Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17
Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 'lin Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din
Ljubljana, dne 16. decembra 1938.
2iSfeS58X«U»*
V-
Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun:
Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu
Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
Vraz in vrazovstvo
2. decembra je predaval g. 'dr. F. Petre na povabilo Slavističnega društva o življenju Stanka V raza. Odkril je marsikatero novo stran o njegovem prestopu v hrvaški kulturni krog. Prinašamo nekaj zanimivih misli iz njegovega predavanja.
Vprašanje Vrazovega življenja je zapleteno, zanimiva življenjska zgodba slovenskega pisatelja izpred leta 1850., to je pretežno predmarčne dobe. Po svojem širšem pomenu pa. je mnogo več, je ena izmed rdečih niti, ki se vijejo- skozi osrednje vprašanje slovenske kulturnosti tiste dobe: ali se bodo upravno, politično, in deloma tudi kulturno ostro ločene slovenske pokrajine Kranjska, erska, Koroška in Primorska odločile za po-jinsko ločitev, ali za slovensko skupnost, ali morda skupno ali posamič pridružile večji ju/.nosi ovanski jezikovni in s tem tudi kulturni skupnosti.
Prizadevanje po ločitvi je bilo predvsem na štajerskem zelo živo. Dajnko je s svojo slovnico (1824) ustanovil poseben vzhodnošta jerski knjižni jezik in zasipal knjižni trg s knjigami v tem govoru. Vzporedno s tem pokrajinskim separatizmom je seveda, rasla (udi slovenska zavest, oib njej pa (udi misel o pot rebi slovanskega zbližan ja. Ta misel je najbrž nagnila spomladi letu 1831. dijaku graške logike Krassa, da se je odločil pisati v Prago češkemu pesniku in izdajatelju narodnega blaga Čelakovskemu in se mu ponuditi za slovenskega dopisnika. Ta misel je sla enako po vseli slo-vanskih zemljah, zlasti po Češki, Moravski in Slovaški, bila je ponekod močnejša, drugje zopet slabša, dobivala krajevne prilagoditve in predvsem pomagala pri posameznih slovanskih narodih. da je prodrlo prebujenje v širše -plasti. Mej, ki jih je dosegla s svojim skrajnim pljuskom pri vzh od nji štajerski mladini, ni dosegla nikjer drugje. Če je drugje podpirala narodni jezik proti tu jcem, na Češkem proti nemškemu, na Slovaškem in I Irvaškent proti madžarskemu, jih je tu za hip celo odvrnila od slovenskega. Posamezniki, kakor tudi skupine niso imeli nikakega trdnega načela o razmerju med Slovenci in Slovani. Tako je Vraz že I. 1831. uporabljal v svojih pismih nemogočo slovansko mešanico. Misel, da slovenska dejavnost ne nasprotuje slovanski, ampak da se spopolnju-.jeta iu združujeta, je v Vrazu vzbudila tudi kri-
tika Čelakovskega Celakovskemu (a odgovor tudi
naših
slovničnih v Ljubl jani
razmerah. Čop. Tudi obenem pa vprašanja slo-sicer
je odgovor je Vrazu nepričakovano jasno obrazložil vsa bistvena venskega kulturnega položaja. Priklenil jc I rešernov vpliv za nekaj časa zopet na Ljubljano. V avgustu I8>». I. se je namenit v Ljubljano na obisk k Coelicarjem, toda še pred počitnicami je slutaj nanesel na pot drugo srečanje. Skozi Gradec je potoval jurist Ludvik Gaj. ki se je vračal z JJunaia, kjer je prosil cesarja za dovoljenje, da sme izdajati hrvaški politični list. Tu je srečal Vraza, ki ga je poučil o mladem političnem in kulturnem gibanju v Zagrebu. Vraza je njegovo pripovedovanje o ilirizmu tako navdušilo, da je sklenil. ogledati si Hrvaško. Poleti 1833. L je odpotoval v Zagreb, kjer se je med navdušeno družbo mladih hrvaških pisateljev tako dolgo mudil, da mu ni ostalo več časa za obisk Kranjske. Ko se je vrnil '' (»radec so je z novo vnemo lotil kn jižnega dela. Mnogo je prevajal in pisal. V Zagrebu je bil ob-jlubu uredniku literarne priloge Gajevega lista, da mu bo prispeval zanjo kake slovenske pesmi. Ko se je približal prvi januar 1834. in bi bil moral list iziti, se je opravičil, ker ni ničesar poslal. Leta 1834. je prišla v njegove roke tudi Kollarjcva knjiga sonetov »Hči slave«, ki je na njega silno vplivala. V poletju istega leta je o.bislka.l v Ljubljani I reserna, (Jopa in Kastelica. S Kastelicem se je dogovoril, da mu pošlje po povratku nekaj pesim za tretji zvezek Cibelice, ki so ga priprav-jali, lažen tega pa še, da si bosta odgovorila vsako prejeto pismo. V prvih zimskih mesecih
'raz v resnici poslal v Ljubi j
na
mešanimi ob-jivega Gradcu la-
pis, ki pa so ga tam sprejeli z bolj čutki, predvsem zaradi slabega in nerazumt jezika. V istem času je pripravljal v sten pesniški almanah »Cvetlice«, obenem pa tudi izdajo slovenskih narodnih pesmi. Radi tega literarnega dela pa je zanemaril šolo, tako da je rabil za dve šolski leti, fiziko in logiko, to je današnjo
p.
sedmo in osmo šolo pet let. Prve rahle življenj«
so se pojavile. Iz Ljubljane na njegove po-
čbelice« oa-odpravil v dni. Gaj je sedaj je za-polet ‘
sence
šiljke ni bilo od urednika kranjske govora. Med počitnicami se je zope Zagreb, kjer so ga pridržali mesec rabil sodelavcev za »Danico««, toda hteval prispevke v hrvaščini. V novem poletju je bil Vraz zopet na Hrvaškem. V tem času so Hrvatje zamenjali ka jkavščino s štokavščino. in Vraz se je znašel pred novimi možnostmi. Razmišljal je takole: s sprejemom stokavscine so Hrvati opustili svoj jezik: prav tako jo je Vuk Karadžic uvedel za knjižni jezik Srbov, namesto dotedanje arhaične, cerkvene slovenščine; torej so tudi Srbi opustili svoj jezik. Vse je bilo na dlani ... V korist ilirizma sta oba naroda opustila svoja jezika in se opri jela, novega, višjega. Kranjci. Štajerci in Korošci naj slede njih zgledu.
Vraz je v Zagrebu obljubil, da bo skušal pridobiti za ilirizem nekaj starejših štajerskih preporod uib delavcev. Kljub temu, da Vrazu stoka v-ščina ni ugajala in da tudi njegovih pesmi »Danica« ni prinaišala v takem številu, kakor bi bil on hotel, je ostal Vraz tudi odslej priklenjen na Zagreb. Priklenila ga je predvsem ljubezen do Ljubice Cantilli. Iz te nesrečne ljubezni so nastale nove pesmi v hrvaškem jeziku, ki jim je dal naslov »Djulabije«. Ker je Ga j še vedno odklanjal njegove pesmi, se je Vraz po novem letu 1837 vnovič odpravil v Ljubljano, kjer je obnovil stike s Kastelcem in Prešernom. Prijateljstvo s 1 šernom se je Kakor I. 1834..
vnemo snoval tulček< kakor nihati
opustitvi slovenskega jezika in litei
mu Šafarik ni mogel zadovoljivo
re-
slopnjevalo celo do pobratimstva, tako je tudi po tem obisku z novo pripravljal pesmi za Čbelico, obenem pa. poseben štajerski pesniški almanah »Me-Toda cenzurni pritisk je zamoril Čbelico, tudi štajerski poizkus. Vraz je spet začel med Zagrebom in Ljubljano. Narodnostno vprašanje ga je še vedno vznemirjalo. 'Tako se je obrnil v Prago na Šafarika, ki mu je jasno in brez ovinkov zastavil tole vprašanje: »Kaj mislite o
literature?« Seveda odgovoriti. Na
Prešernovo pismo o tem vprašanju je napisa! prvega avgusta 1838. 1. odgovor, v katerem je zanikal. da bi bil kdaj mislil na kako drugačno knjižno
rešitev za Slovence, kakor z enotnim slovenskim jezikom, in je pismo zaključil z razmišljali jem o pomenu jezika za narod, ki je bilo do tlej morda najzrelejše slovensko gledanje na to osrednje vprašanje narodove rasti. I oda mesec kasneje je objavila Danica nekaj njegovih Djulabij. Ker je Gaju začelo primanjkovati izvirnega gradiva, se je Vrazu zopet odprla »Danica«. O počitnicah je bil zopet v Zagrebu. Njegova izvoljenka se je v tem času poročila. Na povratku na Štajersko je_ v Zagorju pri Mariji Bistriški obležal bolan v hiši Dragoile Štandarjeve, n jegove poznejše posest rime. Tako se je v tej pozni jeseni za Vraza razvozi jalo vprašanje objave njegovih pesmi. Z brezobzirno odkritosrčnostjo in trdnostjo, ki je dotlej v tem vprašanju nikdar ni imel. je pisal Prešernu: »Računal sem na Tvoj pristanek k mojim nazorom in na tem zidal možnost, da bo slovensko knjištvo životarilo dalje. Ker se pa to ni zgodilo, sem se od pretekle pomladi sem umaknil z nehvaležnega
Vraz seje preselil na Hrvaško šele leto kasneje, v decembru 1838, torej tik pred 100 leti, a ne z namenom, da tam ostane, temveč da bi tiskal izdajo narodnih pesmi v Gajevi založbi. I edaj je doživel prvo razočaranje, kajti to knjigo, kot tri svoje kasnejše pesniške zbirke je tiskal na lastne stroške, ker mu je Gaj odklonil tisk in založbo, ker se je bal zgube.
Ko so bile narodne pesmi v poletju 1839 do-tiskane, se je vrnil Vraz domov na Štajersko, toda je šel jeseni namesto v Gradec nadaljevat pravo še enkrat v Zagreb. Zgrabilo ga je lahko življenje, plesi, slava, diletantsko gledališče, kjer je v prejšnjem letu pel tenorske partije. Vraza dokončno torej niso odtrgali od Slovencev načelni razlogi, temveč lakota po življenju. Že kmalu po prihodu pa se je m a neki rodoljubni proslavi v Slavoniji prehladil, dobil tifus, a ko je vstal, je ohranil pljučno bolezen, ki ga ni več zapustila. V Zagrebu je živel kot svoboden literat brez poklica, prišel kmalu v hud spor z Gajem in hrvaško politično smerjo in skuša! sam proti večini zagrebške ilirske družbe ustvariti na. osnovi Kollarjeve idealistične zamisli iz Zagreba središče vseslovanske kulturne skupnosti. Organ tega je bila revija »Kolo«, ki jo je ustanovil, ki pa jo je moral dati za ceno borne službe tajnika Matice Ilirske 1846 iz rok. To je zaključilo tudi njegovo literarno kariero.
Misel, da bo v večji ilirski družbi živel od slovstvenega dela, kar je navajal v pismih Prešernu kot vzrok prestopa, se ni obnesla, ker je pri svojih ilirskih izdajah kljub temu, da je dal ves svo j čas prodaji knjig, naplačeval iz dohodkov vinograda v Jeruzalemu pri Ljutomeru, ki ga je podedoval od očeta.
Umrl je zelo osamljen v hrvaški družbi.
Opazovalec
Za
slovensko jezikovno omiko
se je naš jezik oblikovati, so zavzeli slo vem-
Je
ano svoj prvi roko-
Ko ,_________ _____
ski omikani ljud je pravilno stališče, da mu bodi podstava vsepovsod živi ljudski jezik. Njegovo besedišče je bilo treba dognati, zbrati in urediti, pa ga tako napraviti, dostopnega vsakemu. Šele v drugi vrsti, in kadar res ni domače besede, naj se rabi tujka. Pri tujkah pa naj imajo prednost sorodne besede iz slovanskih jezikov, to je take, ki so prvič res slovanske, drugič pa zaradi svojega, slovanskega izvira im sorodnosti tudi slovenskemu človeku zlahka umljive.
Profesor Albert Sič je napisal za »Življenje in svet« od 28. p. m. sestavek zoper spakedranke in za, čiščenje našega jezika. Mi, ki smo bil za to delo od vsega začetka, pozdravljamo vsako tako prizadevanje. Kajti jezik je bistveno ozmamenilo vsakega naroda, našega slovenskega pa še v precej večji meri. kakor drugih. S tujimi besedami našemljeni jezik zgublja svojo izrazitost in s tem ;'Voj značaj. To pa seveda ne more dobro vplivati na značaj naroda samega, ki mm je jezik najvišje
oznamenilo. Sicer pa lahko vidi vsak v naši zgodovini. da je bila doba čiščenja jezika tudi doba našega prebujenja. V dobah pa in pri ljudeh, ki so zanemarjali našo govorico, so bile tudi naše narodne pravice zapostavljane in izdajane.
Delo profesorja Siča je torej vse hvale vredno. Škoda le, da je popolnoma enostransko, kajti vsi primeri spakedrank so vzeti iz nemškega in deloma, laškega jezika. Za velik del njih se celo lahko reče, da so že dokončno zginile od naše govorice. Danes imajo le bolj nekakšen jezikov no-zgodo-vinski pomen. Že celo pa je kn jižna slovenščina s temi tujkami davno obračunala. Velikanska večina n jih se razen tega prave ljudske govorice tako in tako ni dotaknila. V rabi je bila le bolj pri pol-izobraženstvu mest, tistem polizobražensitvu, ki se prav zaradi svoje polovičarske izobrazbe ni nikoli dobro in pravilno zavedalo nalog slovenskega človeka in slovenske omike. Zato tudi ni imelo nikoli pravega čuta za slovenski jezik.
1 oda komaj smo očistili knjižno slovenščino ene vrste tujk, že so začele prihajati druge. Tudi te je uvajalo in širilo polizobražcnstvo, čeprav z
■■■■■■■■■■■a
I
Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in moško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, krojaške in šiviljske potrebščine kupite
najugodneje pri
Še v večjo škodo naše jezikovne omike je pa vtihotapi jan je takih besed, ki naš jezik in njegovo izrazitost samo okru j ujejo in ob obožujejo. Tudi v tem pogleda smo že navedli v našem listu dovolj zgledov, kakor na primer uvajanje hrvaške besede plavač za plavalca, medtem ko pomeni pni nas plavač pač le slabega plavalca.
Tu naj bi prijel za. pero vsak, ki mu je res za čistost našega jezika. Široko je polje, ki se bohoti plevel po njem. In mnogo dela bo treba za jezikovne plevice. A plačilo bo zato bogato: cvetoče polje slovenske narodne in ljudske omike.
vali glavnega volilnega odbora glasovalo za seznam g. Jevtiča 125.180, za seznam g. dr. Mačka 22.220, za Ljotiča 2.530 in za Maksimoviča 47 volivcev. Notranji minister je imel torej iz dravske banovine dne 7. maja 1935 najbolj točne podatke.
Če računamo, da se je število volivcev od leta 1955. povečalo in presega 4,000.000, bomo morali na dokončne ugotovitve še malo potrpeti.
da h
mor
podi
Ukrajinci hočejo svoje pravice
zalil
jih
polj
jinc
razi:
nkr.
slan
lldeUM,
Ugotavljanje volivnih izidov
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika
druge strani. Bili so to ponajveč časnikarji, deloma tudi uradniki in trgovci. Svojega jezika, niso poznali. Razen tega pa je bil prav zaradi njihove pomanjkljive izobrazbe tembolj pri njih razvit nagon posnemanja in zgledovanja pri tujcih.
Slovenski jezikoslovci so že večkrat ugotovili, da je časniška slovenščina najslabši jezik. A prav
- so tudi ugotovili, da ima v veliko škodo slo-3 omike ta najslabši jezile kar naj večji vpliv, j c rc tako, gniloba se zmeraj laže in hitreje širi, kakor zdrava stvar, ki zahteva vestnosti, znanja, čuta odgovornosti, in — sposobnosti. Razloček m.cd časnikarji in drugimi pol izobraženci pri kvarjenju našega jezika je bil samo ta, da so ti pobirali besede za tujo gospodo in birokracijo, oni pa so se »uzmat učili« največ od »bogmejev na meji Otomanov«, pa tudi seveda drugod, če je priložnost in nevednost tako nanesla.
Časnikarija je delala torej po istih načinih, kakor mestne kuharice s svojim kuheltajčem, le da še v vse večjo našo škodo. Kajti zarila se je s svojim slabim jezikom v urade, v šolski pouk, pri bolj površnih pisateljih celo v knjige. Ker so bili ti ljudje seveda tudi jezikovno neizobraženi, so jemali vse za pristno slovansko blago, kar so ujeli
v kakšnem hrvaškem ali srbskem časniku. Tako smo doživeli neverjetne stvari, da so nam od Srbov prevzete turške, arabske ali madžarske besede vsiljevali kot slovanske, slovenske pa, ki so bile obenem slovanske, so pa spodrivale z njimi. Samo majhen, a zato tern bolj zgovoren primer izmed mnogih, ki smo jih tudi v našem listu že navedli. Slovenska beseda gotov je tudi slovanska, lepo zveni in nedvoumno oznamenjuje. Pa je staknil tak polizobražen prepisovalček na Hrvaškem nekje besedo siguran, ki se mu je že kot tujka od sile imenitna zdela. In je kakopak sklenil, da z njo »obogati« našo slovenščino. Seveda se mu je v njegovi nevednosti zdela ta beseda hudo slovanska, in prav lahko je mogoče, da je celo dvomil nad slovanskim značajem prilastka »gotov«. Res pa je seveda ravno narobe, hrvaški siguren je marveč natančno istega izvira kakor naša tujka žiher, le da bi imela ta zadnja pri nas navsezadnje precej starejšo domovinsko pravico — čeprav tudi tej te pravice ne mislimo priznati.
Predpisi volilnega zakona zelo strogo osredu-jejo ugotavljanje volilnih izidov pri glavnem volilnem odboru v Belgradu. Ta odbor mora posamično preiskati uspevke za okrog 700 volišč v državi. Zaradi tega je prav mogoče, da še talko dobro poučeni krogi ne morejo precej po volitvah poročati o točnih izidih. Zaradi tega misli nepoučena javnost večkrat, da ovirajo takojšnje objavljanje volilnih uispcVkov kakšni politični razlogi. Javnost pri tem zlasti ne račun' z okornostjo, da je glavni volilni odbor, ki odpira ovitke, od vlade .neodvisen odbor, zaradi česar vlada sauna pred podatki, ki jih objavi la odbor, nima drugih virov, kakor poročila okrajnih glavarjev, ki se seveda ujemajo z resnico le. kolikor so jih mog i okrajni glavarji sami pridobiti brez službene ali uradne zveze z volilnimi odbori na voliščih.
Za zgled, kako dolgo časa traja, da so znane dokončne volitve, hočemo ponatisniti poročila, ki so sledila izvršitvi volitev 5. maja 1935. Najprej se je pečal dne 7. maja 1935 minist^ki svet s poročilom notranjega ministra Velje Popoviča, ki ga je ta sestavil po brzojavili okrajnih glavarjev iz vse države. Po teh poročilih je dobil seznam g. Jevtiča skupno 1,738.390 glasov ali 62.6% glasovalcev, seznam g. dr. Mačka skupno 983.248 glasov ali 35.4% glasovalcev, seznam g. Ljotiča 23.814 glasov ali 0.86% glasovalcev, seznam g. Maksimoviča pa 32.720 ali 1.18% glasovalcev. Ker je bilo vpisanih okrog 4,000.00,0 volilcev, glasovalo pa je po teh podatkih 2.778.172, je znašala povprečna volilna udeležba 72.55%. V dravph.i banovini je bila udeležba okrog 47% (povprečno seveda) in je bilo oddanih za. seznam gosp. Jevtiča 125.724 glasov, za seznam g. dr. Mačka 22.489 glasov, za seznam g. Ljotiča 2.529 glasov, za sezinaim g. Maksimoviča pa 43 glasov, skupno 150.785 gla-
Ko so Poljaki v imenu narodnostnega načela pov zahtevali in zasedli češki Tješin, v katerem so!nap sami v veliki manjšini, so s tem sprožili plaz,Iglaš kakršnega v svoji nacionalistični nadutosti go- ved tovo niso pričakovali. Na mah sc je pokazalo ne!poli samo, da imajo vse več in tudi vse večje manj- no šine kakor prejšnja še neokrnjena češkoslovaška »poi republika, ampak postalo je tudi pred vsem sv e- us p< lom, očitno, kako zatirajo te svoje manjšine. Tudi čed; na Češkem ni bilo vse, kakor bi bilo moralo biti, in kakor bi bilo zlasti za Čehe same dobro, da bi kak bilo. Ali vendar, pridobljenih pravic Čehi svojim por manjšinam niso jemali, madžarska manjšina naj rod Slovaškem je na primer imela celo več šol, kakor; p ra Prfj v svoji lastni »narodni« državi. Poljaki pa sol zan delali ravno narobe. Kulturno življenje svojih zah manjšin so naravnost zatirali, in če so imeli na vej primer Ukrajinci pred vojno v vzhodni Galiciji Ma 2420 šol, jih imajo danes, po »osvoboditvi« od Po- teg 1 jakov, samo še 154, torej ravno 18krat manj. mo /ato pa so osnovali Poljaki med Ukrajinci poleg, »G številnih poljskih tudi mnogo utrakvističnih šol. pri napravo, ki jo poznamo zlasti mi Slovenci izza ča- ma sov avstrijske germanizacije na Koroškem in Šta- sk< jurskem, in ki ima seveda natančno iste namene: ni odtujevali ukrajinsko mladino materinščini in s je tem njenemu narodu. Sleherni boj Ukrajincev za na svoje pravice pa hočejo seveda zaznamovati Po- lja Ijaki kot veleizdajalski, ki je naperjen zoper narodno in državno enotnost Poljske — politično ste izrazoslovje, ki je zlasti tudi nam. Slovencem prav tel dobro znano. Saj so s prav istimi razlogi pobijali po jugosloveni pri nas naše zahteve za enakopravnost. Pa tudi sicer so Poljaki zapostavijali Ukrajince, kjer koli so jih mogli, podrli in vzeli so jim več sto cerkva, naseljevali med njimi Poljake, kratili enakopravnost v uradu, pri dodeljevanju! služb, pri izvrševanju javnih del — skratka prav
povsod, kjer je le poljski centralizem domneval, 111
SOV.
da more Ukrajincem kaj škodovati.
Da tako ravnanje pri Ukrajincih ni ravno po- ^.j
Šele 22. maja 1935, torej celih 17 dni po dnevu volitev, pa je objavil glavni volilni odbor v Belgradu naslednje dokončne številke:
Vseh vpisanih volivcev je bilo 5,908.313, glasovalo pa je 2,880.964 (ali 73.72%), ali za 102.792 glasovalcev več, kot je naštelo 7. maja 1955 notranje ministrstvo. Za seznam g. Jevtiča je bilo ugotovljenih 1,746.982 glasov, ali za 8.592 več kot jih je naštelo notranje ministrstvo po svojih poročilih, zato pa v odstotkih le 60.64 (in ne 62.6%).
Za seznam gosp. dr. Mačka je bilo naštetih sedaj 1,076.545 glasov ali za 93.097 več kot po poročilih notranjega ministrstva ter v odstotkih 37.56 (in ne le 55.4%). Za seznam g. Ljotiča je bilo našte-
tih 24.088 glasov, za g. Maksimoviča pa 55.549.
V dravski banovini je po dokončnih ugotovil-
glabljalo njihne ljubezni do države, ni čuda. Prav k j tako ni čudno, če so Ukrajinci trdno odločeni, da s k si pribore popolno samoupravo. Ni dvorna tudi, da n(_
jo bodo dosegli, kajti njih položaj je trden. Na p; Poljskem samem jih je nad 7 mi lij nov. Za njimi cji stoji dalje zvezna sovjetska Ukrajina, ki sama. ni oc nič manjša od Poljske. Tudi od avtonomne Kar-J ]j patske Rusije jim utegne priti pomoč. In zdajci je j-a postalo jasno, kako je prav za prav meddržavni položaj Poljske negotov in kako ji utegnejo poslati njeno manjšine še vse nevarnejše, kakor Češki. Saj pišejo ameriški časniki že kar o Četrti delitvi Poljske...
Še je morebiti čas. A po sedanjih potili ne pojde. Le popolna avtonomija manjšin more Poljski dati notranji mir. Kajti stalni notranji boji med nezadovoljnimi narodi jo bodo oslabili tako,.
IH
V
ri
m
C
p
Dr. Jos. Regali:
Ob dvajsetletnici slovenske »Narodne galerije"
(Nadaljevanje.)
Zaradi dogodkov na občnem zboru leta 1928. je zastala tudi propaganda za »Narodno galerijo«. Dne 1. julija 1927. je bil namreč ustanovljen »odsek za propagando za sklad »Akademije za znanost in umetnost« in za »Narodno galerijo«. Ta odsek je bil težišče društvenega dela: in si je postavil za nalogo, dai spravi skupaj kakšnih pet milijonov dinarjev, in sicer zato, da dovršimo galerijo, prezidamo prostore in da naložimo kakšna dva milijona dinarjev za osnovni ,sklad za prihodnjo »Akademijo«, kakršna dva milijona' za sklad »Narodne galerije«, da bi se z obrestmi teh dveh zneskov krile tekoče potrebščine obeh zavodov. Ta sklad sem omenjal med drugim v sestavku »Gospodarske potrebe slovenske Akademije za znanost in umetnost« in »Narodne galerije« v brošuri »Naša največja kulturna naloga — Akademija za znanost in umetnost — Narodna1 galerija .«, ki jo je izdala leta 1927. »Narodna galerija«. V nji je bil za uvod priobčen oklic »Slovenci!« z 1. 12. 1926, ki ga je sestavil dr. Izidor Cankar in so ga podpisali zraven škofov dr. Jegliča in dr. Karlina ter obeh velikih županov načelniki vseh političnih strank v Sloveniji, župani avtonomnih slovenskih mest ter predsedniki gospodarskih in kulturnih organizacij. Napisala pa. sta zanjo tudi dr. Drag. Lončar in prof. dr. R. Nahtigal vsak svoj sestavek. S to brošuro je bila začeta propaganda in smo jo razposlali na vse strani. »Odsek za propagando za sklad1 AK—NG« je postal središče društva. Predsednik odseka je bil dr. Izidor Cankar, podpredsednik jaz, uda pa sta bila dr.
Fr. Stele in Fr. Vesel, pomagala bi pa naj takratni društveni predsednik J. Zorman in pa takratni društveni tajnik dr. I’r. Mesesnel. Ker se je napotil dr. Iz. Cankar, še preden je pričel odsek poslovati, nai dolgotrajno znanstveno popotovanje, sem vodil odsek do dr. Cankarjeve vrnitve jaz, in sicer od 1. 7. do 24. 10. I. 1927. Začel sem takoj delati, pomagala sta mi po_ j. Zorman in dr. Mesesnel. Vrtati sem začel pri ljubljanski mestni občini, da bi izplačala, že prej obljubljeni znese v
500.000 dinarjev. Mojih kakšnih 50 posredovanj pri takratnem občinskem gerentu, pri najrazličnejših občinskih svetovalcih m pri knjigovodstvu, Zormanova in dr. Mesesneleva^ številna pota m,so imela drugega uspeha, kot nestevune obljube m izgovore. Mariborski mestni občim je 'Narodna galerija poslala tudi Že 9. 2. 1927 prošnjo za znesek 500.000 dinarjev, da bi ga izplačala vsaj v dveh obrokih. Pisaril sem in osebno prigovarjal tudi takratnemu mariborskemu županu dr. Leskovarju, da bi stvar pospešil; nazadnje mi je obljubil.'da bo mariborska občina poslala 1. 1927. vsaj
50.000 dinarjev. Ker le ni bilo nič, sva se napotila z dr. Mesesnelom skupaj v Maribor, da poženeva stvar pri mariborskem oblastnem odboru in pri ■mariborski občini. Imela sva sestanek z zastop-niki občine in oblnstncg-a odbora. Obljubljeno je nama bilo, da bo vstavil oblastni odbor v preračun za I. 1928. 250.000 dinarjev, občina pa prav ta znesek v preračun za 1. 1928., da. bo pa občina še
1.	1927. nakazala 50.000 dinarjev.
Celjsko mestno občino smo prosili za 50.000 dinarjev in je dr. Mesesnel dobil v Celju obljubo, da jiii nam nakažejo. Iz Ptuja, kjer se je trudi dr. 'Stele za nakazilo, ni bilo odmeva Ljubljanski oblastni odbor je pa v resnici vstavil, ne da biga bilo treba dosti nagovarjati, v preračun za I. 1928. za »Sklad za AK-NG.« znesek 250.000 dinarjev. »Odsek za propagando« se je obrnil tudi ma vse
druge, tudi najmanjše občine v Sloveniji s prošnjami za prispevke in je prilagal tudi zgoraj omenjeno brošuro »Naša največja kulturna naloga«.J Računali smo. da od slovenskih mestnih, trških in kmečkih občin, brez štirih slovenskih avtonomnih mest, dobimo vsaj I milijon dinarjev. Ljubljanski oblastni odbor je še sam priporočil županstvom naše prošnje. Obrnili smo se tudi na tajništvi SLS v Ljubljani in v Mariboru, ki sta obljubili podpirati pri svojih županih naše prizadevanje; prav tako obljubo nam je dalo tajništvo SKS. Poslali smo vloge za prispevek za »Sklad AK-NG« vsem večjim denarnim zavodom v Sloveniji in smo se osebno in pismeno obračali na njihove i predsednike in odbornike. Začeli smo se obračati
tudi na večja industrijska podjetja. Postavili smo po nekaterih mest ih tudi zaupnike, ki so nam obljubili, da bodo obdelovali premožne zasebnike. Trboveljsko družbo smo naprosili za pol milijona dinarjev ter obletavali vse pri »ji odločilne i osebe; pridobil sem tudi ministra prof. Sušnika, j da je naprosil min. dr. Korošca, da je I rbovelj-ski družbi pisal, naj se spomni »Sklada AK-NG«.
Od priznanja k dejanju
Vedno več jih je, ki izražajo zadovoljstvo nad našim listom. Oglašajo se tudi novi naročniki — clokaz, da si misel, ki jo zastopa list, vedno bolj utira pot. S tem so svoje soglašanje praktično potrdili. — Obračamo se še do tistih, ki odlašajo, da store enako. Simpatije so sicer nekaj lepega, ali samo od njih ne živi nobeno gibanje. Treba je tudi žrtev. Stare naročnike in prijatelje prosimo, naj nam pošljejo naslove oseb, o katerih mislijo, da ga bodo naročile, ako ga jim pošljemo na ogled. Kdor se ne misli naročiti, naj list vrne z opazko: Ne sprejmem. Najlepša hvala vsem, ki se bodo odzvali.	Uprava in uredništvo.
Štev. 50.
SLOVENIJA
Stran 3
da ho kmalu godna za razpad. Saj so celo mnogo močnejše in starejše države,'kakor Avstro-Ogrska, podlegle temu zakonu zgodovinskega razvoja.
Zdi sc pa, da iso Pol jaki niso ničesar naučili iz . zgodovine. Ne iz svoje in ne iz drugih, kajti ko zahtevajo Ukrajinci na miren nacjn svoje pravice, h jih Poljaki napadajo s surovo silo. V Lvovu so 1 poljski študentje in cestna drhal pretepali Ukrajince, naskočili poslopje ukrajinskih zadrug m razbili vso oipravo. Še huje so delali I oljaki po ukrajinskih vaseh. Interpelacije ukrajinskih poslancev v »sejmu«, poljskem državnem zboru, pri-la|povedujejo, da so jahajoči uniformirani oddelki
0 napadali ukrajinske vasi in tam samolastno raz-z,j glasa 1 i kazni s tepenjem nad Ukrajinci, pa jih se->- veda tudi kar na licu mesta izvrševali, le načine c političnega boja imenujejo Poljaki prav pril j ud-j- no »pomirjevanje«. Že enkrat so tako Ukrajince n »pomirjevali«,« v jeseni 1930. leta. Samo da je bil i- uspeh tega »pomirjevalija<: tak, da so Ukrajinci li čedalje bolj nemirni.
Nacionalizem, ki je nekaj bistveno drugega . kakor gojenje narodne zavesti, je povsod na svetu a porajal samo zlo, zastrupljal razmerje med nalil rodi in jim ni dal priti do koristnega dela in do r' prave človečnostne omike. Menda ga pa hočejo oj zanesti nekateri med Slovane v še bolj surovi in ii zato seveda tudi bolj škodljivi obliki. Vsaj no-
1 vejša zgodovina slovanskih narodov kaže na to. i Mar jih res nobena stvar ne more odvrniti od
- tega prepada, ki drvijo vanj? Glede Poljakov • mora vsaj vsakdo tako misliti, če bere poluradno ?; »Gazelo Eolsko«, ki pravi, da so sicer Poljaki pri-■ pravljeni upoštevati vse posebnosti ukrajinske
- manjšine, kolikor ni s tem prizadeta enotnost pojj-
- ske države, da pa nimajo ukrajinski avtonomistie-: ni načrti nobenega čuta za resničnost«. Kajti treba 3 je uresničiti narodno voljo poljskega naroda m i nasproti v,sem ljudstvom poljskega ozemlja uve-
- Ijaviti to voljo.
H Trikrat je bila deljena poljska država v 18. J stoletju, in poljski zgodovinarji so si edini, da Ibi n teh delitev ne bilo, če bi ne bili napravili Poljaki i polno usodnih napak.
V teli časih delajo vsekakor še bolj usodne.
’	Tunis,	Nica, Korsika
1	30.	novembra je imel italijanski zunanji mi-
nister grof Ciano v parlamentu dolg govor, ki je ’ bil v marsičem zanimiv. Toda vsa evropska javnost je skora j prešla preko zanimivih podrobnosti, ki ji'1 Je navajal italijanski zunanji minister in ki bi v normalnih časih gotovo po vsem evropskem časopisju vzbudile zanimive komentarje, ob nezaslišanem dejstvu, da so bile v italijanskem parlamentu demonstracije in to tako ostre in hude, da je predsednik parlamenta komaj pomiril odlične zastopnike ital i jamskega političnega življenja. Uradno je sicer italijanska vlada na vprašanje francoske vlade odklonila vsako odgovornost za te demonstracije, vendar pa je še posebno v Franciji in Angliji ta. politični dogodek tako razgibal javno mnenje, da so skoraj vsi listi mimogrede prešli važna dejstva iz govora grofa Ciana o mobilizaciji italijanske vojske, krivdi .... v,.	1	•	.1 I I- ..„.„.1: Ukrajine itd.
vzkhk.1 i unis, inču,	ibiiii, ki so
prodrli v tej demonstraciji ob besedah o normalni
v r ranči ji m »vuignji im, |juuiuiu	,v
razgibal javno mnenje, da so skoraj vsi listi mi-infYO‘i.«.rlc prešli važna dejstva iz govora grofa mobilizaciji italijanske v
prejšnje čeŠko-slovaške vlade, usodi	__f— ....
Vzkliki Tunis, Nica, Korsika, Džibuti, ki so prodrli v tej demonstraciji ob besedah o normalni prizadcvi italijanskega naroda, so imeli v Franciji in Angliji gotovo konkretnejši odmev kakor sani o M o na kov o.
Šele dva .meseca po Monakovem postaja jasno, da so imeli prav tisti pesimisti, ki so trdili, da je francosiki pomen kot velesile prvega reda padel in da se danes Iranci ja po svojem dejanskem vplivu nahaja v redu drugovrstnih sil. Monakovo je. kakor so vsi štirje predstavniki — Hitler, Mussolini, Chamberlain in Daladier — in večina evropskega časopisja — trdile, začetek nove evropske politike, toda v teli izjavah je bila mala tragična pomota v tem, da so si novo politiko, vsaj d varno dva ce ne vsi štirje, drugače predstavi jali.
Besede l un.is, Nica, Korsika, Džibuti so Francijo postavile v sredino vsega dogajanja. Nenadoma je 1- ranči j a občutila tok dogodkov Daladier v resnici nima vec časa, da bi podal ostavko vlade Dogodki s,. sledijo s preveliko naglico. Za uspehom sledi poraz. In ni več časa, da bi človek izkoristil zmago in uspeh ter se opomogel od poraza.
Francosko javno minenje kakor tudi sama vlada je ostro zavrnila, demonstrativne zahteve italijanskih parlamentarcev. Kot protiutež .so naredili manifestacije za Francijo na Korsiki in v Tunisu. Joda to so samo avtomatske obrambne geste. Pozornost pu je vzbudil predvsem ( hamberlain z izjavo v angleškem parlamentu, kjer pravi, da zaradi težkega ozračja odlaga svojo pot v Rim.
Lradicioiielno prijateljstvo med Anglijo in Francijo, o katerem se je toliko govorilo zadnje čase, je nazadnje le ob prestižnem dogodku za oba interesenta stopilo v veljavo.
• T’|Cla te danes v resnici čas hitrih dogodka 1,1 s v|epo v. lega se gotovo zaveda Nemčija. Nemški zunanji minister von Ribentrop je uvidel, da je danes se mnogo nerešenih vprašanj, in se je za o torej odlov,I da po polomu francoske generalne stavke odpotuje v Kriz, da podpiše f ran-cosko-nemsko pogodbo m s tem olajša delo v reševanju evropskih vprašanj, i„ če se ne motimo
tudi v reševanju francosko-,italijanskega ravnotežja.
Kdor pozna politiko Nemčije kot politiko nenadnih dejstev, ta radi zadnjega njenega koraka v Parizu ne bo presenečen.
Amerika in Velika Britanija za demokracijo
5 t. m. je govoril predsednik Združenih držav Roosevelt pred več tisoč študenti vseučilišča North-Carolina. Poudarjal je potrebo, gojiti živo in pri-lagojujočo se demokracijo. Med drugim je dejal:
Lahko je, da so na svetu ljudje, ki mislijo, da more dati nekaterim neke vršite varnost voden narod, katerega mišljenje in ravnanje določa en sam mož. Najbolj trdno je moje prepričanje, da moremo ohraniti varnost in blaginjo amer ihanskega ljudstva samo na demokratične načine, ki so napravili to deželo veliko in močno. Naša bodočnost ni odvisna od konservatizma in ne od fatalizma, ampak od pozitivnega dela. Kaj bo Amerika storila prihodnje leto ali ne bo mogla storiti, to bo vplivalo močneje na zgodovino človeškega rodu v prihodnjih stoletjih, kakor si more večina nas to predstavljati. Mi nismo samo največja in najmogočnejša demokracija sveta. Dejstvo je, da gledajo vse druge demokracije na nas, da more demokracija na svetu dalje živeti. Ne bom govoril o zunanji politiki Združenih držav, ki je usmerjena k miru in ki dela močneje kakor kedaj za ohranitev demokracije in zagotovitev miru. Samo potrebo hočem poudariti, da imamo v naši deželi dejavno demokratično vladavino. Ker živimo v dobi naglice, ne smemo prepustiti prihajajočim pokolenjem skrbi, da rešujejo nova vprašanja, ampak jim moramo danes gledati v oči.
V zvezi s tem bi bilo omeniti še Eclnov govor v New Yorku. Anthony Eden je bil do letošnje velike evropske stiske angleški zunanji minister. Več ko gotovo je, da ibo imel že v bližnji prihodnosti v angleški politiki spet važno vlogo. Te dni se inudi v Ameriki. Dne 9. t. m. je prispel v New lork. /c takoj drugi dan je govoril na banketu tovarnarjev o trgovinski pogodbi med obema anglosaškima državama in o perečih političnih vprašanjih. Govoril je tudi o nalogah demokracije:
1 repričan sem, če bomo odločno ravnali, da bo demokracija obstala, če boimo pa neodločni, bo podlegla. Aimorikanci kakor Angleži stojimo za demokracijo, ker želimo, da rešimo pravice osebnosti in ker hočemo, da obvarujemo svobodo misli. Po našem mnenju ni ustvarjen človek zaradi države, ampak država zaradi večje blaginje človekove.
Francija se mora zavesti
Glede na sedan ji italijansko-francoski spor in ■njegove mogočosti in morebitnosii piše švicarski dnevnik »National-Zeitung« tudi tole:
Hitler ne mara vojne, iz tisoč razlogov, in upa za trdno, da bo tudi Italija uveljavila svoje zahteve brez vojne. Kajti mar niiso bile tudi sudetsko-nemške zalite ve •spočetka brezupne? Kdo bi si bil upal prerokovati, da bo Francija na tak način žrtvovala svojega zaveznika in ga prisilila, da izroči tretjino svojega ozemlja brez obrambe? Kdor je pravilno cenil evropsko razmerje sil in po ceneni politiki odpovedi srečno in brez zahtev živeče javno mnenje v Franciji, pa si je upal kaj takega samo namigniti, ta je bil zaznamovan kot prazen defetist, ali če je bil »marksist«, kot vojni hujskač. In vendar je prišlo vse prav tako, da, še mnogo slabše, kajti francoski politiki, ki so Francijo privedli tako daleč, so preveljavili svojo zadrego v čednost in prikazovali od Hitlerja izsiljeno odpoved Francije njenim evropskim položajem kot edino resnično »francosko« politiko! Kdo ima poroštvo, da v Rimu in Berlinu ne računajo s tem, da bi ponovili pri Franciji sami tisto delo, ki se je pri Češkoslovaški tako brez trenja posrečilo? Torej doseči vse brez vojne, zgolj s samo grožnjo z vojno?
Naj bo že kakor koli: Francija bi sc prepuščala kar najnevarnejšim uniišljavam, če bi računala na režo v osi. Bila bi to zadnja velika napaka, ki bi jo še inogTa zagrešiti francoska diplomacija, ki se res v letih ])o (9)3 ni ovenčala s slavo. Francija more storiti samo eno: jasno gledati v oči skrajno težkemu položaju, ki je nastal po lastnih zamudah, in podvojiti, potrojiti svoje oboroževanje, če je še čas.
Nacionalna nezaslišanost
V »Samoupravi«, vodilnem glasilu JRZ. beremo dne 4. t. m. pod naslovom »En kralj, en narod, ena država« tudi tele besede:
v Jugosloveni, ne dajmo, da bi danes preživeli dr-zavnopravni obrazci, pa če so bili še toliko vredni pozornosti 'in pohvale v časih suženjstva, in umetni strup, vbrizgam našemu narodu od njegovih prejšnjih gospodarjev, ki je 'kot svoje zadnje delo ustvaril pri nas nacionalno nezaslišanost dveh ali celo trcli naro-f ov, dali prav našim močnim sodobnikom, ki odrekajo Slovanom državotvorno sposobnost. Zidajmo, a ne podirajmo!
Ko ze govori »Samouprava« o Slovanih, zakaj nam ne razvije rajši takoj nekakšnega vseslovanskega nacionalnega programa? Mnogo prepriče-valnejše bi bile potem njene besede. Kajti tako
imamo vsak dan pred seboj nacionalno nezaslišanost, da je na svetu, kar deset slovanskih narodov. In podobne nacionalne nezaslisanosti sreču jemo tudi pri Germanih in Romanih, kljub temu, da je na primer razloček med dolenjenemškim narečjem in knjižno holandščino ali med 'katalanščino in provansalsko francoščino, zlasti na prehodnem remiju, mnogo manjši, kakor na primer med slovenščino in srbščino — da o vse večji kulturni sorodnosti in povezanosti teh narodov niti ne govorimo.
Nam se pa le zdi, da je najmanj državotvorne sposobnosti pri tistih Slovanih, ki z nasiljem, odrekanjem enakopravnosti, zatiranjem in uničevanjem kulturnih vrednot in dobrin bratovskih slovanskih narodov te narode odbijajo od sebe in jih včasih s tem naravnost ženejo tujcu v objem. V tem pogledu bo za vsakega, ki premišljuje o nacionalnih neizaslišanostih, zelo poučen sedanji poljsko-ukrajinski spor. In kdor bo ne samo znal premišljati, ampak tudi nekoliko misliti, bo videl, da je pomanjkanje državotvornih sposobnosti tam, kjer se odrekajo drugemu narodu najosnovnejše pravice, iz priznanja človeškega dostojanstva izvirajoče, namreč pri Poljakih, da pa se ne niore odrekati državotvorne sposobnosti narodu, ki dr-žave kot take noče rušiti, temveč je pripravljen delati v njej in zanjo, a seveda le ob priznanju popolne enakopravnosti svojega jezika in omike kakor hočejo to Ukrajinci.
Naj večja državotvornost je pač tam in tista., ki narode veže in vzbuja med njimi zaupanje. Osnova vsakemu zaupanju je pa pravičnost, ta od nekdaj najzanesljivejši vkladni kamen državnih stavb. Mimo nje ne bo moglo nobeno sentimentalno besedovanje, za katerim se tako po navadi ne skriva drugega, kakor grda lakomnost po denarju in častihlepje.
O slovenskih imenih
Pod tem naslovom prinaša »Koroški Slovenec« v letošnji 49. številki sestavek, ki ga spodaj ponatiskujemo. Ponatiskujemo ga zlasti tudi z željo da bi zgodovino in etimologični izvir slovenskih krajevnih imen Ibolj sestavno in načrtno raziskovali, kakor smo to delali doslej.
v. Prav(h za našo zemljo nam bo to prej ali slej še dragocena dokazna snov. Koliko je v tem pogledu nejasnosti, naj dokazuje dejstvo, da imajo naši jezikoslovci — in po njih tudi pisec tega sestavka — ime Tergeste (Trst) za tuje, medtem ko je pisal celo nemški raziskovalec pred nekaj leti v »Deutsche A.lpenzeitung«, da je latinsko ime za Trst — Tergeste nedvomno slovansko: Tergište = tržišče, ime, ki ga zlasti po Slovenskem v raznih oblikah srečujemo povsod za večja naselja (Tržič, Tržišče, Trg itd.),	'	Ur.
Ko so prišli Slovenci v alpske predele, niso našli pokrajine povsem neobljudene. Živeli so tod potomci starih Rimljanov, ki so govorili že lvudo pokvarjen latinski jezik, ali pa tudi starejše ljudstvo keltskega m ilirskega izvira. Prej ko,n e so preostali v teh krajih tudi še drobci raznih germanskih narodov ki so se selih preko Alp v Italijo in Francijo.
Od preostalega prebivalstva so Slovenci prevzeli nekatere označbe za gore, vode in kraje. Skoraj vse večje slovenske reke imajo ime prevzeto od predslo-venskega prebivalstva in iz njegove govorice, tako Savis-Sava, Dravus-Drava, Guili-Zila, Juenna-Pod jima, B11 ach i n i um -Beljak, Meclaria-Meglarje, Tergeste-Trst, C arimim-kranij Karavanke dn Julijske Alpe pozma že stara, rimska doba, vendar so (a imena prešla med Slovence šele v 19. stoletju po knjigi in šoli. Tudi v deželnih imenih Koroško, Kranjsko in Istra tičijo še ostanki predslovenske dobe.
Še mnogo več pa je imen 'krajev, voda in gorovij iz slovenske dobe. Zdi se, da so Slovenci južne alp-ske dežele prvi gosto poselili, kajti krajevna imena,
0 z na obe krajevnih vod in poedinih gora so izrazito slovenske. Naj navedemo nekatere oznacke za vrhove
^Lji: Poludnik, Boirovški vrhovi, Ojsternik, Vršič, Dolbrač. Ali imena gora v Karavankah: Jepa, baba, Rožica, Golica, Kočna, Stol, Vrtača, Košuta, Obir in druge. Potokov in manjših rek z imenom Bistrica je še v sedanjem slovenskem ozemlju naše dežele kar pet ali šest. Belo imamo na Gorenjskem in Spodnjem Koroškem, potem še Blatnico in Motnico. Izrazito slovenska so krajevna imena: Brdo, Dole, Loče (teh je kar štiri), Borlje, Blače, Zahomc, Malošče, Ledenice, Laze, Podkraj, Podgrad, Dravlje, Podgorje, Sveče, Di-ščice, Podravlje, Kostanje, Lipa, Drobole, Bilčovs, Borovlje, Podgora, Glinje, Tinje, Kaimen, Dobrla vas, Globasnica, Vogrče, Vašinje, Krčanje, Djekše in še tisoče podobnih. Med najlepše slovenske označbe pa spadajo imena travnikov, pašnikov, gozdnih in poljskih predelov, ki so še danes ohranjena v zeml f iških knjigah: Ledina, gorica, zablato, osojniča, senčnica, log, dol, podol, laze, pod lazom itd. (Svoječasno je že dal odličen rodoljub pobudo, naj bi zbirali vsaj manj poznana slovenska imena, ki bi bila gr&divo slovenskim jezikoslovcem in oteta pozabi. Treba je samo še nekoga, ki bo pričel z resnim delom. Op. ur.) Manj gosto so Slovenci poselili severne alpske predele, in zgodovinarji so ugotovili zanimivo dejstvo, da se pri imenih krajev, kjer dosežejo Slovence Nemci, običajno pojavi pridevek Wimdisch, tako Windisch-Matrei, VVindisch-Garsten. Bolj pogosta kot v goratem Salc-burgu in I irolu, so slovenska imena v alpskih nižinah.
1 udi nemški jezikoslovci izvajajo sedanji Semmering i iz slovenske smreke, Gloggnitz iz Kloknice, Murau iz t Morave i. dr.
Najboljše šivalne stroje
ADLER
za dom in obrt ter posamezne dele ter kolesa kupite pri
POTI1NC
LJUBLJANA
za vodo, blizu Prešernov, spomenika
Večletno jamstvo! — Pouk v umetnem vezenju brezplačen
Slovenska imena v deželi so zvočna in vsebinsko • la. Rod pred nami je moral imeti ne-1 e n t n t za naravo in nje n e I e pote, ^ i e moral prežet ljubezni d o svoje zemlje, da je s i a k o s k r b j o i z ib i r a 1 imena svoji okolici. Danes se -zamoremo lej umetnosti prednikov v davnini samo čuditi in moramo dragoceno narodno blago skrbno in zvesto čuvati. Sicer bi se tudi nam lahko zgodilo, kar se je pripetilo prebivalcem medgorskega kraja Vogle, ki so desetletja dolgo izbira'li med Winklern in Voglachom in svoj kraj nazadnje uradno nazvali Kohidorf. Njihovi potomci bodo svoje 'krajevno ime nekoč pač izvajali iz oglja ali zelja.
Slovenski pouk slovenščine za slovenske otroke v Belgradu
Društvo belgrajskih Slovencev je priredilo sestanek staršev, na katerem se je obravnaval pouk v slovenščini. O tej stvari je poročal inšpektor prosvetnega ministrstva Pavel Flere, kakor posnemamo po »Slovenskih odmevih«:
Kdor živi v Belgradu, ve, da naši otroci le slabo obvladajo slovenski jezik. Otroci slovensko sicer govorijo, a redki so, ki bi bili sposobni dostojne pismene slovenščine, in še redkejši, ki bi poznali vse njene lepote in finese. Znanje jezika je lahko dvojno. Praktično, kjer zadošča, da ga približno obvladamo v govoru in pisanju. In temeljito poznanje jezika, kjer vsaj v glavnih potezah poznamo njegov zgodovinski razvoj in glavne literarne vrednosti. Za tuj jezik nam je dovolj, da ga poznamo za praktično uporabo. Nikakor pa to ne zadostuje za materino govorico, ki ji moramo prodreti v njene najgloblje kotičke, kjer šele prav spoznamo njeno veličino. Ali za naše otroke zadostuje, da jih naučimo slovensko govoriti in pisati!' Ali je dovolj, če jim damo samo formalno materialno znanje slovenščine? To nikakor ni zadosti. Naši otroci bodo smeli reči. da obvladajo materinščino šele tedaj, ko bodo poznaili vsaj v glavnih obrisih njeno kiiji-štvo in njegov razvoj, kadar bodo poleg pravilnega govorjenja in pisanja poznali vsaj tudi še duha dobe Prešerna, dobe Levstik-Slrilar-Jurčič, poznali Cankarja in Otona Župančiča in naš nadaljnji literarni razvoj do Miška Kranjca. Ta zaključek nam podaja že tudi snov, ki naj bi jo naši otroci pri učenju sloven-i ščine spoznali.
Namen naših učnih tečajev za slovenščino bi torej bil tale:
Formalno-niaterialno je treba otroke usposobiti, da se znajo pravilno izražati slovenski ustno in pismeno. Poleg tega jim je s spoznavanjem najvažnejšega slovenskega knjištva in njegovega razvoja treba vzbuditi ljubezen do slovenščine in njene literature.
Samo prvi namen brez drugega — torej materialni brez idealnega — bi bil celo nepotreben, kajli v življenju naših, zunaj Slovenije vzgojenih otrok, lahko dvomimo, če jim bo za praktično življenje slovenščina neizogibno potrebna. Nam pa gre za to, da ohranimo svoje otroke kot Slovence in da jim damo slovenskega duha in duha njihovega materinega jezika.
Mešanje plemen na Balkanu
Pod naslovom »Bal,kan, topilnik plemen« piše švicarski dnevnik »Basler Nachrichten«:
Zrdužene države Amerike kot topilnik narodov še prekaša v tem pogledu Balkan, kjer so se v dobi tisočletij dobesedno pomešali tucaii različnih človeških plemen. Že najdbe iz predzgodovinske dobe dokazujejo, da so živela iu različna plemena drug poleg drugega in z drugimi; pozneje, ko so od severovzhoda prihajajoči Slovani ipotisnili nazaj ilirsko prvotno prebivalstvo, latinizirana ljudstva ob Adriji in makedonske Grke, razvoj še zmeraj ni bil končan. A vari, Coli, Huni in Pra-Bolgari so začasno preplavljali balkanski polotok. Važno vlogo so imeli oci za-čelka tega tisočletja Madžari; pravo mešanje plemen, kakor bi ga komaj mogli opazovati v itej obliki k jer koli na svetu, se je začelo z vpadom Turkov.
Kakih 500 let so imeli Turki zasedenega večji del balkanskega polotoka. Zadušili so prevladujočo slovansko omiko; po krvi so se mešali zlasti v ,mestih, ki so bila tudi spreobrnjena k islamu. Močne turške
posadke so bile izhodišče novega mešanega plemena, ki je nosilo na keltski, slovanski in romanski, torej v prvi vrsti inidogermanaki podstavi turško »nadstavb-je«. Turki pa niso prišli sami na Balkan. Primerno veličini osmanskega svetovnega vladarstva, ki je imelo mnogo raznovrstnih sestavin, so prinesli s seboj razen islama tudi zasedben i krdela iz vseh mogočih dežel. Ta seveda niso ostala osamela v zasedenih deželah, ampak so se tudi mešala z domačim prebivalstvom in rodila pri tem kar najbolj »pisana« plemena.
Turški sužnji so bili ponajveč zamorci iz Severne Afrike, Nubijci, pa tudi Srednjeafrikanci, katerih prednike so ugrabili lovci na sužnje. Tudi teh sužnjev je prišlo precej na Balkan; njih navzočnost spričuje še danes ostanek zamorske vasi pri Ulcinju v Črni gori, dalje čista zamorska naselbina v Dobrudži in druga naVlaškem, kjer žive njeni prebivalci od poljedelstva in ribarstva. Temnopoltim ljudje v sosedstvu pričajo, da so bili tudi Slovani in Romani pripravljeni, družiti se z zamorci. V večjem številu kakor zamorci so prihajali Arabci, zlasti iz Jemena, ki je pripadalo svoje dni k osmanski državi. V današnji Romuniji in Bolgariji so se ti pomešali popolnoma z domačini, pri tem pa zapustili pri mnogih ostro izražene sledove svojega plemena.
Nadalje so prišli Tatarji v večjem številu na Balkan. Tatar ji pa spet niso enotno, ampak izrazito mešano pleme, ki sestoji ‘iz številnih plemenskih prvin. S Turki so prišli Čerkezi in Adigheji, Kurdi in Kirgizi. Veliko čerkesko pokopališče se nahaja še danes pri Cerkes-Koy-u na vzhodu od Kara Omerja v Dobrudži. Prišli so, četudi neodvisni od Turkov, Cigani, ki jih je še daneis več kot poldrag milijon v balkanskih deželah, večkrat so čisti, večkrat pa so se tudi pomešali z drugimi prebivalci, kar postaja tem pomembnejše, čimbolj opuščajo Cigani tamarjenjg. Iz Male Azije so prišli Lazi in Armenci; drugi armenski vpad se je začel med svetovno vojno in po njej, ko so morali pripadniki tega naroda Turčijo zapustiti, in danes imajo Armenci na vsem Balkanu, zlasti pa na Grškem, pomembno vlogo kot prekupci, in sicer tako kot mali prekupci kakor kot veliki bančniki.
Kljub vsemu temu, kljub temu, da bodo tudi površnemu poznavalcu balkanske zgodovine povedale zgoraj šn j e vrstice le bolj v podrobnostih kaj novega, bodo pa še zmeraj prihajali ljudje, ki jun je plemenski nauk nekaterih sosedov zmešal pamet, in bodo razglašali imenitnost neke posebne »jugoslovenske rase«. Kajti ta »rasa« je, kolikor hoče zaseči zlasti kraje južno in vzhodno od hrvaških dežel, en sam kaos. A nič manj ni ‘kaotičen j ugoslo venski nauk o njej. Kakor sploh vse, kar česna in pisari v tej smeri.
Mali zapiski
Prepovedani letaki
Državno pravdništvo v Zagrebu je prepovedalo širiti tele letake:
1. »Zločin versailleskog ugovora ,
2. »Raispis novih izbora«,
1. »Radni narode«.
Letaki so izšli v Zagrebu.
Uslužnost pa taka!
Na cestnem križišču v Ljubljani ureja bolj ali manj živahen promet vesten stražnik. Služba mn nalaga tudi dolžnost, da opominja tiste pešce, ki se še niso seznanili z moderno prometno ureditvijo ter stopajo čez cesto za celo ped ali še več od predpisane in na tla zarisane pot i.
Zadnjič seim ujela zanimiv konec najbrž mičnega pomenka med stražnikom in neznanim pešcem, ki je bil oblečen v uniformo.
Vojaška oseba, kakšne stopnje je bila, ne vem, ker se nanje ne spoznam, je očesu postave mirno, pa precej na glas povedala tole:
«Kar slovensko povejte, vas bom bolje razumel !«
Vsi, kar nas je bilo v bližini, smo presenečeno pogledali za odhajajočim unilormirancem, potem se pa dobrodušno nasmehnili zadregi utelešene »narobe »služnosti«.
Posl reži jivost je lepa čednost. Pretirana in nespametna je pa, kakor je očitno pokazal tale pri-
mer, kadar človeku predpisuje kaj nenaravnega in hlapčevskega, kot na primer zatajitev slovenščine že spričo same uniforme.	Va.
Razvoj Skoplja
Dne 14. t. m. poroča »Vreme« o Skopi ju:
Skoplje je moderno mesto z vsemi sodobnimi socialnimi, higienskimi, komunalnimi, kulturnimi in tehničnimi pridobitvami. V 20 letih polne svobode za napredek iu dograditev Skoplja in njegovo preureditev v veliko mesto se je naredilo zelo mnogo. Seveda je bil ves la napor zvezan z velikanskimi itvarnimi izdatki, ki so dosegli do milijarde dinarjev...
Nacionalna morala.
V poljskem državnem zboru, sejmu, je bilo
3.	t. m. precej živahno. Predsednik ukrajinskega zborničnega kluba Vazil Mu d rij je namreč v proračunski obravnavi napovedali, da bodo Ukrajinci zahtevali avtonomni jo svojega ozemlja. Poljski poslanci so bili zaradi tega hudo razburjeni. Poljska morala je namreč nacionalna. Po njej so oni imeli pravico zahtevati I ješin od Čehov za svo jo drža-1
T-AnnnV?-	°	ta'm,	celih 80.000 Poljakov med
l.iO.OOO	Cehi, a seveda strnjeno naseljenim 7 mili jenom Ukrajincev ne gre pravica, 'da bi smeli zahtevati samo avtonomijo v poljski državi.
Čehi v Nemčiji.
Kakor po pridružitvi Avstrije, tako je bilo tudi sedaj v Sudetski Češki glasovanje glede pridružitve le Nemčiji. Seveda je glasovalo za Hitlerja 98.8 odstotkov volivcev. Glasovan je se je vršilo z belimi listki. Sudetski Čehi so pa dobili zelene listke, na katerih so morali samo odgovoriti na vprašanje. če bodo novi državi zvesti in če glasujejo za volivni program Hitlerja.
la razloček je pojasnil, kakor poroča »Pariser I ageszeihmg«, neki prejšnji senator Henleinove stranke tako, da štejejo Čehe za kolonijo v deželi, s katero bodo ravnali tako, kakor na primer Angleži z Indijci. V narodno'socialistično stranko morejo vstopiti samo Arijci nemške krvi.
Nova politika v češko-slovaški republiki.
Sedanja nova vlada češko-« Lo vaške republike ima, pred vsem nalogo, da likvidira centralizem. Ta centralizem seveda še daileč ni bil tako krut, j kakor naš, ki so ga, uvedli jugo« loven i z vidov- j damsko ustavo, in tudi ni tako izkoriščal Slovakov, a seveda, kakor pač vsak centralizem, je tudi češki gledal, da ni bil prikrajšan. Po pravici zahtev vajo za, to Slovaki, da se jim popru vi vsa finančna, škoda, ki so jo trpeli. Nova vlada priznava, tudi, < da so tc zahteve upravičene. In tako bo prišlo do pravega sporazuma med vsemi tremi državnimi narodi v bratovski republiki na severu. Krivična stvar nima teka — koliko bi bilo bolje, če bi se j bilo to zgodilo takoj od vsega začetka in koliko bi bila man jša letošn ja stiska v tem primeru — če bi bilo sploh prišlo do
nje!
Chamberlain zgublja zaupanje svojega naroda.
Angleški politični tednik »Time and Pide« raz-motriva vprašanje, če je Chamberlain sploh še sposoben, sprevideti poglavitno svojo zmoto, da je nemogoč sporazum z diktaturami, in meni:
Vse je zanj na prevesici, njegova volja do moči, njegova vera v lastno sodbo, ne toliko n jegova ničeln urnost, kakor vse samospoštovanje. Kdo izmed nas bi mogel dati roko na srce in reči, da moremo pošteno izvajati nasledke iz dejstev, ki morajo omajati vse naše zaupanje v lastno predvidnost in modrost, da, v nas same? Zato bi bilo treba globoko odkritosrčnega in 'skromnega človeka z globokim samospoznanjem in pomembnim nravstvenim pogumom, da bi pogledal laiki m neprijetnim dejstvom popolnoma in pošteno v oči. Gospod Chamberlain ni tak mož.
Spoštovane naročnike
prosimo, da, nam op ros te, ker zadnja številka ni mogla iziti!
Urednik in izdajatelj: Tone Fajfar v Ljubljani.
JUGOSLOVANSKA MHJ13ASIIM& i UU&LJAN!
ie izdala ravnokar najpomembnejše slovensko delo
$LO¥iHSKI KNEZ KOCEM
izpod peresa vseučiliškega prof dr. Franc Gr1 ^c a:
Knjiga obsega 299 strani, opremljena je s številnimi InicijalKarm in vinjetami delo akademičnega slikarja Slavka Pengova,
13 slikami in 1 zemljevidom slovenskega ozemlja v J. stoletju.
Cena v celo platno vezani kniigl ie din 120 —. nmneriranS bibliofilski izdaji (scmo 300 izvodov) vezani v celo	din 300—.
Delo je po vstbiri in opremi najvidnejši pojav zadnjega časa na naše.n književnem trgu. Knjiga je pisana kljub vsej znanstvenosti tako poljudno, lahkotno, nazorno m živo a jo bo vsakdo, ki se z Ta domačo slove^lacdovino z največjim zanimanjem prebiral. Zato spada ta edinstvena knjiga v vsako slo#fiVko,hjšo, v vsako slovensko solo m v vsako javno knjižnico
& ma -