_Xi.-S.-S.-S.»»'S.'«.’=.'=.'&’&'8.’B.«.«. PRIMORSKI DNEVNIK PoSinma plačana » gotovini ri-w «. Abb postale I gruppo LiCIia 50 lir Leto XXIII. St. 127 (6711) TRST, sreda, 31. maja 1967 ŠE VEDNO NEVARNO NAPETO NA SREDNJEM VZHODU Opozorilni streli proti ameriški ladji ki se ni ustavila ob Tiranski ožini Ameriška vlada išče kompromisno formulo, Izrael pa obtožuje zahodne države, da so «premalo odločne» - Moskva zavrnila francoski predlog? - Sovjetske vojne ladje v Sredozemlju? KAIRO, 30. — «A1 Ahram» poroča, da so egiptovski izvid ^ski čolni izstrelili včeraj opozorilni strel proti neki ameriški Petrolejski ladji z liberijsko zastavo, ki je skušala pluti po Titanski ožini in se na ukaz ni ustavila. Ladja je nato menjala ?mer. Isti list poroča, da bo jutri neka druga petrolejska ladja z liberijsko zastavo prišla pred vhod v Akabski zaliv. ” pričakovanju nadaljnjega raz- !°ja debate v varnostnem svetu nadaljuje ameriška vlada posvetovanje z drugimi glavnimi pohorskimi državami, da bi pripravna morebitno kompromisno for-hulo glede plovbe po Akabskem saiivu in jo skušala nato uveljaviti v varnostnem svetu. V nasprotnem Primeru pa bi skušala to formulo uveljaviti skupno z drugimi pomorskimi silami. «New York Times« piše, da ZDA azmišljajo o možnosti kompromisne rešitve na podlagi katere bi ta-1 “J. odprli Akabski zaliv za vse i"0je in tudi za tiste, ki prevažajo “*ago za Izrael, toda ne za ladje £ izraelsko zastavo. List dodaja, da S;postavlja tako rešitev tudi kon-encija, ki je bila sklenjena v Mon-reuxu glede plovbe po turških oži-y v Bosporu in Dardanelah. .Londonski «Daily Mirror« piše v,"P®, da je Velika Britanija prijavljena sodelovati pri štiristran-*em sporazumu, ki določa sesta-° rnešane pomorske eskadre šti-h držav, da razbijejo blokado '“'Soškega zaliva. List trdi, da se t hh nujno posvetujejo Velika Bri-jrhJS, ZDA, Francija in Kanada. 22 Pravi, da so ZDA in Velika že začele zbirati ladje v kni Srednjega vzhoda in da čari^,0 kakšno bo stališče Francije. fr1 Piše, da «se upa«, da bodo fev.u’ s IrSoskem zalivu. Ladje bi sprem-AVse ladje, ki bi plule v Izrael jjhcoske vojne ladje, ki so v Džipih. sodelovale pri operacijah v tale Akabskem zalivu. Predstavnik Foreign Officea pa ni hotel komen tirati teh trditev. Izjavil je samo, da se britanska vlada trudi po diplomatski poti za sporazumno rešitev krize. Britanska vlada se je danes dvakrat sestala. Razpravljali so o številnih vprašanjih pred Wil-sonovim odhodom v Kanado in ZDA, kamor bo odpotoval v četrtek. Ameriški poslanik v Londonu se je danes sestal z zunanjim ministrom Brownom. Angleški funkcionarji so izjavili, da so navadne izmišljotine trditve, da bi bila Velika Britanija pripravljena pridružiti se ZDA in drugim pomorskim državam za akcijo, da se doseže svobodna plovba po A-kabskem zalivu. Neki časopis je pisal, da ameriška vlada pritiska na britansko vlado, naj bi razbili blokado Tiranske ozm° V poučenih krogih v Parizu trdijo, da je Sovjetska zveza zavrnila francoski predlog za posvetovanje med štirimi velesilami o Srednjem vzhodu. Pravijo, da so odgovor za generala de Gaulla izročili v sovjetskem zunanjem ministrstvu francoskemu poslaniku. Sovjetski odgovor so sporočili po vrsti posvetovanj, ki jih je sovjetska vlada imela z ZAR, in po izmenjavi poslanic med Kosi-ginom in Naserjem in tudi z izraelskimi voditelji. Sirska delegacija, ki jo je vodil predsednik republike Atasi in ki je prišla včeraj v Sovjetsko zvezo, se je danes vrnila v domovino. Pred odhodom je Atasija sprejel glavni .....................................umi 111111111 mm n MED RAZPRAVO 0 NOVEM ZAKONU Taviani o vlogi policije za zaščito državljanov Svilna vprašanja poslancev in senatorjev o položaju na Pednjem vzhodu - Stavka tekstilcev in avtobusnih podjetij ij^i 30. — Notranji minister Ta- 7 * ' je govoril danes v senatu o jenskem predlogu, ki se nanaša travi on 0 Javni varnosti. Taviani fcL, ’da ne bo novi zakon samo va'adil zakonskih določil 40sti žjJ®* k novim odnosom med dr-«J«ni in policijo, kot izhaja iz u-dol°čii in drugega člena no->11 rt 2ak°na. V tej zvezi je pouda-ntora biti policija resnično v o javni z ustavo, temveč bo pri- policija Naserjeva poslanica predsedniku Titu BEOGRAD, 30. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne na Brionih veleposlanika ZAR v Jugoslaviji, ki mu je izročil poslanico predsednika ZAR Naserja. Domneva se, da se poslanica predsednika Naserja nanaša IjS* državljana in da predstavlja na položaj na Srednjem vzhodu gotovi*0 sredstvo zaščite ter za- ve pravic in svoboščin. f^T^nska zbornica je dopoldne biej>ravljala o odobritvi nekaterih Cj godnih sporazumov, popoldne je nadaljevala razprava o žari^ .etn predlogu o reformi bolniš-, ^ so odobrili več členov. <>ija za zunanje zadeve po-zbornice je na zakonodaj-k. Sedanju obravnavala nekate-^ifti jnarodne pogodbe in med dru-ita odobrila podaljšanje mednarod Lsporazuma iz leta 1962, ki pred *ko ,a Ustanovitev centra za atom-Siia k° v Trstu. Odobrili so iz-»lav-?v° not med Italijo in Jugo-iUg0 J1’ ki se nanaša na ribolov v jj. 0vanskih teritorialnih vodah. komisija Je obravnavala tudi tar Ua Srednjem vzhodu, ven-?e| () ,Unanji minister Fanfani ni mo-je L.Vor*ti na številna vprašanja, Cvilit zadržan na sestanku predaj*0" EGS. To vprašanje pa bo Jjd j.”1110 prišlo kmalu na dnevni J>li jd®te ali zbornice, saj so vlo-W |"erPelacije socialistični sena-šti L| hunisti pa nameravajo vlo-V Sena.r^elacije tako v zbornici kot n."te. delegat RAI-TV Hei j *n generalni ravnatelj Bcr-taej s"a danes na tiskovni konfe-7 lenJrrazložila obračun ustanove •šli leto. Dohodki so lani zna-\ lo milijard lir in so narasli > oh ,°dstotka. Večina dohodkov ;'Hjsk ' 'zvira iz televizijske in Jbodn nar°dnine. Na vprašanje, naročnino znižali, sta to za- ^ Syetu ® da ie med najn‘zj'm' .V^taih naročnikov je 11 milijoni leta ev’z'jskih pa je bilo ob kon , • da .-855.000. Granzotto je de-.tatiVn Je dilo reklame v oddajah >oiiormal i, saj ni dosegla s kon-določenih 5 odstotkov časa kSes S leits, ,Se. je pričela 48 urna stavil dii.,1 d deluvcev in delavk, ki ,-jsil)J'"a še jutri. Stavko so pro-[S rt„i Zvezi s pogajanji za obno-JJjl w°vni.- pogodbe in zanima o-i?l,ie. !, dsoč uslužbencev te kate si ueraj se je pričela tudi 48-' s rVaa uslužbencev avtobusnih koncesijami. PAPEETE, 30. — Opozorila ladjam in letalom, ki so jih sporočili danes, kažejo da je mogoče, da bo Francija izvršila jutri jedrski poskus na otočju Mururoa na Tihem oceanu. Letala so obvestili, naj se ne približajo manj kakor 200 morskih milj temu otočju, ladje pa se ne bodo smele približati manj kakor sto morskih milj. tajnik KP SZ Brežnjev in se z njim prijateljsko pogovarjal. Včeraj se je Atasi pogovarjal s Kosiginom in z drugimi sovjetskimi voditelji. V Ankari pravijo, da je Sovjetska zveza zahtevala od Turčije dovoljenje za prehod desetih sovjetskih vojnih ladij po Bosporu in Dardanelah. Ladje bi plule po tej ožini konec prvega tedna v juniju. Na podlagi montreuškega sporazuma lahko tuje vojne ladje potujejo po teh ožinah, če je turška vlada obveščena o tem vsaj osem dni prej. V Ankari pravijo, da se je od začetka krize na Srednjem vzhodu povečalo število sovjetskih trgovskih in petrolejskih ladij, ki so plule skozi te o-žine iz Črnega morja. Izraelski zunanji minister Aba E-ban je izjavil na tiskovni konferenci, da bo Izrael nastopil «po potrebi sam, po možnosti pa z drugimi, da odpravi blokado pristanišča Eilath». «Naj bodo okoliščine kakršne koli, je izjavil Eban, se ne bomo odrekli življenjski pravici do svobodne plovbe po Akabskem zalivu in smo v ta namen pripravljeni na vsako žrtev.« Vendar pa je poudaril, da je Izrael pripravljen čakati nekaj časa, da vidi, ali bo moč zadevo rešiti z mednarodno akcijo. Eban je nato izjavil, da če velikim državam ne bi uspelo doseči uspehov v približno dveh tednih, «bi to bil dokaz o velikem pomanjkanju njihove odločnosti«. Zatem je minister izjavil, da Izrael ne bo hotel imeti nobenega o-pravka s kakršnim koli predlogom, naj bi bila plovba po Akabskem zalivu odprta vsem ladjam z izjemo izraelskim. Omenil je napore Izraela v zadnjih desetih letih za razvoj pristanišča Eilath in je dodal, da Izrael ne misli dopustiti, da bi se ti napori «zbrisali v desetih minutah«. Poudaril je, da se Izrael resno pripravlja na obrambo. «Če bi bil predsednik Egipta, je pripomnil, bi to s spoštovanjem upošteval in se zavedal tega, kar se je zgodilo v preteklosti.« Dejal je, da je Izrael pripravljen ostati mobiliziran nedoločen čas, dokler ne bo rešena sedanja kriza. Pripomnil je, da ni razlogov, da bi lahko sklepali, da je v zadnji, i dmh napetost popustila. V zvezi s svojim obiskom v Parizu, Londonu in Washingtonu je izjavil, da so tri vlade naklonjene danes odpotoval na posebno odposlanstvo v razne evropske prestolnice. «A1 Ahram«« poroča, da bodo v kratkem prispeli v ZAR odredi sudanske vojske. Predsednik Naser je sprejel zadevni predlog sudanske vlade in je včeraj sprejel posebno sudansko delegacijo. Iz Amana poročajo, da so začeli novačenje prostovoljcev, in sicer na pobudo jordanske mladine. V Alžiru je svet alžirske i i-cije sklenil poslati nekaj enot ljudske vojske na Srednji vzhod. libijski ministrski predsednik je izjavil, da Libija ne bo dovolila tujim silam uporabljati oporišč na libijskem ozemlju za vojaške operacije proti kateri koli arabski državi. Do. dal je, da je sklep ZAR o zapori Akabskega zaliva za izraelske ladje zakonit. Poudaril je, da bo vsak napad na katero koli arabsko državo veljal kot napad na Libijo. Maroški kralj Hasan je odredil vse ukrepe, da Maroko učinkovito podpre ZAR v primeru sionističnega napada. i. Vipotnik sprejel predstavnike slovenskih manjšinskih organizacij LJUBLJANA, 30. — Novoizvoljeni predsednik SZDL Slovenije Janez Vipotnik je sprejel predstavnike slovenskih manjšinskih organizacij iz Italije in Koroške. V delegaciji Slovenske kulturno gospodarske zveze sta predsednik Boris Race in član predsedstva Gorazd Vesel, Zvezo slovenskih organizacij pasta zastopala dr. Franci Zwitter in odgovorni urednik Slovenskega vestnika prof. Janežič. Danes se odpre mednarodni velesejem v Padovi PADOVA, 30. — Jutri se v Padovi odpre 45. mednarodni velesejem, na katerem sodeluje čez 3.500 razstavljavcev iz vseh krajev sveta. Gre za obsežno gospodarsko prireditev, ki ji je jedro mednarodna razstava vzorcev z najrazličnejših proizvodnih področij, in v okviru katere si vsako leto sledijo važna strokovna srečanja, kongresi in poslovni sestanki. V moderno zamišljenem poslovnem centru sodelujejo tudi letos številne tuje države, ki navezujejo nove gospodarske stike z italijanskimi trgovci in indu-strijci. NEPRIČAKOVAN OBISK JORDANSKEGA KRALJA V KAIRU Naser in Husein sta podpisala sporazum o skupni obrambi Pri posvetovanjih in podpisu sporazuma je bil navzoč tudi Šukeiri KAIRO, 30. — Jordanski kralj Husein je prišel davi nepričakovano v Kairo, kjer ga je na letališču čakal predsednik Naser. Z njim je prišel tudi predsednik vlade Guma. Husein in Naser sta takoj začela posvetovanja in pozneje je radio javil, da so podpisali obrambni sporazum med ZAR in Jordanijo. Novi sporazum določa, da bo napad na eno državo pomenil tudi napad na drugo. Sklenjeno je bilo, da bosta Jordanija in ZAR sprejeli vse potrebne ukrepe za skupno obrambo. Sporazum določa tudi ustanovitev skupnega obrambnega sveta in skupnega poveljstva in veljal bo pet let.; ^ePrav 30 bile odločne, je bilo do-Lahko se bo obnovil, toda ena i V0'J' Ne 8re za vprašanje Akabske njih usodo«. Izjavil je nato, da je današnji sporazum okrepitev vseh Arabcev ter da so egiptovska, sirska, libanonska in jordanska vojska razmeščene na mejah Izraela, da se postavijo proti vsakemu izzivu. «Te armade, je izjavil Naser, podpirajo iraške, alžirske, huvajtske in sudanske sile. To je razdobje resne akcije in ne besed, kajti besed, ali druga država ga bo lahko odpovedala, s pogojem, da to sporoči eno leto pred zapadlostjo- Med podpisom je Naser med drugim izjavil: «Danes začenjamo odločilno bitko za usodo vseh A-rabcev. Imamo opravka z izzivanjem ne samo Izraela, temveč tudi držav, ki so za Izraelom: ZDA in Velike Britanije.« Naser je nato izjavil, da Huseinov sklep, da pride v Kairo, «po meni dokaz, da ne glede na spore med dvema državama, so Arabci sposobni pozabiti vse, ko gre za MIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIimiUIIIIIIIIHIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ZAKLJUČEN SESTANEK PREDSTAVNIKOV EGS V RIMU Brez konkretnih sklepov o vključitvi V. Britanije in o politični združitvi Obsežno poročilo predsednika italijanske vlade Mora . De Ganile in Kiesinger postavljata pogoje za razširitev skupnosti RIM, 30. — Na ministrstvu za zunanje zadeve je konferenca «na vrhu« šestih evropskih držav, ki sodelujejo v evropski gospodarski skupnosti, trajala dobre štiri ure in torej občutno dlje, kot je bilo prvotno predvideno. Uradno poročilo zato upravičeno govori o obsežni razpravi, znatno manj pa je jasno, ko gre za konkretne zaključke, ki se v prvi vrsti nanašajo na nadaljnji proces političnega združevanja Evrope in na vstop Velike Britanije v gospodarsko skupnost. Johnsona s tem v zvezi. Nato je Eban izjavil, da je naklonjen vsaki diplomatski dejavnosti, ki naj pripelje do svobodne plovbe po Akabskem zalivu, sarkastično pa je govoril glede možnosti rešitve v okviru OZN, in je celo žalil glavnega_ tajnika OZN, ko je dejal: «Noben človek pri zdravi pameti ne bi mogel predvidevati umika sil OZN.« Glede sovjetskega stališča je E-ban izjavil, da je Kosigin v svojem nedavnem pismu izraelskemu ministrskemu predsedniku poudaril željo mirne rešitve krize in izrazil zaskrbljenost zaradi nevarnosti morebitnega spopada. Pozval je Izrael, na) pokaže zmernost. Eban je dejal, da v sovjetskih izjavah v zadnjih dneh ni nič takega, kar bi pomenilo, da je Moskva naklonjena zapori mednarodnih plovnih poti. O de Gaullovem predlogu za konferenco štirih je Eban izjavil, da ne ve, ali je izvedljiv. Svetovalec i-zraelskega zunanjega ministra je niiiMiimmiiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiitHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiMiiiiii Vzhodne pokrajine Nigerije so se odcepile Razglasile so republiko z imenom Biafra - Osrednja vlada je napovedala vojaško akcijo in gospodarske sankcije proti upornikom LAGOS, 30. — Vzhodna Nigerija Je razglasila neodvisnost z imenom «republika Biafra«. Republika zajema pokrajine, ki jih je nedavno ustanovil nigerijski predsednik Go-von. Nova republika ima trinajst milijonov prebivalcev. Vojaški guverner vzhodne pokrajine Je izjavil, da bo republika Biafra ostala zvesta Commonwealthu. V soboto je posvetovalna skupščina vzhodne pokrajine izglasovala resolucijo za odcepitev, medtem pa je predsednik osrednje vlade razglasil izjemno stanje v vsej državi. Kmalu zatem je predsednik Govon sporočil, da je odredil, naj se nigerijska federacija razdeli na dvanajst federalnih držav. Nigerija ima 55 milijonov prebivalcev. Do sedaj so federacijo sestavljala štiri področja. Na podlagi Govonovega načrta bi morali vzhodno področje razdeliti na tri države, predvsem na etnični podlagi. Vzhodno področje Je med najbogatejšimi, zlasti kar se tiče petroleja. Včeraj je vzhodno področje zavrnilo Govonov načrt in ga obtožilo izdajstva, «ker se Je razglasil za diktatorja Nigerije s pravim državnim udarom«. Danes razglašena odcepitev vzhodnega področja Je zaklluček dolgega spora, ki traja odkar Je leta . . .i u i "i Glede obeh bistvenih vprašanj se svobodi plovbe po Akabskem za-ivu je vnela daljša razprava na osno-m je se osebej poudaril «odlocnost» v\ obsežnega poročila italijanskega ministrskega predsednika Mora. Glede prošnje za sprejem Velike Britanije, Irske in Danske pravi uradno poročilo, da so se dogovorili, da mora to vprašanje proučiti ministrski svet skupnosti. O političnem združevanju pa je poročilo še bolj oprezno in samo pravi, da je «tre-ba proučiti možnosti«, in to na o-snovi načinov in postopkov, ki izhajajo iz izkušenj in okoliščin, ter so pooblastili zunanje ministre, da nadaljujejo proučevanje. Dogovorili so se tudi, da se bodo predsedniki vlad ponovno še letos sestali. V bistvu torej še vedno obstajajo nekateri francoski pridržki, ki pa niso bili povsem jasno izraženi. Zasedanje je začel Moro, ki je i-mel daljše uvodno poročilo, med katerim se je dotaknil vseh perečih vprašanj skupnosti. V uvodu je orisal kratek zgodovinski razvoj združevanja šestih evropskih držav in poudaril izreden gospodarski uspeh. V tem uvodnem delu je posegel tudi v širši okvir odnosov med Evropo in ostalim svetom, saj si je evropska skupnost zastavila za cilj ob ustanovitvi, da bo odprta proti drugim državam. Moro je dejal, da je odločilnega pomena krepitev odnosov z ZDA v okviru obstoječih zavezništev, istočasno pa je treba podpreti «zaupanja vreden razgovor« z državami vzhodne Evrope in to ne samo z vidika trgovinskih in gospodarskih stikov, temveč širših človeških stikov, ki predstavljajo osnovni element krepitve miru. V tem okviru je Moro tudi omenil res no krizo na Srednjem vzhodu, ki je vir resne zaskrbljenosti vseh prisotnih, še zlasti pa za Italijo, ki je temu področju najbližja. Glede prošnje Velike Britanije za vstop v skupnost je Moro dejal, da 1 jo Italija z zadovoljstvom pozdravlja, saj lahko samo obsežne skupnosti potrošnikov omogočajo, da se obrani konkurence drugih velikih kompleksov in pri čemer bi bil prispevek Velike Britanije dragocen tudi s tehnološkega stališča Takoj za Morom je spregovoril gen. de Gaulle, ki se je v imenu Francije pridružil optimističnemu stališču Mora glede pozitivnih rezultatov. ki jih je dosegla skupnost. Istočasno pa je omenil tudi neko ((krhkost,) skupnosti, češ da ne pri-de do izraza na vseh sektorjih s stvarno težo, ki jo ima. De Gaulle je dejal, da se strinja z okrepitvi-io skupnosti in njenih organov. Glede vključitve Velike Britanije, Danske in Irske pa je dejal, da nima nobenih predsodkov. Nato pa le izjavil, da vključitev drugih držav postavlja skupnost v povsem nov položaj, tako da je treba proučiti, kaj bo postala skupnost in kakšne bodo njene spremembe. De Gaulle je glede odnosov z vzhodom za razvoj gospodarskih odnosov in za stike, saj gre za stvarnost, ki odraža odnose vseh šestih držav z vzhodnimi državami. Glede krize na Sredntem vzhodu pa je dejal, da sedaj ne more nobena država ostati brezbrižna za mednarodni položaj. Kancler Kiesinger Je dejal, da 1960 Nigerija postala neodvisna. V zadnjih osemnajstih mesecih sta bila v tej državi dva vojaška udara. Nova republika si je dala ime po zalivu Biafra. Zastava nove države je rdeča, črna in zelena z rumenim vzhajajočim soncem na črnem ozadju. Guverner vzhodne Nigerije je v svojem govoru izjavil, da so vse politične vezi z nigerijsko federacijo pretrgane, in da bo vse obveznosti, ki se tičejo nove republike, sprejemal guverner. Izjavil je tudi, da bodo spoštovali vse pogodbe in sporazume, ki se tičejo vzhodnega področja. Dalje je izjavil, da pušča odprta vrata vsaki državi, ki se želi pridružiti Blafri in ustvariti z njo gospodarsko enoto. Dejal Je ,da bodo skušali razpravljati o razdelitvi dobrin, ki pri. padajo stari federaciji, in o povratku tistih državljanov Biafre, ki so zunaj meja nove države. Nigerijski predsednik polkovnik Govon pa Je odredil splošno mobilizacijo oboroženih sil. Govoril je po radiu in izjavil, da gre za upor, ki ga bodo strli. Proti upornikom bodo uvedli stroke gospodarske sankcije. bo Nemčija, pa čeprav je še vedno razdeljena, podprla in prispevala k postopnemu izboljšanju z vzhodom. Glede vstopa Velike Britanije pa se je načeloma strinjal z izjavo de Gaulla. da je treba proučiti, kakšne bodo posledice za evropsko gospodarsko skupnost. Ministrski predsednik Belgije Van Den Boyenants se je povsem strinjal z nujnostjo politične enotnosti, glede vključitve drugih držav pa bi po njegovem morali razprav, liatl že 5. junija v Bruslju, ko se sestane ministrski svet. Predsednik luksemburške vlade je mnenja, aa je treba čim prej pričeti pogajanja glede vključitve novih držav in je poudaril nujnost nadaljnjega tesnejšega sodelovanja tudi s političnimi cilji. Končno je za Holandsko ministrski predsednik Long poudaril. da Evropa šestih ne more Diti sama sebi cilj, temveč mora predstavljati motor nadaljnje integracije. Obsežna diskusija se je vnela prav glede vključitve Velike Britanije v skupnost, pri čemer se je izkazalo, da so med delegacijami dokaj različna stališča. Tako so na primer Belgijci zahtevali, da bi bili Britanci prisotni že pri prvem razgovoril o tem vprašanju, ki ga bodo imeli v kratkem zunanji ministri. Po drugi plati pa je prišlo do izraza de Gaullovo mnenje, ki je ponovno poudaril tezo, da je treba natančno proučiti posledice vključitve novih držav, kot iudi mnenje Nemčije, da je treba že v pričetku pogajanj doseči čim večjo jasnost BONN, 30. — V Bonn je prišla romunska delegacija, ki se je pogovarjala o ustanovitvi romunskega informacijskega urada v Dtis-seldorfu. Govorili so tudi o turizmu, o industrijskem sodelovanjem in o sprostitvi trgovinske izmenjave med obema državama. Pred zaključkom procesa o ugrabitvi Ben Barke PARIZ, 30. — Na procesu v zvezi z ugrabitvijo maroškega voditelja Ben Barke je državni pravdnik Hsn-ry Toubas zahteval danes dvajset let zapora za glavnega obtoženca, maroškega polkovnika Dlimija, o katerem je izjavil, da je prišel v Pariz, da zasliši Ben Barko, potem ko so ga ugrabili. Ponoči od 30. na 31. oktobra je bil Ben Bariča verjetno ubit. Cez nekaj dni je Dlimi poslal verjetno po nalogu maroškega notranjega ministra generala Ufhi-ra milijon starih frankov ugrabiteljem. Za tajnega agenta Lopeza je državni pravdnik zahteval tudi dvajset let zapora, za policijskega agenta Souchona petnajst let, za funkcionarja tajne obveščevalne službe Fin. villa tri leta, za policijskega agenta Voitota in za maroškega študenta El Mahija pa zaporno kazen, ki se bo zdela sodišču primerna. Za časnikarja Bemiera je državni pravdnik prepustil vsako odločitev sodišču. DUNAJ, 30. — šele danes se je zvedelo, da je včeraj umrl na Dunaju v starosti 82 let znani avstrijski filmski režiser Georg Wilhelm Pabst. Rodil se je leta 1885. Spočet, ka je bil gledališki igralec. Leta 1911 je šel v Ameriko, kjer je ostal do konca prve svetovne vojne in se je nato vrnil v domovino. Tedaj se je začela njegova kariera filmskega režiserja. ga zaliva, temveč za pravice palestinskega ljudstva.« Končno je Naser izjavil, da sta od danes jordanska in egiptovska vojska združeni. Kralj Husein je izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem med obema državama v tem odločilnem trenutku. «To sodelovanje, je dodal, ima namen varovati naše države, znova pridobiti naše pravice in se postaviti proti napadu.« Zahvalil se je nato Naserju «za ta srečen sestanek, ki nam je omogočil tak rezultat«. «Smo samo v začetku naše poti; prepričan sem, da bomo v najkrajšem času dosegli naše smotre«, je dodal Naser. Na podlagi sporazuma bo vrhovni poveljnik egiptovske vojske poveljeval vsaki morebitni skupni vojaški operaciji sil ZAR in Jordanije, medtem ko se bo skupni obrambni svet sestajal vsakih šest mesecev v Kairu in v Amanu. Pri podpisu je bil navzoč tudi predsednik organizacije za osvoboditev Palestine šukeiri, ki je vedno vodil zelo ostro kampanjo proti kralju Huseinu, šukeiri je izjavil, da sta ga Naser in Husein povabila na razgovore. Med podpisovanjem sporazuma je šukeiri sedel poleg kralja Huseina. Med posvetovanji pred podpisom sporazuma sta Husein in Naser govorila po telefonu z iraškim predsednikom Arefom, ki je pred enim tednom zavrnil Huseinovo ponudbo, naj pošlje iraške čete na izraelsko mejo po jordanskem ozemlju. Amanski radio je javil, da je jordanski parlament stalno zasedal ter je poslal kralju Huseinu in Naserju številne poslanice, da ju podpre. možnosti za širše gospodarsko sodelovanje in da je te možnosti potrebno izkoristiti v še večji meri Gospodarsko sodelovanje med SFRJ in CSSR BEOGRAD, 30. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Špiljak in podpredsednik češkoslovaške vlade ter predsednik državne planske komisije Cemik sta danes v daljšem razgovoru proučila možnosti in nove oblike sodelovanja med Jugoslavijo in Češkoslovaško na gospodarskem področju in pri tem ugotovila, da gospodarska reforma, ki se izvaja v obeh državah, opozarja na potrebo boljšega sodelovanja v kooperaciji in organizaciji proizvodnje med podjetji obeh držav. Dogovorili so se, da se prične s sodelovanjem na tistih področjih, kjer so najboljši pogoji, kjer se lahko dosežejo najboljši rezultati. Predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije in podpredsednik češkoslovaške vlade sta proučila tudi možnosti uresničenja idej, o katerih se je podpredsednik češkoslovaške vlade Cemik včeraj pogovarjal s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Kirom Gligorovom in glavnim ravnateljem zveznega zavoda za načrtovanje dr. Štajnerjem. Ugotovljeno je bilo, da gospodarska reforma Jugoslavije in Češkoslovaške ustvarja objektivne Predsednik Saragat in predsednik de Gaulle na Kapitolu. Z njima so ministrski predsedniki šestih vlad držav članic skupnega tržišča Končano zasedanje glavnega odbora SZDL Slovenije LJUBLJANA, 30. — S sprejemom novega statuta SZDL Slovenije se je končala danes zadnja seja glavnega odbora SZDL Slovenije in se je zatem pričela prva seja republiške konference SZDL Slovenije, na kateri je bil za predsednika konference izvoljen Janez Vipotnik a za tajnika Mitja Rebe. V nadaljevanju seje so izvolili predsedništvo. izvršni in nadzorni odbor in člane zvezne konference m nadzornega odbora zvezne konference. Novi predsednik Janez Vipotnik se je zahvalil za izkazano zaupanje in izrekel priznanje Vidi Tomšič za njeno večletno uspešno delo kot predsednice glavnega odbora SZDL Slovenije. Med 33 člani predsedni-štva so med drugimi Mario Abram, Sergej Kraigher, Fran Leskošek, Miha Marinko, Zoran Polič, Jože Smole in Josip Vidmar. V šestčlanskem izvršnem odboru so po položaju odgovorni urednik Dela in tajnika mestne konference Socialistične zveze Ljubljane in Maribora. Nikezicev obisk na Norveškem OSLO, 30. — Jugoslovansko-norve-ški razgovori med zunanjima ministroma se bodo, zaradi zaposlenosti norveškega zunanjega ministra v parlamentarni razpravi pričeli namesto danes šele jutri. Glavna tema razgovorov bodo verjetno dogodki na Bližnjem vzhodu in v Evropi in vprašanje neširjenja jedrskega orožja. V zvezi z jutrišnjim sestankom med zunanjima ministroma je norveški zunanji minister izjavil, da z velikim zanimanjem pričakuje izmenjavo misli z državnim tajnikom Nlkezičem. Marko Nikezič je položil danes venec na spomenih norveškim rodoljubom, ki so Jih nacisti ustrelili v trdnjavi v Oslu. Nikeziča je sprejel danes preds. vlade Perborten. Opol-dne je predsednik norveškega parlamenta priredil kosilo jugoslovanskim gostom. Nocoj je jugoslovanski državni tajnik priredil v prostorih veleposlaništva sprejem, na katerem so bile številne osebnosti političnega, javnega in kulturnega življenja Norveške. V zvezi s krizo na Srednjem vzhodu je včeraj presenetila novica, da je nepričakovano prišel v Kairo jordanski kralj Husein na posvetovanje z Naserjem. Podpisala sta sporazum o skupni obrambi in o ustanovitvi skupnega poveljstva oboroženih sil. Znano je, da je Naser obtoževal Huseina sodelovanja z zahodnimi državami in Izraelom v škodo arabskih držav. Nevarnost spopada med Izraelom in arabskimi državami pa je pripravila oba voditelja do tega, da sta pozabila na dosedanje spore in sklenila nastopiti predvsem v korist arabskih držav. Značilno je, da je bil pri posvetovanjih in pri podpisu pogodbe navzoč tudi predsednik organizacije za osvobjdilev Palestine Šukeiri, ki je doslej še posebno ostro napadal Hrseina. Odpotoval je nato s Huseinom v Jordanijo in hoče verjetno s tem pomiriti Palestince, ki živijo v Jordaniji V pričakovanju nadaljnjega razvoja v varnostnem svetu nadaljuje ameriška vlada posvetovanja z glavnimi pomorskimi silami, da bi našla formulo za morebitni kompromis glede plovbe po Akabskem zalivu. Izraelski zunanji minister E-ban pa je očital zahodnim državam, da nimajo preveč volje odloč. no nastopiti, da bi razbile blokado Akabskega zaliva. Izjavil je, da bo Izrael «po potrebi« nastopil tudi sam« Toda čakal bo še kakih petnajst dni, da vidi, kako se bodo stvari razvijale. V arabskih pre. stolnicah sprejemajo nadaljnje u-krepe za primer izraelskega napada in ponavljajo vso solidarnost z ZAR in s Sirijo. V Parizu zatrjujejo, da je sovjetska vlada odbila francoski predlog za posvetovanje med štirimi velesilami, vendar pa o tem ni še nobenega uradnega obvestila. V Nigeriji je izbruhnil upor. Vzhodne pokrajine so se odcepile in razglasile neodvisno republiko z imenom Biafra. Osrednja vlada pa je napovedala vojaško akcijo in gospodarske sankcije proti tem po krajinam. V Rimu se je zaključilo zasedanje predstavnikov vlad šestih držav evropske gospodarske skupnosti, na katerem je že nekako običajno prišlo do sicer oprezne, vendar pa odločne polemike z de Gaul. lom, ki se še vedno upira vključitvi Velike Britanije. De Gaulle pravi, da bi se s tem spremenila podoba skupnosti, in da je zato treba ta vstop temeljito proučiti in ugotoviti vse posledice. Na zasedanju Je uvodoma poročal Moro, ki se je aa- prla de Gaullovo stališča. Vs' > Danes, SREDA, 31, maja Vreme včeraj: najvišja temperatura 27.5, najnižja 20, ob 19. uri 21.4, vlaga 35 odst., zračni tiak 1016.6 pada, veter 5 km jugovzbodn k, nebo 5 desetink pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 20.2 stopinje. Tržaški dnevnik Angela Sonoe vzide ob 5.20 in zatone ob 20.44. Dolžina dneva 15.25. Luna vzide ob 2.13 in zatone ob 12.54. jutri, ČETRTEK, 1. Junija Radovan S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Župan je tolmačil zaskrbljenost prebivalstva zaradi napetosti na Daljnem in Bližnjem vzhodu DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV Jutri odprejo v Rimu urad avtonomne dežele Predstavniki rudarjev pri odborniku Marpilleru Poudaril je evropeistično vlogo Trsta kot činitelja napredka in demokratičnega razvoja ter jamstva za mir Priznanje Pincherleju ■ Odgovori odbornikov glede pokopališča, tovarne «Vincor» in otroških vrtcev ONAIRC Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je župan dal sledečo izjavo: «V zvezi z dogodki, ki se v zadnjih dneh odigravajo v južno-vzhod-ni Aziji in na Srednjem vzhodu, občinski odbor, kot občutljiv tolmač globokih čustev našega prebivalstva, ponavlja željo, da bi razgovori zamenjali orožje in izzivanja. Občinski odbor izraža svojo solidarnost vladi, ki — kot je dejal predsednik republike Saragat — danes ne zaostaja za nikomer v svoji dolžnosti pri iskanju sredstev in poti za dosego miru. Zato pridružujemo naš poziv pozivu papeža in generalnega tajnika OZN ter želimo, da bi se v Vietnamu prekinile vojaške operacije in da bi takoj prišlo do brezpogojnih pogajanj; glede Srednjega vzhoda, s katerim smo povezani v mnogih pogledih, soglašamo z rešitvijo, ki naj omogoči izraelski državi svobodno in varno življenje, da se napravi konec stalnemu napetemu stanju. Medtem ko se v Rimu zaključuje srečanje med državnimi in vlad. nimi glavarji šestih držav Evropske gospodarske skupnosti ob 10. obletnici podpisa ustanovnih listin EGS in Evratoma, občinski odbor ponovno poudarja evropeistično vlogo Trsta, v prepričanju, da lahko združena Evropa postane ne samo činitelj napredka in demokratičnega razvoja na svetu, marveč tudi najboljše jamstvo za mir.» Zupan je tudi prečital svoj poziv, s katerim vabi prebivalstvo, naj se drevi ob 20. uri zbere pred židovsko sinagogo na Trgu sv. Frančiška, da izrazi solidarnost z židovsko skupnostjo. Zidovska skupnost pa se je županu zahvalila za to njegovo pobudo in tudi sama povabila pripadnike židovske verske ron (KD) in Calabria (KPI) v zvezi s težavami, ki jih preživlja čistilnica Vincor in ki ji grozi celo zapora. Zupan je poudaril, da je svoj. čas posredoval pri generalnem ravnatelju carine, naj bi dovolili čistilnici Vincor nadaljevati obratovanje odnosno predelovati v istih obratih izčrpana in bela olja, vsaj dokler ne bo podjetje zgradilo dva ločena obrata. Nedavno pa, je dejal župan, sem posredoval pri ministrstvu za industrijo in trgovino Andreottiju ter ga pozval, naj sprej. me prošnjo podjetja, ki je zaprosilo za obrtno dovoljenje za predelovanje surovega petroleja. V tej zvezi, je poudaril inž. Spaccini, nisem pozabil omeniti ministru važnosti razširitve obratovanja ne samo za utrditev podjetja, marveč tudi za njegov obstoj. Trije svetovalci so se zadovoljili z odgovorom, Lovero pa je še enkrat poudaril, da je cistilnii Čistilnica Vincor zaprosila za obrtno dovoljenje, da bi zgradila veliko čistilnico za predelovanje do milijon ton surovega petroleja, kar bi omogočilo tudi zaposlitev večječa števila novih delavcev. Odbornica za šolstvo Faraguna je odgovorila na vprašanje svetovalca Lovera (PSU), ki ji je predo-čil težave osebja ustanove, ki vzdržuje otroške vrtce ONAIRC, in zlasti slovenske otroške vrtce. Odbornica je poudarila, da se je občinska uprava vedno zanimala za to ustanovo. Zato je občina odobrila podporo 75.000 lir za vrtec pri Sv. Ani, dala na razpolago brezplačno dve zgradbi za vrtca v Lonjerju in Monte Re, plačuje najemnine za prostore vrtca v Bazovici, v mestu pa je dala na razpolago za vrtec ONAIRC učilnice v osnovnih šolah. Poleg tega dobivajo vrtci ONAIRC brezplačno vodo in elek- skupnosti, da se zbere pred sina- j Jgfgkcjjo^otrok °*odbornica^ 1 ^ po^ gogo. Takoj nato je župan izrazil v imenu odbora zadovoljstvo in pohvalo svetovalcu dr. Pincherleju za njegov prispevek k proučevanju Stendhalovih del in kulturnemu življenju našega mesta s knjigo ((Stendhalova družba«, ki je bila predstavljena na šestem kongresu študijev o Stendahlu v Parmi. Mi želimo, je poudaril župan, da nam bo dr. Pincherle, po tem njegovem dragocenem darilu, dal še druge dokaze svojih sposobnosti učenjaka in literata. Nato so župani in odborniki odgovarjali na razna vprašanja svetovalcev. Odbornik Mocchi je na vprašanje liberalca Traunerja, ki se je pritožil zaradi nezadostnega vzdrževanja pokopališča pri Sv. Ani, odgovoril, da je doslej občina prejela malo pritožb v tem pogledu. Res pa je, je dejal odbornik, da je treba pokopališče razširiti. Zadevni načrt je že odobrila zdravstvena oblast. Zato je bil že načet postopek za najetje posojila za začetek del. Glede raznih popravljalnih del na pokopališču pa je odbornik dejal, da je samo v zadnjem letu občina porabila 45 milijonov lir. Zupan inž. Spaccini je odgovoril na vprašanja, ki so mu jih predložili svetovalci Lovero (PSU), Pa- udarila, da bo vprašanje osebja in vrtcev ONAIRC rešeno z ustanovitvijo državnih otroških vrtcev, o čemer je bil že odobren zakon. Odbornik Hreščak je odgovoril na vprašanje misovcev Lonciaria in De Vidovicha, ki sta se pritožila, da sindikalne organizacije CGIL, DZ in CISL onemogočajo delovanje sindikalistov misovske CISNAL v podjetju «Stabilimenti Meccanici Triestini«. Odbornik je izjavil, da če ti dogodki odgovarjajo resnici, občinska uprava lahko samo obžaluje, da se kaj takega dogaja. Toda Sestanek bivših partizanov v Bazovici Danes, 31. t.m. ob 21. uri bo v gostilni «pri Plescu» v Bazovici sestanek bivših bazoviških partizanov. Pokrajinsko vodstvo ANPI vabi vse bivše borce, da se sestanka, na katerem bodo razpravljali o veliki julijski partizanski manifestaciji, polnoštevilno udeležijo. občina ne more posredovati v spo- ( Poleg tega je občinski svet odo- rih med sindikalnimi organizacijami, zlasti sedaj, ko je bila o teh dogodkih obveščena tudi sodna oblast. Nato je občinski svet potrdil vrsto sklepov prejšnjega odbora. Sklep o delovnih programih openskega tramvaja in o novem voz. redu pa je bil na predlog komunističnega svetovalca Cuffara, ki so ga podprli še nekateri drugi predstavniki skupin .odložen. Cuifaro je predlagal, naj občinski svet poprej prouči celotno vprašanje delovanja openskega tramvaja. V nedeljo, 4. junija 1967 bo ob 11. uri v šolskih prostorih drž. srednje šole na Opčinah slovesnost ob odkritju kipa pesnika Srečka Kosovela, po katerem nosi šola ime. Vljudno vabljeni. bril tudi sklep o spremembi pravil o sestavi ocenjevalnih komisij za natečaje občinskih uslužbencev. Po sporazumu s sindikalnimi organizacijami, bodo v ocenjevalnih komisijah zastopani tudi predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij. 2. junija pohod z% mir od Sv. Jakoba do Rižarne Pokrajinski odbor za mir in neodvisnost Vietnama najavlja za petek, 2. junija povorko za mir v Vietnamu in za solidarnost z vietnamskim ljudstvom in njegovimi partizani, ki bo šla od Sv. Jakoba do Rižarne. Zbirno mesto bo na Trgu Sv. Jakoba ob 10. uri. Organizator;! vabijo demokratične in antifašistične organizacije ter vse meščane, naj prinesejo s seboj cvetje in vence. V četrtek bodo v Rimu odprli u želna uprava stalno zanima za ra-rad avtonomne dežele Furlanije-Ju- i beljski rudnik ter da so v drugi po- lijske krajine. Otvoritve se bodo udeležili predsednik deželnega odbora Berzanti, predsednik sveta de Ri-naidini, predstavniki vlade in strank. Urad je v Ul. S. Govanni Verita in šteje 10 uslužbencev. Otvoritev bodo izkoristili za razgovore z vladnimi predstavniki. Uradni govor bo imel predsednik Berzanti, k: bo seznanil navzoče s kratkim, toda intenzivnim zakonodajnim in upravnim delom v naši deželi. Odbornik za industrijo in trgovino Marpillero je včeraj zjutraj sprejel odposlanstvo sindikalnih predstavnikov rudarjev iz naše dežele. V njem so bili deželni tajnik CGIL Zuliam, tajnik Delavske zbornice v Vidmu Petrozzi, tajnik pokrajinskega sindikata rudarjev iz Vidma D'I-glio, in tajnik sekcije sindikata rudarjev v Trbižu Giacomuzzi. Na sestanku so razpravljali o okrepitvi naprav v rabeljskem rudniku ter o nekaterih plateh vprašanja obnovitve koncesije za izkopavanje rude družbi AMMI. Odbornik Marpillero je zagotovil odposlanstvu, da se de- ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST Popolnoma uspela stavka delavcev v vseh obratih Italcantieri v Trstu Stavke v avtobusnih podjetjih se je udeležilo 90 odstotkov uslužbencev, v tekstilnih podjetjih pa 99 odstotkov Včeraj je bila stavka v vseh o-, bratih Fincantleri, to je v ladjedel-' niči Sv. Marka, v Tovarni strojev, v Tržaškem arzenalu ter na ravnateljstvu Fincantieri. Delavci so stav-kMi vsi, udeležba uradnikov na ravnateljstvu pa je bila manj številna. Ob 10. uri so se delavci sestali na zborovanju v Ljudskem domu v Ul. Madonnina, kjer so jim sprego vorili sindikalni voditelji o zadnjih razgovorih v Rimu. Ti razgovori so bili popolnoma nezadovoljivi, saj nočeta niti IRI niti ministrstvo za državne udeležbe zagotoviti ohranitve ravni zaposlitve. Čeprav bodo na primer, vložili, za modernizacijo ladjedelnic v Tržiču 15 milijard lir, se-bo število delavcev v njih zniža lo do leta i970 za 1500 enot. Spričo tega so delavci poudarili svojo odločno voljo po nadaljevanju stavkovne borbe. * * ♦ Včeraj so stavkali tudi delavci v tekstilnih podjetjih F1L SNIA, Coto-nificio San Giusto in v Tržaški ko-nopljarni. Stavkali so 99-odstotno. Stavka se nadaljuje še danes. Stališče PSI-PSDI do položaja v Vietnamu Grčiji in Palestini Tiskovni urad PSI-PSDI sporoča, da se je sinoči sestal vodstveni odbor združene stranke pod predsedstvom tajnikov Pittonija in Pie-randreja Največ časa so posvetili razpravi o reorganizaciji selccij. Končno je odbor odobril resolucijo o mednarodnem položaju. V njej protestira in izraža zaskrbljenost spričo zaostritve spora v Vietnamu ,ki prinaša s' seboj tudi za- st^k^aslužijencmf^vtobusnfh '[mmL jetij, ki že tako dolgo časa zahte- vajo sklenitev nove delovne pogod be z izboljšanjem mezdnih in normativnih pogojev. Uslužbenci so stavkali 90-odstotno, saj sta vozila samo en avtobus na progi proti Magdaleni in en avtobus na progi proti Lonjerju. Stavka se nadalju je še danes. •antiaiMSMiKiiiiBMaBiMaiiiasiisitMfiMiiaiaaMMiiiiiiaBiiiitaiiiMiaaMMMiMfiiMfMiaaMttaaiMflaififtvTtiiBiaMiRaainatiKvniiiaataiiiaiiirviMsiifBiiiiiMiifiiiiiiaBuaaiiMiiiBtiiiBiMiBiti «DRUGI POKRAJINSKI DAN ZA VARNOST NA DELU» Zmanjšanje števila smrtnih nesreč ob povečanju števila nesreč sploh zaupanje v linijo stranke glede voj. ne v Vietnamu in državnega udara v Grčiji, ki je ogrozil mir na Sredozemlju. Zato mora vlada delovati na tem, da politično, vojaško in moralno izolira avtoritarni režim v Grčiji. Vodstveni odbor združenih PSI in PSDI izraža tudi globoko zaskrbljenost spričo položaja, ki je nastal na Bližnjem vzhodu ter obsoja vsako dejanje proti obstoju izraelskega ljudstva, ki je že toliko pretrpelo. Tržaški socialisti zagovarjajo pravico izraelskega ljudstva do obstoja po stoletjih preganjanj ter pozivajo vse, naj zagovarjajo to pravico iznad trenutnih političnih ocen. Hkrati pozivajo osrednje vodilne organe stranke, naj posre- nice kot vzgojiteljice in ljubiteljice mladine, nato se je v imenu pokojničinih učencev poslovil učenec sežanske osemletke v imenu družbenih organizacij, prijateljev in znancev ter vsega prebivalstva pa je nato spregovoril prof. Stane Čehovin, ki ji zelo prizadeto in občuteno prikazal lik pokojnice, vso njeno življenjsko pot, njeno delovanje, vnemo pri delu, njene mučne in tudi zadoščenj polne trenutke. Ko je pevski zbor odpel še zadnjo žalostinko in so odmevali še zadnji akordi sežanske godbe, so se pogrebci začeli razhajati solznih oči, kajti Helene, ki je je bila «sa-ma toplina, mir, optimizem in spodbudna beseda«, kakor je rekel prof. Stane Čehovin, ne bodo več srečavali na sežanskih ulicah. Hudo prizadetemu možu Alfonzu Grmeku-Izidorju, njegovima sinovoma in vsem ostalim sorodnikom naše globoko sožalje. lovici maja razni parlamentarci po sredovali v Rimu, da bi zvedeli, kaj misli storiti vlada glede programa AMMI za okrepitev rabeljskega rudnika. Deželni odbornik za industrijo in trgovino Marpillero se bo udeležil otvoritve 45. mednarodnega velesejma v Padovi. Velesejma se udeležujejo tudi številni razstavljavci iz naše dežele. NA DAN REPUBLIKE Prometni ukrepi med vojaško parado županstvo sporoča, da bodo morale biti dne 2. junija za vojaško parado izpraznjene od 7. do 12. ure naslednje ulice: Ul. Flavio Gioia v celoti; Trg Li-berta na področju med železniško postajo. Ul. Ghega in avtobusno postajo; Korzo Cavour v celoti; Ul. Geppa, Ul. Milano, Ul. Vaidiri-vo, Ul. Torrebianca od Korza Cavour do konca Ul. Trento; Ul. Bellini, Ul. Genova, Ul. Mazzini od nabrežja Tre Novembre do Ul. Cassa di Ri-sparmio; Trg Duca degli Abruzzi v celoti; Nabrežje Tre Novembre v celoti (zunanji in notranji del); Trg N. Tommaseo v celoti; Ul. S. Car- 10 od Nabrežja Tre Novembre do Trga Verdi; Trg Unita dTtalia — cestišče nasproti Lloydove palače; Nabrežje Mandracchio v celoti; Ul. Mercato Vecchio od Nabrežja Mandracchio do Ul. Cadorna; Nabrežje N. Sauro v celoti; Nabrežje T. Gul- 11 v celoti; Nabrežje Grumola v celoti; Ul. Ottaviano Augusto v celoti. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE IVAN MRAK MARIJA TUDOR Himnična tragedija Režiser: VIKTOR MOLKA Scenograf: UROŠ VAGAJA Kostumograf: MIJA JARČEVA Glasba: MARJAN VODOPIVEC Lektor: MIRKO MAHNIČ Nastopajo: Dare Valič, Janez Jerman, Slavka Glavinova, Janez Albrecht, Mihaela Novakova, Vida Levstikova, Rudi Kosmač, Branko Miklavc, Duša Počkajeva, Vinko Hrastelj. Sodelujejo še slušatelji Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. V soboto, 3. junija ob 21. uri, v nedeljo, 4. junija ob 17. uri Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije ca telefon 734265. SLOVENSKI FILM NE JOČI PETER BODO PREDVAJALI DANES, 31. maja ob 21. uri prosvetno društvo Ivan Cankar; v četrtek, 1. junija ob 18. uri za otroke in ob 21. uri Prosvetno društvo «Igo Gruden« v Nabrežini v petek, 2. junija ob 21. uri, v župnijski dvorani v Križu v soboto, 3. junija ob 21. url v prosvetni dvorani Slovenec v Borštu; v četrtek, 8. junija ob 21. uri prosvetno društvo Slavko Škamperle Vabimo ostala prosvetna društva, da čimprej rezervirajo proste večere. Film prikazuje partizanske borce, ki spremljajo skupino otrok na osvobojeno ozemlje. Ker ima v filmu glavno vlogo mali Peter, bo še posebno privlačen prav za otroke. Zato priporočamo tudi popoldanske predstave. Slovenska prosvetna zveza SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU Literarni večer mladih in film «Ne joči Peter» O Prefekt Cappellini si je včeraj dopoldne v vojašnici «Beleno» ogledal orožje, ki so ga pred nekaj dnevi zaplenili agenti letečega oddelka v Novem pristanišču. Kot znano, je bilo orožje namenjeno arabskim borcem za neodvisnost v Adenu. Okrepiti bo treba zaščitne ukrepe v podjetjih ter še bolj razširiti pouk o preprečevanju nesreč na delu V sejni dvorani trgovinske zbornice v Trstu je bil včeraj «Drugi pokrajinski dan za varnost na delu«. Zasedanja so se udeležili številni predstavniki industrijcev in delavcev in oblasti, med katerimi je bil tudi komisar Cappellini. Sklicalo ga je ministrstvo za delo in socialno skrbstvo, priredila pa ga je Vsedržavna ustanova za preprečevanje nesreč na delu ENPI. Namen zasedanja je zajeziti pojav ne sreč na delu s proučevanjem in raziskavami ter z razpravami med tehniki ENPI, predstavniki inšpektorata za delo, predstavniki javne uprave ter delavcev in delodajal-cev. Zasedanje so napovedali po raznih mestih z lepakom, ki nosi napis: ((Znanost in izkušnje za čim-večjo varnost«. Na lepaku je narisana roka delavca v delovni obleki, ki stiska roko znanstveniku v beli halji. Udeležence zasedanja je pozdravil prefekt Cappellini in jim želel koristno delo. Rekel je, da je varnost na delu zelo važno vprašanje in tudi kočljivo, saj je tveganje povezano z delom in s tehnološkimi postopki. Izrekel je željo, da bi ENPI, okrepljena v svoji organizaciji, lahko z vedno večjo odločnostjo opravljala svoje človečansko poslanstvo bodisi s tehničnimi nasveti bodisi z vzgojo, s katero bi se delavci vedno bolj zavedali potrebe zaščite pred nesrečami, s čimer bi se tudi zagotovila integriteta človeške osebnosti. Vodja deželnega inšpektorata za delo dr. Luigi Augelli je zatem v svojem uvodnem poročilu omenil podatke o nesrečah na delu. Rekel je, da je bilo predlanskim 14 smrtnih nesreč, lani pa 10. število nesreč na splošno pa se Je žal povečalo od 8.191 v letu 1965 na 8.745 v letu 1966. Tako smo po eni strani lahko zadovoljni, da se je število smrtnih nesreč znižalo, po drugi strani pa nezadovoljni, ker se je celotno število nesreč precej povečalo. Zato morajo delodajalci in delavci čimbolj spoštovati zakonodajne predpise in varnostne ukrepe, da bi se število nesreč zmanjšalo. Dejal je, da je treba najprej razviti v samih podjetjih čut za- ščite pred nesrečami, kajti državni organi (inšpektorat za delo) in pol-državni organi (ENPI in INAIL) ne morejo vedno v celoti opravljati svojih nalog zaradi pomanjkanja sredstev in osebja. Izrekel je zadovoljstvo svojega urada za hvale vredne pobude ENPI ter raznih organizacij pri prirejanju tečajev za zaščito pred nesrečami za gradbene delavce, med katerimi se pripeti največ nesreč. Zatem je spregovoril deželni odbornik za delo Dal Mas, ki je prinesel pozdrave deželne uprave in želel najboljše uspehe pri delu. Na tem zasedanju ugotavljajo delovanje enega leta v borbi proti nesrečam na delu. Dejal je, da se s širjenjem industrije veča tudi število nesreč ter izrekel željo, da bi se uvedle vedno nove metode za preprečevanje nesreč. Saj ni moč sprejeti pojma, da so nesreče nujna cena za gospodarsko blaginjo in industrijski napredek. Naloga sodobne, države je, da poskrbi za čimvečjo varnost na delu. Uradno poročilo je imel inž. Ne-reo Ferluga, ravnatelj ENPI v Trstu, ki je rekel, da so dosegli precejšnje uspehe že s prvim zasedanjem, na katerem so nakazali razne rešitve in jih predočili pristojnim oblastem, zlasti pa ministrstvu za delo in socialno skrbstvo. Zatem je orisal delovanje ENPI v lanskem letu v zvezi s tehničnimi ukrepi za preprečevanje nesreč ter v zvezi z vzgojo, saj so poskrbeli za številna predavanja in lekcije študentom, delavcem ter delovodjem kakor tudi s poukom v osnovnih šolah. Poročevalec je nakazal število nesreč v letu 1966 v tržaški pokrajini in dejal, da se je povečalo v Trstu bodisi v deželi, kakor tudi po vsej državi. Tudi on je omenil, da se je število smrtnih nesreč v Trstu zmanjšalo, jn sicer bolj kakor v drugih pokrajinah. Rekel je, da bo treba še okrepiti dejavnost za preprečevanje nesreč, in za vzgojo, kar bo treba povezati z znanstvenim raziskovanjem. Sledila je razprava, v katero so posegli Bona za Intersind, Semili za CGIL, Di Turo za Delavsko zbornico in Magnaghi za obrtnike. Na koncu so sprejeli resolucijo, v kateri pravijo med drugim, da je treba okrepiti pouk za preprečevanje nesreč v vseh šolah; povečati med delavci, delovodji in tehniki poznanje zaščitnih mer s poukom in predavanji; uresničiti bolj ustrezno zakonodajo proti nesrečam, upoštevajoč tehnološki napredek; urediti varnostno službo v podjetjih; okrepiti inšpektorat za delo in ENPI itd. * Pojasnilo sindikata upokojencev CGIL Mnogi upokojenci so zaprosili pokrajinski sindikat upokojencev CGIL za pojasnila v zvezi s pozivi za vpis v neko združenje civilnih invalidov, ki je nedavno odprlo svoj sedež na Trgu papeža Janeza XXIII., ki jim v pozivih namiguje, da obstaja možnost za nekatere ugodnosti, jih ni mogoče dobiti. Zato sindikat upokojencev CGIL pojasnjuje upokojencem sledeče: Državno podporo 8.000 lir mesečno, na osnovi člena 5 zakona štev. 625 od 6. avgusta 1966, ki jo omenjeno združenje obljublja upokojencem invalidom, če se vpišejo v združenje proti plačilu 3.500 lir za članarino in za zdravniški pregled, dobijo samo invalidi, «za katere je bila ugotovljena popolna nesposobnost za delo .... ki imajo skrajno potrebo po podpori in ki ne dobivajo nobene pokojnine, podpore ali rente.. .» Zato ne morejo dobiti omenjene podpore, čeprav so invalidi in popolnoma nesposobni za delo, osebe, ki že dobivajo tudi najnižjo pokojnino ali invalidnino, in sicer 12.000, 15.600 ali 19.500 lir mesečno. Zato je obljuba omenjene ugod nosti upokojencem m osnovi navedenega zakona brez vsake osnove in je popolnoma neupravičen vpis v ta namen upokojencev v združenje invalidov, članarina pa, ki jo omenjeno združenje zahteva, je zelo visoka in nepotrebna. duje pri vladi, da bi italijanski predstavniki pri Združenih narodih storili vse, da hi se odstranilo to novo nevarno vojno žarišče. Z vespo je trčil v avto v Ul. Giulia Žrtev prometne nesreče je postal sinoči okrog 20. ure 24-letai uradnik Ferruccio Barco iz Ul. Canova 25, ki se je navzdol po Ul. Giulia peljal na vespi TS 33139. Ko je privozil do vogala z Ul. Galilei, ga je iznenadil 54-letni Luigi Martella-ni Iz Ul. Giulia 41, ki je iz omenjene ulice privozil avto fiat 1300 TS 58753. Barco je hitro zavrl vespo, kljub temu pa se ni mogel izogniti trčenju, in je z vso silo treščil v avtomobil. Sunek je bil tako močan, da je nesrečnega Barca vrglo nad prednji del avta, da se je pobil po desnem gležnju, se ranil po kolenu in roki. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 10 do 15 dni, če ne bodo nastopile komplikacije. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji. Zadnja pot Helene Grmekove Včeraj pozno popoldne se je skozi Sežano vil dolg pogrebni sprevod. K zadnjemu počitku so nesli nekdanjo aktivistko, učiteljico, vzgojiteljico in javn t delavko Heleno Grmek, roj. Zanuttini. Že dolgo pred napovedano uro se je pred domom žalosti zbrala velika množica ljudi. Od pokojnice, ki jo je smrt tako nepričakovano ugrabila pri samih 57 letih, so se prišli poslednjič po slovit malone vsi prebivalci Sežane, mnogi prijatelji iz sosednih vasi, pa tudi njeni številni prijatelji in znan ' iz Kopra, Ljubljane in Trsta. Med pogrebci smo med drugimi videli tudi Ivana Regenta s soprogo. Ko je godba iz Divače zaigrala žalos. nko, ko je domači pevski zbor odpel zadnje slovo od pokojnice in ko se je učiteljica Cvetka Terčič poslovila od pokojnice v_ imenu soseščine, se je skozi Sežano razvil sprevod, na čelu katerega so bile zastave, nato pa cela dolga vrsta vencev. Ob odprtem grobu na sežanskem pokopališču se je od pokojne Helene najprej poslovila učiteljica Tin-ca Terčelj, ki je orisala lik pokoj Ukradli so mu motorno kolo Na komisariatu v Miljah je predvčerajšnjim 16-letni Gianni Katarin-čič iz Ul. Lussimpiccolo 1 prijavil, da so mu neznanci ukradli motorno kolo «cimatti», ki ga je bil pustil v neposredni bližini obale, kjer se je kopal v Lazaretu. Motorno kolo je bilo vredno 45.000 lir. V teku je preiskava. Lambretist podrl neprevidno žensko V Ul. San Michele blizu vogala Ul. Testi se je včeraj zjutraj pripetila huda prometna nesreča, pri kateri sta se ranili dve osebi. 74-letna gospodinja Erminia Devesco-vi por. Rovatti iz Ul. Montecucco 8 je na omenjenem vogalu izven zebrastega prehoda neprevidno prečkala cesto in tako iznenadila 30-letnega peka Luigija Grattona iz Ul. Matteotti 37, ki je navzdol po Ul. San Michele vozil lambreto TS 32616. Gratton^Je v zadnjem trenutku zavrl lambreto, zavil je tudi vstran, toda vse je bilo zaman. Treščil je v Devescovijevo, jo podrl in se še sam prevrnil z lambrete. Obema ponesrečencema so prisotni priskočili na pomoč in nekdo je poklical rešilni avto. Devescovijevo in Grattona so odpeljali v bolnišnico, kjer so žensko sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 30 do 60 dni zaradi zloma leve noge, udarcev po levem kolenu, čelu in izgube spomina. Na stomatološki oddelek pa so sprejeli Grattona, ki si je pri nesreči povzročil več zlomov čeljusti in se bo moral zdraviti mesec dni. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji. iiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V Se vedno zasliševanje prič na procesu proti Cividinu Mnoge okoliščine te zapletene zadeve še vedno niso pojasnjene in najbrž ne bodo nikoli Včeraj se je pred kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Bal-larini, zapisnikarica L. Sferco) nadaljevala obravnava proti komercialistu Luigiju Cividinu, Quintu Bar-baneri in Domenicu Maganii. Na pozornici sodnijske dvorane so še vedno priče. Včeraj so jih sodniki zaslišali kar 14, in sicer v zvezi s finančnim poslovanjem obtoženega Cividina, kakor tudi glede temeljnega vprašanja, ki zadeva prisebnost ali neprisebnost prizadete zasebne stranke, se pravi Giuseppine de Guarini. Vsa ta vprašanja so zelo zapletena, ker zadevajo poslovanje raznih podjetij, od katerih so se nekatera znašla v določenem trenutku v precepu ter celo proglasila stečaj. To je bil primer Barbanere, ki se je znašel v hudih težavah, toda je pozneje poravnal vse svoje obveznosti. Kaj zanima sodnike? Predvsem knjigovodstvo dr. Cividina v njegovem uradu v Ul. sv. Frančiška 14. Uradnica Nives Faraguna priča na dolgo o listinah, ki so bile izročene stečajnemu prokuratorju. Ker pa je prešlo od takrat že precej časa (skoraj 7 let) se ne spominja vseh podrobnosti. Precej pozornosti pa so sodniki posvetili nekemu sestanku, ki je bil v začetku leta 1960 v Cividinovem uradu, in katerega so se udeležili Cividin, lastnik podjetja «Cantrisa» (ki je opravljalo nekatera dela na račun podjetja FIMA) Corbella in Cividinova tajnica. Oh tej priliki je Cividin zaprosil de Guarinijevo, da bi mu odobrila še posojilo 10 ali 20 milijonov (priča se ni spomnila točne vsote). Ker je Guarinijeva zahtevo odbila, je dr. Cividinu postalo slabo ter je omahnil nazaj na na slanjalo stola. Predsednik Corsi pa se je zanimal še za neki drug sestanek, ki je bil baje tudi v Cividinovem uradu, kjer pa je de Guarinijeva baje pokazala čisto drugačno osebnost. Predsednik je vprašal Corbello, če se spo minja tega sestanka, na katerem je j de Guarinijeva baje dejala, naj se 1 reši kdor se more in da ona ne bo nič izgubila. Po potrebi se bo na taki redila neumno, tako da jo bodo prepeljali k Sv. Ivanu. Na predsednikovo izrecno zahtevo je Corbella od govoril, da se tega sestanka ne spo minja. Kot se vidi, ves ta proces niha med domnevnimi goljufijami Cividina, ki je obtožen, da je opeharil slaboumno žensko in določeno možnostjo, da je bila Guarinijeva prisebna v časih, ko so se odigrali glav ni dogodki te zapletene afere. Pra vimo v tistih časih, ker je de Gua rinijeva na nedavnem zaslišanju po kazala precejšnjo zmedenost. Danes ob 9. uri bodo sodniki nadaljevali zasliševanje še preostalih prič. Ob 11. uri pa bodo odšli v stanovanje Marije Bizjak, ki ni mogla pričati na sodišču zaradi bolezni in visoke starosti. Gre za de Guarini-jino mater, ki ima že čez 90 let Sodniki bodo skušali ugotoviti nekatere okoliščine v zvezi z nekimi menicami s ponarejenim podpisom. Prepoved vožnje s tovornjaki ob praznikih Tržaška prefektura je v skladu z dekretom z dne 9.9.1963 in okrožnico z dne 22.5.1967 izdala nov dekret, s katerim je s takojšnjo veljavnostjo pa do 24.9.1967 (t. j. do konca legalne ure) prepovedano od 8. do 22. ure ob praznikih voziti po cestah tržaške pokrajine s tovornjaki, ki ob polnem tovoru pre segajo skupno težo 50 stotov. Agenti javne varnosti bodo skrbeli za izvajanje tega odloka. V Slovenskem klubu je bil sinoči literarni večer, na katerem so brali svoja dela, pesmi in prozo, mladi avtorji Savo Sancin, Sergej Verč, Živa Gruden, Primož Možina, Filip Fischer in Filibert Benedetič. Nastopajoče je predstavil dr. VI. Turina nato pa je prvi prečital svoje pesmi Savo Sancin (Razpoloženje, Trst središče sveta, Pomladanska, Ljubezenska fantazija, Jaz), ki se je tokrat prvič predstavil poslušalcem. Sergej Verč je prečital dramsko meditacijo «Začarana fantazija», ki jo je sam označil za «kratko sodobno resnico». živa Gruden je pre-čitala «Poltrezno razmišljanje», v katerem se je na neposreden in prizadet način lotila mnogih aktualnih vprašanj našega malega slovenskega sveta na Tržaškem, ne brez o-strega kritičnega očesa in tudi ne brez treznih misli in pogledov. Primož Možina je nato prečital vrsto svojih pesmi (Popotnik, Angeli v belem, Balada o jelenu, Balada) in prozo «Večer», Filip Fischer pa več kratkih meditativnih poezij (Ahas-ver, Preobrazba, Jesen pod Konto-velom, Ljubezenska, Lepa Vida in Igra, Brezčasje, Vstajenje). Literarni del večera je zaključil Filibert Benedetič z dvema pesmima, od katerih je eno napisal že pred leti v Benetkah, drugo pa kgr včeraj, menda celo kar neposredno pred sami:-, nastopom. Seveda hi, da bi se spuščal v kritično ocenjevanje prečitanih del, ker za to ni v tem zapisu ne časa in ne prostora. Očitno pa je, da vsak od te mlade šesterice piše iz svojih čustvenih dojemanj življenja in o-kolja, iz lastnega razmišljanja in iz lastnih spoznanj, stilno in izrazno različno, manj ali bolj zrelo, dognano in premišljeno. Dr. Vlado Turina se je vsem zahvalil, da so se odzvali povabilu Slovenskega kluba, pohvalil je njihova prizadevanja, ker so izraz i-skrenega izpovedovanja mladega rodu, v katerem dozoreva spoznavanje, da je trajno le tisto, kar je iskreno in resnično. Tudi številno občinstvo je mlade literate nagradilo s toplim aplavzom. Sledilo je predvajanje slovenskega filma «Ne joči Peterc, ki prikazuje nenavaden izrez iz partizanskega življenja z vso toplino in dramatičnostjo tistih težkih časov, ko je šlo za življenje. Gledalci so bili s filmom zelo zadovoljni. Prosvetno društvo «Ivan Cankar« vabi člane in simpatizerje posebno mladino, na predvajanje slovenskega filma NE JOČI PETER ki bo danes, v sredo ob 21 • Gledaljšča VERDI Pri blagajni gledališča Verdi ** nadaljuje prodaja vstopnic za ključni koncert spomladanske sinu nične sezone, ki bo v četrtek 21. uri. Orkester gledališča Ver,.'Ika dirigiral Vittorio Gui, kot sohi pa bo nastopila altistka Julia H ri. Program bo v celoti P05^ 00 skladbam Johannesa Brahmsa >" obsegal: «Serenato» op. 16, dijo» za alt, moški zbor in orkes op. 53 in II. simfonijo«. Zbor Je vežbal Aldo Danieli. Nazionale 16.00 «11 bar.dito nero» Technicolor. Excelsior 16.00 «1 ribelli dl by Street« Technicolor. Carn«' Fenice 16.00 «La valile del n'ister°# Technicolor. nI)a» Eden 16.00 «Un uomo, una ooi ^ Technicolor. 2 nagradi Ose;ajjljirii nouk Aimee. Prepovedano pod 14. letom. . di3- Grattacielo 16.00 «Creatura dei ... volo» Technicolor. Jean Fon Prepovedano mladini pod 1 ■ tom. Ritz ribica San Fraricesco 10) 16.00 «1 comancheros« Techni John Wayne, Lee Marvin. . jja Alabarda 16.30 «1 dominatori y prateria« Technicolor. Don M Leslie Nielsen. h,m- Filodrammatico 16.30 «Le calde „ bole di Hong Kong« Prepov mladini pod 18. letom. Ji Moderno 16.00 ((Lo strano mon?° Daisy Clover« Technicolor. Na® lie Wood( Christopher Plumiu ^ Cristallo 16.30 «Qulller memoran« Technicolor. ,0 a- Aurora 16.30 «Io non protesto, mo«. ... g? Garibaldi 16.30 «Noi duri« ScM* bel, Fred Buscaglione. Te(H- Capitol 16.00 «A caccia di spie® nicolor. Impero 16.30 «Lilli e ii vagabon^0 , Vittorio Veneto 16.00 «TexaS fiume« Technicolor. prt Ideale 16.00 «007 e mezzo agente torza« Tebnicolor. ,, l) Astona (Utica Zoruitl. filobus 16.00 «Una nave tutta mat12 ' «0' Astra 16.30 «Come si seduce Krožek absolventov slovenske trgovske akademije v Trstu vabi člane in prijatelje na družabni večer v četrtek, 1. junija v mali dvorani Kulturnega doma. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. maja 1967 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 71-4etmi Ermenegildo Hartel, 74-letna Luigia Krassnig, 65. letni Vittorio Sestan, 68-letna Giu-seppina Deletis por. Ivicevic, 36-let-na Gina Spaziani por. Verro, 75-let. ni Giorgio Sanzin, 3-Ietna Adriana Gullini, 83-1 etna Rosa Bruschina vd Severi. 10.ju (teome si seuui- , Prepovedano mladini P letom. ... Abbazia 15.00 (»Plotone d'assaiw Scott Brady. LETNI KINO „ 19 Satellite (Borgo S. Sergio. id-20, 21) V petek 2. 6. otvoru'D>rv-nematografske sezone 1967 * ^ nim filmom Paramount jjjti' pi» Melina Mercouri, Peter nov. SLUŽBA OBČINSKEGA z.Pd0(t NIKA. Za poklic v praznlč°*jjl drii g primeru, če ni mogoče naJ gega zdravnika, je treba te rati na štev, 90-235. Darovi in prispevki V počastitev spomina P°k- Grmek roj. Zanuttini daruje ® (jtj, Malalan 1000 lir za Dijaško " sesir DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl, Ul. Combi 19; dr. Si gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.31) Godina, Trg S. Giacomo 1; Grlgo. Ion, Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Ai Due Mori, Trg Unitii dTtalia 4; Nicoli, Ul. di Servola 80 (Skedenj). 1 lil Z-d J-riJi- Marjan in Andrejka Čestitai -pf Angeli in ob tej priliki daruj lir za Športno združenje Bor- V počastitev spomina pad>e* jjsri ta Danila Pregarca darujeta J(V; Sonja z možem Ju s toni p'1 lir in brat Zdravko z druž> _ Mr za Športno združenje B°r' KNJIGAR^ TRŽAŠKA mm,— „ Trat - Ul. ev. V rund*** T cliTon «1-7»* Novost: Murn: Izbrane pesmi (vezane v platno) (vezane v usnje) KINO PROSEK - KONTOV predvaja danes, 31. t.m. ob 19.30 film: A BRUCIAPELO Igrajo: ARCH HALL, RICHARD ALDEN. Mladini pod 14. letom vstop Pr «LINEA» VIA CARDUCCI 4 se ne boji primerjave, kar zadeva športni način oblačenja! .........loijše, kaveU» TRST VIA CARDUCCI «LINEA» more svojim izbranim klientom nuditi najbo „ vo„ na področju športnih modnih novosti moremo zaželeti. T° tudi kar zadeva možnosti in sicer od najskromnejših do n"Lent zahtevnih v okviru izredne izbire artiklov visoke mode, ki v s*” stilu nimajo primere. Ko se zaupate trgovini «LINEA», b0,ll V£^e vsak način elegantni in to ne glede na vašo postavo, starost i11 nakupne možnosti. ,mend- •LINEA« je torej vaša trgovina, ki se opredeljuje že po svojenib Poročilo tajnika dr. Fr. Škerlja na občnem zboru Slovenskega gospodarskega združenja Naši poslovni ljudje bi morali bolj izkoristiti razpoložljiva sredstva Lanskega novembra je minilo 20 let, odkar je bilo ustanovljeno Slovensko gospodarsko združenje. Melj111'. da ne smemo mimo tega, ne na bi izrecno poudarili ta važen dogodek. Zato je naš letošnji, deveti občni zbor pomembnejši od rednih občnih zborov. Poleg tega Pa nas od zadnjega občnega zbora. ki je bil 31. maja 1962, loči Petletna poslovna doba, kar po svoje prispeva k pomenu današnjega zasedanja. Naj mi bo torej dovoljeno, da najprej vsaj bežno navedem najvažnejše dogodke iz dvajsetletnega življenja našega združenja: Leta 1946 je bil na pobudo PNOO in nekaterih zavednih slovenskih gospodarstvenikov ustanovljen akcijski odbor za ustanovitev slovenskega gospodarskega združenja. 24. novembra istega leta pa je bil v Prostorih tržaške trgovinske zbor-n}ce ustanovni občni zbor. Ustano-vitev SGZ so pozdravili vsi Slo-v®nci, zlasti še slov. gospodarstve-niki, od obrtnikov in malih trgov-cev, do veletrgovcev, ker je bila na splošno živo občutena potreba P° ustanovitvi lastne slovenske strokovne gospodarske organizacija. ki bi bila sposobna reševati tujk specifične potrebe slov. gospodarstvenikov. To splošno odobra-vnnje je vlilo tedanjemu vodstvu združenja dovolj poguma in za-J.nsti, da se je z vso vnemo 'o-“'o dela. Specifični problemi P tem prepričljivo govorijo šte-'pni posegi pri tedanjih oblasteh. j16 samo krajevnih, kakor tudi — n ne v manjši meri — številni nsebni stiki z oblastmi zalednih jkjav. S temi posegi, pobudami in . so tedanji voditelji zgovorno dokazali, da se zavedajo, da se 'ov. gospodarstveniki ne more-? ločiti od ostalih tržaških gospo Jpfstvenikov, zlasti ko so poudar-.?a vlogo in pomen Trsta in trža-kega pristanišča za zaledne drža- e- Poleg tega pa niso zanemarili Pecifičnih vprašanj gospodarstva asih ljudi in članov združenja, rav zato so zahtevali povračilo va gospodarsko škodo, ki so jo Slo-JJddi pretrpeli v času petindvaj-tletnega zatiranja. Ustanovnemu občnemu zboru je današnjega sledilo osem red občnih zborov. Prvi predsed- združenja je bil Josip Mihel-o. drugi je bil pok. Franjo Ru-L?a> ki je skozi šest let požrtvo- 'dlno in nesebično delal za uve združenja in za Jjavitev združenja in za razvoj ^“Venskega gospodarstva. Nato je Stv že izv. goriško in tržaško trgo- zbornico in jih zaprosilo za ^6te]° *n pomoč. Ta pobuda je b (J) a na splošno razumevanje >vQ2g0Vorn° potrjujejo pismeni Sni°cri in zagotovila omenjenih ženja leta 1964 v Lipici srečanje kmetijskih zadrug in kmetijskih strokovnjakov z obmejnim področjem. Na tem srečanju je bila poudarjena potreba po čim tesnejšem sodelovanju kmečkih zadrug in podobnih ustanov z obeh obmejnih dosegli zavidljive uspehe, kljub današnji neizprosni konkurenci, pa čeprav so začeli iz nič. Večkrat čujemo tožbo: Jaz bi tudi začel, pa nimam sredstev. In vendar danes, največkrat, tudi te ovire ni, i ker so razne ustanove, ki prisko- področij. Izdelani so bili za to po- 1 čijo na pomoč. Taka ustanova je drobni predlogi za čim večjo vključitev poljedelskih proizvodov in poljedelskih strojev v obmejni trgovinski promet. Poudarjena je bila še potreba o ustanovitvi občasnih poljedelskih sejmov na obeh obmejnih področjih. Posveti v Gorici in Beneški Sloveniji V letih 1964 in 1965 je združenje sklicalo še nekaj gospodarskih po- ......umnimi,m ..........i.......................i....lin....lin..... rotacijski sklad, ki je bil ustanovljen 1955. leta. Njegov namen je, pospeševati zasebno pobudo z dajanjem posojil industrijskim in obrtnim podjetjem po nižjih obrestih. Ne dolgo tega je bila ustanovljena tudi ustanova za pospeševanje obrtništva. Izšel je tudi deželni zakon za pospeševanje trgovine in ustanovljena je bila finančna družba za pospeševanje in spodbujanje gospodarskega razvoja v deželi. In vendar moramo kljub mesecev za tem, 3. no- ?š;a. 1962, so se zastopniki srečali v Ljubljani s avniki gospodarske zbornice %ov” razpravljali predvsem o ' 'zrneniav' med obema so-J a republikama in zlasti se s Umnimi področji. !S , J®®. 17. marca, se je vod-frSjiin enia sestalo v Trstu s pirjo ? ministrom za zunanjo tr /‘'etijem. Na večurnem sre-Ntllj .zastopniki združenja se-'hji ...ministra z raznimi teža- sk ™ z i V^iaih ki so zlasti na »k,'1' in / prehodih preprečevale nemoten potek trgovin-, 'enjave in obmejnega pro- iSi trs FlilfT. trgovini in o sodelovanju - ^^frsovcev s trgovci drugih S'\ so zastopniki združenja #!• * doslej delovala normalno v dvajsetih primerih, pri 21. pa je odpovedala. veliko, ker je verovala v Johna j bert Mitchum, k; bo igral glavno Kennedyja. v njegove ideje. \ viogo vsega fiima, t.j. vlogo voj- V članku, ki je posvečen pet- I nega dopisnika, ki je bil v kri-desetietnici rojstva Johna Kenne- j tjčnih dneh na tem bojišču. dyja, pisec pravi, da se je med ; Fj]m «izkrcanje v Anziu* bo ameriško mladino in Kennedyjem skujal v pnsameznih epizodah oži- ustvarila «določena povezava*, katere osnova je bila apolitična in človečanska osebnost pokojnega predsednika, ki je razumel n' nemir in njene težnje*. Danes se ameriška mladina čuti ponovno izločeno, odtujeno viti tiste dni, za katere je Win-ston Churchill rekel: »Upali smo, da bomo na obalo vrgli divjo je razumel njen mimo m- uuuiu > ... ežnie*. Danes se j mačko, toda vse, kar se je do-[ seglo, je bi' le nasedel Kit.* S I tem je Churchill hotel na slikovit Samomor ameriškega atomista Smrt predsednika Kennedyja in ameriško javno mnenje CHAVY CHASE (ZDA), 30. -Jedrski fizik Paul Aebersold, star 56 let, je včeraj napravil samomor tako, da se je vrgel skozi okno svojega stanovanja Paul Aebersold je bil direktor oddelka za izotope pri ameriški komisiji za jedrske energijo. Sodeloval je pri gradnji ciklotrona ter pri proučevanjih za izkoriščanje izotopov v zdravstvu. Kljub temu da je imel sedaj komaj 56 let, je bil med tistimi ameriškimi znanstveniki, ki so sodelovali v načrtu Manhattan, to se pravi v načrtu za zgraditev prve atomske bombe, ki so jo prve dni julija 1945 odvrgli na Hirošimo. način prikazati zelo dolgo in naporno borbo za ta razmeroma ozek pas zemlje, ko izredno dobro opremljena zavezniška vojska ni mogla nikamor naprej, pa čeprav je bil na drugi strani razmeroma oslabljen nemški sovraž nik. Scenarij za film so napisali Dui-lio Coletti, Giuseppe Mangione in Harry Craigh. Režijo je prevzel Duilio Coletti. Vendar pa ne bo za film odgovoren sam Coletti, ker ima nadzorstvo nad vsem Ed-ward Dmytryk, to je režiser, ki je režiral film «Upor na ladji Caine* ter film «Mladi levi*, torej filma, ki prikazujeta dogajanja v času druge svetovne vojne. Snemanje filma bo trajalo kakih dvanajst tednov. Zunanje prizore bodo snemali v Caserti, Neaplju, Salernu in Sabaudii, nekaj pa tudi na področju med Anziom in Rimom, kjer se je dejansko vršila borba med nemškimi in zavezniškimi silami leta 1944. HABAROVSK, maja. — «Rdeči gardistih so tega dne demonstrirali pred sovjetskim poslaništvom v Pekingu. V sovjetskem mestu tia barovsku, 40 km od kitajske meje. pa francoski novinarji, ki so nedavno obiskali to mesto, niso skrivali svojega presenečenja «Ko smo odpotovali proti Haba- j rovsku, smo bili prepričani, da prihajamo v vojaško naselje. . so dali, zaradi močnega n. je znak za zaključek. Na s*8 , J« prišlo 33 vozil, med kateri111 bilo eno celo na turbino. . NlllttllMIIIMItMlltlMMIIIIIIHIIIIIIIIIllllHllllllliiilllll|liiiiitl|||iiii||iil,iiii,l(|,nil,lll|lllllllH|,il"f>> da bi bil neodločen rezultat močnejši, pravičnejši.« Povsem drugačno ozračje v sl nja, smeh, dobra volja itd. Renato Košuta je tudi tokrat a čilnicah Vesne. Vzajemna zbaaffl segel svoj gol. 2e četrti in s te je kriški srednji napadalec tu. najboljši strelec kvalifikacijske skupine. Nekaj besed o tekmi? . g Renato Košuta: «Ne vem, ka.1 rekel. Vsi smo se potrudili-sprotniki pa so zaslužili ne°fl čen rezultat.« Skromen, objektri — skratka, povsem zasluži sp štovanje navijačev, vaščanov. Tudi Gardini je veliko Prip°% gel k zmagi, v nekaj primerih celo ustavil nemogoče žoge. Gardini: «Na splošno je bila m ma lepa. Prvi smo prešli v vocts ’ nato pa smo skušali braniti zultat. Nasprotniki so seveda girali. Mi pa smo se solidno D nili, Danilo in Fausto sta bila * tova. Tako smo tudi prišli do • .j, Canazza je zadnji prišel v s' ^ nlco. Bil je vidno zadovoljen- ^ sel: «No, zdaj lahko zaplšete- 8. smo v drugi kategoriji. Za te * u ge pa se moramo zahvaliti t^ spri1”' lja’o na vseh tekmah.« Mnenje o tekmi? nj- Canazza: «Kot vedno so bih j, šl vsi dobri. Gardini pa je bi kaikrat zares izvrsten.« Nasprotniki?! Štolfi Canazza: »Tokrat so ned\aKof bolje zaigrali kot doma. Vse* pa mislim, da je Pozzuolo i® nejši.vj (T Canazza je opravil res dom .jj. Io, moštvo Je v drugi kateg Enoletni trud Igralcev, navija 0 j* predvsem trenerjev je tako P čan‘ __cdsoP'' občinstvu, temu sijajnemu, nemu občinstvu, ki nas je BRESCIA Brotto (Cudlcinl); Robotti, Fu-magalli; RlzzoUni, Vašim, Čakati; Salv« D’Alessi, Troja, Maz. zia, Pagani CAGLIARI Regi nato- Martiradonna, Lon-gonl; Cera Vesoovi, Niccolal; Nenč, Rizzo, Boninsegna, Gre-atti, Ciocca. MANTOVA Zoff; Scesa, Pavinato (Corsi-nl); Voipi, Spanic, Giagno.i; Spelta, Catalano, Di Ulacomo. Jonsson, Trombini. INTER Sarti; Burgnlch, Facchettl; Be-dln, Ouamerl, Plcohl; Domen ghlnl (Jalr), Mazzola, CappelU-ni, Suarez, Corso. LR VICENZA Lulson; Volpato, Rossetti; Cam-pana, Caranttnl, Poli; Gori, De-marco. Da Silva, Gregori, Ma-raschi. BOLOGNA Vavassort; Furlanls, Ar® ^ Tumburus, Janlch, Turra. ^i-ni, Bulgarelll, Vastola sen), Fogli, Pascutti. JUVENTUS ,ggl*»' Anzolin; Gori, Leonclm dore); Bercelllno, Castah ’ pel vadore (Sacco); Fava* Sol, De Paoli, Cineslnh0-ohelli. . C8t°s„ Cel; Zanettl, Masiello. P a g n i, Castelletti; Burlando, Morrone, 84 Sassaroli. spal 0y: Cantagallo; Tomasin, Pasetti, Bertuccioli. V DelTOmodarme (Bosdav^jg, ia, Rozzoni. Capello, , VENEZIA . Iffjr Bubacco; Grossi, ManCP^^j Nannl, Spagni; Bert°9 gš*1 retta, Mencacci, Mazz°l,’^“ tez. UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 8, II., TELEFON 93 808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št 20 - Telefon 87-338, 98-823 - NAROČNINA: mesečna HOO ih ' „ četrtletna 2.250 lir, polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 Ur — SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno in din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dlnarlev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst U 53 SFRJ: AD1T, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči i-čun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-27(1 i - OGLASI: Cena oglasov: Za »sak mm » Sirim enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 tir - viall oglas 40 Ur besede - Oglas* r- . goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih p- krajin Italije pri »Socletk PubbllcitA I ta Hana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega riška, Trst