Uredništvo inupravništvo: Kolodvorsko ulice štov. 15. Z urednikom so more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. Rokopisi so ne vračajo. Inserati: fiestBtopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se vopuot. List Velja večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. ari zvečer. za Ljubljano v upravništvu: 7.a celo loto 6 gld., r,a pol lota 3 gld., 7.a četrt leta 1 gld 150 kr., na mesec 50 kr., pošiljatcv na dom volja mesečno 9 kr. več. Po pošti volja za colo leto 10gl., za pol lota 5 gld., za četrt lota 2 gld. 50 kr. in za joden mesec 85 kr. V Ljubljani v četrtek, 15. januvarija 1885. Štev. 11. Tečaj II. »Nemškutarska“ vlada! Pazno čitajočim zadnjo številko goriške „Soče“, urinilo se nam je akademično vprašanje, katera izmed mnogobrojnih moralnih nesnag najhuje onečasti in omadežuje po božji podobi ustvarjeno človeško dušo? Pač ni bilo prijetno delo, spustiti se v okužene globine goriške „Soče.“ A lotili smo se ga; zasledovali smo devico s Sočinega obrežja, ko je po svetu trosila laž, da je »Ljubljanski List“ lojalnemu narodu slovenskemu spodtikal veleizdajske namene ter „policiji ovajal" poštene slovenske veljake. Stopinice njene smo pobirali, navzlic naravnemu gnjusu pred ne-čuveno drznostjo, s kojo se je goriški tednik usojal, samopašnost, nizko koristolovstvo očitati poslancu slovenskemu ter stranki njegovi, dasi niti z jed no besedico ne more opravičevati svojega natolcevanja, dasi niti najmanjše pohlevne službice navajati ne more, katero je kak pristaš zmerne narodne stranke od vlade prejel v zahvalo za svoje politično delovanje. Laž in obrekovanje istini znamenja nenavadne duševne podlosti! Ali še hujša pega se je nam razkrivala na zgubančenem obličji goriške samice: grda nehvaležnost namreč, s kojo je brez obotavljanja ljubljanski deželni vladi v zobe vrgla cpitlieton ornans: nemškutarska vlada! Čuješ li, narod slovenski, s kako izredno ljubeznivostjo v Gorici pozdravljajo kranjskega deželnega predsednika? Zlasti ve, kranjske občine, katere ste z burno radostjo pozdravljale prvega rojaka na vzvišenem mestu cesarskega namestnika, ve, katere ste ga v tolikem številu radovoljno sprejele med svoje častne občane, ali vas ne predrami psovka, izražena od goriškega pisuna proti zastopniku presvetle krone v vojvodini kranjski? Dan za dnevom napadajo našega deželnega predsednika glasila propale, v manjšino potisnene nemške stranke. Dan za dnevom slikajo ga dunajski in graški fakcijozni listi, dasi po krivici, kot strastnega Listek. »Šaljivi Slovenec." (Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Nabral Anton Brezovnik, učitelj.) Pod gorenjim naslovom prišla je pred kratkim v Ljubljani na svitlo knjiga v mali 8°, obsezajoča 192 stranij. Natisnila in založila sta jo Ig. v. Kleinmayr in Fed. Bamberg v Ljubljani. Cena jej je mehko vezani GO kr. Gospod pisatelj, rede zbiratelj, ne podaje v knjigi sicer mnogo novega, še nena-tisnenega, zbral je večinoma le menibra dis-jecta, je uredil in sestavil v knjižico. K temu delu napotili so pisatelja, kakor sam pravi v uvodu, naslednji vzroki: „Če znamo društvo razveseljevati, pridobimo si srca vseh. Smeh je dobrota, znamenje, da je srce s seboj spravljeno; da je duša v blagodejnem enakotežji; dajecelzno-tranji človek tako po vsem s seboj zadovoljen. Kdor me k smehu prisili, ta je moj prijatelj, temu sem dolžan hvalo. Snov za prisrčen smeh je pogostem več vredna, kot kak dar ali milost. Ni je na svetu stvari, katera germanofaga, kot zatiralca nemškega življa na Kranjskem, noben teden skoro ne mine, da ne bi svojim vernim čitateljem prevajali ter po svoje zavijali odlomke iz „Ljubljanskega Lista“ le v ta namen, da dokažejo skrajno narodno, Nemcem sovražno mišljenje kranjske lokalne vlade — in sedaj se jim pridruži z nasprotnega konca plemenit sobo-rilec, modra devica goriška, ter strasti navdahnjena s kamenjem in blatom obsiplje „nem-škutarsko“ vlado ljubljansko! Razloček vsplošni omiki razodeva se pač le v njeni taktiki. Česar se doslej tudi najzagrizenejši nemški fanatik ni upal, z drznimi rokami segati v rodbinsko svetišče, to je storil soi-disant naroden časnik, niti našim otrokom ni prizanašala „Soča“ goriška! Toda, naglica škoduje — ne bodimo preurni ter preiščimo, predno da izrečemo ko-nečno razsodbo, razloge, katere navaja pro-tivnik svoji čudoviti trditvi v podporo in zaslombo. Saj je „Soča“ sigurno prav utemeljene vzroke imela ter jih gotovo tudi navajala, da ljudstvo na Kranjskem na tak način ščuje in podpihuje! Pozor tedaj rojaki, in oglejmo si njene premise! Glasno moramo sicer oporekati jalovi trditvi goriškega tednika, da bi kranjska deželna vlada „rada veljala za narodno". Ona se zaveda svojih dolžnostij, dobro zna, da je njeno stališče vzvišeno nad narodnim prepirom, nad strankarsko borbo slovenske večine in nemške minoritete. In v istini, Slovenci niso nikedar zahtevali strankarske vlade; njim zadostuje, da se državna sila ne zlorablja na korist protivnikom, da državni aparat s svojo težo ne obremeni slovenskega prebivalstva ter ga moti v njegovem narodnem razvoji. Stroga ustavna doktrina, katera se je tekom stoletij razvijala na Angleškem, da je namreč ministerstvo vedno le izraz zmagujoče politične stranke, je sicer gotovo primerna britanskim razmeram, utegne na svojem mestu biti povsod tam, kjer si le dve v bi znotranjega človeka tako ;pri zdravji ohranila, kot prava šala. Brez šale bil bi svet grobišče, življenje prava muka; kajti v šali še le zadobi življenje občut in čutstvo, izvirnost in istino. Kar je sol jedilom, to je humor (šala) življenju. „Humor zgubljen, življenje zgubljeno", pravi K. Biihler. To misel uvaževajo tudi mnogi naši časniki ter prinašajo v svojih predalih redno nekaj kratko-časnic, da bi tako njih čitatelji vsaj za kratek čas pozabili posvetne težave ter se veselili zdrave šale. Marsikateri Slovenec zna celo kopico najboljših smešnic, s katerimi zna v vsakem društvu vzbuditi dokaj smeha. Ker pa smo do sedaj pogrešali posebne večje zbirke takih kratkočasnic, lotil sem se jaz tega dela. Premal nftrodič, da bi zamogli imeti za vsak stan posebno tako zbirko, zbral sem šaljic iz vseh stanov skupaj v eno knjigo. Vender sem pri zbiranji skrbno pazil na to, da ne žalim nijednega stanu, nijedne starosti, nijednega spola. Skrbno izogibal sem se tudi vseh podlostij, sploh vsega, kar bi utegnilo koga pohujšati ali ob dobro voljo spraviti; gledal sem le, da podam dobro zdravilo proti dolgočasnosti in pobitosti.“ Gospod pisatelj gotovo ni imel malo truda pojedinih vprašanjih ločeni stranki nasprotujete — pri nas pa, v avstrijski državi z njenim konglomeratom mnogovrstnih narodnih, državopravnih in ekonomičnih strank spremenilo bi se isto načelo hipoma v skrajno nevarnost za državni obstanek. Blagohotno nevtralnost, to je tedaj po našem subjektivnem mnenji vse, kar smemo zahtevati od vestne in Slovencem pravične vlade. In kaka grozodejstva so pregrešili na Turjaškem trgu, da jim iznajdljiva Goričanka privošči laskavi pridevek „ nemškutarska vlada" ? Na dva dogodjaja opira se obtožnica, od „Soče“ proglašena proti kranjskemu deželnemu predsedniku in njega slovenskemu glasilu. Da ne bi stvar bila tako resna in pomenljiva, misliti bi morali, da je zadnja številka čestitljivega goriškega organa namenjena — pustnemu torku, toliko predpustne šema-rije tiči v „Sočini“ razpravi! Prvi naglavni greh, kojega „Soča“ očita ljubljanskemu deželnemu predsedniku, je ta, da so se stavili „v središči vojvodine kranjske, v beli Ljubljani, na državno poslopje samo nemški napisi brez slovenskih". Po besedah goriškega vedeža soditi, blesti se nemški napis oblastno raz pročelja nove šolske zgradbe, vidno znamenje preširnega german-stva na slovenskem ozemlji. Toda potrudi se v Ljubljano, rahločutna goriška devica, obhodi vso c. kr. pripravnico in uverila se bodeš, da noben napis, niti nemški, ne slovenski, ne diči vnanjega zidovja. Notri pač, po šolskih hodnikih, nad raznimi uhodi, dala je šolska oblast, v čegar področje to spada, napraviti nemške napise posameznim razredom, oziraje se na službeni jezik, kateri je na tem zavodu doslej še nemški. I nam bi bolje ugajale tablice z utrakvističnimi napisi, ali dosihmal nahajajo se povsod, po Kranjskem in po Goriškem, tudi v slovenskih paralelkah, celo v slovenski nižji gimnaziji kranjski, vsi napisi vedno še nemški. Nikdo se ni spodtikal nad to malenkostjo, nikdo v tej vnanjosti ni iz- pri zbiranji kratkočasnic in smešnic, predno je vse nabral, jih opilil ter potem primerno razvrstil za vsak stan posebe. Gotovo mu bode vsakdo hvaležen za njegovo delo, saj bode čitajoč podane smešnice preživel marsikatero uro veselo, zginila mu bode za treno-tek skrb za vsakdanji pičli kruh, razvedrilo se mu bode lice in telo njegovo prošinjeno bode nove moči. Gospoda zalagatelja, katera v novejšem času izdavata skoro izključivo sama vse slovenske knjige, oskrbela sta tudi tej knjižici prav lično vnanjo obliko. Da si je Klejnmayr in Bambergova tiskarna izza slednjih let zeh5 veliko zaslugo pridobila za slovensko slovstvo, skoro omenjati ni treba, saj je to itak vsakemu razumniku znano; brez teh požrtvovalnih podjetnikov ležala bi še zdaj marsikatera zelo potrebna šolska in druga knjiga prašna v rokopisu in zastonj bi slovensko ljudstvo klicalo po zalagatelji. Da se bodo čestiti čitatelji sami uverili o vrednosti te knjižice, podati hočemo v naslednjem iz kratkočasnic za vsak stan po je-den vzgled. Iz duhovenskega življenja. Papež Pij II. in Starotržani. Eneja Silvij Piccolomini, znani tajnik cesarja Friderika IV. vohal eine Haupt- und Staatsaction. Tedaj se tudi ljubljanski pripravnici ne more v greh števati, če se je njej nasproti ravnalo po nekem splošnem običaji; in sedaj napadete vso deželno vlado!! Napisi, gospoda moja, so pač le neka malostna formalnost, glavna stvar je vsekako jezik, v katerem se mladina poučuje na dotičnem zavodu. In tu je nam naglašati, da je sedanja vlada na isti pripravnici našla izključno nemški učni jezik; ista vlada pa je dosegla z nemalim trudom, da se je za več predmetov uvedel slovenski učnijezik, in namesto da bi hvaležno priznavali njene zasluge, namesto da bi si prizadevali, vsaj isto uredbo priboriti tudi lastnemu učiteljskemu naraščaju na Goriškem, psujete naše deželno predsedništvo ter je sramotite pred slovenskim svetom kot »nemškutarsko vlado"! In kaj čemo odgovarjati žlobudranju o ljubljanskih mestnih šolah?! One jezikovne uredbe, katera vas tako silno bode, ni pro-vzročila sedanja kranjska deželna vlada. Našla jo je, in baš bivši urednik »Ljublj. Listu«, 'mož tedaj, katerega napadete z nečuveno surovostjo, se je najbolj prizadeval, nadomestiti jo s pravičnejšo, slovenskemu jeziku bolj ugajajočo uravnavo. Vlada kranjska storila je svojo dolžnost tudi v tem slučaji, držala se je jedino primernega načela: Vsakemu svoje, slovenskemu otroku slovensko, nemškemu nemško šolo. O pobirkih za kranjske Slovence nikjer niti govora ni bilo, toda odpraviti jedno krivico ter na njeno mesto postaviti drugo, je nezakonito, čisto nevredno je onega faktorja, kateremu je država izročila varstvo ustavnega prava. Pred nekaterimi dnevi objavil je „Ljublj. List" razsodbo upravnega sodišča o zadevi liberške češke šole. Pri tej priliki je to sodišče razsodilo, da niti normalnega povprečnega števila po presežku petih let ne treba za napravo take, manjšini namenjene šole. Gola trma bi tedaj morala biti od strani ljubljanskega mestnega zastopa,ako pravdo napnč proti jednoglasni razsodbi kranjskega deželnega šolskega sveta. Tudi upravno sodišče, o tem niti dvojbe ni, bode moralo odlok naše deželne vlade proglašati pravičnim, v zakonu utemeljenim. Celo med ljubljanskimi radikalci širi se to spoznanje, le goriška modrica tega ne priznava, le ona predbaciva krivičnost vladnim ukrepom ter oblastno obsoja našo — „nemškutarsko“ vlado! Toda, čemu se ukvarjati z nepoboljšljivimi zbeganci goriškimi! Hvala Bogu, kaj malo vpliva imajo med našim narodom! Sezimo malo nazaj v zgodovino volilnih borb na Goriškem in prepričali se bodemo, da je celo goriško prebivalstvo običajno vse druge veljake izbralo v razne parlamentne zastope, nego mu je priporočala gostobesedna »Soča". In in pozneje (od 1. 1458 do 1. 1464) papež pod imenom Pij II., je bil tudi župnik v Starem trgu pri siovenjgradci. Ko Starotržani zvedo, da so njih nekdanji, veselih burk polni župnik papež postali, pod& se jih nekaj, kakor se pripoveduje, v Rim, da jim čestitajo. Ko pridejo v sobo, kjer papež tujce sprejemajo, jih Pij II. ne poznajo več. Starotržani se tolažijo s tem, da jih le nečejo takoj tu pred vsemi spoznati, a da bo uže pozneje drugače. Ko se prvi Starotržan pripogne, da poljubi svete relikvije na papeževih nogah, zmajejo papež slučajno z nogo. Starotržan, mislč, da je to znamenje, da jih papež poznajo, nagovori jih prav po domače: »No, so še zmiraj tak nore, kot so pred bili?“ Na tem originalnem ogovoru spoznajo papež svoje ljube nekdanje farane, sprejmejo jih prijazno, pogostujejo celi teden ter jih konči bogato obdarovane odpustijo. Iz šolskega in dijaškega življenja. Zunanjost Eve. V šoli so čitali zgodbe sv. pisma. Katehet pokliče Radovančeka. Ko ta prečita stavek: „Človeku ni dobro samemu biti, ustvariti ti hočem tovarišico", obrne. Po nesreči zgrabi več listov naenkrat ter čita v če ni nobene veljave imela na lastnem ozemlji, koliko manj si jo bode priborila na naših tleh, v vojvodini kranjski?! Razmere v Nemčiji. Knezu Bismarcku godilo 3e je v letošnjem zasedanji državnega zbora prav slabo, opozicija hotela je nasproti njegovim energičnim besedam, da mu vsa Evropa ni imponovala, torej mu tudi peščica opozicijonalcev opono-vala ne bode, opozicija mu je torej ob priliki tudi hotela pokazati svojo moč ter mu ni hotela dovoliti zahtevane svote. Toda zdaj obrnilo se je tudi to na bolje, knez Bismarck je zmagal, prvikrat zmagal v zdanjem zasedanji državnega zbora, dovolila se je v bud-getu zahtevana svota za gradnjo obrežnega parnika za gouvernerja v Kamerunu. Ta sklep je izraz zaupljivosti ter kaže, da parlament hoče Bismarcka v naselbinski politiki energično podpirati. Ta izraz zaupanja pa je tem pomenljivejši, ker so »svobodnjaki11 vsled narodnega gibanja v slednjih tednih bili primorani, odpovedati se zvezi s središčem ter se v kolonijalni politiki pridružiti oneinu možu, katerega morajo po svojem programu načelno napadati. Ta veseli, narodno stvar gotovo pospešujoči izid pa zaradi tega ne izgubi veljave, ker je trebalo nekoliko moralnega pritiska, da so se svobodomisleci pridobili za hitro odločitev. Kancelar pričakoval je, ali se bode dovolila zahtevana svota ali ne, in po tem je uredil tudi svoje dalnje postopanje v naselbinski politiki, ali prenehati ali na pričeti poti stopati dalje. Svobodomisleci se niso udali vabilom ultramontancem in Welfov, navzlic nujnemu odsvetovanji kancelarja, naj se zadeva ne izroči zopet komisiji v posvetovanje ter se tako zopet zavleče; in tako se je pokazala znatna večina, kateri se je pridružil tudi jeden del središča, za dovolitev torej za podpiranje naselbinske politike. Narod in njegovi zastopniki — tako se sme reči — so zdaj za naselbinsko politiko ter so jednodušno uverjeni, da se narodni interesi ne smejo oškodovati. Da je debata ob jednem dala kancelarju priliko, da se je mogel izreči za evropski mir ter osebito za Angleško govoriti prijazne, pomirljive besede, to vse se sme gotovo smatrati veliko pridobitvijo. Goji pa se tudi nadeja, da bode angleška osrednja vlada popravila korake svojih uradnikov, kateri nemški naselbini v Kamerunu stavijo ovire na pot ter ji skušajo pod-vezati žile. Zdaj ko je obroč demokratsko-ultramon-tanne koalicije razdrt, smemo se nadejati, da je prišel čas pozitivnega delovanja v parlamentu. Kakor so se svobodomisleci udali na- pripovesti o napravi Noetove barke naprej: „ki bo 300 črevljev dolga, 50 široka, 30 pa visoka. Namaži jo od zunaj in znotraj s smolo." O d goja. Velik butec. Oče so se igrali z Matijčkom. Matijček vzdigne roko k višku ter pravi: „Kaj ne, oče, kadar bodem tako-le velik, potlej ne bom več majhen?" — »To se zna", rektf oče, »potlej boš pa uže velik butec." — »Kaj ne, oče, tako velik, kakor ste vi", odgovori Matijček. Iz kmetskega in meščanskega življenja. Kako svoje grehe zvemo. Tepa-lovič je imel čudno navado, da je vselej, predno je šel k spovedi, pretepal svojo ženo. Ko ga nekdo vpraša po vzroku te čudne navade, mu odgovori: »Če se mislim spovedati, se ne morem takoj spomniti vseh svojih grehov, zato tepem ženo tako dolgo, da se razjezi ter mi začne naštevati vse grehe, kar sem jih od zadnje spovedi storil." ’ Neprijetno voščilo. Ko je še kmete tlaka in desetina stiskala, je nek graščak svoj god obhajal in povabil tudi župana na obed. Ta je najel več ljudi in jim naročil, naj se postavijo pri gradu pod okno, in kadar bodo graščaka slišali reči: „Bog živi župana!" naj rodnostni misli ter zapustili središče, tako se slednje tudi ne bode več čutilo obvezano, za demokracijo pobirati kostanj iz ognja, marveč se bode poganjalo samo za gospodarsko interese. To pokazalo se bode kmalu pri vladnem predlogu o premembi carinskega tarifa. Bajka o slabem gospodarskem položaji, katero so razžurili svobodomisleci vsled držav-uega primanjkljaja, pojasnila se bode kmalu in pokazalo se bode očito, da ni nič istine na tem. Če bi bile gospodarske razmere v istini tako slabe, kakor se trdi, bi se to pokazalo tudi v gospodarstvenih razmerah Pruske. Mestu tega pa je prusko državnoželezniško uprav-ništvo v prošlem letu imelo znaten prebitek, gotovo jasno znamenje o cvetoči trgovini in prometu. Pruske finance bi bile v novem bud-getu, kateri se bode deželnemu zboru koj ob otvorjenji predložil, zelo dobre, če bi jih ne krčil »državni primanjkljaj" in tega državnega primanjkljaja bi ne bilo, če bi državni zbor ne bil skrbel s podporami za povzdigo trgovine in obrta. Iz tega sledi za državni zbor dolžnost, da popravi, kar je zamudil, da ne bodo posamične državice še na dalje trpele pod njegovim negativnim delovanjem. Kakor je narodnostna misel polagoma navzlic dolgotrajnemu vstavljanju nasprotne elemente z zmagovalno močjo prošinila, tako tudi ne bode več dolgo, da se bodo gospodarstvene potrebe spoznale ter se v to storili potrebni kora,ki. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. V notranji politiki vlada zdaj skoro popoten mir. Le volitve v razne trgovinske in obrtne zbornice obračajo nekoliko pozornost na se. O brnski trgovinski zbornici se poroča, da je češki volilni odbor sklenil, da pošlje na upravno sodišče pritožbo zaradi uničenja zborničnih volitev ter ob jednem naprosi vlado, naj toliko časa ne razpiše novih volitev, dokler upravno sodišče ne reši te pritožbe. Ta zadeva prišla bode gotovo v državnem zboru na razgovor; fakcijozna opozicija je uže napovedala boj, a pripoveda se tudi, da nameravajo češki poslanci o tej zadevi tudi staviti interpelacijo. Praški list poroča, da bode vlada predložila v kratkem državnemu zboru zakon, po katerem bodo morale občine pobirati davke. Kakor znano je upravno sodišče v posamičnih slučajih odločilo, da občine niso po dozdanjili zakonih zavezane pobirati davke. V lirvatskem saboru skončala se je včeraj generalna debata o indemnitetni predlogi. Z veliko večino se je sklenilo, da se preide v specijalno debato. naj vsi zakričijo: »Žlahtnega gospoda tudi!" Ali primeri se, da je služabnik veliko steklenico dobrega vina prinesel. Ko jo je hotel postaviti na mizo, mu pade iz rok in ze razbije. Graščak pa jezen nedostojno zakolne: „Naj te, budalo, vrag vzame!" Hlapci pod oknom pa zaslišijo glas graščakov in na vsa usta zavpijejo: »Žlahtnega gospoda tudi, žlahtno gosp6 tudi in njihovega oskrbnika tudi!" Iz obrtnijskega in trgovskega življenja. Ne preveč tirjati. V neko krčmo pride gost ter zahteva vrček piva in golaš. Pivo je bilo dobro, a v golašu najde košček cunje. Hitro jo natakne na vilice, jezno pokliče krčmarja, pokaže mu cunjo in reče: »Krčmar, kaj ste mi to prinesli?" Krčmar pa prav hladno odgovori: »I no, cunja je cunja, vsaj vender ne boste zahtevali, da vam morebiti za vaših borih deset krajcarjev celo suknjo prinesem!" Metlarja. Metlar svojemu tovarišu: »Ne gre mi v glavo, kako ti je mogoče, metle še boljši kup prodati, kot jaz, ki vender veje za metle kradem!" Drugi: „Jaz kradem pa kai narejene metle." Tuje dežele. »Tribuna« poroča, da bode Depretis takoj ob otvorenji zbornice odkril prave namere italijanske ekspedicije na Rudeče morje. Vsled domene z Angleško se morejo italijanske čete le v Adenu izkrcati. Slednja seja španjskega senata vil. dan t. m. bila je zelo burna. Senator Silvela je vladi predbacival, da je princip avtoritete pretirala ter da se smatra nezmotljivo kakor papež. Canovas je potem zgodovinsko raz-motrival dijaško vprašanje. Skušal je dokazati, da je vlada uporabila le zakon, ter zatrjeval, da so dijaške demonstracije imele političen in revolucionaren značaj, in da je bila vladna dolžnost, zatreti take demonstracije. Silvela je odgovarjal, da se prefekt ni ravnal po zakonu, predno je rabil silo. Canovas je odvrnil, da se je proti redarstvenikom streljalo. Da je konečno senat v tem vprašanji izrekel vladi zaupanje, smo uže omenili. Iz Londona se poroča, da je predvče-ranjim govoril sir Charles Dilke pri nekem shodu liberalcev v Kensingtonu ter omenil, da bode morda potrebno, da se vnanja naselbinska politika Angleške nekoliko spremeni, ker zdanjim razmeram po polnem ne ugaja, da se bode morala nadomestiti z drugo, zdanjim razmeram ugajajočo. Albanasi pričeli so zopet obiskovati srbske obmejne prebivalce. Kakor se poroča iz Prokuplja je tolpa roparskih Albanasov napala srbsko Belo Polje ter odgnala vso živino čez turško mejo. Na dalje se poroča, da so dnč 5. t. m. trije Albanci napali srbskega kmeta Marinka Neranžiča, ga umorili in oropali, zraven pa še odgnali 16 goved. Tretji napad pa so izvršili Arnavti pri Visoki ter ubili dva kmeta. Vlada ukrenila je potrebne korake, da se tem sovražnim napadom v okom pride. Čudno pa je, da turška straža na meji pušča neovirano te lopove čez mejo. Iz Yokohame se poroča, da so se ne dorazumi s Korejo poravnali mirnim potom; kralj korejski se je udal zahtevam Japana Kake so te zahteve, še ni znano. da bi dopisnik z imenovanim neresničnim dopisom v »Slov. Narodu11 lepo slogo v tukajšnji županiji med velečastitim gosp. S., katerega mi jako spoštujemo, razdiral, zaradi tega smo primorani, na imenovani dopis odločno odgovoriti, da imenovani dopis brez dvojbe nihče od tukajšnjega občinskega odbora in tudi nihče drugi iz Št. Petra pisal ni. Zahtevamo pa z vso pravico, da, ako ima dopisnik kaj zoper velečastito osebo, naj se )okaže, da se ne bodo zaradi skritega dopisnika druge osebe, katerim se še o tem do-)isu sanjalo ni, sumičile. Za ubožčeke pa bomo brez poziva dopisnikovega uže skrbeli, da v trdi zimi zraven kri-atih pevcev nekoliko zrnja dobe. Vi pa skrbite tudi za svoje zadeve nekoliko bolj in redno. Toliko za danes v obrambo. Dopisi. Iz Št. Petra na Notranjskem, 13. janu-varija. (Izv. dopis.) Nek dopisnik iz St. Petra v »Slov Narodu11 z dnč 21. decembru m. 1. je v svojem dopisu neko velečastito osebo napadal in žalil ter zraven druzih neslanosti) pisal, da je nek mož kriv itd., da se ne izplača ubožčekom od obrestij ustanove od umrlega Kalistra itd. Ker bi si pa velečastiti gospod, katerega dopisnik napada, mogel misliti, (^a je napaden od kakega člana občinskega odbora in ker nam Šentpeterčanom ni ljubo Iz pravniškega življenja. Izjema. Policaj: „Stojte, gospodje, vi ste ujeti! Ne veste-li, da je župan še le pred kratkim strogo zaukazal, da se mora po noči mirno domu hoditi.« — »Res je, gospod policaj, pa mi ne grenio domu, ampak v drugo krčmo." Iz zdravniškega življenja. Kozč staviti ne pomaga nič. „Jaz nikakor ne ver 'laroem, da bi kozč (osepnice) staviti kaj polagalo«, pravi nek premeden gospodar. »Ravno ;ani sem dal enemu svojih otrok kozč staviti, !*v.rrugi dan pade skozi okno in pri tej priči ežl mrtev." .fz vojaškega življenja. Nenavadno veselje. DVa prijatelja sta sedela na klopi zu- *laJ pred hišo- Prvi ima časnik v roki. »Zakaj tako pazljivo prebiraš imenik na vojski vbitih v°jakov? Saj nimaš nobenega sina pri vojakih," vPraša ga prijatelj. »Nimam ga ne," odgovori Prv‘i »ali če kakega znanca čitam med vbitimi, 1116 vender le veseli.“ p Iz židovskega življenja. Spekulacija, t eljali so tri žide iz mesta, da bi jih obesili. 't0 pridejo k vislicam ter uže vsem trem smrtni znoj na čelu stoji, prinese kraljev od-P°slanec porniloščenje za enega teh treh ži-u°v. Oni, kateremu je porniloščenje došlo, Razne vesti. — (Gorak studenec v Donavi.) Iz Deutsch-Altenburga (Carnuntum) so brzojavi: Danes zjutraj opazilo je več delavcev, koji so imeli opraviti pri reguliranji Donave, da se sredi iz vode kadi. Ko se je stvar natančneje preiskovala, prepričali so se, da izvira sredi Donave žveplen studenec, kojega gorkota znaša 27° K. Veselje prebivalstva nad tem je veliko, in sicer tim večje, ker so zadnji čas na več krajih vrtali zemljo, da bi bili prišli do tacega studenca, pa se jim ni posrečilo. — (Ogorsko pravosodje.) Iz Budimpešto se poroča: Pred dvema dnevi imelo je višje sodišče disciplinarno obravnavo zoper štiri sodnijske osebe, in sicer zaradi tega, ker so vsled svoje malomarnosti zakrivile, da je neka oseba več mesecev po nedolžnem v ječi zdihovala, a uže se zopet čuje podoben slučaj, ki daje žalostno podobo o tem, kako brezvestno da postopajo ogerski uradi. Te dni oglasil se je namreč nek rokodelsk pomočnik z imenom Tipper pri generalnem konzu-latu nemškega cesarstva ter je tu potožil, da ga je pred petimi meseci prijela policija ter ga brez pravega vzroka odvedla v zapor. Zahteval je večkrat, da naj ga zaslišijo, a vselej zastonj. Na vprašanje, zakaj ga drže v zaporu, ni dobil nikdar odgovora. Še le čez celih pet mesecev izpustili so ga, rekoč, da so se njega tikajoči spisi pogubili in da sedaj lahko gre, kamor hoče. Obžalovanja vredni človek prosil jo, naj mu preskrbe potrebno obleko in kako podporo, da se zamore na pot po dati, a pahnili so ga brez daljšega razgovora na cesto. Grof Berchem, nemški konzul, obdaril je re veža pred vsem s potrebno obleko, in ker je ta nanj napravil vtis, da resnico govori, naznanil je stvar načelniku državne policije, ministerskemu svetovalcu Jokelfalussjju, kojega je ob jednem tudi poprosil, da naj se po nedolžnem zaprtemu da kaka odškodnina, da bo mogel vsaj v svojo domačijo. Načelnik državne policije odgovoril je na to ostane mirno pri vislicah. Na vprašanje, zakaj ne gre domu, odgovori: »Oakara, da ona dva obesijo, morda kupim njih obleko." Iz zgodovine. Črtice iz življenja ce sarja Josipa II. Mlad človek žlahtne rodovine je dobil imenitno službo in pride cesarju se zahvalit. »Presvitli cesar," reče, »te časti nisem vreden." — Josip mu odgovori: »To pač sam dobro vem; podelil sem vam to službo samo, da se vaših sitnih starišev znebim." Neradovoljnihumorvčasnikihin na katedru. V časnikih. Kdor želi svoje kosti prodati, naj jih prinese v vrtne ulice štev. 9. Na katedru. Ujeli so Hovnika, iztrgali mu srce iz prs, vrgli mu je v glavo, a ga potem spustili. Raznoterosti. Zasluženo plačilo. Mlad človek, ki se je prav rad v verske zadeve mešal, pripoveduje v neki druščini, da se duše po smrti res selijo iz človeka v živali, ker še sam dobro pomni, ko je bil on zlato tele. Prebrisana gospa pa mladega modrijana prav dobro plača, rekoč: »Gospod, ne bojte se, razen zlatovine niste še prav nič zgubili oc takrat." —i— da obžaluje cel dogodek in da se je dotični uradnik, ki je to provzročil, takoj iz službe odpustil, da pa se Tipperju ne more dati nikaka podpora, ker ni nikakega fonda za to. Ostajalo ni tedajjnič druzega, kakor dajo konzul revežu sam dal potrebno podporo, da se je mogel vrniti v svojo domačijo. Ce pa je stvar s tem uže končana, še ni gotovo. — (Naglost ni dobra.) Knjeginja Rad-ziwill, soproga necega nemškemu cesarji zelo blizo stoječega.generalnega adjutanta, koji se tudi nekoliko političnega vpliva pripisuje, dala je pred ne dolgim nek socijalen roman v francoskem jeziku na svitlo. Knjiga se je uže razprodajala, kar pride pisateljici na misel, da se je prenaglila. Sedaj skuša celo izdajo uničiti, a polastiti se uže prodanih eksemplarov stane mnogo truda in denarja, — (Nesreča pri igri na flauto.) Iz Marseilla se poroča: Na zatoženi klopi sedi kakih 30 let star mož, z imenom Marim, koji se izdaja za imenitnega in spretnega virtuoza na flauto. Marin je tožen, da je pri nekem izdelovatelji instrumentov izmaknil eno flauto. Na predsednikovo vprašanje, kaj da ga je nagnilo do tega zločinskega dejanja, odvrne Marin: »Moj lastni instrument prešel mi je na poti, a hotol sem tukaj koncert napraviti." — »No, če je temu tako," reče sodnik, »bode vam sodnija zolo hvaležna, ako nam eno zapiskate," ter mu poda flauto. Toženi pogumno pritisne flauto na usta, a glasovi, katere je instrumentu izvabil, bili so taki, da so si vsi poslušalci morali ušesa zatisniti. Marin, moderni Orpheus, obsojen je bil na to na dvamesečni zapor. Odhajajo v ječo pa je še vedno zatrjeval, da jo izvrsten virtuoz, a da se mu je to pot igranje le ponesrečilo. — (Način, znebiti so konkurenco.) V mestu Breslau poskusili so ondotni klobučarji na sledeči način znebiti se konkurence, ki jim prihaja od prodajalcev tako zvanih, zelo cenih »Knikker-Hats". Nakupili so namreč veliko teh klobukov ter jih razdelili med postreščeke in sploh nižje vrste ljudstvo. Na ta način, mislijo, prisilili bodo kmalu elegantneje prebivalstvo, da bode opustilo to tako ceno pokrivalo ter začelo zopet kupovati dražje klobuke domačega izdelka. Se je li klobučarjem njih namera posrečila, ali ne, dosedaj ni znano. — (Potres v Španiji.) Še vedno dohajajo poročila o škodi, ki jo je napravil zadnji potres v južni Španiji. Iz San-Sebastijana se »Kiiln. Ztg." poroča: V Nereji se zemlja še vedno ziblje in stresa, vsled česar se še vedno hiše podirajo. Kapela sv. Sebastijana podrla se je, ko je bilo več ljudi v njej. V selu Polilla usmrtenih je bilo 12 oglarsklh rodbin na ta način, da je nastal ogenj, ko so se pri potresu lesene in s slamo krite hiše podrle, kateri jih je zadušil. V Santa-Cruz zrušilo se je več hiš in corkvd in prišlo je več ljudi pri tem ob življenje. V Periani in v ondotni okolici napravile so se v zemlji velike razpoke, in zemlja pogoltnila je več hiš in drugih poslopij. Tla, na kojih je stala vas Guovejar, premaknila so se za 22 metrov iz dosedanje leže, in reka Cogollos zapustila je dosedanjo svojo strugo ter je začela drugod teči. Milodari za ponesrečene pobirajo se po vseh krajih. Tudi vlada sama storila je vse mogoče korake, da se stanje nesrečnih krajev po-lajša; tako jim je izbrisala vse davke in vsem svojim zastopnikom pri vnanjih državah zaukazala, da sprejemajo ter dopošiljajo milodare. — (Amerikansko.) V Ameriki obstoji društvo, kakor se bo v Evropi težko kje nahajalo, namreč »društvo za spodobno spremljevanjesamic". Ako želi kaka samica spremljevalca, treba ji je to samo naznaniti. Natanko na določenem mestu in ob določenem času pričakuje jo spodobno obločen gospod, kateri se ji primerno pokloni ter ji ponudi roko, katero ponudbo lahko sprejme, ali tudi ne, kakor se ji ravno zdi. Spremi jo, kamor hoče in počaka jo, čo treba pri gledališči, ali kjer je kak Koncert, ali kaka druga veselica. Njej dano je na voljo, se li hoče s spremljevalcem podati v kak pogovor, ali ne. On ne bode nikdar pričel govora, a odgovoril bode na vsako vprašanje po njegovi moči pametno. Vitežki svoj posel izvršuje z vso točnostjo in damo spromlja, ako ta želi, celo v salon, in se tam izdaja, kakor je njej ljubše, ali za njenega brata ali bratranca, ali celo njenega čestilca. Troške se ve, da le ona poplača. — Ni li to res amerikansko? — (Hajduk ubit.) Iz Belgrada se poroča: Pretekli teden ubili so kmetje v vasi Rajkovac znamenitega roparja Demetra Blagojeviča, za ko-jega glavo je bila razpisana svota 100 cekinov. Pred nedolgim časom obsojen je bil Blagojevič v težko ječo na 20 let, a dasi so zelo skrbno nanj pazili, posrečilo se mu je bilo vse eno, znebiti se železja, v koje je bil vkovan, ter iz ječe pobegniti. Domače stvari. — (Deputacija „Matice Slovenske11) poklonila se je včeraj premil, gospodu knezovladiki dr. Missiji ter mu izročila Spomenik in knjige za 1884. 1. V deputaeiji so bili: prvomestnik g. Grasselli, načelnik gospodarskega odseka g. dr. Zupanc in načelnik književnega odseka g. J. Marn. Premil, gospod knezovladika vzpre-jel je preprijazno deputacijo ter izrekel, da bode vsikdar po svojih močeh podpiral to koristno društvo. — (Čitalnica kranjska) priredi v letošnjem predpustu naslednja plesa: Dno 1. februva-rija sijajni („ Vodnikov ples“) in dn6 5. februva-rija, t. j. na pustno nedeljo, maskerado. Razen tega prepustila je čitalnica „ prostovoljni požarni brambi kranjski" za 25. dan januvarija svoje prostore, v katerih priredi le-ta svoj ples, k kojemu imajo vsi čitalnični udjo pristop. — („Slovensko pevsko društvo11) v P tuji imelo je prvo sejo odborovo in izvoljeni so bili naslednji gg.: Stanko Pirnat (predsednik), dr. Pran Gross (podpredsednik), Ivan Strgar (blagajnik), Toma Romih (knjižničar) in Anton Porekar (tajnik). Pevovodjem bil je začasno izvoljen gosp. Josip Steinberger, učitelj godbe in čitalniški pevovodja v Ptuji. Letošnjo jesen bode v Celji shod pevcev in tedaj se priredi tudi koncert. — (Včerajšnji železniški vlaki) imeli so vsi več ali menj zamude zaradi obilega snega. — (Zakasnenje vlakov.) Dne 14. t. m. zakasnili so se vsled zametov sledeči vlaki, ki so bili namenjeni z Dunaja v Trst, in sicer: poštni vlak št. 10 za 20 minut, poštni vlak št. 8 za 55 minut in kurirni vlak št. 2 za 2 uri 20 minut. Dalje od vlakov, odhajajočih iz Trsta na Dunaj: poštni vlak št. 7 za 22 minut, poštni vlak št. 9 za 55 minut in kurirni vlak št. 1 za 30 minut. Od vlakov, ki so šli iz Trebiža na Ljubljano, zakasnil so je poštni vlak št. 2015 za 34 minut, poštni vlak št. 2013 za 55 minut in poštni vlak št. 2017 za 3 ure. — („Ljudska knjižnica11.) Ravnokar do-šel nam je v roke I. zvezek „Ljudske kniižnice8, katera je jela izhajati pod uredništvom g. Lavo-slava Kordeža v Leonovi tiskarni v Mariboru. „Ljudska knjižnica11 namenjena je, kakor se čita v predgovoru prvega zvezka, prostemu ljudstvu, posebno pa odrasli mladini, kateri je živo potrebno, da se uči gladke, pravilne slovenščine ter se z berilom zabava in izobrazuje „ Ljudska knjižnica" izhajala bode na lepem papirji in v prijetni vnanji obliki vsak mesec v dveh po štiri tiskane pole obsezajočih snopičih ter prinašala v vsakem snopiči po jedno povest. Prvi snopič prinaša povest „ Mladi Ladis11, katero je po K. Landsteinerjevi „Der Grossbauer11 prosto poslovenil J. S. Go m bar o v. Cena „ Ljudski knjižnici" je tako nizka, kakor nobeni slovenski knjigi, stane namreč za četrt leta 48 kr., za pol leta 90 kr., za vse leto 1 gold. 70 kr. s poštnino vred. Posamezni snopiči pa se dobivajo s poštnino za 8 kr., brez poštnine za 6 kr. Pozneje govorili bodemo morda še obširneje o tem podjetji, za danes le prav toplo priporočamo svojim čitateljem to knjižico v obilo naročevanje. (Slepar.) Iz Maribora se poroča: V nedeljo zvečer zaprli so nekega mladega moža, kateri je uže blizu dva meseca stanoval v hiši gospoda P. Staudingerja v Wilandovi ulici. Oblačil se je vedno zol6 elegantno, postave je bolj majhne, vender lepa prikazen. Dejal je, da se imenuje Edvard Friedrich, njegova ljubica pa, s katero je izven hiše le kakor slučajno se sešel, se je 'imonovala Alojzija Warga iz Trenčina. Ta gospod Friedrich izvršil jo tukaj več goljufij, trgovcem izvabil je blago, katero pa nikdar plačal ni. Ko so ga zaprli, izkazati je moral svojo identiteto; pokazalo se je, da je gospod Friedrich oni iz dolge kriminalne pravde lanskega lota znani vseučiliški profesor dr. Ed. Neminar, kateri je bil zaradi velikih goljufij obsojen v šestmesečno ječo ter izgubil ob jednem profesorsko službo. Bil je delj časa .na Dunaji, kjer je imel najlepše konje tor je zahajal vedno le v najboljše kroge. — (Loterija »Narodnega doma11.) Pri žrebanji dobitkov „Naroanega doma11 zadele so nadalje dobitke naslednje številke: 49454 65891 94692 50364 82384 2471 27027 97839 22498 67890 3510 14987 90509 6831 74952 93039 50894 99169 44017 30398 70839 34904 39812 20796 55646 66039 77875 17651 44054 48905 24571 72934 45308 63136 26547 83856 78486 17411 91987 33494 52314 25840 25562 61718 6782 81853 75267 64916 98760 97056 82291 68883 95472 14022 1556 7653 88165 10648 17125 13385 3720 94355 71967 90921 20204 41387 2560 56015 36885 28141 54446 61407 88336 73223 20379 52829 82747 93208 56990 21162 2938o 58948 46657 46005 70960 29534 34887 98789 57785 84247 16066 82878 54467 36897 26627 97873 32833 89288 1594 65218 4588 84278 39760 35269 87448 8345 11440 11.500 92087 17228 52875 11752 71468 15284 65250 86117 2328 95272 42673 99760 62577 17019 9391 46792 2853 25430 93311 83020 49330 53662 76154 61539 13355 82595 48196 89411 53427 79078 86072 30099 22490 93447 8574 79511 20778 29227 4237 20703 92642 9527 42320 56480 18929 66519 69624 82219 26650 59324 32807 31219 81302 17542 16805 78730 54226 18363 87618 95991 74416 68478 67996 72736 96177 86510 26332 49804 41395 90610 68912 50415 28037 3435 51125 85655 21662 96840 56212 88362 6039 18372 89349 1838 4221 55233 87890 17467 71615 14713 74624 35491 29824 71912 86527 82348. Telegrami »Ljubljanskemu Listu “ Berolin, 14. januvarija. „Post“ pripoveduje, da se bode potrojila carina za pšenico, oves in ječmen, in podvojila za rž. Pariz, 14. januvarija. „Temps“ poroča iz Kahi r e, da je Mahdi vzprejel Wolseleyeve pogoje; Angleži gred6 neovirano v Kartum. London, 14. januvarija. Včeraj je med močnim viharjem obilo snežilo; poroča se o nezgodah, katere so zadele ladije na morji; 50 oseb je baje pri tem našlo smrt. Telegrafično borzno poročilo z dnž 15. januvarija. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih..............83'20 » > » > srebru .................83-95 Zlata renta...................................105 • 55 5°/p avstr, renta...........................98'35 Delnice ndrodne banke........................ 862 • — Kreditne delnice............................ 296‘50 London 10 lir sterling.......................123-75 20 frankovec................................ 9'79 Cekini c. kr................................ 5'80 100 drž. mark.................................60-30 Tujci. Dn6 13. januvarija. Pri Maliči: Lowy, Wirth, Pollak, Eckstein, trgovci, z Dunaja. — Raudnitzki, trg. potovalec, iz Kaniže. Pri Slonu: Blumenthal, Lovvenbein, Deutsch, trgovci, z Dunaja. — Aufmuth, trgovec, iz Gradca. Pri Avstr, carji: Emmerich, civil. tehnik, iz Gorice. — Rainer, fabr. delavec, iz Ljubljane. Pri Južnem kolodvoru: Vaulich in Sandairerch, zasebnici, iz Beljaka. — Gergič s hčerko iz Divače. — Rainer s soprogo iz Gor. Dravburga. Umrli so: Dne 14. januvarija. Frančiška Premk, hči hiš. posestnika, 7 1., Gruberjeve ulice št. 7, davica. V civilni bolnici: Dnč 12. januvarija. Josip Koščak, gostač, 621., vnetje rebrače. ■— Lovro Prestopnik, delavec, 28 1., prsna hiba. C rt Q Čas opazovanja Stanje barometra v ram Tatara i Votrovi Nebo Mo-krina v mm 14. jan. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 721*36 723*84 727 12 — 0 • 8 j bzv. 4- 1'8 I vzh. sl. -j- 04 ! bzv. 1 meg,ai ** • 70 obl. ,5 obl. ! sneS Tržne cene. V Ljubljani, 14. januvarija. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 18 kr., domače 6 gld. 60 kr.; rež 5 gld. 4 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; oves 2 gld. 92 kr.; ajda 4 gld. 55 kr.; proso 5 gld. 69 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 84 kr., špeh po 54 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce3'/2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 74 kr., svinjina 52 kr., drobniško po 36 kr, — Piške po 50 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 69 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 80 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Meteorologično poročilo. V našem založništvu je izšlo: Iti© Amerike,, Predelal H. Maj ar. Trije deli — 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr. O tej knjigi piše prvi naš leposlovni list »Ljubljanski Zvon»: