Iua«4 daily azoapi »d Holidaj«. * PRO glasilo slovenske narodne podporne jednote Uradsilki la uprav o lik l pr« stari i H8T & U«am sklenil poročati "Proaveti*' dnevno o važnih zaključkih zborovanja. / Prva seja je pričela danes točno ob deseti uri predpoldne. Predsednik je poročal, da je bila konvencija sklicana le zato, da Hklcpn o bodoči mezdni Icntvici. Nato je bilo poročeno, da samo tiati dele-gatje, ki so izvoljeni po "pravilih «1. odbora", bodo imeli pravico do sedeža. ' Takoj ae je vnela ostra debata. Delegatje skoraj niso dobili besede. Končno je dobil besedo podpredsednik illinoiskih premogar-jev in predlagal, da ao vsi delegat-je upravičeni do sedeža. S pomočjo delegatov iz Pennajrlvanije jc bil predlog sprejet in vri delegat-je iz Kihimi 90 dobili vstop na konvencijo, mod njimi tudi neustrašeni bojevnik Alexander Ho-wat. Uovoril sem osebno s Howatom in vidim, da je inteligenten mož in jeklene volje, ki se ne ukloni DELAVCI V ANGLIJI ZAHTE VAJO, DA 8E ZNIŽAJO STROŠKI KRALJA. London, 15. febr. — John Ito bertson, poslanec delavske stranke, je včeraj kritiziral v parlamentu izdatke vladarske hiše, po-sebno pa razsipa vanje denarja za potovanje princa Wale*a po Kanadi in Indiji. Robcrtson je zahteval, da parlament zniža . denarna dovoljenja kralju 111 njegovi farni-Iji, rekoč, da ae naj kralj nauči varčevati v teh Časih, ko toliko miljonov delavcev strada in prezeba, ker so brez dela. ŽELEZNIŠKI IN tesno spojeni. JEKLAR8KI TRU8T IN TVRD-KA J. P. MORO AN STA OLAV-NA FAKTORJA. * Pot in dvajsot finančnikov v WtU Streetu kontrolira sto tri želes-nioo. Now York, N. Y. — Louis Bu- dens pravi v izdaji magazina * * I^Hihitr Age," k>i izhaja v tem mestu, da postoji velika zveza pri navalih na delavstvo v rudniški in železniški industriji, ki jo pri-rede privatni bianttki interesi. članek pravi, da ho oni tesno zvezani med seboj, ki kontrolirajo ti dve industriji. Te zaveznike kontrolirajo protidelavska United Ktates Steel korporaci-ja in tvrd-ka J. P. Morgan. Bančni ravnatelji v New Yorku xa bs glade mojih pravični »ah hontrnKrajo 270 peva4«iJale»H>§ i ZNI2ANJ« MEZDE. Mssdni odbor jo priporočil delegatom, da rudarji prenehajo s dolom 1. aprila, 60 no bo sprejeta nova pogodbo. RUDARJI NA POLJU TRDEOA PREMOOA MORAJO DOBITI VEČJO MEZDO. Indianapolis, Ind., 15. febr« — Delegat jc rudarske organizacije, ki zbornjejo tukaj v izredni konvenciji, bodo danes nedvomno sprejeli zaključke mezdnega od bora, sestoječega iz 27 predsednikov okrožnih unij. Zaključki so bili včeraj predloženi delegatom. Poročilo mezdnega odbora, ki vse huje zaključke glede nove pogodbe, ima v jedru sledeče točke: Sodanja moadna lestvica nt poljih mehkega premoga mora ostati še daljo v veljavi. Rudarji no zahtevajo povišanja meade, nodejo pa tudi nobonoga snitanja. Rudarjem nt poljih antradtne-ga (trdoga) premoga m mora povišati moadt it dvajoot odstotkov kakor ao zastopniki omonjonih rudarjev zaključili na njihovi konvenciji v Shamoldnu, Pa. V slučaju, 60 operatorji no pod-pišejo novo pogodbo nsjkaantjt II. mtrot, naj rudarji nt vsoh poljih promoga prenehajo s dolom X. aprila 1933. Vprašanje stavko so po mora dati rudarjem na splošno glasovanje, ki se ima vršiti in končati »rod 81. maroom. Mezdni odbor tudi priporoča, da organizacija skuša priti v dotiko z tev. Iz Kansasa je prišlo okoli sto delegatov. Večinoma ao "trempa-li" v'Indianapolis in nekateri so se pripeljali s tovornimi avtomobili. Pravi junaki 1 Povedali so mi, • la je laž, da ao se rudarji v Kan-srku vrnili na delo. Tisto delo, kar jc, ne pomeni nobene produkcije premoga v Kansasu. Prihodnjič kaj več. — Rudolf Ograjenšek, Avolla, F*. KATOLIŠKI DUHOVNIK UMO-RIL 8VOJBOA POLBRATA. Umor je isvršil s namenom, da si prisvoji savarovalnino $30,000. Montreal, Kanada. — Rev. Ale-lard Dclorme, katoliški duhovnik, j«' bil tukaj aretiran 14. t. m. na obtožbo, da je ustrelil svojega polbrata Itaoula Delorma, dijaka na vseučelišču v Ottawi. Truplo fanta je bilo najdeno 6. februarja v inkajštijcm predmestju s šestimi kroglami*v glavi. Policijska prečkava je prišla na sled, da jc duhoven izvršil dejanje. Pri koronerjevi preiskavi dne -t januarja je prišlo na dan, da .1«' rev. Dclorme pregovoril svoje un polbrata, da je svoje življenje /•varoval za $25,000 pri La Sau vegarde Life Insurance Co. in dijak je izročil zavarovalninski cer-' i t ikat 'duhovnu. Policija je našla v duhovnikovem avtomobilu revolver in kaliber se popolnoma \ ina s kroglami, ki so bile v di-m« ko vi trta vi. N'a aedežu v avtomobilu ho se poznali aledovi krvi, ki "> bili za silo oprani z milom. Vsi dokazi govore, da je duhovnik ustrelil polbrata v avtomo "loTii in potem vrgel truplo v cest-"i graben. Rev. Delorme tsji zločin. VLAK • TIRA. Kalamasoo, Mick. — Osebiii vlak it. 19. je dve milji od tukaj "•pustil tir. Ponesrečil ni nihče. \«/*ndo je povzročila alabs trn«'-- in«'*. železniških družb prvega razreda. Ravno te banke imajo pod sabo 54 ravnateljstev tovarn, v katerih se popravlja železniška oprema .. . Pet in dvajset finančnikov v Wall 8treetu kontrolira sto tri železnice. Burdens pravi: "Navadni človek sliši na .ulici da se morajo znižati rudarske mezde ali da morajo pasti meade železničarjev, toda on tega ne ve, da to prihaja h centraliziranega stana: od bankirjev, ki kontrolirajo položaj. Kadar ta človek (diši, da visoke mezde pomenijo visoko voznino in visoke premogo-ve cene, tedaj ne ve, da so vzroki te neprilike v veliki potrati, ki se v interesu delodajalca ustvarja in nadaljuje. On se ne zaveda, a-ko so znižane mezde v njegovi lastni industriji, da mora on pla-čsti potratnost ravnateljstva — potratnoMt, ki tvori 4."> procent odstotkov vse potrste v industri ji po poročilti Hooverjevih inže nirjev ... "Da se zadavi organizirano delavstvo in se pomnoži prof It (železniških) opremnih družb, izreče železniške družbe svoja popra vila družbam, katerim so naklo-njene in so z njimi v zvezi. Samo t« (»ostavka tvori (»koli trideset miljonov dolsrjcv, ki jih mora ljudstvo plačati za vzdrževanje železnic I . . "Jaano je kot beli dan. ds na-pad na delavstvo, ki se razproeti ra v deželi na vse strsni, nspsd ns rud s rje, železničarje, stvabin-akc delavce in druge rszne delov cc, prihaja iz enega vira: W*ll Strects in Jeklarske korporseije najbolj ljubljene hčerke Well Streeta. Nikakor to ni vpraaanje ♦ odprte delavnice', ampak je, kot mc ITntermver pravi, 'križa raka vojn s proti strokovne organizirp militi delavstvu*. In prva tako je kot pravi on. da ae delodajalci „pode lepo v vrsto akoraj v vsak industriji, ne zaradi te direktne kontrole, ampak r.sradi kred^ f katerim jih banke lahko bičajo. C J , Oitrušeno fraze, s katerimi opemfrji v sapadni P«nu.yiv*-,-,kj knmiMinlj,k(> < 'hieago in okoliea: V petek is^no in mrzlo. Severnozapadnl vetrovi. Temperatura v zadnjih -'4 urah: najvišja 91. najnižja 10 >»lnre izide ob « 4«. zaide nb REKE V NUJI KALIFORNIJI NARAŠČAJO. Los AngeUs. Oal — V vzhod nrm dHn okraja Angeleaa so reke in potoki tako nsrasli. da prestopajo bregove. ^ naalals tarsdr večdnem.l. dežer nih nalivov. V f«rsti pads aeve4a ŽENE KANSAŠKIH RUDAR. JEV PRIDEJO FRED BO DIŠCE 97. FEBR Indianapolis. Ind. — (Koder, Press.) — Delegat je is Kansasa so sporočili konvenciji .da ae 27. februarja otvori obravnava proti sedemindvajsetim Ženam rudar jev v Pittshurgu, Kana., pred aod-ni kom Curranom. To ho žene, ki so v decembru demonstrirale proti stavkokazoui. (fbtožene so "ne rednega obnašanja in nepostavne-ga zbiranja". Žene ao pod poroštvom od $1500 do $700(1. M rs J uran, 71-letna starka, je morala dati poroštvo za $7000. ker jo oblastniki smatrajo kot "zelo nevarno žensko". STAVKA HaZVaZSLCEV MLEKA SE Nt KONČANA. MLEKARSKI TRUBT0V0I BO U1TANOVILI KOMPANUBKO UNUO. poUvoi nimajo v nji sovodtnobo-nih prtvio. New Tork, N. T. — Bsrden's Farm Products kMnpaaiija, ena velik Mi kompanij, ki ao skozi no-kaj let imele monopol za razpečevanje mleka, je ustanovila svojo "delavsko" organisacijo, s katero upa delavce še bolj prikleniti nase. Kompanija je pričela ano-vati svojo unijo zaradi stavke razvažaloev mleka, ki je hudo sedela obe največji kompaniji: Bor-(Senovo kompanijo in Hheffield Farms kompanijo. Ako ae porinejo na stran lepo ANCLEZl OKUPIOAIIBEL-FIST t VENSKI VOJNI. ruH med rudarji In lastniki rud-nikov. Predloga določa, da sc u-stanovi vladni rudaraki odbor |h» v norcu šelesniškega odbora. V od boru bi bilo devet članovi tri imenuje'predsednik, tri Izvolijo rudarji, ostale tri |ni operatorji, Ta odbor bi potem reševal vse spore v premogovniški industriji. lliji in Ohiu, ki so ignorirali poga janja z unijo. Odbor dalje priporoča, da orga-nisacije zehteva v novi pogodbi "chec-off" v vaeh okrožjih in strogo* uvedbo onemu rnega delavnike. O zehtevi Šest urnega delavnike in petdnevnega dele v tednu nime odbor nobeni« besede. Odbor priporoča tudi odprevo tekozvenc kazenske klavzule v pogodbi, ki določa denarno kazen za operatorje in rudarje v slučaju tršenje pogodbe. Odpraviti se majo tudi nekatere razlike v o-krožjih in med okrožji, in če se to doseže, bodo rudarji na poljih mehkege premoga imeli tupatam večjo mezdo. Poročilo mezdnega odbora se deloma gleai: "Priporočamo, da konvencija odobri sklepe orgsnizacije na po-ju trdega premoga, sprejete 17. januarja t. I. v Shamokinu, Pa., glede ne povišanje mezde za dvaj-set odstotkov, Smatramo ,da delavci, zaposleni v premogovnikih na ameriškem continentu, so upravičeni do mezde, katera jim Isi prinašala toliko dohodkov, ds bodo lahko dostojno preživeli sebe iti svojce na temelju ameriškega žlvljenake ga merila Sloveča ust vo, javni in teresi in blagostanje ljudstva zah; teva, da to mora biti prvi pogoj ca obstanek delavstvs v vsaki in dustriji. Sedanji letni zaslužek rudarjev Ameriki ne zadoatujc za dostoj. no življenje ( nahaja se precej nizko pod življenako mezdo In pod cenami življenjih potrebščin, ki prevladujejo med rudarji in vsled tega je v ruda rakih naselbinah ve liko bede in trpljenja. Ne verjamemo, da bi pulHika zahtevala premog na račun degrs diranegs državljanstva, človešk- h^,,,^ oaeimirni delavnik ja le miserije ^trsdanjs in revščine ti !t„orHi*.n< Kudarji so priailjeni stih, ki kopljejo premog za nl*k. ko ur t ^^ mezde Ta cena M bila prevelika |jfchtevamn torej. pod jo, se takoj spozna, da nimajo delavci prav nobene moči v tej uniji. Delavci ne morejo ničesar pod-vzeti, da izboljšajo svoj pololej, ravno tako ne morejo kaj pod vsoti proti družbi, ako jim šell utr« gati mezdo ali pa naprtatl več dole. Vse previce deleveev obstoji v tem, da smejo epelirati na nižje priganjsče in od« teh na prave preddelsvee in tako naprej. Ko-liko taki apeli izdajo, pa vedo delavci iz lastnih izkušenj. O vseh zadevah pa odloča kot najvišje inštanca predsednik družbe. Pot tisoč od enajst tisoč delavcev in razvažalcev mleka še stavka. .Stavka je pričela prvega novembra, Tako poroča lokalna organizacija št. 584. Po njeni izjavi ae ho boj nadaljeval vso zimo. Kompanije so mislile, de so stsvko popolnoma strle, e izjeva organizacije govori, da se družba moti, ako sodi tako. Tudi ustanovitev kompsnijskc unije poka-zuje, da podjetniki niso tako as-dovoljni s položajem, kot skušajo natveziti javnosti v velebisnl-škem Časopisja. Kompanije podpira velehizniško časopisje z raznimi isjavsmi in veatmi, ki ao nsklonjene monopo-t latam. 38 ubitih in tel sto ranjenih v ftti-rib dneh boja mod Iroi. ANOLBŠKA VLADA JE V BKRRRH Belfsst, Irska, 15. febr. — Ds nes i ju t raj je bilo ubitih pet oseb v ponovni bitki med protestenti in ketoličeni. Skupno število mrtvih od sobote je torej naraslo na 38, Belfsst, Iraka, 15. febr. — >An gleške čete ao sooči saaedle vse strategične postojanke v Belfaatu in voješke patruljo so pričele raz-ganjeti drhti furijoanih protestantov In katoličanov, ki m streljajo še štiri dni. Triiudvejset oseh je bilo ubitih in čez sto ranjenih od sfulllje sobote. Ko so vojaki pričeli čistiti ull-ee, so atroloi obeh verskih frakcij obrnili puško nenje in eden vojsk je bil ranjen. Drhal je streljale v tramvajski vos in ranile več oseb. Včeraj ao bite ubite štiri osebe in tri so umrie ne renemi. Jemes Crtig, ulsteraki premier, je obtolU katoličane, da so vrgli bombo med kopo otrok in ubili štiri mejhne deklico. Ijondon, 16. febr. — W i ust on Churchill, kolonljalni minister, je denes porode! v nišji zbornici, de je vledo morala suspendirati is-jresnjevenje jušne I rake. PoloŠaj v Belfaatu je skrajno sleb. Kampanja umorov je Izbruhnile med ainfejnovoi in ulaterei ln oho stranki — kakor je Še navede — dolše druga dhm, lUflj^ km* i« sn Qb proteatantovske vlade rdaj poka* otroke, ne drugi štreni je pe keto-liški škof brsojsvil Lloydu Oeor-gu, da so kstollkl v Belfestu bres varatvs in sthtevsl je voješke leta. Is Dublins je prišle vest, de so ekstremni republičeni pozdrevill guerilsko vojno v llleterju In se pripravljajo na atrmoglavljenje provizorične vledo v Dublluu. Cork, Irske, 15. fobr. — Želez-ničarski sov jat v tem mestu ae je podal. Delavei so izpraznili okupirane postaje in vleke in denes je pričelo voziti nekej osohnlh viškov. BLOVBNBKA CERKEV V OAOU OROPANA. DRUŽINSKA TRAGEDIJA. Okietffo, DI. — John Liesu, 53 letnemu delavcu, js nekdo niše petal v uho, de je njegove sopro-gs nezveste. Prijel jo je seredi tega in nsatal je prepir. Poalal ja svojegs 7 letnega sina Is kuhinj« ns dvorišče, na ker je svojo žena trikrat ikIsHI s sekirico in ji pri zadel preeaj tefke poškodb«. Pe tem se je obesil. Ženo so prepeljali v bolnišnico in sdravnMii Iz-javljajo, da okreva. ONI- Policija je »Majt, da so čin U-vršili domattni. Čikaški opoldenakl listi so v sredo prinesli vest, da so v torek Boči roparji obUkeli cerkev sv, Eene ne oglu Lincoloovc in 33. ceste, to je slovensko cerkev, pri kateri župnikuje stisni Kazimir Zakrajšek. Vlomili so v klet pod eerkvljo In a težkim l»atom razbili vrata železne varnostne shranila« ter odnesli $»00 v libertibondih in nekaj drugih papirjev . Policija ne postaji Marquetle, ki preiakuje atvar, je mnenja, ds ao rop izvrMli ljudje, katerim je bilo dobro znano, kaj je v shrani* bi. Liati poročajo, da ja bila shramba lastnine posojllniškegs in stsvbinsfcegs društva OMEJENO NASELJEVANJE NA0RT BA * VLADNI RUDAR* SKI ODBOR" PREDLOŽEN V SENATU. NVashington. D. i*. — Senator Kenyon, ki je vodil senatno preiskavo ruderake vojne v West Virglniji, je v torek predložil svoj obljubljeni nečrt sa Mdosego mi LONDON MU 1 POMOČ ZA BREZPOSELNE OELAVCE. Socialistični kongrssntk apelira »t vlado, naj bo adtj tako radodarna napram delavoem kakor ja bila med vojno napram kapitalistom, K0N0RE8 JE ODOOVOREN u ŽALOSTNE RAZMERE Wsshlugton, D, C. — Mcycr lrfindon, soeislistlčui kongresnik Is New Vorks, je preil par dnevi sahteval v poslanski zbornici, da naj vlada pokloni delavskim strn. kovnim unijam in kooperativam finančni kredit sa oživljeitjc industrij. l.ondon je |ovorll pol tire in neusmiljeno bičal obe stari stranki veied njune bresbrišnosti ns« prsm problemu brczposelimstl, lumtiiaL da aal e ovojo neprl- * stranost, e ketsro sc vedno bshs, češ ds ni rasrsdna in da skrbi za blagor vseh ljudskih slojOv, Ako je to res — je rekel i^ntTon — nsj bo vlsde sds j bsnkir sa dele vco kakor je bila liankir sa kapitaliste tekom vojne. Med vojno je vledt pomagala slehernemu podjetniku, ako je bil v stiski, samo tla ni zeostejelo delo. Kriss ni nič msnjšs danes. Problem brezposelnosti še ni rešen. Pet miljonov delavcev je še vedno brez dela. Mlljarde dolarjev jg vrtenih v vodo vsled poč|. vonje tisočerih lovoru in rudnikov in vsled brezdelju miljonov, ki bi Ishko sleherno uro ustvArJsli dobrine In množili ns^odno Isigs« stvo. "Vaša mlečnost je krivs, da so dsnes tako žalostne re/mere med delavei v Ameriki," Je grmel Jjondon. "VI republičeni in krat je, ki kontrolirate kongres In deželo, ste odgovorni za sedanji pološej, ker se ne zmenite ze problem brezposelnosti, ksterl pome nI življenje sli smrt «niljonom. Možje In fentje, ki ao m* vrnili t bojišča, danes stoje v krušnih vrstah v New Yorku In drugih mestih. Možje, ns kalere sle še pred psr leti s leko vnemo apeli rali, da a.- nuj žrtvujejo, ds nij. dedo vse, danes romajo ml rftcnltt do mesta za kruhom zaita In svoje družine, fttevilo brezposelnih raste in položaj je vedno Imlj slališi, vi ee pe ne ganete." l/ondoti je ilalje rekel, da rt^ub-' llčanl nlao nič boljši ml demokre-tov. "Kje je liata zmožnost repub ličanake strank«, a katero je Mlo toliko bahanjat" je vprašal Log-Uon. "Do den«*a Je še ni viilHi. pa hočejo repuMičani poka/ati, da SO apoaobnejši kakor demokrstje. naj kongre«. sprejme nujnost nI ukrep sa financiranje delavskih Waahlngton. D erstivtilh dru loče. de ee veljevnoat erdenjega 4f<.v fH omejitev bre/|M»»eliioal« t Ijemo j— da smo absoletoo proti stilaaj« mesde rudar te aaktevame, da sedooje >e Kopanj« premogs j« n«vsrno delo Možje, ki de le Jo pod zemljo, so izpodatsvljeni napenjanju živ-eev, nebrojnin teleanim poškodbam in smrtnim neagadem To delo jim jemlje rdrsvje in jih neradi žrtve pakliodo nič pomagali. .Argumentiranje, <|n j« moja predloga aoeialiatična. aovjetsks sli Imljševiška, ne bo re šilo problem* .Ako imate boljše zdravilo, dajte ga In priprsvtjm sem ge podpirali Nsjmenj deaet krat sem že sshteval, da kongre« I nekaj atori trn brezpoaclne dela v Ode«fc ime ptod aeimj drugoL#i p. M n, /meoit«- Jas s«Mf predlogo, ki določa, da •. «T H E E N LIG H T E Or|M «W IT" I W "" np^Tlinh^ fciataa (on Dal«■§ v •hlapaaj« «- 4a vui I« • M« 4am« la — »»■» mm aH*«! M. SLABO JE PRESKRBLJENO ZA VARSTVO OTROK. NAStlfU. Narodni delavski komitej za varstvo otrok poroča, da vsako leto zapusti *olo en miljon otrok v starosti od deset do petnajst let, ker so postave v nekaterih državah za varstvo otrok nezadostne. Ako se v tem ozfru nič ne spremeni, pojde v teh letih deset miljonov otrok v tovarne in druga podjetja, predno bo njih najpotrebnejša izobrazba dovršena. Na eni strani se dela za poameridanjenje tujezem-skih delavcev in se jim priporoda, da naj hodijo v večerne šole, na drugi strani pa pomanjkljivi zakoni za varstvo otrok povzročajo, da morajo otroci na delo mesto v šolo. Gotovo je vaineje za vsako ljudstvo, da gredo otroci v šolo in ne v tovarne. Kar se otrok nauči brez napora, je dostikrat staremu človeku se zelo težko učiti. Pa tudi z zdravstvenega stališča je škodljivo, da o-troci gredo v tovarne, ko je njih telo še šibko In ni utrj*» no za enakomerno In mučno tovarniško delo v zatohlem In okuženem zraku. Mesto da vzraste zdrav in krepak narod na duhu in telesu, pa vidimo mladeniče s postareli mi obrazi, dasi komaj štejejo dvajset let Njih hrbet 01 je upognil pod težo dela, še predno so stari dvajset let Za deklice je tovarniško delo še bolj škodljivo kot za dečke. Tako vsraste mladina z upadlimi in velimi Uci, ker je morala v otroških letih na trdo delo, kateremu ni bil kos njen organizem. Veliko mladine ga mora v prerani v grob, alj h j pa nakoplje bolezen, na kateri hira počasi, dokler jo smrt ne reši trpljenja na tem svetu. Vse to prihaja, ker so postave za obrambo mladine pomanjkljive, v nekaterih državah jih pa sploh nimajo Ako delavstvo verjame, da je njegova naloga, da ae boju ji* za boljšo in bolj svitlo bodočnost človeške družbe, tedaj se mora bojevati, da dobimo dobre zakone za varstvo otrok, ki povišujejo šolsko obveznost saj do šestnajstega leta. Kapitalisti Be ne bodo bojevali za povišanje šolske obveznosti, kajti iz boljše situiranih slojev že dobe naraščaj, ki jim vodi njih podjetja. Semintje se tudi kateri proletarski otrok izobrazi, da dela na vodilnem mestu v industriji, kadar odraste. Kapitalisti imajo seveda svoje razloge, da se ne zanimajo, da se Šolska obveznost poviša v splošnem. Pred vsem so otroci cene ji delavci kot^odraščeni. Danes imamo stroje, h katerim postavijo otroke, da si prihranijo odrasle delavce, katerim bi morali plačevati višjo mezdo. Ako morajo otroei v desetem ali enajstem letu v tovarno, tedaj je jasno kot beli dan, da so se v šoli naučili za silo čitati in malo računiti. Kapitalisti pač sodijo, čim manj so delavci izobrafteni, toliko ložje se izkoriščajo. Naš cilj pa seveda ne sme biti, da se šolska obveznost poviša k do šestnajstega leta, ampak povišati se mora saj do osemnajstega leta, dalje naj se vse univerze in tehnične šole podržavijo in poduk na njih naj bo brezplačen. Kadar to dosežemo, takrat bomo šele lahko rekli, da smo flftorili nekaj za boljšo in svitlo bodočnost vse človeške ■m Naloga delavskih organizacij ni, da skrbe le za sedanjost, ampak skrbeti morajo tudi za bodočnost Ako delavske organizacije pe bodo zavedale te naloge, bo-otroci delavcev živeli v takem trpljenju kot njih stari-Kjer so se delavske organizacije zavedale te naloge ao napravile primeren pritisk na zakonodajne zbore, ao sprejeli tudi postave za varstvo otrok. Seveda ni ao te postave za varstvo otrok take, kakršne bi morale biti, ali sačetek je storjen, tako da je ložje delati, da se dosežejo take postave za varstvo otrok, kakršne moraio biti | da mladinn ne odraste neizobražena, šibka -na duhu in tud I Ha telesu, Delavci skvbimo za mladino, kajti njena je bodočnost, ako mi storimo svojo dolžnost, in izvojujemo take ostavc za varstvo otrok, ki ho potrebne, da bo mladina ko odraste nadaljevala delo, ki so ga pričeli njih sUriši Na tem svetu se ničeear ne doseže brez boja. In če _ vel žele, da, bodo njih efrin i hodili v nežni mladosti Aoie mesto v tovarne, tedaj as morajo bojevati in priti J»ti na posinvodajne zbore, doki- • ne Imelo dosežene po-ave, ki garantirajo pravo ln y|« polovičarsko varstvo IIL — Kom pooija velikih delavak aa želez nitke «pclne vosov p je izdala le take. ? katerih poiivi svoje de (a val v o na aeatanek. pri katerem naj ae odloči, ali bi sprejeli 10 urni delavnik. Razume se. da ki družba zelo rada videla, da M svoje delavce vklenila ca par ar dalj dela na dan in pole« teta za par dolarjev manj raaJožka. Delavstvo pri tej kompenijt je neorganizirano in podjetniki prav brez vaakib teikoč lahko n-sanjajo z njim kar kože jo brez vsakega odpora. Pole* tega ao pa tudi nekateri delavci mnenja, da > bolje če par nr več dela. da reč lahke zaslužijo * Nekoliko na boljšem jo delovat vo pri soaedigi •'('alnmrt ah© pi" ki je tudi last te m sijalo solnce. J- K- Wym. Pa. — 8emo po 'dva dni na teden delamo v naši naacl bini. da zaslutimo komaj za borno hrano, za^ druge potrebščine pa ne zadoatuje. Kakor se vidi iz poročil po drugih krajih sluii jo še alabejše • kakor pri nav in todi delavci iz precej oddal jenih naselbin hodijo,k nam na delo; eeio po pet do oaem milj daleč pridejo in se zopet vračajo. Večkrat se snidem z rojakom iz Yukona. ki trdi, da je pri nas še "dovolj dobro, češ. Če ip\ dela mo dva dni na deten. da v tem času zaslužimo kakor oni v štirih dneh. Verjamem mu to. kajti tam niso organizirani in »o jim mezdo le dvakrat utrgali. V Wvanu obstoji organizacija T. W. M. of A. ie kakih pet let in mezdo prejemamo po določeni lestvici, za kar pa bo potekla pogodba 1. aprila. Kaj in kako ae bo delalo po prvem apriln ie ne vemo. a'gotovo bi upali v boljšo bodočnost, če bi bili delavci bolj organizirani in se organizacije tudi driali. fclovonci v tukajšnji naselbini sa dovolj dobro razumemo* Prosti čas porabljamo za čitanje naprednih listov in knjig. Zima je huda. a jako spremenljiva, da se zdi kakor bi imeli dvojni čas o-benem. — V naselbini imamo dve ljudski šoli. katerih ena je bila dograjena leta 1921. Tudi dvorano U. M. W. pf A. so dogradili lani. — Poročevalec. vzroka ca tarnanj«-;' enkral denar, naj gre o priliki v Ljubljs-je boljše, drugič slabše, kakor se no ter mu tam nakupi zaželjen. pač zazdi našim goapodom. ki pa knjige ter mu jih pošlje v Ameri. so v resnici ravnotako odviaai od ko. Njegov oče je rea atoril tako našega dela kakor mi aami. ako in dobil pri nekem knjiga rji, ne celo bolj. Zato nam^eetih, ko knjige ter mu jih pošlje v A*'-1 ae ji« zljubi dajo dela, da si o- riko. Med zavijanjem ao ga pri. •j i bijemo ude. Drugi vzrok pa je celi spraševati za kaj se zanima tudi ta. da tukajšnji tovarnarji za Cankarjeva dela in ko je p0. vedno prejmejo kaka naročila i/.I veda!, da on ne bo knjig bral. Evrope i^ imamo tako vedno pri- temveč ain v Ameriki, so takoj liko obratovanja. Spremembe res zopet raz vezali knjige in jih po-pridejo, toda to bo gotovo vedno, ložili na police s pripombo, da dokler bo obstojala industrija, a sin litiko kupi knjige v Ameri-pri vsem tem nimamo mkakega ki. Gotovo oče tudi ni ime) viso-večjega povoda za godrnjanje ke vsote kakor jo je treba plaČa-Govoril sem z rojaki v naši na ti z ameriškim denarjem in ceno aelbini. ki ae zanimajo za proave- in tako ni dobil knjig. Iz vsega to našega naroda v Ameriki. Pri- tega labko sklepamo, da obstoj« trdili so mi, da aem pravega miš- med tamkajšnjimi in tukajšnjimi Ijenja, kako bi ae prišlo v okom I knjigsrji nekak sporazum zaprekam, ki jih ima Književna Pri VM>m tem posamozriiki niJ matica in sem o tem povedal avo- tISf av je mod rale ^i ccnejše ako Pri™ri-mo - atarokrajske sedanje con,ke s ae- . ^ danjem stanjem jugoal. valute. \ " ' starokrajskih .ccntkih se vidi, da da.. ko 86 " na,H.<.na 4 , .. li- -v selbine pred tujezemej, urisliin/ so se cene ^»am malo al, n.c * / da ge povišale, m, pa jih moramo pla- J _ čevati po štirikrat tako v,sok, ce-fK u ' —v«.«. ni, če si jih hočemo nabaviti, pa najsibo od tukajšnjih * trgovcev ali od tam. Itazlika jc aamo ta, da smo tu, ko naročimo knjigo in poiljemo naroinu.0 pred, v.OK.,, ^ d ^ ^ Mm ko p«ilKmo denar v »t»r. 'fc JJ ^ u ^movUdo kraj ponavadi še pošiljajo račune da smo še toliko in toliko dolini, Čeprav plačana vsota že daleč presega prvotni račun Shebojrfsn, Wis. — Človeka kar nekaj pretrese, čc urične premišljevati na minule čase in na epe obljube, ki smo jih prejema-i po rasnih ljudeh. Pri naa ao danes slabo dela, plače ao#malen-coatne, draginja pa skoro ista lot je bila pred tremi leti. Pred časom bi bili vsled velikih obljub skoro verjeli, da bo po vojni me sto vode tekel med in bo mesto dežja padala sladka mana, da bo prst postala moka in kamen kruh. Znano je, da je bila minula voj na za marsikoga "molzna kra va" in so se z njo okoristili v c nem ali jlrugem oziru. « Slovenci smo tudi imeli v mi nuli vojni kričače, ki so hodili od naselbine do naaelbine, kjer ao in še žive naši Jugoslovani. Naj sledi temu zamera ali ne, rad bi vprašal našo javnost, kam so se poskrili dotični kričeči, da n njih ni sledu. Po minuli vojni so ae gotovi slovenski politikarji vrnili v staro domovino, a se tudi vračali nacaj, kje so njihove obljnbe in načela aa katera so to liko agitirali. Mogoče se boje po vedati kako se godi narodu v sla ri domovini. Po mojem mnenju je bilo vts agitacija med ljudstvom uprizor jena samo v namenu za adražbo m izkoriščanje ljudi od strani nekaterih oaeb, kakorinjih je bilo že mnogo med delavstvom. Vemo, da nam vse to'samo škodi, sato delavci, oprimimo se resnega dela, čitajmo dobre naše liste, v katerih bomo dobili izobrazbo in v teh hudih časih razvedrilo. Kdor nič ne čita, nič ne ve in ve-mje vsakemu, jki^ prihaja z dO bro besedo in obljuno. Tako se je »godilo tudi nam Jugoalovanom med vojno, zato preprečimo, da se ne ho godilo več. — Jack Men hsrdt. ANGLEŽI OSTANEJO V INDIJI. OUridfft, Pa. — I*pi so zimski dnevi za onega, ki jih človek prebije s pipo v ustih doma ra pečjo. žal, je le malo takih zadovolj-nežev. Kmečkemu ljudstvu v stari domovini je sima odločena ca nekak počitek po trudapolnem delu tekom eelega leta na polju in drnff"d. Tega nimamo tukaj. Sa "aimaki počitek" nam je trčen vaeti vae. kadarkoli ae ustavi kolesje industrij«', najsibo pola-atavkarji beda, so neheali v «aeao t* ali po aimi. .telila vaet* dennejo s* d*l**a- Take je prt naa. s vseeno nima- London, 15. febr.—Lloyd Geor-gc je izjavil včeraj v niiji zborni Za Američane imajo tamošnjiK <1* pod nobenim pogojem ne l»o knjigotržci posebne cene, meneč Anglija dala Indije iz rok, pač pa na] plačajo, čo hočejo imeti, brž- stori vse,, de ptrdi oblast seda kone pri tem mislijo, da ao vai nje vlade v Indiji. Američani taki kot oni, ki pride- George je dokazoval zbornici, jo v staro domovino in raztresajo da indijska ljudstva še uiso zrel« dolarje po njihovih trgovinah. | L* neodvianoat. Če bi AngMja iz-V "Goriški straži" sem bral. praznila Indijo, bi sledil kaos in da so zadnji čas podražili tudi anarhija. knjige rojakom v Julijski Bene- Vest da je bU Ghandi aretiran, čiji za »to odstotkov, pri čemur Le biU doneg toliko potrjena. d« pa ao trgovci naleteli na odpor. ^ vlada ukazala aretirati Ghan-Organizirala ae je druzfra Naša ^ >to' Temu pa lahko pridemo v okom mlajši ali starejši, n« drši. Argn-s tem. da ne kupujemo več knjig, mentirati je treba tako, da se.do-dokler nam jih bodo skušali pro- kaže, da tisti ni v pravem, ki je dajati po eenah kakor so pričeli| začrtal teze. Ako nekdo trdi, da vdaj. Kar pa je glavno, da se preneha s* takim iskoriščenjem naših rojakov, je podkrepitev naše Knjiševne matice^ in ustanovitev laatne tiskarne; potem bomo lahko delali po avoje. l'pam. da ni več daleč ta čaa in je treba malo več delavnosti pri onih. ki imajo vsi stvar v rokah, oatali pa bomo tudi atorili avoje. Nek tnksjšnji rojak je hotel imeti neke Cankarjeve knjige in j« poslal očein v staro domovino je pot, katero hodi človeštvo, da se izmota iz svojih zmot. napačna in pove, zakaj je napačna, se mu ne more odgovarjati, da je njegove teta napačna, kar ja mlajši ali pa starejši od tistega, ki mn odgovarja. Toliko v pojasnilo« A-ko pa želite podrobnejše pojasnilo. se pa ustavite Vi ali pa kateri Vaaih prijateljev v uredništvo. «• ko slučajno poaetite Cfcieago, U-redništva Vam drage volje pojasni vse. o čemur želite pojasnil«. — Poadrav! (Federated Preaa.) i nitim. MNOGI iT A VIA RJI ŠE ZDAJ NIMAJO DELA. Ooverner je precej zakrivil, d« •o radarji potiaajani v take raB- Birmingham, Ala. — Od kar je hila XH (predloži premogovniškim družbam. Stara mezdna pogodba poteče 31. marca. Rudarska organizacija United Mine Workers of Amerika bo zahtevala povišanje iuezdc. ?' Rudarji no bodo krivi stavke, u ko pride. Tako jo rekel John L. licvv is, predsednik rudarske organizacije, na predvečer konvencij*' v Indianapolisu. Lewis je rekel, «ia rudarji rio žele in nc iščejo stavke in storili bodo vse, kar je v njihovi moči, da jo preprečijo. A ko pride do autpenzije dela nn poljih mehkega premoga, tedaj to ne bo stavka, marveč izpor, ker rudarji ne bodo hoteli sprejeti /nižanja mezde. — Pododsek Šestih članov, ki je sestavljal zahteve rudarjev na operatorje, jo dokončal rtvoje delo v pondeljek in i/ročil svoje poročilo mezdnemu odboru,, ki šteje 27 članov. No konvenciji bo pčibližno 2300 dele-gztov. 200 dolavoov, zaposlenih pri American Cutlery Co: na vogalu Mather in Newton St., Chieago, je zastavkalo v portdeljek zjutraj, ko je družba • naznanila, da zniža mezdo za 10 odstotkov in zviša delavnik za dve uri. Okrog sto delavcev je ostalo na delu. Političng zmage delavogv v Ka-i.adi. Premogarji in jeklarski delavci na skrajnem vzhodnem rtu Nove fckotije so se pri zadnjih volitvah poslancev za legislaturo /družili in izvolili tri delavcc in «nega farmarja * večino 1200 gls-sov protf združenim liberalcem in konservativcem dveh starih strank. Hudnižke naaelbine v o-I -raju Cape Breton so večinoma pod politično kontrolo rudarjev V majhnem mestu Domiuion No. 1 je bil pravkar izvoljen delavec za župana in trije delavaki občinski svttovalci. Drugo mesto New NVaterford, ki iteje 6000 prebival eev, ima tudi delavskega župana in mostni »vet. Delavska in lar-'"»rska stranka* v Sovi ftkotiji lina petnajst poslamev v legisla 'uri v llallfazu. Vsi ao bili izvolje na račun litferaln« in konzerva 'ivne stranke, ki ata grdo pogo 1 eli v delavskih okrožjih. 160,000 delavcev v zveznih Ijedelnieah odalovljenih. To j< !»rva )>oalediea Hardingove ad '•dbc, da mora prenehati delo na VHrth bojnih ladijah, ki pfmdajo v I vedel jetnika iz ječe v^^H ]"«»gram znižanja bojne mornari okrajno ječo.__ " . Prizadetih je tudi na tiaoče j.______ "irjeaih ladjedelniških delavcev gonaervativci tmagali v Kolom > privatnih ladjedelnicah. Am«-| blji. '• •ika delavska federacija je ap*-i Bofota.TColombiJa (Južna Aro« "sla na Hardinga. da naj vladaL^, || f(.hr. — Pri predelni OOIOANILI 06 LJUDSTVO EA 140 MILJONOV DOLARJEV V Waahingtonu postajajo zdaj pozorai na ta sleparijo in aahtovajo ostro postavo. nja. • Ko je trajala stavka, so bili nekateri manjši podjetniki prisiljeni, da so podpisali pogodbo. Po izgubljeni stavki so ti podjetniki znižali mezdo, ker niso mogli konkurirati velikim podjetnikom. Ko so tukajšnji voditelji apelirali na governerja Kilbyja, ker so podjetniki trgali mezdo, je odgovoril, da ne more pomagati, ker gre za vzajemno pogodbo med delavcem in delodajalcem. Zdi ae, da governer še ni bil zadovoljen, da so premogovniški podjetniki tako ravnali z rudarji. Lani v jeseni je sklical izredno tejo legialature, ki je sprejela o-ster zakon proti delavskim strokovnim organizacijam. To se je seveda zgodilo pod njegovim vplivom. Kn zakon določa, da so vsi člani odgovorni za akeijo neinkor-poriranih delavskih organizacij. Druga postava pa pravi, da izvrši vsakdo hudodelstvo, če vpraša svojega tovarišk ali če mu prigovarja, da prenejia delati. In kaj se je .zgodilo, ko sta bili ti dve postsvi aprejet i t Dva zdravnika sta tožila bivšega predsednika in sedanjega predsednika lokalne organizacije za od-škodnino zaradi zdravniške pomoči, ki so jo,prejeli člani organizacije ob Času atavke. Odvetniki sicer izjavljajo, da sta tihe postavi protiustavni, vprašanje je pa še vedno odprto, če bo'najvišje aodi-šče tudi tako razsodilo. / Rudarji v tej deželi to mnenja, da mora rudarska organizacija malo bolj poacči v politiko, da ne bodo izvoljeni taki governerji kot Al len v Kanaasu in Kilby v Ala bami. Politična neaktivnost ni prinesla drugega rudarjem kot poraze na gospodarskem polju. LBrtAlfji zabranjeno. Atoka, Okla. — Tukaj ao aretirali nekega Ham Watkinsa. ki je bil obtožen. da je umoril C«ra Jonesovo. Takoj po arelariji se je zbrala velika truma e*ttne drha-li da obtoženca linča. Namen drhal! ni potrečil, ker je šerif od- aoeedno Chieago, 111. — Dan za dnem se odkrivajo sleparije z d -Ulica* ai, obveznicami in .drugimi Vrednostnimi papirji. -Najnavadnejši sleparji proglase sami sebe ta promotorje, ustanovo kompanija t visoko donečim in mnr.go obfUr joči m imenom, na kar vržejo ilolr nioe ali ofcveShioe po tvojih agentih mty) ljudstvo, ki niao vredne še papirja, na katerem so tiskane. Ako slučajno tak sU>par ali sleparji pridejo v roke pravici, je denar dobro skrit, ki so ga s sleparski au manipulacijami odvzeli drugim ljudem. Ako takole porinejo na stran en miljon dolarjev, tedaj se izplača canjt se leti v ječi. Kazen ni visoka, ker t.» postave mile za te vrste sleparje. Tak slepar, ako je prijet in obtojen, zasluži" od sto do dve sto tisoč dolarjev na leto,, ko sedi v joči. Vaota je seveda odvisna od tega, koliko je ukradel in k.)liko je od ukradene vaote skril. Te sleparije so v zadnjih letih tako narasle, da ho samo te veste sleparji ociganili ljudstvo za ato štirideset miljonov dolarjev. Žrtve ao večinoma delavci, ki so od* trgali par stntakov od svojih ust, Ns te sleparije je zdaj poatala pozorna tudi zvezna vlada, kajti zvezna sodišča zdaj proiskujejo 480 takih sleparij, pri katerih ao bili ljudje, kot že omenjeno, oci-ganjeni za sto Štirideset, miljonov dolarjev. Položaj je zdaj na pr. tek, do justični department !o tokrat lahko nastopi, ako ao ae tleporji pn« služili pošte v svoje ilcparsko manipulacije. Zarsdi togo .jo na* stal klic, da je trebi Izdelati posebne postave proti tej vrati sleparjev, da ne b ........Aa Tmb. taMtk UMAm« DVA TJBOO ŽELEZNIČARJEV ODPUŠČENIH Popravila so pa bila izročena prijateljski družbi. Now York, N, Y. — Kriejaka železniška družba je odslovila dva tjsoČ delkvcev iz svojih delavnic, da se tako j/.ogn« jurisdikeiji železniškega delavskega odbtira!o gleda lišče liennepin, je bilo sežgano na pokopališču Jjak«wuod. Dete j« umrlo na plučbici v bolnišnici. J a met Hrennan. ravnatelj gle dališea, je fmkril vse atroike, ki h<> bili zadnji za najdenčka, Mrtvaški list pripoveduje zgodbo malenčka. Država Minnesota, oddelek za šivljenako statistiko, mrtvaški !i»l. Ime — (neznano) IJenneplnovo dete, (najdeno v gledaUšču Han-nepinu). Uojtini kraj — neznan. . t;č« — neznan. Mati neznana. Rojatni kraj matere — neznan i'red šestimi tedni so našli de te v Ilennepinovem gledališču « aobi za deteta. Nihče ae ni zglasil zanj in gledališče je adoptiraln ai roto in skrbelo zanjo. Tako prihajajo na evet ljudje. tak» se ločijo od njega in tako žive. NEVARNI EANDITJ1 PRIJETI. i Minnoapolis, Minn. — Osemnajst tir |H) izvršenem ropu v Ye Ta verni, neki cestni krčmi na Huperiorjevein buiavardu, so prijeli sedem wl štirinajst banditov, ki ao izvršili rop. lianditje so odnesli $7,500. Herif Karle Mrown je v družbi nekega deputija sledil handiUtke-mu avtomobilu do Jordana, Minn.. in od tukaj j« obvestil šerife bližnjih okrajev o roparskem napadu. Takoj |>o ropu so bile obveščene vse železnižke drpžbe, kaj se je zgodilo. Vlakotpremno oaobje je prejelo nalog, da naj bo ua straži paradi banditov. Neki sprevodnik na omahaškem vlaku, j« sporočil šerifu,'da ae mu zdi, da so nevarni značaji na vlalui. Naštel jih je devet. Ko ae je vlak bližal Hiouk Citjjn. se je ustavil pred mesloin. Dva bandita sta zapustila vlak, sedem banditov je pa ostalo na vlaku, ker niso aič sumili. (Mieuem je takoj stopil šerif a svojimi pomočniki na vlak in je prijel s«d«m banditov, ki ao mislili, da so na varnem. f. d. f, a* t, j«aa» «10 W. Mm Hm, _ h*4 A. vuur. Bm trt. Blr, Miaa, Mp trn** M »•» L*« w. Hm, a«.. liHstinii, m. V «M bocniški ooaaa* (MMIOljMU Um N«vsk, V/ilOONO OKROŽJZi ■---flrtnlB mmm .. a MPAwm OKtoiJB ff^T, ^rit^. oUet. t tet, MV AeH chln««, m. . Nadzorni odbori rtmh Z*ll». 9nšu4mIS. StaS.fle. O^eterS Av* er».M» Ave. Cl.v^i, Om WUMm» stttor. tStS Si. Ct|Ar fe, Zdnititroni odbori FrttaMii Ptfiik AMt Cviilnd AH«, ^Rft Cbl^m^ Hti SMi. tisi ltwm Oev«ltai QMe> VRHOVNI ZDRAVNIK. Pr, P, f Ket*. SStt St. OM« roiftgl liMSHlau a sL ešksnMM, M SeMe v VAA PISMA« b| oo Bšnalijt mo f^- W s. N. P. J, SSOV-OS »•. Umtfel« An, CktMt^ IU. vas BAMva BOLNižKa raorosta sa naslovbi OBNAMIt fOŽlUATVB IN gTVA|U. M te tMtle veMe ee atiteeiu T«j>Ui». a. N. t. i, SSST-SO t*. VSB BADBVB V BVBZt g BLAOAJNliKIMI PMU M nHM» aa aitSt|< •IMV« a. N, r. J, sssf-ss fe. ImmMk Am, cai«tf. Uk UgA mkrnAn a^^aanla g/š i^^^^MHB i^a »4I s^aAMAAŽA Eatak ^^^flEMO wmf pigMi f Pt a m aaj rno« mmmm§p Vel sHe|«t pe al. seve«al ešeefc h atl se4Hja|e aa auliei Jata tisi.....I, st« W, S«.. MulMi I iMaNtve a. N. P, Iti. VSI 4mm la ŠMSI apM. fts »t* vee kar |e v Cfclatfa IU, KAKO EI EAEAVA VliJIH ŠTIRIH TIEO0. Et. Petertburg, Fla. -r Tukaj nameravajo bogatini, ki prihsjs-jo sem na letovišče prirediti ve lik pohod v kopalni ijhleki, preženejo dolgočssenjo, kl' jih mori v letoviščih. V bogatih krogli se pa nshsjajo tudi tereijsl-ke, organiziran« v raznih orgs- Ruska trfovika mornarica. Carigrad, 1&, febr, — l'krajin-•»ka sovjetska republiko se pri prnvljtt v sporazumu s moško v sk«> vlado za vpostavljnujo juisia-niftča v Odesi, kl luia biti nny\\Mv da prvkouiorske trgovine ob ("'ritem morju. Veliko število ruskih trgovskih parplkov, ki so ležull v britskih luksli, imi vrnjenih ua temelju snglcško-ruake pogodbi* nizaoijsh kot na pr. v Ligi čietih. jn kmiiu o!vor| miUH ,,|anu proti obdržavanju takega pohoda. (Mieneta so zahtevale, da ae paj imenuje nadzornik, kateremu naj bo odkazatut naloga, da pre Sovjetska trgovska mornarica bo prevažala voč ko dva miljona ton tujega blag«. K,»ski jmriiiki hodu konkurirali s Italijanskimi paro- . . ^^H^^Sirodithui družbami, ki so bl«P glediije in nadzoruje kopalne ob- w monopolUIrale trgovino leke, 4a ns b^oiiŽenjeni molje vtn- fi^ mo^u y MM(|nJ|h ,uir nevarnosti, da jih, zapeljejo ženski 44 volkodlaki". letih. EUSK0 ZLATO II PRIHAJA V DEŽELO New Vork, N. T. (Federated Press). — Dotok ruskega slata, katerega Je Ž« omenil Kederalizi-rani tisk, narašča, ako se sodi po kratkih vesteh, ki jih prinaša tilievno časopisje. Paruik '('arola-holm' is švedske je dosp«l sem s $4,tfHH,2 kdo miali, da imajo tatovi spoštovsnje pred errkvenim pi-«mo^ iijem ali da se boj«, ds jih doleti huda kazen tis tem sli onem svetu, če okradejo cerkev, ae s«lo moti. Tukaj sa tstovi vlomili ponoči v prvo presbiterijansko cerkev in odpeljali cerkveno blagajno tri milje daleč iz meets ns svtomo bilu, ki ao ga ukradli soprogi Frank (Iroverja. Ali tatovi so najbrž« kleli, da a« je delala le ma, ko ao odprli blagsjno. V nji niao našli drug»g& kot rokopia '**mletnega dela, Bile ao pridige! POLOVICA MEETNIOA PRI EIVALflTVA JE ZBOLELA NA INFLVBMOI Ugkmtotrn, Pa "1 W. O. llall, menim zdravstveni komisar, izjavlja, da je y mestu zbolelo na influ^nei g|edaJo na Jug, kjer so demokrstj« ns krmilu o<1-kar olisUtJe dotičn« držav, v I nl-Ji, pa bodo videli, kaj ao -torill sa dobrobit dela vat va Demokrat Ja ao nato molčali. RAD II IZVEDEL za mojega brsta Frank Tomšič s, Komal paša mbtova zaatopotvo v »red nekaj leti a« Ja nahajal Genovi. državi lltah iu sedaj ne vem, kje Carigrad, IA f*br — Muatafslje. Doma je la Verha pri jj K«wal paša, slava nacionalisti/ »gort, po domač« Mačkov FraiteoL ge vlade v igffrf. t4 naznanil. Cenja»e rojake prosim, če kdo v« <|s iii-so>a v lso-aluAal, če ne pride mati, ali ni je bilo. Hotel je klieatl, ali glas mu je zamrl v grlu, tako ga je bilo groza In zrak v aobi je postajal vedno zaduhlejli. "Kaj ae zgodi zdaj z nam!T" je „pal mimo In trdno, tanke ročke vpralal deček. pred aeboj na odeji. Kiaik, dušik "Zdaj se zaduaimo," je rekel in oglenčeva kia|ina ao molčali; in kiaik. /ato ae da sklepati, da aa nSao "Blaf, blaf," je rekla svetilka, imeli pritoževati nad ničemur. "Pip," je kričal kanarček, Ko pa je prilla mati notri in vi- In )H-largonija je dilala tako dela,'da je lipa razbita in roka sladko, kakor I« nobena pelargo. dečkova krvavi, ae je aeveda hudo nija na avetu, ker je mialila, da je prestralila. Poklicala je očeta ln Fran jo Koren: Stališče socialistov do kmetskega ljudstva. * 4 • (Poročilo na atrankinem zboru v Trbovljah o Božiču 1921.) zdaj konec. , Deček pa je ležal in premilljal, da ae ne bi rad zadušil. Saj ni moglo več dolgo trajati in gozd je moral ozeleneti. Koncem maja bi moral biti izprehod v gozd-in tedaj je hotel biti zraven. Bobenček za botaniziranje polen kruha a surovim maalom. iti stcklcnico aoka. In eno krono v Žepu ... In igrali ae bojo vojak in razbojnike . . . Hotel je postati razbojnik . . . f>oglavar razbojnikov . .. H avojimi tankimi, bosimi nogami je atal trepetajoč na tleh. Držal ae je z eno roko poatelje z drugo mize . .. potem ob atolu . . . potem ob omlri ... In potem je stal ob oknu. Ni mogel potegniti kaveljna. Poizkušal je vedno iznova in iz-nova in bil na tem, da pade, tako mIhIi je bil v kolenih. Potem je s pestjo razbil okno. SliAal je ropotati atekli in pn-dati na tla. In videl je kri na avoji roki. Ali kako je prilel zopel pod odejo v posteljo, tega ni ve-" del in tudi ni nikoli izvedel. "Ali —", je rekla pelargonija. "Ah —/' je viknil kanarček. "Ah —stara avetilka si je od-dahnila. "Vendar je bil veljaven deč. ko," je rekel kiaik. "Dulikn je v njem," je trium-firal duAik. e Bilo je zjutraj. Koituse je vzcilo in luč je plula v malo izbo, tako da je atara svetilk« poleg izgledala prav borno. Kanarček je drobil veaelo, pelargonija je razvila dva nova popka in majhen zelen llatič in dečfk je oba ata stala ob poatelji in opazovala dečka in prialulkovala njegovemu dihanju. Ali spal je mirno in dihal lahko in proato. Mpal je le, ko je prilel doktor. "V osmih dneh je zdrav," je r*kel doktor, ko ga je pretakal. In tako je bilo tudi. Ali deček ni pripovedoval nobeni duli, kaj je doživel te noči. Pri izpitu pa je dobil v naravo-slov ju naj bo I j Ai red. KUKAVICA. Globoko v gozdu aredi zelenega travnika je rastel atar velik trnov grm in v njem ai je aezidal srako-perjev parček avoje gnezdo. Prvega majskega dne, ko ie solitcc*dobro pripekalo, je bilo gnezdo gotovo. In ko sta nekaj čaaa posedela skupaj in.se pogo varjala o bodočnosti, je zneala gospa srako^er tri dobra jajca. "Tako," je dejala in vzdihnila tako globoko, , kakor arakoper sploh more vzdih«iti. "Zdaj jo konec mladosti in norčij; resnost življenja začenja." Njen mot jo je tolažil, kakor dobro je mogel, medtem ko ae je čmerna vsedala na jajca in ga ni niti poslulala. "Vi možki klepetate, kakor ra zumete," je rekla. "Vi bi sami morali enkrat poizkuaiti, ampak vi ae zadovoljite z lepimi beaeda mi in prepuščate nam valenje. Ne delaj tako zaljubljenega obraza I Ne poda ac ti in mene dela nervozno^ Žuri se in vlovi mi maatno muho!" Zvečer je bila vsa Iz sebe od jeze. ( (Dalja prihodnjič.) -F. M. Doatojavakij: - BESI fMidflUh. -Praloftfl Vladimir Lavitik.- (Daljc.) Vsi ao se nadejali velike zabave; nihče izmed družbe le ni bil videl preroka, edini Ljitm-|ti»i je bil že prej enkrat pri njem in je zdaj za*, [rt rje v« I, da ga je Hemjon .lakovljevič velel napo-t dili k metlo ter lastnoročno vrgel za njim dva f Velika kuhana krompirja. Med jezdeci aem opa-k *»l Pjotra Stepanoviča, ki ne jr spet prav kln-f vrno majal na najetem kazalkcm konju, ter Ni-1 kolajn Vaevolodoviča. Mtavrngin se tuintam ni ogibal skupnih zabav; o takih prilikah je kazal vselej sposobno vesrl qbraz, četudi je govoril po sliin navadi I. n-«lko m m.»l.» l\<> m- je spustila *kspedieija k mostu in dospela do mestnega hote In je zdajci nekdo povedal, dn mo v eni hotelskih sob pravkar naAli tujca, ki ne jr ualrclil, in čakajo na policijo. Takoj m* ji« porodila misel pogledati mrličn. Obveljala je: nafte dame Ae niko-Ji nlsn bile videle samomorivcev, tina. pomnim, je rekla naglas, da ji je "v»r Ar tako presedlo, da ni več izbirčna, kar ae tiče zabav; da je le za nimivo". Le malo jih jr oatalo pred vrali. da po-čakajo (drugi n*» se vsuli v grnei na umazani hod-nik, med njimi tudi jaz, ki non v tvoje začude-Be opazil med nami tudi I.izaveto Nikolajevnn. Vstreljenčrva soba je bila odprta; rnzuine h»«. Ba m nas nihče ni upal untavljatj. Mrlič j«> bil )|r čisto mlad, kvečjemu devrtnajstlrten fant prav črdnega videra, r. gostimi pla\nni lasmi, pravilnim ovalnim obličjem in prelepim čistim čelom. Truplo je bilo otrplo; beli obrazek se jr avetil klikni mramornat. Na mi/i je Ii'>mI«» njfgo-tli lailnoročno potmo naj nikogar ne nje- pfove umrli, lil «ln mr je ustrelil /lilo, ker je " po-jnal" Itiristo rubljev. Beseda "pognal" je nta-In v pkmu donlovno; v njeuovih Miinh vrntieah so bile tri slovnilk«« napake. IVi mrličn je ntokal dobe I grairak i» druge *«»!»«•. po v*rj priliki nje ■Ov amrd, ki j<* bi\al tn p»«• je i/ka/alo, nrnuni pridigami, mmi in kriii so mu raupalt- t<-b 4tiri«l«» rub nahranjenih v <|e«i*| let |i|i I' kiiI ie Kil (|i) »krom«n lil ibtbri-Hit \e«|t|i|» ko jf lin« pred tremi dn««vi v metlo, «., pn -»orodniri ««• I ni. maneč «•«• jp nastmnl \ li..t,.|n t•• r kn-Itaia\n mti r«il»*tke benkirja. Okoli polnoči •«• \ rnd \ hotrl nI »NUipenp^N in h S v a n« k h rnjnr ter Oh 'ii Večerjo * irstimi ali n^lmiim teddi. Tmle mdi mu jf v tflavn rlerel. od t u ft «In n w j t rhttdil »vri kskor jsbolko m se tn 4 um polil v ttgaiMki tsbur v revni« ia predtueet. ju, o katerem je bil alifial snoči v klubu; dva dni se ni pokazal v hotelu. Včeraj ob petih popoldne pa je priiel pijan, legel spat in spal do deaetih ponoči. Ko ae je zbudil,, je velel prinesti zarebr-nieo, buteljko iatodikemea, grozdja, papir, čr-nilo in račun. Nihče ni opazil na njem ničesar po-nebnega; bil je miren, tih in prijazen. Ustrelil ae je menda le ponoči, dasi ni nihče slilal atrela in so se vznemirili ie le danes opoldne ter vlomili vrata, ko gn n trkanjem ni bilo moči doklicati. i Buteljka latodikenca je bila do polovice prazna; tudi grozdju je ostalo se pol krožnike. Kroglo si je bil pognal iz majhnega troeevnega samokresa naravnost v srce. Krvi je izteklo prav malo; samokres mu je bil zdrknil iz roke na preprogo, Mladenič sam je sedel na polleže v kotu nn diva-nu. Smrt je morala biti hipna; obličje ni razodevalo nikake smrtne muke, njegov .obrafc je bil . miren, skoraj srečen; samo življenja ni bilo v njem. Vai nali so ga gledali z željno radovednostjo. V obče je v nesreči bližnjega zmerom nekaj, kar veseli tuje oko. naj bo že Peter ali Pavel. Naie dame so zrle nanj molče, spremljevalci pn so h« odlikovali z ostroumnostjo in viljo prisotnostjo duha. Eden je drjal. da je to najbolj!! izhod in ai fant nI mogel izmisliti boljftega; dru-tfi je pripomnil, da je vsaj enkrat dobro živel. Tretji je hleknil zdajci: kako da so m« začeli pri nas tako pogosto streljati in obešati — prav kakor hi bili izgubili korenine ali bi jim bila zdrknila tla izpod nog! Vse je nemilostmi pogledata modroatovca. Zato pa je Ljamiin, ki ai je Atel vlogo norca v čaat, izmeknil s krožnika grozdi«, /s njim smeje drugi, tretji pa jr žr iztegnil roko po iatodikeneu. Toda ustavil gn je polieajni načelnik. ki je dospel takrat in pop/oail družbo, naj "izprazni sobo". Ker ao ae bili vsi že nagle-dali, so Ali brez oporekanja, čeprav je LjamAin se nekaj sitnaril okrog načelnika. Obča veselost, smeh in razposajeni pogovori no bili. na drugi po! Inviel pola malodane podvojeno živahni. K Srmnjonu .lakovljrviču smo prilli točno rnl popoldne. Vrata velikr trgovske hile ao bila na stržaj odprta, kakor tudi vhod v stranski trakt. Takoj smo rvedfli, da Semjon Jakovljevič izvolijo obedovati, obiske pa »prejemajo vseeno. Vaa nala truma je vdrla hkrati Soba. kjer je pravičnik sprejemal in obedoval, je bila dokaj prostorna, s tremi okni; lesena mreža je Ala od -lene k slcni ter jo delila na dva rnaka drla. Na-nolni • u i i■ » . ittoiijo pri irm goMpoiiarsKa nacr- ir^l™! ., 1 vr"- r-1' » UoK C* .M. .»
  • .li rtiv.m ..„, f.!? .1, ..-.Irl nikoli ilriiBj. k.kor v .l«r,„l.,,„ „. . * ff'»»l>«vojega izkoriiČe-valca ne vidi tako jasno, nima nad aeboj tovarnarja, ki bi nanj pokazal a prstom, ima pa izkori ičevalcev vae polno, tako da nc more presoditi, kdo je najhujfii. Pokazati mu bo treba vse tiate, ki pijejo kri, potem bo pa tudi on videl, zakaj je njegov položaj ta ko žalosten. Socializem gre v prvi vrati za tem, da nam prinese za obstoječe gospodarske organizacije novo pravo m da premaga stare prav ne oblike, ki ne odgovarjajo več sedanjemu gospodarskemu raz vojn. Ko govorinfo o kmetskem programu, moramo razložiti torej v prvi vrati, kje in v koliko je treba za ureditev obstoječih gospodarskih odnoAajev našega kmetakega ljudatva novih pravnih oblik. Naaa naloga zaenkrat ni spreminjati gospodarake organizacije, kakor jih imamo pred aeboj. Te oblike izpreminja go-spodaraka nmotrenost, ki deluje I neprenehoma tudi v kapitalist ič-[ni družbi. Na borbo za izpremem-bo teh oblik je poklican v prvi vrati praktični gospodar, ki ga •vodijo pri tem gnapodaraka nače- ta ali drugi del v poaameznik krajih tako prevladuje, da daje vsem gospodarstvom avoj pečat. Xa severu ao kraji med Muro in Dravo imenovani Slovonake gorice; tipično vinogradni kraji. Treba j«, da ae a tem delom malo bolj natančno pobavimo. Vinogradi ao v teh kršjih po veliki večini laat velikih bogatalev, meščanov, velikih kmetov, cerkvenih redov. Najlepli in najboljii vinogradi ao eelo last tujcev. Vini-ifarji obdelujejo vinograde za borno stanovanje, in zelo nizko letno mezdo, ki ae izplačuje deloma a kolčekom njive,deloma v denarju. Malokje zadoetuje njivica, ki jo dobivajo za niltek, priailjeni ao večji del, da ai najamejo par ogo-nov zemlje, kar mprajo zopet proti tlaki pri tujem poaeatniku tož-ko odslužiti. Goapodar, pri katerem obdelujejo vinograd, ae celo leto ne briga za viničarjevo ata-novanje, ki je zaraditega v največ slučajih akrajno zanemarjeno. Viničarji ai morajo torij vae sami preakrbeti in zveato m pridno obdelujejo 'vinograde in aa-do*oafiike, kadar pa je aadje in grdOBorelo, takrat pridi goapodar in pobere ^e in zraven le -finičarja ozmerja. Spravljeno vino drago proda ali ga pa izvozi črea *»ejo, trpin, ki je celo leto obdH^val zemljo, pa gleda žaloat-no w sadom svojega dela. Vino-grd||i so bili v prejitajih %aih ca veliko gospodo I u kap s in je zaradi tkga gospoda ie pustila vini-čnrju Življenako možnost, danea trga ne moremo trditi, ker dane* ti bo vaak posestnik priznal, da je vinograd zanj zlata jama. Pn. glejmo ai viničarja, če 09 kaj vidi od te zlate jame, posebno tisti, ki ai mora vae kupiti, ie moko! V teh krajih zlatih jam vlada rev. »čina v polnem pomenu beaerie. Ti viničarji ao valed svojega položaja izrazito proletarski tip. (Dalje prih.) NAROČA SE VEC Mr. Joaeph Knels \t Bloomfield, M zdravilo velike vrednosti in noCem biti brez njega. Prosim poMjlte kar hitro morate".' T« izvrstno zdravilo j« la najboljii domači zdravnik, ker deluje zelo dobro za ljudi, ki bole-raio na želodcu, jetrih, obistih, Čre-vih in drugih krvnih nerednostih in pomaga pregnati prehlad. Bolgarski krvni Čaj izvrii svOje delo hitro. — Vprašajte vašega lekarnarja še Daje posebno pozornost za vse porode. Pokličite na Telefon Belmont 4072 za vsak slučaj potrebe. Zmerna cena. ..te POPOLNA POSTREŽBA PTUJCEM vtilkeat po.treibo Vlf Ml kr. anlaUjik < f mmmmvtm n »daljnih • (•r* 4rim M. MJVUJ* v«*. ■bi«. I ll Janku. Oglaail« Tk. Union Savinc.s Bank fRICKHLDC 3"'Av.aC.-..r,f S. PirtstUr6K,P.i.