Stev. 78 F Ljubljani, v sredo, 7. aprila 1943-XXI Leto \III* Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljano. | izvora: llnione Pubblicita ltaliana S. A, Milano. | Redazione, Amministrnzione: Kopitarjeva 6. Lubinua. = | Concessionaria escludva per la pubblicita di provenienza italiana cd estera: Unione Pubblicita italiana S./L, Milano. Poštnina plačana ▼ gotovi«! Spcdizionc in abbonamento postale Azioni di fuoco delle opporfe artiglierie sul fronte funisino Forti perdite deiraviazione nemica 11 Quartier Generale dcllo Forzc Armate co-muniea in data di 6 aprile 1943-XXI il seguente bollcttino di guerra n. 1046: Sul fronte tunisimo azioni di fuoco delle op-poste artiglierie; nel settoro centralo un attacco avvcrsario appoggiato da mezzi blindati veniva respinto. Fonnazioni acrce italiane e germanicho lianno nuovanicnto bombardato il porto di Bona c lc lincc di eomunicazione nemiche. La cacčia delFAsse abbatteva in combattimen-' tro-aorec, caduti in inaro tre a ponente delle Isole Levanzo c Favignana, uno a largo di 1 orto Eni-pedoclo ed il quarto e 14 km a nord ovest di Capo Gallo (Palermo). . Non sono rientrati alle basi dalle opcrazioni degli ultimi dne giorni 5 nostri velivoli. Nelle incursioni del giorno 4 su Napoli 1’avia-zione nemica — oltro ai due apparecchi segna-lati dal bollettino n. 1045, distrutti dalle artiglie-ric dclla difesa — ha perduto ad opera della no-stra caccia un quadrimotore ed uu bimotore caduti presso le Isole Vcntotcne o Ponza. Ogenj nasprotnega si topništva na tunizijskem Seja ministrskega sveta pod Ducejevim predsedstvom Važni sklepi glede reda v prehrani, glede trgovskega prometa med priključenimi ozemlji in tujino in giede milifarizacije osebja v pomožnih Vojno-industrijskih podjetjih ■ ■ «vv D0J1SGU Hude izgube nasprotnega letalstva Na tunizijskem bojišču ogenj nasprotnega si topništva. Na srednjem predelu jo bil odbit nasprotnikov napad, ki so ga podpirala oklepna vozila. Italijanske in nemške letalske skupine so znova bombardirale pristanišče ▼ B o ni ter nasprotnikovo prometne zveze. Osno letalstvo je v boju sestrelilo 15 angleških in ameriških letal. Številni štirimotorniki so včeraj metali bombe na okolico Maršale, na Palermo, 1 r a-pa ni in Porto Empedocle ter povzročili znatno škodo. Med civilnim prebivalstvom so našteli 4 mrtve in 9 ranjenih na predelu oko.i Maršale, 17 mrtvih in 74 ranjenih v Palermu, 2 vinjena v Trapaniju, 13 mrtvih ter 32 ranjenih v Portu Empedocle. Sestreljenih je bilo 12 nasprotnikovih letal: 7 so jih nemški lovci, 5 pa protiletalsko baterije. 3 so padla v morje zahodno od otokov Levanzo in Favignana, eno pred Porto Empedocle, četrto pa 14 km severozahodno od rta Gallo (Palermo). Z nastopov zadnjih dveh dni se pet naših letal ni vrnilo v oporišče. Pri napadu na Napoli dne 4. aprila je nasprotnikovo letalstvo poleg dveh strojev, ki jih omenja vojno poročilo 1045, in ki ju je uničilo obrambno topništvo, po zaslugi naših lovcev zgubilo še en štirimotornik in en dvoinotornik, ki sta padla v morje blizu otokov Vcntoteue in 1* o n z a. Rim, 7. aprila, e. Včeraj ob 10 se je pod Ducejevim predsedstvom sešel ministrski sVet in je pole" običajnih ukrepov sprejel še naslednje: Predseaništvo vlade: Na Ducejev predlog zakonski načrt o izenačenju posinovljencev in posvojencev, vojnih sirot iz sedanje vojne, z zakonskimi sinovi pri določanju davka na dediščino. Ukrep hoče pospeševati posinovljanje in posvajanje vojnih sirot ter s tem dati priznanje spominu ti6tih, ki so žrtvovali življenje za domovino. Pravosodje: Na predlog pravosodnega ministra je bil sprejet načrt ukrepa za združenje raznih zakonov o redu v prehrani med vojno. Novi zakon določa hujše kazni za odtegovanje blaga redni porabi ter olajšuje kazni za manjše prestopke. Zlvčin odtegovanja blaga redni porabi je dvojen: 1. kopičenje blaga, ki je v svobodnem prometu ter 2. nakupovanje racioniranega ali takega blaga, čigar razdeljevanje je pod zaporo. Drugi zločin 6e 6trogo kaznuje, razen kadar gre za skromno količino in za preskrbo lastne rodbine ali za lastno porabo. Ostanejo v veljavi določbe, kateri zločini te vrste spadajo pod pristojnost posebnega sodišča. Dalje dobivajo prefekti izključno oblast za ovajanje takih zločinov 6odišču, ker je tak postopek najbolj v skladu z ureditvijo prehrane v posameznih pokrajinah. Zakonski načrt, ki odlaga izvedbo nekaterih določil glede prakse in skušenj za napredovanje sodstve-nega osebja. Zakonski načrt o ustanovitvi posebnega mešanega oddelka pri vrhovnem kasacijskem 60-dišču. Ta oddelek 6e bo bavil s civilnimi in kazenskimi zadevami na priključenem dalmatinskem ozemlju, za katere določajo sodni postopek bivši jugoslovanski zakoni. Finance: Na predlog finančnega ministrstva je bilo sprejetih nekaj finančnih ukrepov glede sprememb pri določanju nekaterih davkov in glede plačevanja vojne škode. Vojna: Na predlog Duceja kot vojnega ministra je bil sprejet zakonski načrt za podelitve pokojnin častniškim pripravnikom, ki padejo v tej vojni. Ta ukrep narekuje isti duh, ki je narekoval nedavni sklep glede tega, koga vseje treba smatrati za »pod zastavo*, kakor da je živ. Čut narodne vzajemnosti pravi, da domovina ne more ostati ne-brižna do tistih, ki so pri vojaški pripravi domovine žrtvovali najboljše sile ter svoje delo zapečatili s krvjo. Vsak tak pripravnik, ki bi postal trajno nesposoben za službo, postane pravi častnik in bo dobival vojno pokojnino. Zakon hoče častniškim pripravnikom zagotoviti gospodarski obstanek, hkratu pa bodriti tiste, ki bi se iz najčistejšega poklica posvetili častniški službi, pa se boje, da bi bil njihov moralni položaj zelo težaven, če ne bi imeli zagotovljenega obstanka, ako bi jih vojna onesposobila za vojaško službo. Vzgoja. Na predlog ministra za narodno vzgojo je bil sprejet zakonski načrt za ustanovitev narodnega zavoda za preučevanje skladatelja Verdija in vsega, kar je z njim v zvezi. Zakonski načrt o ureditvi eno in triletnih tečajev za obnav-ljalce umetnin in starin, da se izuči potrebno osebje za to važno stroko. Javna delu. Na predlog ministra za javna dela je bil sjirejet zakonski načrt, ki ureja takse za prenos nepremičnin po razlastitvah, potrebnih za občine. Korporacije. Na predlog ministra za korporacijo je bil sprejet zakonski načrt za izboljšanje zdravstvenega in socialnega položaja delavcev v žveplenih rudnikih. Zakonski načrt za ureditev poslovanja oddelkov, odvisnih od glavnega ravnateljstva za rudnike in kovinarstvo, da bi bilo nadzorstvo nad rudarskim delovanjem bolj uspešno. Zakonski načrt, ki od 1. maja letos prepoveduje jemati moške od 16. do 55. leta v službo kot biljeterje in podobno po gledališčih in zabaviščih, kot snažilce vozov, peronov in prostorov na železniških postajah, kot sprevodnike in blagajnike v mestnih prometnih sredstvih, kot natakarje, garderoberje, kuhinjske uslužbence (razen kuharje), kot uslužbence v hotelih, zdraviliščih in javnih ustanovah, kot kopališčnike (razen za varstvo kopalcev), kot strežnike v zdraviliščih in kopališčih, kot prodajalec v manufakturnih trgovinah, oblačilnicah, konfekcijah, čevljarnah, prodajalnah umetnin in dišav ter kot blagajničarje pri vseh trgovskih podjetjih. Prepoved pa ne velja za vojne pohabljence in invalide. Ljudska kultura. Na predlog ministrstva za ljudsko kulturo je bil sprejet zakonski načrt, ki določa za ustanavljanje novih založb poprejšnje dovoljenje ministrstva za ljudsko kulturo. Ukrep j.e.bil potreben zaradi številnih novih založb v Italiji, ki niiuajo resnega delovnega programa. Vojno delovanje na vzhodnem bojišču V južni Tuniziji so nemške čete zavzele neko važno višino — Uspešni letalski napadi v Sredozemlju — 19 nasprotnikovih letal sestreljenih Angleški sabotažni oddelek uničen pred severno norveško obalo Hitlerjev glavni stan, 7. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Ob kubanskem mostišču Sovjeti niso nadaljevali napadov prejšnjih dni. Z drugih odsekov vzhodnega bojišča poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju. Tudi na tunizijskem bojišču je dan v splošnem potekel mirno. Po nemškem napadalnem nastopu v južni Tuniziji je bila zavzeta važna višina. V Sredozemlju je letalstvo napadalo z dobrim uspehom letališča in druge vojaške cilje. Lovci in protiletalsko topništvo ter lovci na podmornice so uničili 18 letal. Pogrešajo dve nemški letali. Angleško-ameriški letalski oddelki so napadli včeraj zasedeno zahodno ozemlje, predvsem mesto Antverpen. Prebivalstvo je imelo znatne izgube. V Predsednik madžarske vlade se zahvaljuje Duceja za sprejem in razgovore v Rimu Rim, 7. aprila, 6. Duce je dobil iz Trbiža naslednjo brzojavko: »V trenutku, ko zapuščam ozemlje Italije, čutim živo željo, da bi Vam, Ekscelenca, s srcem, polnim hvaležnosti, izrekel najtoplejšo zahvalo za zelo prisrčen sprejem, ki 6te mi ga naklonili. Po najinem sestanku in najinih razgovorih 6e vračam v domovino z vnovič potrjenim prepričanjem, da italijanski in madžarski narod ne moreta drugega, kakor priti okrepljena iz boja proti 6ilam, ki groze uničiti našo skupno omiko in krščanstvo. Verujem, da bo bodočnost našla naša naroda z ramo ob rami in v pristnem prijateljstvu tudi pri težkem obnovitvenem delu. S prošnjo, da bi Vi, Ekscelenca, izrekli Kralju in Cesarju Viktorju Emanuelu III. mojo globoko vdanost, imam_ čast, 6jx>ročiti Vam izraze globokega in odkritosrčnega spoštovanja. — Nikolaj KaIIay.« Budimpešta, 7. aprila. 6. Iz pooblaščenega vira je bilo včeraj zvečer objavljeno poročilo o vtisih, ki jih je z obiska v Italiji odnesel predsednik ma- džarske vlade in zunanji minister. Predsednik vlade, pravi poročilo, jo bil zelo počaščen, da je imel priložnost biti sprejet pri Kralju in Cesarju, ki ga je pbslušal in se z njim pogovarjal spoštljivo in dobrohotno. Predsednik vlade Kahay je bil že večkrat v Italiji, toda ne kot predsednik vlade. Prvikrat je prišel v nej»06redni stik z Ducejem, velikim voditeljem Italije, ki je z njim imel tri dolge in važne razgovore. Na predsednika vlade sta naredili močan vtis sila in pronicljivost, ki žarita iz velike Du-cejeve osebnosti. Razen tega je madžarski ministrski predsednik lahko ugotovil j>opolno disciplino in brezmejno navdušenje italijanskega naroda, ki gre za svojim Ducejem in je odločen nadaljevati boj za veličino domovine in obrambo omike. Predsednik madžarske vlade je imel priložnost, da je obiskal nekatere kulturne, umetniške in gospodarske naprave in občudoval ogromno delo, ki ga italijanski narod tudi med vojno opravlja na vseh toriščih narodnega življenja. Zgodovinsko prijateljstvo med Italijo in Madžarsko je bilo tako vnovič posvečeno. To prijateljstvo, končuje poročilo, je nerazrušno. Vrnitev madžarskega ministrskega predsednika s posvetov v Rimu Budimpešta, 7. aprila, s. Predsednik vlade in zunanji minister de Kallay je bil sprejet pri regentu Horthyju, ki ga je pridržal v dolgem in prisrčnem razgovoru. Predsednik vlade je regentu llorthyju podrobno jioročal o obisku v Daliji. Zvečer je Ka!lay predsedoval seji vlade in podili I>oro5ilo o potovanju v Italijo. Vsi navzoči ministri so živo odobravali italijansko-madžarsko prijateljstvo. Budimpešta, 7. aprila, s. Na povratku iz Rmia je prispel v Budimpešto predsednik madžarske vlade Kallay s j>iemstvom. Iz posebnega vlaka ,ie izstopil skupaj z italijanskim poslanikom Anfusom. Na postaji so ga prišli piozdravit razen nemškega poslanika von Jagowa tudi višji uradniki italijanskega poslaništva, vsi člani vlade, , predsednika obeh zbornic, načelnik glavnega eta-1 na vojske, poslanci in senatorji. Ob izhodu s po- neki šoli je bilo ubitih 180 otrok. Lovci in protiletalsko topništvo 60 sestrelili 19 letal. Na severnem Norveškem je bil sovražni oddelek za sabotažo, ki se je približal obali, zapleten v borbo in uničen. Prepoveduje za šest mesecev po končani vojni ustauavljanje novih založb brez posebnega ministrskega dovoljenja. Zamenjava in valute. Na predlog ministra za zamenjave in valute je bit sprejet zakonski načrt z novimi določili za uvoz, izvoz in gospodarske,od-nošaje s tujino. Ukrep naj enotno ureja gospodarske, trgovske in finančne odnošaje med Italijo in drugimi državami pod vodstvom ministra za zamenjavo in valute ter določa oliseg in način nadzorstva nad uvoznimi ter izvoznimi podjetji. Zakonski načrt o določilih glede izvoza in uvoza, ki se tiče bivših jugoslovanskih, Italiji priključenih ozemelj. Ukrep razširja na ta ozemlja prepovedi o uvozu, veljavne v kraljevini, ter navzlic določilom izpred priključitve, pooblašča ministrstvo za izdajo izvoznih in uvoznih dovoljenj na teh ozemljih. Dovoljenja imajo lahko tudi splošen značaj. Državnemu zavodu za izmenjavo e tujino se potrjuje monopol plačilnega prometa med novimi pokrajinami in tujino. Vojna izdelava. Na predlog ministra za vojno izdelavo jo bil sprejel zakonski ukrep o militari-zaciji osebja v pomožnih tovarnah Funkcionarji teh podjetij so izenačeni z vojaškimi funkcionarji, e čimer dobivajo delavstvo in nameščenci v vojni industriji enak pomen kakor bojevniki. Seja vlade'se jo končala ob 13.30. Prihodnja seja bo v prvi desetini maja. Vesti 7. aprila Med terorističnem napadom ameriških in angleških letal na Antverpen je bilo ubitih v neki šoli 180 dečkov, ki so ostali pod ruševinami. Ubitih je bilo iudi 160 oseb, med njimi večji del žene belgijske narodnosti. Madžarska vlada je izdala ukaz za ustanovitev sklada za kritje, vojne škode na Madžarskem. V ta sklad se bodo stekale posebne doklade, lii jih bodo pobirali od zemljarine, zgrada-rino, pridobnine in družbenega davka. Evropska poštna zveza je pričela poslovati 1. aprila. V to zvezo so poleg Italije in Nemčije vstopile Se naslednje države: Albanija, Bolgarija. Danska. Finska, Holandska. Norveška, Madžarska, Hrvaška, Romunija, Slovaška in San Marino. Za ravnatelja bolgarskega vladnega tiskovnega urada je bil imenovan Georgij Serafiinov in mu je priznan čin pooblaščenega ministra prvega razreda. Edina naloga evropskih vlad je boj proti boljševizmu in proti podtalnemu delovanju Judov, ki hočejo uničiti evropsko omiko, piše John Amery, sin angleškega ministra za Indijo, v listu »Pet it Parieien«. Boljševizem ne ogroža Anglije nič manj kakor Nemčijo in je velika neumnost, če Angleži mislijo, da bodo Ameri-kanci rešili angleški imperij. Japonski cesar je sprejel ministrskega predsednika generala Toja, ki mu je poročal o svojem potovanju jx> Mandžuriji. Bolgarski listi o novi razmejitvi med Bolgarijo in Albanijo Sofija, 7. ajirila. s. Pod naslovom »Tskreno Pnjateljstvo in medsebojno razumevanje« je uradni bolgarski list »Večer« v svojem uvodniku zapisal tole: »Pogajanja med Bolgarijo in Italijo za določitev vojaške meje ued Bolgarijo in Albanijo so znova potrdila iskreno prijateljstvo in medsebojno razumevanje, ki prevevata vse odnošaje med obema državama. Po tiranski' pogodbi bo mesto Ohrid lahko razvilo večjo trgovsko delavnost- Ta koncesija je bila Bolgariji dana že ob priliki pogovorov mod Ducejem in Filovom, ko 8® je naš ministrski predsednik mudil v Rimu. Bilo je po Ducejevi volji, da je mesto Ohrid dobilo večje ozemeljsko zaledje. Odnošaji med Italijo tu Bolgarijo so zmeraj bili prijateljski in iskreni, staje so člani mladinsko organizacije »Levenle« navdušeno vzklikali italijansko-madžarskeinu prijateljstvu. Ves madžarski tisk pozdravlja povratek predsednika vlade v domovino in vnovič izraža zadovoljstvo madžarske javnosti nad Kallayevim obi-ekom v Italiji in nad razgovori, ki jih je imel z Ducejem in osebnostmi fašistične vlade. Razgovori, ki jih je imel predsednik vlade z Ducejem, piše list »Guardian Uj Magyarsag«, so potrdili yero madžarskega ljudstva v zmagoslavje pravice in evropske omike nad boljševiškim barbarstvom. Obisk pri Kralju in Cesarju in razgovori z Ducejem so rodili ta uspeh, da so še bolj ojačili lesno sodelovanje med obema državama v borbi za bodočnost pravičnejše Evrope. Pri ustvarjanju novega evropskega reda, katerega hočeta fašistična Italija in narodnosocialistična Nemčija, tako piše list »Magyarsag« hoče biti Madžarska zvest in vdan zaveznik velikih osnih sil. Razgovori med Ducejem in predsednikom madžarske vlade so znova ojačili prijateljstvo med obema državama, ki sloni na brezmejnem občudovanju Madžarov za duha italijanske kulture, ki je vedno ožarjala državo sv. Štefana. Italijansko madžarsko prijateljstvo, piše »Nemzcti Ujsag«, katero je posvetila tudi kri Italijanov in Madžarov v boju proti boljševizmu, je dobilo v Rimu novo merodajno potrditev. Tudi ostali listi brez izjeme poveličujejo ita-Hjansko-madžarsko prijateljstvo in poudarjajo, da je sodelovanje med obema državama v okviru osne politike globoko tvorno in ga vse madžarsko ljudstvo v celoti odobrava. ker so sloneli na zgodovinskih, političnih, gospodarskih in zemljepisnih dejstvih. V zadnjem času pa smo imeli srečo, da smo prišli z Italijo v še tesnejše stike. Ti odnošaji se bodo v bodočnosli še bolj razvijali. Italija in Bolgarija bosta še naprej nudili svoj dragoceni prispevek za vzpostavitev novega reda na Balkanu, v soglasju z njunimi plemenitimi vzori in z zdravim razumevanjem mednarodnih dolžnosti.« O isti stvari ^e list »Slovo« v uvodniku zapisal tole: »Način, kako je bilo rešeno odprto vprašanje glede meje med Bolgarijo in Albanijo, dokazuje ne le dobro voljo obeh držav, zlasti pa še italijanske, marveč tudi duha vzujemnosti iu sodelovanja med vladami in narodi nove Evrope. To je tudi dragoceno znamenje za bodočnost. Italija in Bolgarija sta drugim narodom dokazali, da je možno priti do dobrega sosedstva brez odla-, šanja in brez tistih spletk, ki so bile še do nedavnega v navadi iu so samo zastrupljevale odnošaje med ljudstvi. Nov duh preveva diplomacijo nove Evrope, ki stoji v znamenju celinske skupnosti, kakor so jo ustanovile sile osi, iu ta duh daje najboljše iu najhilrejše uspehe v mednarodnih odnošajili.« Angleži so v Tripolitaniji pokazali svoj pravi obraz Madrid, 5. aprila, s. Španski tisk pravi, da je zamenjava denarja, kakor jo je zapovedala Anglija v Tripolitaniji, nemogoča, svojevoljna iu naperjena ne le proti italijanski državi, temveč tudi proti prebivalstvu, ki ga ni bilo mogoče odpeljali, in proti mohamedancem, ki bi po trditvah angleške propagande morali uživati varstvo angleške zastave. Listi poudarjajo plemenito denarno politiko Italije v zasedenih deželah ter pripominjajo, da angleško nastopanje v zasedenih pokrajinah narekuje sila, njegov cilj pa je deželo oropati. Angleži so v Tripolitaniji pokazali pravi obraz in to bi morali biti nauk angloljubom vsega sveta ter jim odpreti oči o tem, kaj bi se zgodilo, če bi Anglija vojno dobila. Zavezniške izgube na morju so bile v preteklem mesecu zelo visoke, ker so osne jjodmornice ojačile svoje napade, ker jih je vedno več in ker uporabljajo nov napadalni način, je povedal ameriški mornariški minister Kuos. Visoki konhar predseduje seji pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito Ljubljana, 7. aprila. Včeraj ob 15.30 je Visoki komisar v vladni palači predsedoval seji pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito. Zraven to bili predsednik podprefekt dr. David, zvezni podtajnik Selloni, Zupan general Leon Rupnik, pokrajinski nadzornik polkovnik Tom bol a n in člani odbora. J.)r. David je obširno poročal o dosedanjem delovanju, ki je potekalo v skladu z navodili, ki jih je prejel od Visokega komisarja glede organizacije protiletalske zaščite. Začela so, se že dela za ureditev zaklonišč pri »Mestnem domu« in pri Magistratu«, dočim se bodo 15. t. m. začela dela v zaklonišču .pod Gradom, dočim se končni načrt za zavetišče pod Rožnikom že bliža zaključku. Razen glavnih treh zavetišč bodo zgrajene tudi zavetišča na Kongresnem trgu, Valvazorjevem trgu in Rimskem trgu in zavetišča na drugih manjših trgih. Kolikor zadeva skupna zavetišča, pa se bodo takoj začela dela za ureditev zasebnih zavetišč v hoteiu Metropol, v hotelu Slon, v palači Bata, v palači Trboveljske, v zavodu Marijanišče in pri Uršulinkali za okroglo 4000 oseb. Eksc. Grazioli je pohvalil odbor za dosedaj izvedeno delo in sporočil, da je bil dovoljen iz- reden kredit deset milijonov lir, ki ga je delno dalo na razpolago generalno ravnateljstvo za protiletalsko obrambo pri notranjem ministrstvu za pokritje stroškov del, ki so v načrtih ali pa že začeta. Potem je dal točna navodila glede ureditve šolskih, bolnišniških zavetišč, za zavetišča na glavni žel. postaji, v javnih lokalih in v zasebnih hišah. Eksc. Grazioli je razen tega dal navodila za organizacijo blokovnih vodnikov, podvojiteljev zavetišč in prostovoljcev protiletalske obrambe, kakor tudi o pravilih za zatemnitev in gibanje v primeru alarma in glede razdeljevanja protiplin-skih mask. V posebni knjižici, ki se sestavlja, bodo zbrana vsa pravila, ki so tičejo protiletalske zaščite. V razpravo o raznih vprašanjih 60 posegali vsi navzoči. Osrednja komunistična tiskarna ¥ Ljubljani odkrita Velik uspsh kr. kvesture, ki je v knjigoveznici založnika Škerlja našla popolno in feEmično mojstrsko urejeno tiskarno Organi kr. kvesture so pred nedavnim prijeli ljubljanskega knjigarnarja in založnika Silvestra Škerlja, lastnika Akademske založbe ter znano figuro v ljubljanski salonski levičarski kulturni bratovščini. Škerlj je bil tudi lastnik male knjigoveznice v hiši na vogalu Muzejske in Šubičeve ulice. V tej knjigoveznici so vezali različne knjige, ki jih je zalagal, med drugimi tudi žepne izdaje naših pesnikov Prešerna, Jenka itd. Ljudem, da so dobili na vpogled na primer »Slovenske partizanske pesmi«, ki jih je lani meseca junija izdalo vrhovno poveljstvo partizanskih čet, so se te pesmi po tisku, vezavi, papirju, usnju, zdele nekam začuda znane. Malokdo pa se jo spomnil da so začuda podobno omenjenim luksuznim izdajam, ki jih jo spravljal v promet založnik Škerlj, priljubljeni gost progresivnih literarnih salonov in kavarniških omizij. Po Škerljev! aretaciji je v ljubljanskih boljših levičarskih krogih zavladala precejšnja skrb, iz česar se je dalo sklepati, da je uglajeni in vsestranski založnik najbrž precej težka riba iz ljubljanskih kalnih OF-arskih voda. Meseca marca so pa organi kr. kvesture škerljevo skrivnost pojasnili, ko so 11. pret. me- f-eca ob 10. dopoldne vdrli v njegovo knjigoveznico. V knjigoveznici sami niso našli nič posebnega, kakor tudi pri prejšnji preiskavi ne. Ko so pa natančno preiskali stene v knjigoveznici, so ugotovili skrivnosti te svojstvene sobe. Na levi strani knjigoveznice (ki je bila 5 m dolga in 3.80 m široka) je bila blizu vodovoda tik nad sobnim podom okrog pol metra široka in visoka odprtina (na zunanji strani knjigoveznice velika 46 x 58 cm, na notranji strani — v tiskamiškem prostoru — 50 x 50 cm), ki so jo lahko avtomatično na elektriko odpirali in zapirali ter skozi njo sprejemali material in oddajali propagandno komunistično literaturo in drugo. Ko so odprli ta skrivnostni vhod, se je pokazala vzgledua, — kakor je bila pri Škerlju to navada, — tehnično mojstrsko urejena tiskarna z različnimi stroji, vse na električen pogon seveda, z ogromno zalogo papirja, tiskarskega materiala, komunističnih propagandnih tiskovin, ogromne množine komunističnih značk za partizanske čepice — tribarvniea z rusko peterokrako zvezdo —, pripravljena nova izdaja »Slovenskega (»oročevalca*, velike zaloge komunističnega čtiva, knjig in revij, na stotine izvodov vseh izdaj *Slo-venskega poročevalca«, mnogo Engelsovih knjig »Izvor rodbine, privatne lastnine in država«, ki so jo tiskali leta 1935 v Kočevju, na tisoče brošur »O nacionalnem vprašanju«, »0 ustavi SSSR«, ogromno zalogo glavnega partijskega glasila »Delo«-, več sto partizanskih Borovih pesmaric * Previharimo viharje«, izredno veliko število rdečih partizanskih izkaznic itd., itd. Žo samega propagandnega materiala je bilo toliko, da so morali po izpraznitvi tiskarne vse to namestiti v treh sobah. Glavni prostor v tiskarni je bil okrašen s slikami najvidnejših moskovskih oblastnikov, vrhovnih poglavarjev slovenskega partizanstva: Vladimirja Iliča — Lenina, Josipa Visirionoviča — Stalina, častno ob strani pa sta viseli’ še sliki poveljnika partizanskih čet, razbojnika Tita In rajnega tajnika slovenske komunistične partijo in voditelja SKOJA, Toneta Tomšiča Tiskarna je bila tehnično tako dobro urejena in izpopolnjena, da so v njej tiskali ponarejene legitimacije vseh vrst, večbarvno partizanske bone, s katerimi so se današnji politični zavezniki Silvestra Škerlja oddolževali za svoje rope slovenskemu ljudstvu, ki je nekdaj kupovalo izdaje Akademske založbe. Iz te tiskarne izhaja tudi večbarvni komunistični ti3k, zlasti pa partijsko glasilo »Delo«, ki je imel na načelni strani lep dvobarvni kliše. Delavnica in spalnica... V tipografiji je bit tudi stavni stroj »Lino-type«, ki pomeni danes pravo premoženje. Vse to so plačali seveda imoviti Ljubljančani, ki so tako vneto zbirali mesečne prispevke za 0I'\ Stroj je po mnenju strokovnih tiskarskih moči tehnično mojstrsko prirejen, da jo kar najbolj služil razmeram v tej tiskarni. Da so ga temeljito uporabljali, dokazujejo ogromne množine najdenega materiala. Ker izhaja večina na terenu v pokrajini najdenega propagandnega materiala prav iz te osrednje partijske tiskarne v Ljubljani, si lahko predstavljamo, kakšne važnosti je odkritje to tiskarne, s katerim so 6e pojasnile mnoge skrivnosti ljubljanske Osvobodilne fronte, in kako pomemben uspeh v boju s komuniznom in partizanstvom je dosegla kr. kvestura v Ljubljani prav s tem odkritjem. Sedaj je tudi vse jasno, od kod so dobivali razni raznašalci propagandne lističe in jih potem raztresali po ulicah. Aretacija mnogih osebMako n. pr. nekega uslužbenca pri mestni cestni želeZr-nici in odkritje zalogo komunističnega propagandnega gradiva v Krojaški ulici, kar je prav tako pohvalen uspeh kr. kvesture, sta odkrili vse prave sledi, katerih komunisti kljub vsej zvijačnosti ne bodo mogli več zamešati. V tiskarniškem prostoru so aktivisti-partijci zaradi stalnega dela — zakaj stroji so tekli noč in dan — morali tudi počivati. Tu so našli dve obleki, dve blazini z odejami in rjuhami in še nekaj rezervnih pripomočkov za slučajne prenočevale«. Pa tudi z živili so se propagandisti dobro založili. Partija jim je poskrbela fino belo moko, dovolj makaronov in drugih živil, steklenice pa pričajo, da so si pri napornem delu gasili žejo z dobro kapljico. Skratka: ta prostor je bil partizanska delavnica, spalnica in restavracija ... Biti so skrajno previdni... V vodilnih ljubljanskih lovičarskih krogih Je vladala zadnje čase zaradi neprestanih zasledovanj kvesturo, vojaštva in protikomunističnih organiziranih skupin velika zaskrbljenost, saj ni bilo skoraj dneva, da niso partijci in partizanski somišljeniki doživeli kakšnega presenečenja. Kavarne so bile takoj bolj prazne in okrogle mize, okrog katerih so sicer cele dneve posedali ljubljanski saloncl in kulturnjaki, so samevale. Aretacije posameznih oseb, ki so se na vse načine etepavale krivde, četudi jo bilo dokazov na dlani več kot preveč, so komunistične zveze med posameznimi mestnimi partizanskimi okraji, skupinami in trojkami zelo omajale in v mnogih primerih pripomogle tudi k popolni jasnosti. Za zapahe je prišel v tem, za KPS tako razburljivem in usodnem času sam njen predsednik Lovro Kuhar — z napačnim imenom Peter Čiž-nar. Ni dvoma, da jo tudi on pridno zahajal v to tiskarno, saj je šel stanovat nedaleč od tod (k inž. arh. Mihevcu v nebotičniku) — takoj, ko se je po dveh mesecih življenja v Devici Mariji v 1’olju preselil za stalno v Ljubljano iri nastopil svojo važno službo. Da je komuniste in OF njegova aretacija silno zaskrbela, pričajo vSe mogoče izmišljotine o Kuharjevem begu iz zaporov, o njegovi internaciji itd. Da bo konec takih ugibanj, naj bo tu poudarjeno, da se predsednik KPS nahaja še vedno na varnem v Ljubljani in čaka plačila. Da je Lovro Kuhar zahajal v to tiskarno, priča tudi v tej tiskarni tiskano glavno glasilo »Delo«, jubilejna številka KPS št. 5, z dne 7. novembra 1942., iz katere naravnost Veje duh temeljitega znanja partijske zgodovine in širokopotez' nega dela Kominterne, katere glavni zaupnik za Balkan jo bil prav Lovro Kuhar. Lovro Kuhar je bil skrajno previden, kol predsednik pa je zlasti skrbel zase, potem šele za druge. Zato ni čudno, čo so bili v tiskarni vedno zelo, zelo previdni. Da ne bi nepoklicani slišali ropota stroja, so vso stene obložili s po-sobno fino vato. Te so našli tam več vreč. Okoli 300 propagandnih klišejev V posebnem prostoru, ki so je tudi odpiral avtomatično, je bila klišarna, kjer so aktivisti opravljali glavno delo. Tu so našli okoli 300 najrazličnejših klišejev za propagando in vse naj- potrebnejše predmete za dela v klišarni, mod lemi ogromno kislin, lepila, ploščic, orodja, gumijaste mase za polnjenje valjnih strojev ter popolno zbirko vseh črk od nonpareillo do največjih. V tem prostoru so našli tudi številno ponarejeno uradne štampiljke, tako na pr. ponarejena žiga ljubljanske občine s podpisom župana, številne signalne napravo, telefonske žice, fotografske potrebščine za slikanje in razvijanje, izvirno načrte za razna poslopja v Ljubljani in vse mogoče druge podrobnosti, ki jih ob pogledu na tako pomembno najdbo skoraj prezreš. Številni fini klišeji zgovorno potrjujejo, da so bile tu zaposlene roke, temeljito vešče črne umetnosti. Imeli so tudi radio aparat Pri vsem tem odgovornem delu partijci niso mogli biti brez radijskega aparata. Imeli so ga na zelo primernem prostoru, do koder je vodila antenska napeljava. Tu so poslušali tuje oddaje, zlasti pa navodila iz Moskve in jih nato širili po mestu in deželi. Dvojni izhod Za vsak primer so bili pripravljeni tudi z drugim izhodom — na podstrešje, kamor je vodila posebna odprtina, ki so jo tudi avtomatsko odpirali in zapirali. Vse jo bilo seveda tako vestno narejeno, da je kaj opazilo lo izredno iznajdljivo oko. In to je zasledilo tudi ta izhod in razkrinkalo cen\ralo komunističnega dela v Ljubljani. Preiskava je zaključena, vendar je vse navedeno le drobec velikega uspeha. Ta čas se bliža vedno hitreje in neizprosno. Čas razjeda še ostanke komunističnega dela. 18. aprila se bosta na zelenem polju pomerili nogometni predstavništvi Bukarešte in Sofije. Slovaško nogometno predsedništvo 6e vestno pripravlja za mednarodno srečanje s Hrvatsko. — Tekma bo 11. t. m. v Zagrebu. Tekmo bo sodil Romun Kroner, kije sodil leta 1941 že tekmo med Slovaško in Nemčijo v Bratislavi. Koncert violinista S. Ciontpija V Vivaldijevih instrumentalnih koncertih odseva vsa vedrina južnega neba in blesk južnega sonca. Kot od sonca obžarjene teko melodije, 6e prelivajo, prepletajo in izvirajo vedno znova, neusahljive, kot da jim ni konca. (Bolj kot težki, patetični wagnerjevi spevi bi te melodije zaslužile naslov »večnih melodij«.) In izpod mojstrskih prstov O. Ciompija so na snočnjem koncertu tekle zopet enako sveže, prisrčno, da se jim ni pozi.ala 6tarost 200 let. Ne, vse prej kot to. Za današnji čas_ je ta neproblematična, nepatetična, tako vedra in 6ončna glasba prav posebno krepčilo. In zato 6mo bili solistu za mojstrsko izvedbo Vivaldijevega koncerta v D-duru prav posebno hvaležni. Tudi Bach pozna take večne melodije, saj mu jih je posredoval prav Vivaldi sam. A v njegovih sonatah za 6olo-violino ni toliko sonca. Prej bi rekel, da je v njih polmrak 6evernih večerov, v katerem so pogled duha obrne navznoter in v meditacijah dolgih monologov skuša prodreti v skrivnosti globin. In iz globin pričenja polagoma rasti in vzraste ob kraju monumentalna zgradba Bachove fuge, ki je vsa kot gotska katedrala z neštetimi loki in stolpi, a vsa zgrajena iz enega 6amega elementa, enega samega motiva. Notri v katedrali pa buče orgle: da, Bach izvabi celo iz šibke violino odmev orgel. V Adagiu in Fugi iz g-mol sonate (ki ju je zaigral namesto napovedane Ciacone) nam je posredoval Ciompi mnogo tega čara Bachove umetnosti. V slavni — ali bolje rečeno — od Toklega sem prosluli Kreutzerjevi sonati Beethovna je Ciompiju stopil enakovredno ob stran spremljevalec na klavirju Franco Verganti, čigar igra je bila ves čas mehka in prilagodljiva in je vseskozi prepuščala glavno besedo violini. O virtuozni tehniki obeh igralcev bi bilo odveč govoriti. Pa 6aj tudi ogromnost Beethovnovih 6onat zahteva V6e več kot to. In oba mojstra 6ta jo nam odkrivala s sigurnim čutom muzikantov, polno mehkobe v srednjem 6tavku z variacijami, polno dran' ičnih zagonov v obeh krajnih stavkih. V zadnjem delu programa pa je razkril Ciompi še druge svoje odlike. Tako smo občudovali v impresionistični 6liki »V gozdovih Renona* R. Principa triljantno igro solista, vso polno lines in do kraja izdelanih, rafiniranih detajlov, mehki in polni zvok violine, kot bi si boljšega za te vrste glasbo težko predstavljali. Enako je solist 3 Chopinovim Nocturnom, Bagetelo Romuna Scarlatescuja in Balado alla Polacca Francoza Vieuxtempsa navdušil poslušalce, da je moral na kraju še dodati Pa-ganinijev Capriccio in Paradisijevo Siciliano. Velika Filharmonična dvorana je bila polno zasedena in oba mojstra deležna mnogo priznanja. Z Gorenjskega Drugo vojaško mladinsko taborišče na Koroškem. Kakor smo že poročali, je bilo prod nedavnim ustanovljeno za nemško mladino na Koroškem drugo vojaško taborišče, ki leži ob Milstett-skem jezeru, eni najlepših točk na Koroškem. V nedeljo je ob navzočnosti udeležencev prvega tečaja in vzgojiteljev odprl gauleiter dr. Rainer to taborišče. Krašnja in LukoTica sta združeni. Fo naredbi šefa civilne uprave sta bili občini Lukovica in Krašnja spojeni v uradno okrožje Lukovico. Ta spojitev pa ni bila všeč Krafinjanom, ker je bil občinski urad prenešen v Lukovico. Pritožili so se pri deželnem svetniku, ki je zadevo rešil na ta način, da so vsak teden enkrat uradne# ure tudi v Krašnji. S štajerskega Slovo vojaških novincev na Sp. Štajerskem. Prve dni aprila so bile v vseh večjih krajih na Sp. Štajerskem slovesnosti, na katerih so se poslovili mladi rekruti, pred odhodom yavojaško službo. V Celju so se zbrali novlici iz okrožij Celje, Brežice in Trbovlje. Druga velika skupina pa je odšla iz Maribora. Povsod so jih spremljali z godbo po ulicah na postajo. Prav tako so na slovesnostih nastopali govorniki in poudarjali pomen teh dni za mladino, ki vstopa v vojaško službo. — O tem prinaša obširna poročila mariborski dnevnik. Velik ogenj v št. Petru pri Laškem. Dne 25. marca je začelo goreti v St. Petru pri Laškem. Gorelo je vsega skupaj troje velikih kmetij. Pogorelo je do kraja 15 poslopij. Na pogorišče so prihiteli na pomoč gasilci iz Laškega, Celja in drugod. Gasilci so se mučili ves dan, preden so požar omejili. Štajerski dnevnik posebej pohvalno poroča o požrtvovalnosti brambovcev Štajerske domovin, zveze iz Laškega, o kompaniji pionirjev, kakor tudi o članih organizacije nemške mladine, ki so vsi prihiteli v najkrajšem času na mesto požara in dejavno posegli v gašenje- Najbolj verjetno je, da je ogenj nastal zaradi neprevidnosti otrok, ki so se igrali z ognjem. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: staro-upokojenec 80 letni Johann Seifried, 54 letna Erika Hlisch, čuvajev sinček Friedrich Wolle, na Teznem gospodinja Antonija Belak, posestnikov sinček Ivan Kolcmut, iz Zimice v občini Korena, in 17 letna vajenko Fani Donko iz Zg. Radvanja. V občini Št. Jurij ob j. ž. sta umrla 19 letni Martin Zupanc iz Rifnika in 39-letni Franc Dubec iz Grašiče. Obroki živil ostanejo nespremenjeni. Obroki živil 47. dodelitvene periode ostanejo v veljavi tudi za 48. dodelitveno periodo od o. aprila do 2. maja. žcunoMani N-apoAeon ozna le en strah: strah pred zlobo, krivico, ne-»oštenostjo. Ko 60 lansko leto partizani z ropi in grožnja-ni kazali, kakšen je njihov program, jp bil Fran-■elj med prvimi borci, ki so julija zgrabili za orož-e, da iztrebijo partizanske zločince. Vedel je, da iartizan6ki morilci in roparji ne bodo prej od-lehali, dokler jih ne I30 uničila trda pest tietih 6lo-/enskih fantov, ki ne marajo v našhi hišah in v naši lomovini srpa in kladiva, ampak križ! Z vero v 3oga, z ljubeznijo do domače zemlje, z rožnim /encern v eni in puško v drugi roki se je neustrašeno boril proti brezbožnemu komunizmu. Vsakdanji rožni venec, pogosta sv. maša in relo pogosto sv. obhajilo je bila njegova dušna vrana in moč, da je kot hrast trden in odločen s smehom odhajal v borbe. Iz zadnje borbe ee ni več vrnil. Njegova 6mrt je težak udarec za njegove do-uače, za vse šejitjoške fante in vso faro. V njem smo izgubili zglednega, za vse dobro navdušenega kmečkega fanta. Trdno pa smo prepričani, da njegova 6mrt ni bila 6lučajna. Lepo je razložila smrt naših najboljših fantov: Pižkovega in Brnkovega, žena, ki so ji lansko leto partizani ubili dobrega moža in skrbnega očeta: »Bog hoče 6mrt najboljših, da bodo zadoščevali za grešnike. Kadar bo šte^vilp najboljših pri Bogu dopolnjeno, bo konec gorja.^ Trdno upanje nas navdaja, da je smrt naših fiajboljših gotovo poroštvo lepše in svetlejše bodočnosti našega naroda. Športni drobiž Z Gorenjskega 0 oddaji klavne živine na Gorenjskem piše kmetijski svetnik Burgsthaler v gorenjskem tedniku: Na Gorenjskem se pred vojno živinoreja ni gojila izključno na lastni gospodarski podlagi, temveč je bila deloma navezana tudi na dokupljena krmila. Posebno so dokupovali visoko vredna krmila beljakovin in tudi precej krmilnega žita. Zdaj skoraj ni mogočo dokupiti takih krmil. Zato je bilo potrebno, da so nadomestijo poprej dokupovana krmila z večjimi pridelki v lastnem gospodarstvu. Storjeno jo bilo vse, da se poveča pridelek krme in vzdrži živinoreja, ki je vendar tudi glavna obratna panoga, na odgovarjajoči podlagi. Boljo je, da redimo manj krav, te pa dobro in izdatno krmimo. Nič no prihranimo, če živino slabo krmimo; nasprotno, pri slabem krmljenju škoduje kmet samemu sebi. Marsikateri kmet mora stanje svoje živine pravilno prilagoditi zalogi krme. Zato mora tem kmetom biti prav, da prav te tedne bolj povprašujejo po klavni živini. Napredovanje v železniški službi. Po poročilu gorenjskega tednika so napredovali železniški inšpektor Alfred Torker za nadinšpektorja; železniški asistent Marko Hafner, postajni načelnik v Kranjski gori, za železniškega tajnika; železniški asistent Adolf Osbild, prometni vodja na kolodvoru v Boh. Bistrici, za železniškega tajnika. Majhen gozdni požur. Pred dnevi je zaradi iskre iz lokomotive tovornega vlaka nastal v Bobrovi pri Črnučah majhen gozdni požar. Vaščani so ogenj sami pogasili. V pokritih prostorih so imeli zadnjič v Kopen-hagenu teniški nastop. Zelo dobro 6e je odrezal domačin Jacobsen, ki je v single igri porazil Šveda Rohlssona s 6:3, 6:2„ 6:4. Tudi v dvoje skupaj z Rohlssonom je bil zmgaovit. Oba sta odpravila par Martensson—Plougmann s 6:3, 6:3 in 6:4. Pri ženskah pa je premagala Granliolmova Nilsonovo s 6:2, 6:2. Zagrebški nogometni klub »Concordia« je dobil novega klub6kega predsednika v osebi komandanta vsega brvatskega letatetva generala Vlaai-mirja Krena. Madžarsko nogometno predstavništvo bo od zdaj treniral Schaffer, ki je bil več let nogometni trener rimske Rome. Dosedanji državni trener Kal-mar je dobil drugo trenersko mesto. Schaffer kot Kalmar sta bila še pred nekaj leti stebra madžarske državne reprezentance. športni klub Freiburg je priredil pred nedavnim smučarski tek skozi vratca v spomin znanega nemškega mednarodnega tekmovalca Rudija Cran-za. Pri tej 6pomin6ki tekmi je sodelovalo več 6to tekmovalcev in tekmovalk. V moški skupini je zmagal Harro Cranz pred klubskim tovarišem Ralfom Rudigerjem. Pri ženskah pa je zmagala Gartnerjeva. Progo je izbrala in basirala pokojnikova sestra Christl Cranz. EIAR — Radio Ljubljana Sreda, 7. aprila: 7.30 Lahka glasba. — 8 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. * -.30 Poročila v slovenščini. — 12.43 Komorna glasba.— 13 Napoved ča6a; poročila v italijanščini. — 13.lf Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Orkester vodi dirigent Gallino — 13.45 Operna glasba. — 14 Poročila v italijanščini. —■ 14.10 Orkester Cetra vodi duigent Barzizza. — 14.30 Koncert Tria Emona. 13 Po:očita v slovenščini. — 17 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 17.15 Koncert kitarista Statika Preka. — 17.35 Godalni orkester vod; diri- Ljubljana Koledar Sreda. 7. malega travna: Herman Jožef, spoznavale«; Ilegezip, spoznavalec; Donat, mučenec. Četrtek. 8. malega travna: Albert, škof in mučenec; Koncesa, mučenica; Dionizij, škof; Ede-zlj, mučenec. Obvestila ltiko Debenjak bo odprl svojo razstavo v nedeljo, 11. aprila, v Galeriji Obersnel. Razstavlja olja in grafiko. Posebnih vabil za razstavo ne bo, zato opozarjamo tem potom prijatelje umetnosti nanjo. Razstava bo odprtu vsak dan od 9—18 nepretrgoma in bo trajala do 2. maja. Frančiškanska prosveta bo ponovila Skrbinškov misterij »Zmaga luči« v nedeljo, 11. aprila, ob 7 zvečer. Predprodaja vstopnic od četrtka daljo v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1. Veličastna pesem ljubezni in žrtvovanja je dramsko delo: .Praznik cvetočih češenj4. »Učimo se odpovedi tako, kot se učimo želja«, tako nam pravi mlad učenec, ki prinese Bogu dar žrtvovanja, lastno življenje. To izvirno dramo, ki jo je po Takeda Isumi priredil Klabund, bo Rokodelska igralska družina uprizorila v nedeljo. 11. aprila, ob pol 7 zvečer. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki ho v nedeljo od 10 do 12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Pc-trarkova 12-1., desno. Ljubljansko gledališče Drama; Sreda, 7. aprila, ob 1S.30: »V Ljubljano jo dajmo!* Red A. Četrtek, 8. aprila, ob 18.30: »Veliki mož«. Red Četrtek. Petek, 9. aprila: Zaprto. Opera : Sreda, 7. aprila, ob 18: Janko in Metka, feed Sreda. Četrtek, 8. aprila, ob 18: »Madame Butterfly«. Premiera. Red Premierski. Petek, 9. aprila: Zaprto. Sobota, 10. aprila, ob 18: »Zemlja smehljaja*. Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdoL ROKODELSKI ODER Nedelja. 11. aprila, ob pol 7 zvečer: drama: »Praznik cvetočih češenj«. Cenj. občinstvo vljudno opozarjamo na predprodajo vstopnic, bi bo na dan predstave od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-L, desno. Domnni ul Cine Intel 0 kinu na pr e ot'vaja UNION diretlo da 1 • ? s I • gent Angelo. — 19 »Govorimo italijansko*; poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Pesmi in napevi. — 20 Napoved ča6a; poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.40 Radio za družino. — 21.25 Devet Beethovnovih simfonij: Simfonija št. 3, op. 67; vodi dirigent Herbert von Karajan. — 22 Operetna glasba na ploščah. — 22.10 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. —< 22.45 Poročila v italijanščini. Edgar Wallace: Žabar s krinko s »Maitland je bil pač pravi Žabar,« je dejal Elk, ko je pregledoval njegovo truplo. »Na levem zapestju je dobro vidna žaba, sedeča malce postrani.) To je tudi ena stvar, M je se nismo razjasnili. Da^se nahaja žaba na levem I zapestju, bi še razumel. ^ Zakaj pa je| tetovirana malce postrani, pa ne bora’ najbrže nikoli mogel razjasniti.« | Lakaj, ki je izginil, je še popoldne dobil brzojavko. Na to se je spomnil šelp tedaj, ko se je Lik že vrnil na policijsko ravnateljstvo. j Na telefonski pogovor s poštnim uradom, ki je izstavil omenjeno brzojavko, je službujoči uradnik dostavil Elku kopijo brzojavke, ki jo jej dotični lakaj prejel. Brzojavka je bila zelo kratka in je bilo v njej napisano tole: »Končati in izginiti!« t | To sporočilo je bilo brez podpisa. Ob dveh je bilo dano na poštnem uradu pri Templu. Morilec se je seveda obotavljal z naročilom, ki ga je točno in vestno izvršil. Maitlandov urad je bil policijsko zajvečaten. Oblast je začela s sistematično preiskavo dokumentov in knjig-Ob sedmih zvečer je Elk obiskal Johnsona, ki mu je sam odprl vrata. Bil je zelo razočaran. Bik je opazil, da jo hodnik poln zabojem in podobno 57 Vzel je v roko denarnico, privlekel 1 iz nje oporoko in bral: ■ Jaz, Ezra Maitland, stanujoč v El-dorski ulici, številka 193, izražam svojo poslednjo voljo pri polni zavesti in iz^ lastnega nagiba, razveljavljam vse krame, ter se je spomnil, da mn je /e izjave, ki bi jih morda dal glede mo-včeraj Johnson pripovedoval, da se joga premoženja pred današnjim namerava preseliti. _ dnem ter jih proglašam z# neveljavne. »Ali ste že pripravljeni na preee- Vse moje premično kakor tudi nepre- litev?« ga je vprašal. Johnson jc prikimal. »Nerad se selim od tod«, jc rekel. »Toda to stanovanje je mnogo predrago zame. Moram se preseliti, ker ni-imum mnogo izgledov za drugo nnme-ščenje in seveda ne bi rad zadnje kraj- - , . . , u- carje, ki jih imam prihranjene, potro- edin; poštenjak, ki šil za predrago stanovanje. Če bom ..... stanoval v Balharau, bom živel zelo skromno in ceneje ter se mi ne bo treba boriti za vsakdanji kruh.« »Ta borba je bila odveč, kajti odslej lahko ž.ivite, kot vam je milo in drago!« je dejal Elk. »Našli smo namreč oporoko starega Maitlanda, v kateri je zapisano, da je Maitland vn,m zapustil vse svoje premoženje, ki ni majhno, kot veste!« John«on je zazijal. »Kaj 6e šalite?« ga je vprašal. mično premoženje —- posestva, hiše, delnice rentne listine, zlutnino, avtomobile, vozove, vse moje premoženje z eno besedo povedano — zapuščam gospodu Filipu Johnsonu, stanujočemu na Fitzroy Square. številka 471, uradniku v Londonu. _ Tz javijum, da je on sem g« v vsem svojem življenju srečal ter ga pozivam, da posveti vso svojo sposobnost borbi proti Žabarjem, organizaciji, ki me je pet in dvajset let preganjala in izsiil ieva!a od mene velike vsote.« Oporoko je podpisa! sam, kajti Johnson je takoj spoznal podpis svojega bivšega delodajalca. Dva druga uradnika, ki ju je Johnson tudi poznal, pa sta bila sopodpisana Johnson so je vsedel ter nekaj časa molčal. »V večernih'listih sem bral o umoru starega Maitlanda,« je rekel čez nekaj »šel sem tudi k hiši, kjer se je gov stil , .. . časa. »Sel sem —. . - „ »se nikoli v svojem življenju nisem zgodil zločin, Joda stražniki 90 me na-»voril bolj resno. Stari vam je zapu- potili k vam. vedel sem. da ste gotovo n vse, do zadnje pare. Vidite, z delom preobloženi, ter si vas nisem prav tukaj je prepis njegove oporoke. Mi- drznil še nadlegovati. Na kak način pa slil sem namreč, da boste gotovo rado- sta bila umorjena?« vodni, kako izgleda.« A »Ustreljena sta bile!« je dejal Elk. »Ali ste morilca že ujeli?« »Mislim, da ga bomo ?e danes imeli,« je dejal Elk prepričljivo. »Sedaj, ko je Balder na varnem, ni nikogar, ki bi ga svaril pred policijo ter mu izdajal naše naklepe. Tudi za ostale Žabarje bo odslej vsako delovanje precej težko.« '»To je pa vse skupaj res 6trnšno,< je rekel Johnson po kratkem odmoru. »Toda ta oporoka tu me je tudi precej zmedla. Ne vem, kaj naj rečem k temu! Zakaj neki je Maitland to naredil,« je vzkliknil očividno nezadovoljen z oporoko. »Sovražim tako veliko odgovornost. Čutim, da nisem sposoben 111 zmožen voditi tako veliko podjetje. Ne, zares, želel bi, da ni tega naredil!«^ »Torej? Kako se je obnašal, ko ste mu sporočili veselo novico?« ga je vprašal Dick, ko se je vrnil v njegov urad. »V prvem trenutku je bil ves zmeden, ko da ga je kdo po glavi udaril,« je rekel Elk. »Ubožček! Naravnost smilil se mi je in nikoli ne bi verjel, da se mi more smiliti tudi oseba, ki je podedovala tako veliko premoženje_ in druge dobrine. Pravkar je namenjal, da se preseli v svoje novo cenejše stanovanje, ko 6cm prišel k njemu. Mislim pa, da se ne bo preselil v palačo princa De Cauxa, kjer je bil umorjen stari Maitland. Tudi Rayu Benettu se bo zdaj marsikaj obrnilo, saj veste, da mu je stari Johnson zelo naklonjen tez mu bo gotovo pomagal. Ali ste tu- di kaj na to mislili?« »D«, tudi to možnosf sem pretehtal,« je odgovoril Dick na kratko. Popoldne je imel Dick sestanek S šefom državnega pravdništva. Ta razgovor se je vrtel samo okrog Balderja. Sef je potrdil nekatere njegove domneve, ki so bile zanj neugodne. »Ne vidim nobene možnosti, da bi ga mogli obsoditi na smrt,« je dejal. »Čeprav gotovo ni nikogar, ki ne bi dvomil, da je on usmrtil Millsa in da je odgovoren za bombni napad v vaši sobi. Toda po današnjih zakonih, ki obstoje, je nemogoče koga obesiti lo iz golega suma, da je zločinec. Tudi takrat ne, če je ta sum popolnoma siguren in že potrjen. Sicer pa, na kak način je po vašora mnenju zastrupil Millsa?« »Mills je bil prehlajen,« je dejal Dick. »Ves čas v avtomobilu je že kašljal ter prosil Balderja, da zapre okno. Balder je okno zaprl in mu dal tableto, naj jo použije. Ta je imela v sebi prusko kislino. Rekel mu je, da je ta tableta proti kašlju. Mills je naravno zaužil tableto in to je bila njegova smrt. čisto prepričan sem, da se je dejanje tako odigrn'lo. Balderjevo stanovanje smo natančno preiskali ter našli med njegovimi ključi tudi ključ-dvoj-nik, ki odpira tudi Elkov safe. Balder je tisto iutro prišel že zelo zgodaj v urad, položil bombo v Elkovo omaro, ker Je pač vedel, d« bo Elk torbice, zaplenjene po kolodvorih, še enkrat temeljito pregledal, HENRIK S1ENKIEW1CZ tiskali v Škerljev! tiskarni pilili <■ s* a : ■}.', 5 1 , H’,■■■ »bruV i obf**l> «■ u*>MS» p® v Ut i# tm ittffcfv Vi im eh* ****** *£*# iwiwp K.y^M?;3 > ,toltr«t ;^U#Š f:;g.:?->iU, < :k£ w*fc mi v d*#*}* mi }>OW>jU.O ' jhmI' *i fc^-ia#. i; ^ :'-v ,';• • ■ i». V m^mweMU(i • vya^w> zuMi* - ; - iJ« ]»»<♦ &&H) tff | v ><•!«♦ j vo w^t^jw.fe«a- yr*J***&Ka ft«t .\V': >V> 4 OVf lll vHtVfife * fc*W \, <■*& *: &?a»ijff<-:" X y M?+>c pprw"iwi?% )<**«» roM'c»c vjn»h . . v *; :-:mtUvfeMv lit priMvjtiip, Za Lladak« Ut k ari« * UaMJanli lote KramarlL — UdatalelJ: Inl Sodja. — Orednlk: Birk« la»»rnfk — Kokoplta* ■• Tratam«. ~ >Slo»*n»kt dom« lihaja ob delavnikih ob II — Meseca ooroi.ino 11 Ds» M laauiiutio SO Ul. — Bttfft&Ui«) Kopituju« alk« (k UL Bidittilll — Oimu KtgUuklš olitft i. UUUlUUk, -*•lel&Ua itn. tB-01 da M-Ofc — todraialau Soia meato. Požig kmečkih domov, cerkva, šol, prosvetnih domov — to je partizansko narodno in knlturno delo v času, Ito je predsednik slovenske komunistične stranke bil od nekih »kulturnih« krogov tako povzdigovani Lovrenc Kuhar — Prežihov Voranc, in ko je prosvetni minister osvobodilne fronte od drugih znanih krogov še vedno prav tako povzdigovani Edvard Kocbek, in z njim pobegli kaplan Metod Mikuž •.. Slike kažejo požgano Babnikovo domačijo v Bizoviku, ljudsko šolo na Lipoglavu (občina Dobrunje), prosvetni dom v Sostrem in gasilni dom v Sostrem. ZemljaH zadiham m Sl Ko je bil golov, je stopil prod hišo in čudno bo mu je zazdelo, da ni slišal nikakega ropota, ne voza ne topota Šarca. Zato je pogledal pod kozolec, kjer je stal voziček na prejšnjem mestu, Šarec pa je še vedno topotal v hlevu. »Prekleti hudič!« je zaklel skozi zobe. »Čakaj me! Zabrusim ti jih, da boš pomnil.« Tedaj je prišel mimo Janez z zvrhanim naramnim košeni sena. Skrivaj je Škilil na Boštjana. Pričakoval je njegovega izbruha. »Ti,< ga je ustavil in stopil jezno predenj. On ga jo molče motril. >Kaj sem ti rekel?« »Meni? Nič,< je odvrnil Janez navidezno miren. >Kaj?« jo Boštjan zrohnel. »Se upaš šo lagati? Smrkavec? Potuhnjenec! Hlapec očetov!« »No, no,« je bil on še vedno miren, »svoje besede malo bolje tehtaj, ker moj želodec je za take stvari še bolj občutljiv kakor tvoj.« »Molči! Pes! Torej ne veš, kaj sem tl rekel?« »Ne, saj se še pozdravila nisva.« »Mar bom jaz tebe pozdravljal?« »Med krščanskimi ljudmi je taka navada.« »No, ta bi bila lepa, ha, ha...« »Tako je,« je dejal Janez, si popravil naramnico pri košu in hotel dalje. »Počakaj!« je jezno pribil Boštjan. »Ukazal sem ti, da očisti voz in naprezi Šarca.« »A tako? Saj se mi nekaj zdi, seveda, seveda. Pa nisem vedel na koga leti ta zapoved.« »Kaj se norčuješ! Slišal si, ubogal pa ne. Misliš, da boš zastonj žrl naš kruh? E, motiš se! Kdor hoče naš kruh jesti, mora dobro in pošteno delati in ubogati na vsako besodo, na vsak mig. Ti, ti pa lenuhariš! Da te ni sram!« Janez je molčal In se mu smejal v obraz. To je Boštjana še bolj zjezilo, da se je razrepenčil kot petelin na gnoju. »In ti se še smeješ? Takih ljudi nočemo pri nas.« »O, kako smo pa ponosni! In kar nahitroma! Včasih ni bilo takega ponosa. Le kaj je moglo vmes priti!« se je Janez norčeval. »Smrkavec, molči, da ti za zmerom ne zaprem gobezdala!« »Kar, kar, gospod Boštjan.« Če bi mu kdo drug rekel »gospod«, bi se mu dobro zdelo. Ker pa mu je to rekel hlapec in še iz norčavosti povrhu, ga je še bolj razjezilo. »Ti bi bil rad gospod, lenuh nemarni!« »Mi pa res ni do takih naslovov. Ti bi bil pa rad.« »Kako to?« je takoj zgrabil, misleč, da Janez nekaj ve. »I, kako nel Prainje se na delavnik kmet nikdar ne obleče, vozička za to tudi ne očedi in konja ne zapreže za prazen nič. To dela samo gospdda, ki ima čas in denar.« »Kaj te briga?« »No, nič.« »Očedi torej voz, potlej pa naprezi!« je Boštjan mirno dejal, skoraj kot da bi prosil, ker je uvidel, da zgrda ne doseže nič. »Kadar mi bo gospodar velel, zmeraj. Ti pa nisi še noben gospodar, in kakor se mi zdi, tudi ne boš. Če pa boš, bom šel od hiše, ker pri Jjudeh, ki merijo grižljaje, nočem služiti. Če pošteno delaš, moraš tudi pošteno jesti. Prazen Žakelj ne stoji nikdar pokonci.« Ko je to izrekel, se jo obrnil in stopil nekaj korakov proti hlevu, kar ga nenadoma zgrabi Boštjan za koš, da je Janez izgubil ravnovesje in telebil po tleh. »Pusti me v miru!« je zakričal nad Boštjanom. »Kaj pa misliš, da si! Potepenec si, vlačugar! Da te le sram ni! Grunt gre pa k hudiču. Kajpa, jaz in Reza naj pa maževa in maževa, da ne bo šlo vse skupaj na kant. Hm, to ste dobri! Dva pametna na takem gruntu. No, pa tudi dva bi zalegla, Če bi ne bilo nobenega drugega. Oče je star, ne more. Matevž se je oženil, ti pa se zmeniš za grunt toliko kot jaz za lansko lepo vreme... Seveda, k ljubici bi vsak rad hodil, zapravlja! in pil na gruntni račun, o, to že! Da bi prijel za delo, pa ne. To zna vsak!« Te besede si je Janez vsak dan govoril in znal jih je skoraj na pamet. Vedel je da mora priti čas, ko jih bo lahko nemotoma povedal Boštjanu in tudi njegovemu očetu. Stvar se mora razjasnitil Če ne veš, kje si, kako boš prišel na pravo pot? Mojstrsko izdelan partizanski bon v tribarvnem tisku, izdelek iz tiskarne S. Škerlja. Načrt zanj j c očitno delal kateri mlajši ljubljanski arhitekt, saj kaže okrasje na njem vse značilnosti ljubljanskih sodobnih arhitekturnih smeri. S takim bonom so partizani plačevali svoje rope po navadi takole: Pokradeno blago ali živino so ocenili n. pr. 1000 lir. Plačali so kmetu z bonom za 5000 lir, ker niso imeli »drobiža«. Kmet jim je poleg blaga moral dati še 4000 lir v gotovini. ■ vaš bog so rop, požig, umor... (partizanska himna) Petindvajset let nemške filmske družbe UFA Pred nekaj dnevi je nemški narod na pobudo propagandnega ministra 6lavil 25 letnico ustanovitve filmske družbe »Universutn Film Aktiengesell-schaft«, ki je vsemu svetu poznana kot UFA. —• Goebbels je poveličeval ustanovo, ki je pod vodstvom Ludvika Klitscha delala in še dela za razvoj nemške kinematografske industrije in za kulturno propagando Nemčije. Pobudo za to družbo je dal general Ludendorff, ki je 1. 1917., ko je bila prejšnja svetovna vojna na višku, predlagal, naj bi se vse nemške filmske družbe združile v eno 6amo, katere voditeljica naj bi bila država. UFA, ki je nastala iz več prejšnjih filmskih družb, med katerimi je bila najvažnejša družba >Nordisk«, je začela delati I. 1918. v Tempelhofu in se leta 1921. spojila z »Decla Bio6cop«. Dobila je v posest velike delavnice in precej ozemlja meti Berlinom in \Vanseejcm, kjer 6e dane6 dviga mesto UFA z lastno železniško postajo na progi Berlin —Potsdam. Dane« je UFA največja evropska filmska družba in ima kar 40 manjših družb. Vse delavnice s 25 dvoranami za sninvanje pokrijejo 530.000 mJ (polovica filmskega mesta). V Nemčiji in v inozemstvu ima vsega skupaj 165 kinov in izdela letno 70 milijonov metrov filmov. Razen 30 dolgih filmov spravi na leto v promet še več znanstvenih in kulturnih lilmov, vsak teden pa zanimiv žurnal »Tedenski pregled«. L. 1922. je UFA napravila 6voj prvi veliki film jDoktpr Mabuse«, ki je znan po vsem svetu. Leta 1924. je dovršila film »Nibelungi«, naslednjega leta pa »Fausta« z Emilom Jannigsnom in Camilo Horn v glavnih vlogah. Medtem 6e je ameriška filmska industrija v IIollyvvoodu zelo razvila in si kmalu priborila pr- j venstvo. Povsod so vrteli ameriške filme. V Nem- I čiji sami so 1. 1926. igrali v pretežni večini le fil- j me, ki 60 prihajali iz Hollywooda, v ostalih deželah pa se je odstotek ameriških filmov še neprimerno bolj dvignil. UFA je I. 1927. izgubila velike vsote denarja — okrog 30,000.000 mark — in je bila zaradi tega že čisto na robu propada. Hugenberg je 6kušal družbo zopet dvigniti in je zato ustanovil »Deutsche Licht-bild Gesellschaft*, ki ji je imenoval dr. Klitscha za svčtnika. Vendar pa so prvi uspehi, ki jih je dosegla UFA. spričo vedno večjega razvoja filmske tehnike v Hollywoodu popolnoma zbledeli. Iz Amerike smo tedaj dobili že zvočni film. Tudi nemška filmska družba je hotela izdelovati zvočne filme, zato je vse svoje delavnice in dvorane za snimanje preuredila v ta namen. Njihovo prizadevanje je kmalu rodilo sadove. £e 2. avgusta 1. 1923. je izdelala prvi kulturni zvočni film, kmalu nato, 2. decembra istega leta, pa še drugega »Melodije srca«, kjer je nastopil YVilly Fritsch. Naslednjega leta je bil dosežen nov uspeh s filmom »Nesmrtni vagabund« z Gustavom Frolichom v glavni vlogi. Tako sc je ta družba vedno bolj razvijala in že leta 1934. na pobudo Goebbelsa prejela od države prvo nagrado. Kljub vojni, ki je razvoj nekoliko zaustavila, so 30. oktobra 1941. vrteli prvi nemški barvani film. V Gotenburpu je nastala velika eksplozija v neki tovarni za mine. Eksplozija je tovarno skoraj popolnoma uničila. Pel ljudi je bilo mrtvih in mnogo ranjenih. Angleška vlada je Ameriki sporočila po svojem poslaniku lordu Halifaxu v Washingtonu, da Anglija ne bo trpela nobenega tujega vmešavanja v svoje kolonialne posesti ne 6edaj, ne po vojni. • t ; ! Take partizanske bone so ROMAN V SLIKAH 319 Kmalu je križev vse mrgo telo po areni. Videti je bile starce, sključene pod breme nom križa, može v vsej moči ženske z razpuščenimi lasmi s katerimi so skušale skrivat nagoto, nedorasle otroke. Vsi so bili goli in s cvetjem okrašeni, in križi tudi. J20. Križe so morali postavili v izkopane jame ter se postaviti k njim. Potem so jih zgrabili črni sužnji, jih s hrbti pritisnili ob križe ter jim naglo začeli pribijati roke na prečnike. Žeblji so predirali kristjanom roke in noge. — Udarci kladiv so odmevali po vsej areni in celo ven