije v svoje ponud- be že vključujejo široko paleto luksuznih počitniških aranžmajev. V mnogih turističnih agencijah je že mogoče rezervirati aranžma po želji naročnika. To so aranžmaji, ki zado- voljujejo različne želje turistov in pokrivajo vse dele zemeljske oble. Sem sodijo hoteli, kot so Burj Al Arab v Dubaju, ki je edini hotel na svetu s sedmimi zvezdicami in pravi čudež moderne arhitekture, zgrajen v marmorju in steklu, in velja za enega najekskluzivnejših hotelov na svetu, pa hotel Singita Lodge v Južni Afriki ali pa potovanja na vse kontinente (Galapagos, Antarktika, Spitzbergi, Aljaska, Centralna Amerika, Japonska). V zadnjem času so zelo aktualna tudi temat- ska potovanja, na primer za vse ljubitelje želez- nic ali pa etnokulture, obiski ekskluzivnih raz- stav, opernih in dramskih predstav ali velikih mednarodnih dogodkov na športnem področju (npr. zadnje olimpijske igre v Atenah). Tudi v Sloveniji pa se najde ponudba za tistih nekaj redkih posameznikov, ki si lahko izlet privoščijo le v nekaj urah, v sko- raj neomejeno oddaljene kraje za nekaj ur. S tako imenovanim luksuznim turizmom, ki se začne pri letalskem prevozu in konča ob bov- ški postrvi le 80 minut kasneje, se v zadnjem letu ukvarja Bulldog air. TINA NOVAK, TINA.NOVAK@PRISTOP.SI Sprva nejeverno so se podali v posel, ki naj bi navzven predstavljal veliko tveganje. Bali so se, da bi naleteli na nezanimanje med slovenskimi turisti, a se je izkazalo ravno nasprotno. Vedno več je takšnih ljudi, ki so za svoj užitek pripravljeni plačati visoko ceno, a pri tem neznansko uživati in doživeti nekaj prijetnega. Trenutno je najbolj zanimiva ponudba polet z Brnika, prelet nad Julijci in pristanek v Bovcu, kjer vam pripravijo celoten aranžma po vaših željah. V zadnjem času je zelo priljubljen izlet tudi igranje golfa na bližnjih tujih igriščih. V agenciji vam rezervirajo čas igranja golfa na igrišču v italijanskem Garciu, rezervirajo mizo v restavraciji ob Gardskem jezeru in vam sporočijo uro leta z letališča Brnik, Maribor ali Portorož. Ura letenja vas stane 40.000,00 SIT. Za poslovno aviacijo vam je na voljo leta- lo za štiri potnike in pilota. Ker želijo ustreči tudi nekoliko večjim skupinam, se bo njihov vozni park povečal še za letalo, ki bo sposo- bno sprejeti 12 potnikov. Šolanje pilotov Poleg poslovnih in turističnih letov se podjetje ukvarja tudi s šolanjem pilotov. Povedali so nam, da je je zanimanja za tovrstno prostočasno dejavnost v Sloveniji vse več. Učenci so navdušeni tudi nad lepo- tami Slovenije, ki jih občudujejo med šolski- mi urami vožnje. Nenazadnje je tudi to del turizma. Kdo, kje, kaj, zakaj, s kom ••• Že nekaj časa sem se spraševala: Kaj kulturni turizem pravzaprav je? Je to obisk muzeja, kulturnozgodo- vinskega spomenika, trgovine z etnološkimi spominki ali obisk koncerta klasične baročne glasbe? Ko sva se o tem pogovarjala s prijateljem - strokovnjakom za turizem, sem mu zaupala svojo dilemo. »Veš, težko boš prišla do zaključka, saj je tema neverjetno kompleksna in jo je skoraj nemogoče strogo definirati,« je povedal. Vsekakor je področje kulturnega turizma izjemno kompleksno in pestro poglavje v turizmu, poleg tega pa moramo priznati, da večina turističnih aktivnosti na nek način vključuje kakšnega od elementov kulture, pa naj bo to obisk kulturnozgodovinske zna- menitosti ali pa morda samo pohajkovanje po središču velemesta in opazovanje vrveža različnih kultur, ki tvorijo mozaik. In resnično, tudi ko sem se podala na lov za iskanjem informacij o kulturnem turizmu v strokovni turistični literaturi, sem naletela na podobno dilemo pri skoraj vseh avtorjih. Ali so se spraševali o podobnostih in razli- kah v posameznih vejah kulturnega turizma ali pa so se kar neposredno lotili posamez- nega področja. Tudi Svetovna turistična organizacija (STO) niti UNESCO nam pri razrešitvi dileme ne pomagata, saj so leta 1985 postavili preob- širno definicijo kulturnega turizma, ki vklju- čuje »vse premike oseb(. .. ) zaradi zadovo- ljevanja človeške potrebe po raznolikosti z željo po dvigu kulturnega nivoja posamez- nika in razvoju novih spoznanj, izkušenj in srečanj.« Ker so se zavedli, da je ta razlaga resnično preširoka, je STO istega leta podala bolj spe- cificirano razlago, ki vključuje »premike oseb iz prvenstveno kulturnih motivov, kot so štu- dijska potovanja, predstavitvene umetnosti in kulturne ture, ter potovanja na festivale in druge ku lturne dogodke, obiski lokacij in spomenikov, potovanja za študije narave, folklore in umetnosti ter verska romanja.« Omenjeno je bistvo kulturnega turizma, torej da gre prvenstveno za kulturni motiv potova- nja. Nekateri turisti torej zavijejo v kulturne ustanove zgolj naključno (ker npr. v letovi- škem mestu dežuje, zato obiščejo muzej), drugi pa se na potovanje odpravijo prav zara- di obiska neke kulturne prireditve ali kultur- ne ustanove. Glede na to, katere tipe kulturnih turistov vk ljučimo v statistiko, dobimo zelo različne podatke. Po prepričanju nekaterih razisko- valcev kar 70 % turistov sodi v skupino kul- turnih turistov, medtem ko STO ocenjuje, da 37 % globalnega turizma predstavlja kulturni · turizem. Združenje za turizem in izobraževa- nje o prostem času (ATlAS) pa ocenjuje, da specifični kulturni turizem pokriva od 5 do 8 % svetovnega turističnega trga. In kdo so kulturni turisti? Po raziskavah ATLAS-a (2002) je bila več kot tretjina obiskovalcev lokalnega porekla in manj kot tretjino je bilo tujcev. To kaže na dejstvo, da je lokalno in domače prebivalstvo ključnega pomena za kulturni turizem. Ženske predstavljajo večji del publike. Raziskava iz leta 2002 kaže, da je le 45 % udeležencev kulturnega turizma moških. Zanimivo je tudi dejstvo, da pomemben del publike predstavljajo mladi ljudje, saj je kar 40 % obiskovalcev mlajših od 30 let. Kulturni turisti so tudi vedno bolje izobraže- ni, kar pomeni, da imajo tudi boljšo službo in višji dohodek. Po raziskavi naj bi imeli kulturni turisti kar za 1/3 višji dohodek od povprečja v EU. Osebe, ki se profesionalno ukvarjajo s kul- turo, tudi na potovanju raje kot ostali turisti obiščejo kulturno znamenitost. Nagibi za kulturni turizem Eno najpomembnejših vprašanj turistične­ ga marketinga in menedžmenta je gotovo motiv kulturnega turista. Zavedati se mora- mo, da niso vsi obiski kulturnih znamenitosti ali dogodkov neposredno povezani s kultur- nim motivom. Glavna motivacija za obisk takš- nih destinacij je kombinacija vzdušja, lokalne kulture in zgodovine. Najpomembnejši motiv je že od nekdaj »naučiti se nekaj novega«, a leta 2001 je postalo izkustvo vzdušja lokaci- je skoraj tako pomembno kot spoznati nekaj novega. Zdi se, da postaja kulturni turizem izkustveni produkt, kjer štejejo vsi atributi atrakcije in ne le kulturna vrednota. Kaj imajo kulturni turisti od potovanja? Poudarjajo kulturne dejavnike, vključujoč višje vrednotenje drugih kultur in večji inter- es za učenje o drugih kulturah. Na tem mestu avtor sicer ne govori o širitvi posamezniko- vega obzorja, vendar menimo, da potovanje nudi drugačen pogled na življenje drugih, zato posameznik kasneje veliko bolj ceni raznolikost kultur. Kam ~se usmerjajo kulturni turisti? Na prvih mestih destinacij kulturnega turiz- ma še vedno ostajajo tradicionalne atrak- cije, kot so muzeji, galerije in spomeniki. A sodobni trendi kulturnega turizma kažejo večjo razpršenost med različnimi kulturni- mi atrakcijami in destinacijami. Opazen je predvsem premik od dediščine oz. zgodo- vinskih atrakcij k umetnosti, kar se v zadnih letih kaže v precejšnem porastu obiska umet- nostnih galerij, drugih atrakcij na področju umetnosti ter festivalov. Tudi velika mesta so cilj kulturnih turistov; na prvih mestih se v zadnjih letih izmenjujejo Pariz, London in Rim. Vsekakor bi bilo zanimi- vo spremljati nihanje obiska velemest glede na pojav organiziranega terorizma oz. od KATJA PANDEL, KATJAPANDEL@YAHOO.ES prvih terorističnih napadov leta 2001 v New Yorku, 2004 v Madridu in zadnjih napadov - julija 2005 v sicer močno razvitem turistič­ nem mestu Londonu. V zadnjih letih pa se tem tradicionalnim mestnim turističnim destinacijam pribli- žujejo nove: Atene, Firence in Barcelona. Te nove mestne destinacije ubirajo nove trženjske pristope za pozicioniranje svojih destinacij na svetovnih turističnih zemlje- vidih, kot so gostitev velikih kulturnih dogod- kov ali pa lansiranje produktov, npr. tako imenovano tematsko leto. Barcelona je tako leta 2004 gostila svetovni kulturni FORUM - največjo kulturno prireditev oz. festival kul- tur, ki je trajal kar 5 mesecev. Druga atrak- cija je bilo Gaudijevo leto (2003) - 150 let od rojstva velikega katalonskega arhitekta. To je v Barcelono privabilo preko 2 milijona dodatnih obiskovalcev. Tudi Evropsko mesto kulture je dogodek, ki privabi velike mno- žice novih obiskovalcev. Imamo morda pri- merjalne podatke, koliko turistov je prišlo v Ljubljano samo zaradi tega festivala? Zbiranje podatkov Glavni vir podatkov je tudi za kulturnega turista priporočilo prijateljev ali družine (46 %), sledijo vodniki - od tiskanih medijev (27 %) do interneta (17 %) (2002). Skoraj polovica turistov se odloči za obisk kulturne atrakcije že pred odhodom na potovanje, četrtina na samem potovanju in četrtina po prihodu na zaželeno lokacijo. Ti podatki potrjujejo dejstvo, da je treba delati na promociji kulturnih turističnih destinacij vnaprej in ne šele na sami lokaciji. Iz tega lahko zaključimo, da v razvoju kulturnega turizma igra zelo pomembno vlogo vzajemni destinacijski marketing. Koliko potroši kulturni turist? Veliko gospodarstev se zelo trudi pridobiti v svojo sredino kulturni turizem, saj je znan po visoki potrošnji posameznega turista. S tem se ustvarja neposredni ekonomski dobi- ček in hkrati baza, iz katere se lahko podpira kulturni sektor, za katerega je na voljo pre- malo sredstev. V povprečju kulturni turist dnevno potroši 70 EUR, medtem ko turist na krožnem poto- vanju 52 EUR, počitnikar 48 EUR in 'vikend mestni obiskovalec' 42 EUR. Če torej povzamemo.teh nekaj podatkov, lahko rečemo, da je današnji kulturni turist visoko izobražena oseba z odgovorno zapo- slitvijo in dobrimi dohodki. Vsi ti elementi se skladajo s stereotipi o kulturnem turistu, ki prepričajo nekatere destinacije, da se potru- dijo zanj. Zavedati se moramo, da ni vsak kul- turni turist odšel na potovanje samo s kultur- nim motivom in da je nivo kulturne motivacije zelo raznolik od enega do drugega posamez- nika. Velikokrat ta tip turista išče mešanico kulture, zabave in sprostitve in ne le tradici- onalno visokih kulturnih produktov. Vsak dan je bolj izrazito tudi dejstvo, da so mlad i ljud- je vedno pomembnejši segment in da bo trg mladih pomemben zarad i dejstva ustvarjanja povratnega obiskovalca za prihodnost. Trendi V zadnjem desetletju se je kulturni turi- zem pojavil kot zelo jasno definiran tržni segment, saj sta turizem in kultura vse bolj povezana dejavnika. V sedanjosti pa postaja kultura del skoraj vsakega turističnega pojava in potovanja; zato je morda nesmiselno govoriti o kultur- nem turizmu kot takem. Že v preteklosti je bilo ta segment težko definirati, v prihodnosti pa ga bo, kot se zdi, še težje. Iz prispevka veje neizpodbitno dejstvo, da je kulturni turizem zagotovo veja turizma, v katero velja vlagati. Odločiti se je treba le za specifično področje kulturnega turizma - glede na zahtevnost in raznolikost posa- meznih področij. Kateri kos turistične kulturne potice si je znala odrezati Slovenija, pa v prihodnjem članku. Uporabljena literatura različnih avtorjev, največ prof. dr. Grega Richardsa. Gibanja tečajev Letošnje poletje se na Ljubljanski borzi vred- nostnih papirjev ni začelo prav obetavno. Slovenski borzni indeks je vse od začetka junija počasi izgubljal svojo vrednost. Dno je dosegel konec meseca junija, ko je nje- gova vrednost znašala le 4.396,80 indeks- nih točk, kar je za 10,43 odstotka manj v pri- merjavi z vrednostjo indeksa na začetku tega leta. Do sredine avgusta si je indeks nekoliko opomogel in tako dosegel vrednost 4.577,03 indeksnih točk. V zadnjih šestdesetih dneh so se precej zni- žale zdraviliške delnice Term Čatež (TCRG), in sicer za 2,66 odstotka. Kljub drsenju teča­ ja pa iz podjetja prihaja razveseljiva novica. Prvega julija so se odprla vrata Termalne rivijere Ilidža (v BiH), ki je v 90-odstotni lasti Term Čatež. Vrednost projekta znaša 16 mili- jonov evrov. Termalna riviera se razteza na 15 hektarjih, od tega je kar 5631 m2 termal- nih vodnih površin. Svojim obiskovalcem terme ponujajo atraktivne vodne programe. Na bazenih Termalne rivijere Ilidža letno pri- čakujejo preko 500.000 obiskovalcev. Sicer je bilo v prvih šestih mesecih v Termah Čatež 70 odstotkov domačih in 30 odstot- kov tujih gostov. Med tujimi gosti so prevla- dovali Avstrijci (26,6 odstotka), Italijani (23 odstotkov), Hrvati (19,4 odstotka) in Nemci (11 odstotkov). Kar za 30 odstotkov je naras- lo število nočitev italijanskih gostov, za 16 odstotkov pa število nočitev hrvaških gostov. Sicer pa je razveseljivo, da se v Termah Čatež povečuje predvsem obisk tujih gostov. Samo v mesecu juniju je družba zabeležila kar 12- odstotno rast tujih nočitev in 26 odstotkov več prodanih kopaliških vstopnic. Nezadovoljni so gotovo tudi delni.čarji Aerodroma Ljubljana (AELG), saj so njihove delnice v zadnjih dveh mesecih izgubile 1,3 odstotka svoje vrednosti. 15. avgusta se je z njimi trgovalo po ceni 11.400 tolarjev za del- nico. V podjetju so delničarjem izplačali divi- dendo v višini 240 tolarjev bruto na delnico. Letošnje močno drsenje tečaja delnic Istrabenza (ITBG) se je v zadnjem mesecu nekoliko umirilo, saj se je tečaj od začetka junija pa vse do sredine avgusta nekoliko povečal, in sicer za 1,76 odstot- ka. Kljub porastu vrednosti delnic Istrabenza v zadnjem obdobju je njihova vrednost od začetka leta manjša za slabih 16 odstotkov. Od začetka leta so Savine delnice izgubile 1,92 odstotka. Še najbolj črno je bilo poletje, ko se je tečaj v zadnjih dveh mesecih znižal za 1,92 odstotka. Povsem drugače kot v Ljubljani so se v zadnjih dveh mesecih gibale cene delnic v Zagrebu in Varaždinu. Tako sta se oba najpomembnejša hrvaška borzna indeksa močno povečala, in sicer zagrebški CROBEX za 8,18 odstotka na 1875,19 indeksnih točk in varaždinski indeks VIN za 12,77 odstotka na 1876,1 indeksnih točk. Gotovo je eden izmed zmagovalcev tega poletja hotelsko-turistično podjetje lmperial z Raba, katerega delnice so se podražile za več kot 10 odstotkov. lmperial je vodilno turi- stično podjetje na otoku Rab z več kot tristo zaposlenimi. V lasti imajo štiri hotele s skup- no zmogljivostjo 1300 postelj, razpolagajo tudi z dvema hotelsko-turističnima naseljema in dvema modernima avtokampoma. Podjetje je izjemno zanimivo predvsem zaradi napo- vedane privatizacije več kot so-odstotnega deleža države do konca tega leta. Končno pa Gibanje tečajev OTA • • • • • , SBI 20 (Slovenski borzni indeks) -- SAVA (Sava) Datum -- AELG (Aerodrom) ITBG (Istrabenz) -- TCRG (Terme Čatež) se je začela razpletati dolgo trajajoča zgodba in v začetku avgusta je vrednost delnice niha- s privatizacijo hrvaškega turističnega pod- la med 110 in 120 kunami. V najvišjo kotacijo jetja Sunčani Hvar, za katerega so se pred zagrebške borze pa so bile uvrščene delnice časom močno zanimale tudi Terme Čatež, turističnega podjetja lstraturist: kar je nedvo- vendar žal neuspešno. Pred nekaj tedni je bil mno lep uspeh za to podjetje iz Umaga. S tem podpisan sporazum o privatizaciji med tujim je podjetje pokazalo in dokaz-alo, da spada strateškim partnerjem Orco Property Group iz med najboljša hrvaška podjetja, tako glede Luksemburga in hrvaškim skladom za privati- transparentnosti kot tudi odnosa do delni- zacijo (HFP), ki ima v lasti dobrih 41 odstotkov čarjev. lstraturist je eno izmed donosnejših kapitala. 17. junija je k sporazumu pristopilo hrvaških turističnih podjetij, saj je donos na tudi mesto Hvar. Vsi trije delničarji, ki bodo kapital (ROE) v letu 2004 znašal 12,2 odstotka. sodelovali v privatizaciji družbe, imajo skupaj Največje hrvaško turistično podjetje Maistra nekaj več kot 75 odstotkov kapitala. Sicer pa npr. dosega le 6,5-odstotno donosnost na bo luksemburška družba v naslednjih petih kapital. V letu 2004 je podjetje iz Umaga letih vSunčani Hvar vložila okoli 600 milijonov doseglo odlične poslovne rezultate, saj je kun. V načrtu imajo gradnjo letališča, marine, netodobiček znašal 80 milijonov kun, kar je igrišča za golf ... Podjetje Orco ne bo odpušča- za 77 odstotkov več v primerjavi z letom 2003. lo delavcev. Še več, v naslednjih petih letih naj Od zače.tka junija pa do sredine avgusta se je bi delo dobilo 150 zaposlenih. V juniju, juliju tečaj p