KRAŠKI J < L' PRED POLOVICO XVI. STOLETJA
Ramovšu je /' značilen za goriški Kras (Konzonantizem, 63), prehod l' > j/i (opustitev sredinske zapore) za Benečijo in Rezijo (prav tam, 66); ta prehod mu je »jako običajen in ga bomo tudi v slovenskih narečjih zasledili« (prav tam, 61). — Logarje v zvezi s kraškim narečjem napisal: »Čim bolj gremo na zahod v smeri proti Mirnu in Gorici, tem bolj se pojavljajo prvine, ki niso notranjske, marveč so ali so bile (podčrtal P. M.) beneškosloven-ske, predvsem pa briške.« (Vsi navedeni primeri so le iz vokalizma.) »Po mojem mnenju je kraško narečje drugotno, nastalo po prekrivanju starejše zahodnoslovenske (beneško-briške) narečne osnove z notranjskimi narečnimi prvinami. Zdi se, da so se ljudje z že izoblikovanim notranjskim narečjem širili na zahod in se naseljevali na ozemlju s prvotno arhaičnejšo beneškoslovensko narečno osnovo ter jo po svoje spreminjali.« (Slovenska narečja, Ljubljana, 1975, 104). — Rigler ugotavlja, daje l' zastopan v južnonotranjskih govorih južno od črte Ilirska Bistrica — Javorje. (Južnonotranjski govori, Ljubljana, 1963, §141).
Tržaško poznosrednjeveško in zgodnjenovoveško arhivsko gradivo nam dovoljuje ugotavljati pojav, ki se sklada z Logarjevim mnenjem o kraškem narečju in beneško-briški vpliv postavlja celo vzhodno od današnje meje med kraškim in južnonotranjskim narečjem. To je prehod l' > j, ki je razviden v desetih imenih, krajevnih in osebnih, razporejenih okrog Trsta in v samem mestu, od katerih so le tri izpričana v prostoru kraškega narečja (Sveto, Kobjeglava, Zgonik), medtem ko jih je sedem v prostoru južnonotranjskega narečja (Voglje, Vrhovlje, Utovlje, Senadole, Vrhpolje, Trst). V večini primerov se imena pojavljajo v različnih oblikah z j in z l', le nekaj priimkov — in priimki so vedno bolj konservativni od krajevnih imen —je zastopanih le z arhaičnim j. Dvojne oblike ne izpričujejo toliko dveh različnih hronoloških situacij, saj je pojav mogoče ugotavljati v virih skozi več kot dve stoletji, temveč menim, da prisostvujemo v ožjem prostoru okrog Trsta kolebanju na kraju, kjer izoglosa doseza svojo najbolj vzhodno mejo ob interferenci z drugo izogloso (ohranitev l').
Gradivo
1. Cgn. 1307-1310, 1318-1320 SivaseialSiva Seja/Sivaseja : Sivasegla/Sivaselia (R, Q); 1324 Si-vaseya (PILLON) : Xivaxegle (BM): prvotno vzdevek Živa želja; 2. cgn. de luba, de lube (D 1357, C1 1360-1368, M 1383, C2 1394-1398, C5 1402-1406, MARISCH Г374, SSMM 1421) < Ljuba?; 3. tpn. 1395 de Verpoian (C2) : 1357 de Уегроцап (D, morda pisna napaka); danes Vrhpolje (Sežana); latinski ablativ zvesto prinaša arhaični slov. rodilnik iz zveze (iz) Vrhpoljan; 4. tpn. de Voyam : de Voglan/Voglam (D 1357, C1 1361, C2 1397); de Voian : de Voglam/Vo^lan (C1 1368-1369; C2 1396); danes Vdglje (Sežana); spet je kazen arhaični slov. rodilnik; arhaični izglasni -m < -nje tergestinski pojav; 5. tpn. 1401, 1405 de Otoina[o], de Ottoyan (C3) : 1362 de Outolgan (C'); verjetno za današnje Utovlje (Sežana) prej kot za D lito vi je s pisno deglutinacijo domnevnega predloga; tu se kaže arhaični rodilnik; 6. tpn. 1404 de Sinodoyan (C); danes Senadóle (Sežana); v tem primeru bi morali izhajati iz *Senodólje; 7. cgn. 1494 Czyaekh v Svetem (KOS II, 214), 1525 CyachlZiaeh v Komnu (LP); danes Cijak na Tržaškem in v Novi Gorici < *celjdk; 8. cgn. 1525 Chrai : СИгацI v Zgoniku (LP); danes Kralj; 9. tpn. 1525 de Vercoian, de Vereoia : de Vereuglian, Vereoglian (LP); danes Vrhôvlje (Sežana); arhaični slov. rodilnik (iz) Vrhâvljan lu še živi (KLS 1, 343); 10. tpn. 1300 Cobila f;lauua, Cubila glaua, Cobila g lana (M. Kos, STL, citirano po SV11, 266 p. g. Kobla) : danes Kóbja Glava (prav tain: a le od kod ima Bezlaj to neobstoječo obliko?), Kobjegläva (KLS 1,316). Navajam
Pavle Merkù, Kraški j < l' pred polovico XVI. stoletja
121
Bezlaja: »Verjetno iz *Kobyla ...; ni mi pa jasno, kako je moglo priti do akcentskega premika v tipu kobyla na tako širokem teritoriju. Mogoče je tudi, da je pri nekaterih teh imen treba suponirati drugo osnovo.«
Iz prvotnega *Kobylja glâva je najprej treba suponirati preskok naglasa > *Kóbilja glava, nato moderno vokalno redukcijo med drugo polovico XIV. in koncem XV. stol. > *Kóblja glava, verjetno že pred tem l' > j in za palatalnim glasom a > e > Kobjeglâva.
Prilagam dve sliki: prva ponazarja prostorsko porazdelitev imen z j. Dutovlje sem tu dodal zaradi negotovosti, ali se imenska oblika Ottoyan nanaša, kar je verjetno, na Utovlje ali, kar ni izključeno, na Dutovlje. Sežano sem dodal zgolj za lažjo orientacijo.
Druga karta ponazarja — s črnimi krogi — kraje iz prve karte, z belimi krogi pa današnje kraje na meji med kraškim in južnonotranjskim narečjem, ki jih omenjata Logar in Rigler. Črta ponazarja — po skopih podatkih v Logarjevih in Riglerjevih delih — današnjo mejo med tema dvema narečjema. (Logar, Dialektološke študije, VII, Pripombe k obsegu in karakteristiki kraščine in notranjščine v Ramovševih dialektih, SR VIII, str. 50-54.) Krajevna imena na karti pišem po KLS I, Logarjih piše včasih drugače.
Pavle Merku Trst
Kratice
BM	Licia Persi Cocevar, Iacobus Gremon. Quaternus de defensionibus (1354), in
I registri dei notai triestini dei Malefici Facina da Canciano e Iacobus Gremon (1352 e 1354), v Archeografo Triestino XCI (1982), 47-141 in 143-218.
C', C2, C3 Receptus cere I (1357-1377), II (1389-1399), III (1400-1406), Stolni arhiv sv. Justa v Trstu.
D	Quaternus tam decimarum quam quartesiorum 1357, Stolni arhiv sv. Justa v
Trstu.
KLS	Krajevni leksikon Slovenije I, Ljubljana, 1968.
KOS	Milko Kos, Urbarji slovenskega Primorja II, Ljubljana, 1954.
LP	Libro di perticationi delie Ville di San Pelagio, Sgonich, S. Croce, Duino, Pro-
secho, e Contovello scritto da Giusto Ravizza Not.ro l'anno 1525, Diplomatski arhiv v Trstu, sign, ß A 19.
M	Redditus et proventus Canonicorum et Capituli Ecclesiae Tergestinae de 1377
et sparsim de pluribus annis sub eodem millesimo (1338-1383), Stolni arhiv sv. Justa v Trstu.
PILLON Lucia Pillon, La fondazione delia 'cella' di Trieste dalle origini alla metà del Quattrocento, diplomska naloga iz srednjeveške zgodovine, Tržaška univerza, akademsko leto 1977-1978.
Q	Quaternus decimarum Ven. Capituli S. Iusti Mart. de Tergesto de Anno 1317
(1315-1320), Stolni arhiv Sv. Justa v Trstu.
R	Redditus et proventus beneficiorum Canonicalium Ven. Capituli Tergestini de
Anno 1310 (1307-1310), Stolni arhiv sv. Justa v Trstu.
SSMM Arhiv benediktinskega samostana sv. Mučenikov v Trstu, Državni arhiv v Trstu, sign. C. R. S. Intendenza Commerciale per il Litorale in Trieste 1748-1776.
122
Slavistična revija, letnik 40/1992, št. 1, januar-marec
Slika 1. Toponimi in priimki s prehodom l' > j (1307-1525).
Sinodoyan (Senadóle)
Verpoian (Vrhpôljc)
O
q cgn. Ziach (Svetó)
O
Cobila glaua (KobjegMva)
(Dütovlje)
° o
Ottoyan
cgn. Chrai (Ûtovlje) (Zgonik)
O
Voian ö
«Ä
j SEŻANA
^^^cgn. Sivaseia ; Vjj dc luba / (Trst)
S ^
z--v
o • .
1Гпсе KoöfCjUvi /
/
Krcfofctt* '
O /
V'
O « O
\ ehki Dol Knju ras Q
' Cio-rtjc
/ O o •
/ Tom«) / Kirf
Zgonik , O • ,
, V<«*# Se»«**»
/ O
Sežana
O ftfeet O
Z--v
-J
Slika 2. Sedanja zahodna meja južnonotranjskega narečja po Logarju.