KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGAVelespoštovani g. Doropoljski! Stanko Vraz je bil rojen dne 30. junija 1.1810 v Cerovcu pri Ljutomeru na Stajerskem, Prosim, oprostite mi, da Vam opišem umri je pa dne 24. maja 1 1951 v Zagrebu. naš šolarski izlet v Jeruzalem in Ljutotner. (Q priliki priobčim njegovo sliko.) Hrvatski Tega izleta smo se vsi veselili. Okolo šeste književnik Markovič je opisal življenje in ure zjutraj smo se zbrali v šoli, odtam pa delovanje Vrazovo. Iz tega Markovičevega nas je g. nadučitelj Franc Cvetko odvedel spjSa navajam nekoliko odstavkov, in sicer na vlak. V Kritevcih smo izstopili. O. po- v hrvatskem jeziku, da se prepričate, kako slovodja je bil tako prijazen, da nam je do- \a^0 je umeti nam Slovencem lepo govorico volil ogledati si križevsko opekarno. Cudila bratov Hrvatov; le za manj umljive hrvatske se sem, kako hitro izdelujejo opeko. Najbolj besede navajam poleg v oklepajih slovenski mi je ugajal velik stroj, ki goni vse druge. jzraz: Potem smo šli na grad Branek, kjer nismo U matici (krstni knjigi) župe svetinjske videli nič posebnega. Odtam smo šli na Staro zapisao je tedanji župnik Mihovil Jaklin, da cesto. Tam smo pri šoli na trato sedli in se je dne 30. lipnja 1810 u 4 ure jutrom južinali. Pili smo tudi vodo iz 44 m globokega rodio od otca Josipa Frassa, gornjaka (gornika) studenca; videli smo že jeruzalemsko cerkev. u občini Žerovinci, kraiu Cerovcu, i od majke Okolo 11. ure smo šli v Cerovec na Stanko Katarine rodom Kotnikove sin, koga je on Vrazov dom. V prvem nadstropju smo videli Uz (ob, poleg) kumovanje Martina Babiča njegov kip. G. nadučitelj nam je kupil raz- gOrnjaka krstio imenom Jakob. To ime, Jakob glednice v spomin. Cez '/2 ure smo dospeli prass, promienio je pjesnik poslije svoga pr- v Jeruzalem. Komaj smo prišli do tja, se je voga pohoda u Hrvatsku na proslavljeno ime ¦ulila ploha. Pod streho smo šli v gostilnico, stanko Vraz . . . O Vrazu, kad je bio u Ma- kjer smo se mudili skoraj 3 ure. Od tam riboru u 6. Iatinskoj školi uz suučenika (so- smo videli cerkve : Sv. Miklavž, Sv. Bolfenk, ujenca) Franju Miklošiča, piše Davorin Trsten- Svetinje in druge. Ce ne bi bilo kalno ozračje, jak, da je bio liep, jak raladič te mu nije bi videli še marsikaj. Potem smo šli v Lju- bii0 na krasoti ravna u cielom gimnaziju; visok lomer, kjer srao si ogledali v Franc-Jožefovi kao miada jela, ruraena (rdečih) lica, vlasi šoli telovadnico. Potem smo se odpeljali z crnOfflanjasti (rjavkasti), orlova nosa, hodio vlakom domov. Ta izlet smo naredili 29. maja je po ulicama kao mlad jelen . . . Spomenik 11. Zal pa sme biti vsem tistim, ki se ga duševni, vječiti (vekoviti) ostavio mu je njegov niso udeležili. Mislim, da Vas s tem poto- uzorni život (življenje), koji je sav bio naj- pisom kolikortoliko razveselim. podpuniji djelotvorni izraz njegova na spo- Z odličnim spoštovaniem meni list prijatelju Mirku Bogoviču upisanoga ... gesla: ,,Iz naroda za narod!" ... Spomenik vam vaana duševni, vječiti ostavile su rau njegove divne Ivanka Markovičeva, pjesme, koje če se uviek, i nad najraračnijim učenka II. razreda v Vučji vasi. nebom hrvatskoga i slovenskoga naroda jasno „ . . siati kao ,,raost za dvije bratske grane (veje), ¦Odgovor: da u slogi prava si obrane! .. ." Liuba Ivanka! ^ zgled, kakšne pesmi je pisal Stanko Vraz, navajam njegovo prelepo pesem ,,Moj O tem izletu prijavljam danes tretji opis. grob." Manj umljive besede so pojasnjene Več oči več vidi, več ušes več sliši. Tako koncem pesmi. imamo sedaj pred seboj popolno sliko te lepe jyjoi 2roi, poti po enem delu naše ljube zelene Šta- 8 jerske. — Ker pa vse tri izletnice imenujete Tamo, gdje jug trebče Stanka Vraza, tega odličnega štajerskega ro- krilma bezkonačnim, jaka in pesnika, naj danes nekoliko besed s neba motre zviezde izpregovorim o njem! očma modrozračnim: —- 264 ¦— tamo stoji polje, Velecenjeni gospod Doropoljski! na polju brežuljak, Dovoljite, da Vam zopet napišetn par na brežulku lipa, vrstic! Ker radi dobivate poročila o naših na lipi slavuljak. vojakih, hočem tudi jaz kaj napisati o svojem Tu vi, kad se pjesnik ]>^tm bratu Jako smo bili žalostni, ko je sa svietom oorosti odhajal, pa tudi n|emu je bilo hudo - za- položue ITerob ' Pustiti dom in sta'še- LJubiI "a* je vse, a njegve trudne kosti. ™'° Nado posebno. Ko je prišel navadno & domov iz šole, je hitro tekla k njemu, ker Nek sluša slavulja, Je že vedela, da jo vrže v zrak do stropa, lišda zbor šapdudi, potem jo pa ujame nazaj v roke. $o jo je i glas žetalica, vrgel v zrak, je klicala: ,,Zivio!" Že osmi kad prolaze kuči. mesec je, odkar je pri vojakih. Še vedno se mu toži po domu. Nr.ki dan je poslal mami Do njega položite razglednico, ki jo je popisal v verzih. Tisti još i mač dno groba, dan smo vsi jokali, Evo, kaj piše: da se raača hvatit ,, , , ... . _ . , . može u ona doba, Vehko let imel sem Te pri sebi a vedel nisem, kaj lmam jaz v Tebi; kada duhne vjetar, šele sedaj sem mogel to spoznati, bradu misao jedna kaJ Je človeku dobra, skrbna raati. složi, da se otresu Sedaj, ko jaz živim na tujem sveti, robovanja biedna. kako težk0 mi je brez Te živetj, Kad ste sahranili °j'hkfj ^! vseSa J« "e hotel ^»«. kosti izpod trave, da blla bl prl menl- draSa matl! ne mečte mu na grob Pa upajmo, ne, bodimo gotovi, zlatna vienca slave: da kmalu pridejo nam tisti dnovi, t>'t. . . » . ko na™ zasije sreče žarek ziati, s* jer tko je iz čaše ko zopet bom pri Tebi, liuba mati! od ljubavi pio, več je za života Zahvaljujem se Vam in Vas pozdravljara! pod viencem hodio. Tudi mama in papa Vas pozdravljata. Več vi na hum grobni Solza Germkova v Trstu. ploču zavalite, Odgovor- a na ploču rieči ove postavite: Ljuba Solza! Piesnik raiskp ntir*. Pesemca Tvojega brata je jasna priča, ču udDienfe milo kako neizrečno otrok ljubi svojo mater. Ta niV ni osietio ljubezen je toliko večja, toliko bolj hrepeneča, tp*im liPta Uriin« kadar je otrok daleč od svoje matere; a naj- tezKo ijeta Knio. večja je ^ ]jubezen takrat( kadar matere yej Glasi pjesni mojih, ni! — Upajmo, da se Tvoj brat in Tvoja mati u tužnoj ptilid zopet vidita, ko se tudi ta vrli slovenki vojak od ljubavne sreče zdrav in srečen vme pod Ijubi dotnači krov! vjerni nadgrobnici! ~ O niateri je napisal ,,Zvonček" nekaj lepih in resničnih besed že v prvem svojetn letniku Ruka mi s tim riečtni na strani 76. Tam je rečeno: ,,Materino srce na grob vas prostira: je ena sama, a to neugasna, večna molitev!" Ostavi nas sreda, , Ali smemo s kakršnimkoli dejanjem ali pa al nam osta vjera! , tudi s kakršnokoli besedo žaliti in raniti to „.. ,. ,. , , srce? Tvojim staršem lepa hvala za pozdrave! Gdje = kjer, kje; trepce = trepeče; bre- žuljak = brežiček, brdo; slavuljak = slavec; * oprostiti se = posloviti se; nek, neka = naj • lišče = listje; šapčuči = šeptajoči; žetelica Solnce lije ... = ženjica; kad = kadar; prolaze = gredo ^ . ... mimo; kudi = domov; hvatiti = prijeti; ?arkP 7late robovanja = sužnosti; ved = že; hum = 2a/^e z.late> = o^utif1 = beSCde ^ ^6"16 = PLtje ^ °SJeti° se ™* trate • • • * Zdemir Posavski .