Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. UpravnIStvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25-— polletno ... K 12'50 četrtletno ... Ii t>'; mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po J2 h, za večkraten natis primeren popust. Novi tiskovni zakon. Tiskovni odsek državne zbornice, kateremu predseduje dalm. poslanec Ivčevič, je malone gotov s svojim posvetovanjem o novem tiskovnem zakonu; upati smemo torej, da pride zakon še v poletnem zasedanju državne zbornice na dnevni red in bode to delo, ki čaka že od Koerberjevega ministrovanja sem rešitve, konečno vendar enkrat rešeno. Od Koerberjevega zakonskega načrta je seveda le malo ostalo; glede proste kolportaže, «popravkarjenja« in tiskovnih pravd zaradi razžaljenja časti je tiskovni odsek sklenil temeljite spremembe. Zelo važna je določitev proste kolportaže, ki je po § 23 današnjega tiskovnega zakona prepovedana. Kdorkoli bode hotel prodajati na ulici ali v javnih lokalih časopise, bode moral ta naznaniti pristojni politični oblasti in bode dobil takoj legitimacijo; moral se pa bode izkazati, da je že 18 let star. Po 10. uri se ne bode smelo več glasno izklicevati ime časnika, po 12. uri pa bode prodaja sploh prepovedana. V o-kolici cesarskega dvora in javnih šol se ne bode smelo prodajati tiskovin; ravno tako se ne bode smelo jih izklicevati pred uradi tekom uradnih ur in pred cerkvami. Po hišah pa bode prej ko slej prepovedana kolportaža, ker je tiskovni odsek izrekel bojazen, da bi se težko kontroliralo prodajanje umazanih knjig in brošur. S prosto kolportažo se bodo odprle našemu časopisju nove poti za uspešen razvoj. Provincijalni listi sicer ne bodo imeli bogvekoliko od nje, tembolj pa se bode razvilo časopisje po večjih mestih. Pri nas n. pr. pridejo Maribor, kolikortoliko Celje, Ljubljana, Trst in Gorica resno za razvoj tiska v poštev. Da je bila kolportaža, ki je po vseh sosednih država^ že davno upeljana, pri #as-prepovedana, je sploh nekaj zastarelega — prava posledica starega avstrijskega uradnega »copfa«. Zanimivo je tudi, kako je tiskovni odsek uredil popravljanje. Po Koerberjevem zakonskem načrtu je bilo dovoljeno uredniku, popravek vreči v koš, ako je mogel dokazati njegovo neresničnost. § 19, sedaj § 26 — pozor, gg. župniki in kaplani! — se glasi odslej sledeče: »Na zahtevo prizadete ,oblasti ali posameznika se mora sprejeti brez čitapja ali dostavkov vsak popravek, ki se omejuje na to, da v časopisu objavljene neresnične trditve popravi ali v odgovor navede druga dejstva.« Ako je poteklo od objave 6 tednov, potem lahko vrže urednik popravek v koš. Da bi se papravkarjenje preveč ne razcvetelo, je sprejel tiskovni odsek v § 27 sledeči pasu.s: »Ako bi se dognalo, (v slučaju, do odgovorni urednik ne priobči popravka), da je odgovorni urednik ravnal v dobri veri, potem se ga naj ne kaznuje.« S tem se seveda lahko sodniki precej svobodno gibljejo in po-pravkarji ne bodo prišli vedno na svoj račun. Najbolj pa se bode zanimala nedvomno naša javnost za nove določbe glede kazenskega postopanja proti tiskovnim prestopkom zaradi razžaljenja časti. Premnogi slučaji so dovolj jasno dokazali, da si more pri nas dobiti razžaljeni državljan le red-kokedaj v porotni dvorani zadoščenje za žalitve v časopisju. Deloma je krivo politično mišljenje porotnikov. deloma pa pomanjkanje pravega razumevanja za to, kar se more smatrati za razžaljenje časti. Ker spadajo vse tiskovne pravde glasom osnovnih drž. zakonov pred porotnike in vlada ni hotela spremeniti teh zakonov, si je vlada najprej pomagala s tem, da je hotela preglasiti vse tiskovne pregrehe v častnih zadevah le kot prestopke, ki spadajo pred posameznega sodnika. Proti temu pa se je pojavil hud odpor; časnikom bi bila takorekoč usta zavezana, kajti vsaka ostrejša kritika bi bila izključena in povrh tega tudi ne gre, da bi ena oseba odločevala v častnih zadevah, ki so včasi zadeve celih strank in ima lahko sodnik že vsled svojega političnega mišljenja, ki se ne da vedno popolnoma zatreti, lahko napačno mnenje o njih. Tiskovni odsek se je jio dolgem posvetovanju odločil za prisedniška sodišča (Schoffengerich-te). Samo o njihovi ureditvi si še ni popolnoma na jasnem. Jedna verzija zahteva, naj bi se tiskovno sodišče sestavilo iz treh poklicnih sodnikov in treh la-jikov, druga pa, da bi bili trije sodniki in 4 lajiki. O tem bo izgovorjena zadnja beseda še-le prve dni prihodnjega meseca. Ako se poseči doseči v drž. zboru večino za ta način sojenja o tiskovnih prestopkih, kolikor se tičejo razžaljenja Časti, potem bodemo imeli še to poletje novi tiskovni zakon. Hofrichter — kriv! Hofrichter osumljen. Od dne 27. novembra je nadporočnik Hofrichter v garnizijskem zaporu na Dunaju. Osumili so ga, da je on tisti zločinec, ki je tako hinavsko in zavratno poslal 14. novembra nekaterim oficirjem1 generalnega štaba cijankali, češ, vzemite in zaužijte, ker to je zdravilo, ki vam bode kmalu pomagalo in vas okre-pa tako previdni, da se dunajskega darila niso do- pilo. Deloma so bili oficirji zdravi in močni, deloma taknili in to nevede v svoj blagor. -Eden pa, nesrečni stotnik Mader, je bil neverojetno lahkomiseln in — s smrtjo je plačal svoj nepojmljiv čin. Ko je prišla zadeva na svetlo, so počeli iskati zločinca. Nismo ga našli, so mislili, a vendar so zaprli onega, ki so ga najbolj sumili. Nadporočnik Adoif Hofrichter iz Lin-ca — on je tisti — je včeraj na Dunaju priznal, da je kriv ... Hofrichterjevo obnašanje. Vojaški zdravniki, ki so Hofrichterja v ječi pogosto obiskovali, so mu že več časa zagotavljali, da pač ni nobene nade, da bi bil on še kedaj prost, kajti že do sedaj nabrani dokazi pričajo in govorijo o njegovi krivdi. Hofrichter se je upiral. Kdor je zasledoval naš list, ki je vedno na novo poročal o Hofrich-terjevi zadevi, če se je pojavil kak novi dokaz ali vsaj slutnja, da je mogoče, da bode preiskava slednjič morala kreniti na drugo stran, bo pač dovolj informiran o Hofrichterjevem »značaju« in njegovih lastnostih, ne bode mu pa znano oficirjevo obnašanje zadnjih dni. — 2e dalje časa se je kazalo pri Hof-richterju, da duševno grozotno trpi; povzročili so to težki dnevi sedaj minolega tedna. Trpel je, vest ga je pekla, žgalo mu je dušo in on ni vedel temu nobene druge pomoči, kakor da je govoril in povedal, kar sb drugi ljudje že itak prepričano vedeli, ali pa vsaj mislili, da je tako. On je res kriv. Včeraj je rekel, naj ga vedejo pred preiskovalnega sodnika stotnika Kunza, kateremu je takoj brez pomislekov krivdo obstal. Dokazi so se kopičili, mreža v katero je padel, se je bOfj in bolj oživila, uiti ni mogel več. Kaj storiti? Opustiti hlinjenje, kazati se zopet pametnega, opustiti hinavsko versko blaznost, iznebiti se želj po sredstvih, ki bi razburjala živce ter — obstati. Motivi delanja. Nesrečni nadporočnik je priznal, da je poslal 10 oficirjem strup za to, ker bi rad prišel v generalni štab, kar bi mu pa ne bilo mogoče, če bi ti dolgo živeli. Pred leti je že bil v generalnem štabu, a potem so ga dali k polku, kjčr mu je že takrat dozorel sklep, ki ga je lani izvršil. Hotel je ustvariti sebi in ženi sijajen socialen položaj. Drugi motiv je baje njegova ljubezen do žene, katere pa včasih ni kazal na posebno lep način, razven če je mislil, da sta ljubezen in zvestoba dva pojma, ki popolnoma lahko obstajata drug brez drugega. 18 Ote «o*idellk in ženin Vejvara* Češki spisal Ignat Herrmann. — Z,ayto,rjeyiui dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Kakor želite, prosim,« se je vdal Vejvara. Čeprav mislim, da bi...« Umolknil je. Ni vedel, kaj bi nasvetoval. »Ali znate pot na Karlov Tyn?« je vprašal Kondelik. ko se je naglo odločil. O, prosim, gospod«, je odgovoril Vejvara kakor od smrti vzbujen. »Imava mape — ne moreva se zmotiti ...« »Torej ne stojva tukaj in pojdiva!« je zaklical Kondelik. Jezno je pogledal na hahljajoče se železniške delavce, hitel je skozi čakalnico, komaj mu je Vejvara sledil in za trenotek sta bila na ulici. Mojster je obstal in se je obrnil k Vejvaru: »In sedaj govorite, Vejvara! Kam greva, da ne bova zašla. Potegnite mapo!« »O teh imam dosti« je esegel Vejvara za pas, »ampak sedaj jih ne potrebujeva. Do Huhel najdeva brez mape, potem pa greva v Radotin — to je približno polovico pota. Prepričan sem, gospod, da doj-deva v Radotinu četo, ki je šla peš, ali pa tam poiz-vemo, kod so šli. V najslabšem slučaju--« »Kaj pa, v najslabšem slučaju?« je vprašal mojster. »V najslabšem slučaju — gospod — bi lahko počakala v Radotinu na nočni vlak in bi se peljala naravnost na Tyn ---« Mojster Kondelik se je zopet vstavil in neodločno gledal Vejvaro. To ni slaba misel. Toda naglo se je vzravnal, napel prsa in odločil: »Ne, Vejvara, sedaj greva — ravno sedaj greva! Sva dva — bilo bi hudo, ako bi to stvar opustila. Na Pot!« ..........i&ižiil' Ne more se povedati, kjU je gpspqdR Kondelika vzpodbudilo k tej junaški odlpčitvi. Ali je bila To samozavest, da tiči v sokolski obleki,"kateri ni hotel prvič .delati sramote, ali se je v njem prebudila res ,sokolska jcri ali je to naredil pod vplivorii' škoda-željnih'pogledov mimogredočih, ki so se vstaVljkli in v mali oddaljenosti obkoliti dva sokola, ki sta ktala tu kakor mofcri kokoši m ki nista vedelŠ, kil risij se napotita v neznano, tajno daljavo, ali haj se vrneta k toplemu, domačemu ognjišču. Naj bi bi|o karkoli, mpjster Kondeiik sam ni vedel za to in pozneje ni razumel, zakaj se je izročil tako lahkomiselno v tisočere nevarnosti in divje dogodke tega hečuvenega izleta. No, c^a, to je bil eden izmed onih trenotkov, ko se junaški moški značaji silijo v neodločilen boj z Usodo, ki peljejo vojskovodjo v odločilno bitko. »Ali greva gospod?« se je oglasil Vejvara, ki je bil še neodločen. »V Radotin!« je zapovedal mojster Kondelik. In čez nekaj časa sta imela Smichov za hrbtom. Vejvara je sunil »oficirko« nazaj na hrbet in je korakal na levi strani mojstrovi. Zdelo se mu je, kakor bi poleg njiju korakal še nekdo tretji, nekaj nevidnega, kar se jima je pridružilo na kolodvoru, ne, kaj kakor Usoda, ki jima pripravlja nadaljne skušnje. Vejvara se je trudil, da bi Zapodil to neprijetno predstavo, toda trudil se je zastonj. Ni se mogel otresti misli, da se prigodi nekaj neljubega. O zase se ni bal — kaj, on se ni zmenil za neprilike; ampak gospod Kondelik! Samo, da bi se temu ničesar ne zgodilo! * Nedeljsko solnce se je dvignilo veselo nad pokrajino in je grelo takoj zjutraj. Kazalo je, da bode soparen poletni dan, ki bo veljal mnogo potu. Približno ob sedmi uri sta se približevala Karlovemu Tynu z dveh strani dve sokolski četi. Ena je prihajala od Trebonja, druga od Morin. Bili sta enako oddaljeni od Karlovega Tyna in ste se bližali z enako hitrostjo. Videti je bilo, da so bili pohodi dobro pre-računjeni. Sokoli so se dobro naspali — vsaka četa drugje — in korakali so sedaj čilo in veselo k starodavnemu, zgodovihškemu gradu KatfOVemu. Približno čez pol ure šta se četi sešli pOd Karlovim Ty-nom, v' dveh gostilnah na vrtu se je razvilo življenje. Tukaj je bil naročen zajutrek in lačni potniki niso rhogli dočakati pokrepčila. Po osmi uri je prišel iz Prage prvi vlak z izletniki, in med prvimi, ki so izstopili, je bila gospa Kondelikova z gošpico'Pepico.' Hiteli sta v Budnan in sta stopili v prvi vrt, kjer so se rdečile Sokolske* srajce. Bili ste prepričani, da prideti vkup z gospodom Kondelikom in z Vejvaro in bili ste radovedni, kako je zadovoljil očeta »tajni izlet«. Ampak tu ni bilo niti Kondelika, niti Vejvara. gospa je pregledala oprezno vse mize, zopet in zopet — nič ni pomagalo — našla ni nobenega. Na svoje vprašanje je dobila odgovor, da sedi tudi v drugi gostilni četa sokolov. Dami sta torej hiteli tja, pa tudi tukaj nista našli, kar sta iskali. Vpraševali sta sokole, toda Kondelika ni nikdo poznal — saj je bil popolnoma nov član. Poprašali sta po Vejvaru — in naenkrat je odgovorilo pet, deset glasov, kako je bratu Vejvaru ušel vlak in kako se je napotil z drugim, neznanim bratom najbrže peš na Karlov Tyn. »In to je bil ravno moj mož!« je rekla gospa Kondelikova boječe. »To je bil Kondelik — prosim vaš, gospodje, ali ni med vami?« In v trenutku je zagrmel po vrtu klic: »Kondelik! Brat Kondelik se išče!« Nikdo se ni oglasil. Gospa Kondelikova je bila vsa iz sebe, in gospodični Pepici je šlo skoro na jok. Moj Bog in Mati božja! Kaj se je z njima zgodilo? Kam sta šla? Sama! Ali jih ni kdo pobil na potu? Ali jima ni vkradel vsega, kar sta imela? Takoj se je raznesla med vrstami sokolov na obeh vrtovih govorica o bratoma Vejvaru in Konde-liku, ki sta izginila. Nikdo ni niti slutil, kam bi se naj napotila. »Morda sta ostala v Pragi«, se je oglasil nekdo. »O, ne!« je ugovarjala gospa Kondelikova. »Saj sve šli zjutraj od doma — mož se ni vrni! domov!« Odkod je dobil strup? Radi Hofrichterja je postala cela vrsta ljudij nesrečna. Govoriti nam je o rodovini, ženi, otroku, do-rosrčnem profosu Tutmannu in sedaj še o Hofrich-terjevem sorodniku lekarnarju Appelu v Freiwal-dauu, ki mu je baje pred časom poslal strup, ne da bi mu vedel za namen. Tudi proti Appelu se je sedaj začela sodna obravnava in kdo ve, kako se še bode iztekla. A vse to je radi Hofrichterja. Kdo je poslal strup? Kakor smo že omenili, se je Hofrichter že dalje časa bavil s svojo peklensko nakano. Kadarkoli se je avansiralo, ni bilo med onimi njega, ki bi bil toli rad prišel v generalni štab. To mu je že presedalo. Prvo polovico novembra je poslal svojo ženo na Dunaj, da bi nemoteno izvršil svojo namero. Dne 13. novembra se je odločil za usodni korak. Se mu je pač morala roka tresti, ko je pisal pisma in drhteti noga, ko je šel na vlak, kateri ga je zapeljal v pogubo! Dospel je na Dunaj in vrgel pisma v poštno škatljico na Mariahilfergurtlu. Posledica in uspeh je znan. Hofrichterjeva žena. Prošlo soboto je bila gospa Hofrichter v Lincu, kjer je prodala pohištvo in razne druge reči. Nosila se je črijo in kakor se vidi, se je z usodo že sprijaznila. Orta je prepričana, da bodo izpoznali soproga norim in ga spravili v blaznico. Žaluje močno za njiip, a izgleda nad vse zdravo in sveže. Sklenila je, da se naj zakon loči in ona si nadene za se in za trimesečnega sinka prejšnje ime Gerersdorfer in da odrine nekam v tujino. Sram jo je lastnega moža. Pomljivo! Njena usoda. Sedaj zaslišavajo tudi ženo in jo imajo v policijskem zaporu na Dunaju. Gre se za to, da se dokaže, da li je ona vedoma krivo pričala, ker se nekaj ne strinja z moževimi izpovedbami, ali če je morda celo sokriva. Sumijo jo zelo, da je krivo pričala. Hofrichterjeva vedno plaka in se solzi. Hofrichter po Izjavi. Sicer se od nekod zatrjuje, da Hofrichterjevo priznanje ni popolno, ali oficirju je videti po njegovem obnašanju, da je resnico govoril. On je ves potrt. Ne govori nič, ne gane se nič. Opozujejo in strašijo ga zelo strogo. Stvar bi bila dovršena: Zavraten umor in devetkraten poizkus. Posledica je smrtna kazen, če ga ne pomilosti sam cesar, ali če obtoženec svoje izjave ne prekliče. Ce pa zopet pove, da ni kriv, smo seveda zopet pred zagonetnim slučajem. Politična kronika. o delazmožnosti štajerskega deželnega zbora. piše nekdo iz »poslanskih krogov« v praški »Union« na uvodnem mestu. Člankar izvaja med drugim: »Do kakega sporazuma je še dolga pot. Obstrukcijo v štajerskem deželnem zboru se mora ravno tako premotrivati kakor je v resnici. Izbruhnila je vsled splošne nevolje slovenskega prebivalstva na Sp. Štajerju, da se vendar enkrat začne odločen boj proti slabemu gospodarstvu.nemškonacijonalne večine v štaj. deželnem zboru, 'bodisi v narodnem in gospo- » Ampak kam sta šla torej, za vraga!« je zakli-cal neki telovadni voditelj. »Saj nista vedela za cilj pota!« »O, vedela,« je trdila gospa, »vedela, da se gre sem! Saj zato sva prišli za njima!« »No, potem bodite brez skrbi,« je tolažil prestrašeni dami voditelj. »Ako vesta, kje smo, potem nas najdeta. Zamudila sta se kje, morda zaspala — videli bodete, da prideta!« Toda to ni spravilo gospo Kondelikovo in Pepico v nič boljšo voljo. Sedli ste v kot vrta in sta žalostno gledali veselo sokolsko družbo, v kateri je manjkalo dveh članov, za katere je njima bilo največ. Pozneje so se sokoli dvignili in stopali višje, da si ogledajo grad. Ura je minila za uro, prišel je čas obeda, nikdo ni prišel. Gospa Kondelikova je naročila obed za štiri osebe, ker je trdno upala, da pride med tem Kondelik z Vejvaro v Budnan — zastonj. Sedaj je sedela pri juhi sama s Pepico in je jedla brez gladu, brez teka. Pepici je kanila solza v vsako žlico, ki jo je nesla k ustom. Naenkrat, ravno ko je prišlo na mizo meso, je nastal doli na cesti nekak. šum. Od ravno nasprotne strani, odkoder so prišli zjutraj sokoli, so pridrča-le lojtrnice in skozi njih prečnice sta se svetili dve srajci. »Maroti!« je zaklical nekdo na vrtu in gospa Kondelikova je pustila vilice in je hitela iz vrta na cesto in klicala: »Kondelik! Gospod Vejvara!« Da, bila sta Kondelik in Vejvara. Voz se je vstavil pred vrtom, Vejvara je hitro skočil doli — ni bil torej »marot«. Ampak kakšen je bil mojster Kondelik! Komaj je zlezel iz voza in ko se je postavil, je stal ves skrivljen, kakor bi ga s križa snel. Bos je bil pravzaprav v modrih nogavicah — gospa Kondelikova je takoj spoznala, da so to tuje — a na rami sta mu bingljala d v a p a r a čevljev. Eni so bili njegovi lastni, drugi so bili težki kmečki čevlji, hlapčevški, ogromni s podkovanimi podplati, s podkvami na pe- darskem oziru. Celi sedanji vladni sistem in pa sistem, ki vlada v štaj. dež. zboru in odboru je rodil sadove, iz katerih je morala vznikniti ob-strukcija. V spremembi tega sistema je iskati temelj za sporazum. Ako je vladi (na katero je članek očividno naslovljen) do rednih razmer v štajerskem deželnem zboru, potem mora iskati podlago za sporazum tam, kjer jo je mogoče najti. Rešitev narodnostnega vprašanja se ne more izvršiti enostransko za Češko, mora se istočasno izvršiti tudi za koroške in štajerske Slovence. Ako se delitev deželnega kulturnega sveta in dež. šolskega sveta na Češkem tako dobro obnaša, zakaj bi ne imeli iste tudi na Štajerskem ? Vlada naj pride s takimi predlogi k slovenskim poslancem, potem se bode dalo z njimi govoriti. Samo umaknjenje Wastianovega predloga nikakor ne zadostuje za premestitev prepada med Slovenci in Nemci. Tak sporazum bi bil le kratko premirje . . . Gospodstvaželjnost in šovinizem gotove graške gospode pa ne daje mnogo upanja na sporazum. Ako se pogajanja razbijejo, nimajo Slovenci ničesar za izgubiti; večina jim ne Spolni nobene izmed njihovih zahtev. Slovenci pa dobro vedo, da ima dežela prazne blagajne in da rabijo Nemci nove davke za svoje investicije na Zg. in Srednjem Štajerju; k sporazumu sili tudi bankerotno mesto Gradec, ki rabi novo mnogomiljonsko posojilo, za katero bi naj dežela prevzela poroštvo«. — Da, tako je. Želimo samo, da bi tako energično govorili domači klerikalni listi in bi dokazali z odločno izjavo Slov. kluba v deželnem zboru vred, da ne popuste, temveč nadaljujejo boj tako dolgo, dokler ne bodo spolnjene gori navedene zahteve. Zahrbtnosti in tajni »neoficijelni« dogovori ter pogajan ja se morajo končati, ako hočemo v svojem velikem boju zmagati. vseslovanski kongres v sofiji. V torek dne 26. apr. je govoril načelnik pri-pravlj. odbora za vseslovanski kongres v Sofiji, S. S. Bobčev v sofijski »Slovanski besedi o kongresu. Navajal in razlagal je zgodovino dosedanjega novoslovanskega gibanja in omenjal, da delajo za kongres ppleg novoslovanskih vodjev tudi časnikarji, zdravniki, sokoli in visokošolci, ki se snidejo iste dni v Sofiji iz vseh slovanskih krajev na posvetovanje. v5. julija se prične slovanski časnikarski kongres, od 7. — 9. julija pa se vrši kongres slovanskih zdravnikov. Koncem svojega govora je pozval Bobčev sofijsko meščanstvo, naj kar najprisrčnejše sprejme drage slovanske goste. srbo-bolgarska carinska zveza. Dopisnik belgrajske »Politike« je vprašal bulgarskega finančnega ministra Salabaševa, ali je kaj resnice na vesteh, da se vrše med Srbijo in Bolgarijo dogovori glede carinske zveze. Mi- tah, z neštevilnimi krpami in na vrhu so bili kakor želvin oklep. Gospod Kondelik niti zinil ni in je pomignil ženi, da bi ga peljala k mizi in hodil je za njo kakor po jajcih. Vejvara je plačal voznika, voz se je obrnil in zopet oddrčal, odkoder je bil prišel. »Kaj se je zgodilo, Kondelik, za božjo voljo, prosim te, povej mi!« ga je vprašala gospa polglasno. »Ničesar ne prosi, molči in jej!« je odgovoril Kondelik s hripavim glasom, »in meni tudi dajte kaj. Od lakote bom umrl!« Gospa je polnila možu krožnik z juho in se ni mogla zdržati, da ne bi še enkrat vprašala: »Ampak prosim te, odkod prihajaš Kondelik?« »Š tajnega izleta!« je odvrnil mojster. Ampak to ni prava beseda: odvrnil. Ne, zagodrnjal je ti dve besedi kakor razdražena zverina, ki se pripravlja, da bi se zdajzdaj vrgla na lovca. Gospa je videla, da ni dobro sedaj z njim govoriti, umolknila je in je vprašujoče pogledala Vejvaro. Vejvara je sklonil glavo. Vest ga je strašno pekla. Od obeda do večera, do odhoda vlaka si je dajal gospod Kondelik na noge mrzle obkladke. Imel jih je strašno otekle. Žena njegova in hčer sta sedeli tu molče, Vejvara je izpregovoril celo popoludne le par stavkov, Kondelik je zadremal. Bolj veseli, kakor najbližja okolica slikarjeva, so bili ostali brati sokoli. Dovtipneži so imenovali brata Kondelika »četvero-nožnega« sokola — zaradi dveh parov čevljev, ki jih je prinesel — in ta priimek se je razletel v tre-notku po celi družbi. Trenotke, medtem ko je mojster zaspal, je vpo-rabila njegova žena, da bi zvedela kaj več o usodi zgubljenih sokolov. Tupatam je Vejvara sramežljivo priznal, da sta zvečer zašla vkljub izvrstnim »gene-ralštabkam« malo strani od pota — nesrečnik je zamolčal, da je ta »malo« znašal približno t r i u r e na sever — da sta se slednjič utrujena zgrudila v nekem neznanem kraju, kjer sta prenočevala in da zjutraj ni mogel gospod Kondelik obuti novih čevljev, ker je imel vse stlačene noge, nenavajene na tako nister je izjavil, da za sedaj ni potrebe po takih dogovorih, ali da je našla ideja v merodajnih krogih simpatičen odziv, je gotovo. Pogajanja pa se bodo vršila kasneje, ko bodo sklenjene trgovske pogodbe med Srbijo in Avstrijo ter Srbijo in Turčijo. konflikt zaradi krete. Novoizvoljeni krečanski poslanci hočejo prisegati v ime grškega kralja. Baje jih provizo-rični krečanski guverner ne bode oviral. Turška vlada je obvestila obrambne velesile, da ne bode trpela takega kršenja svoje suverenitete; obrambne velesile pa groze sedaj Krečanom, da pošljejo svoje bojne ladije v krečanske vode, ako poslanci ne opustijo svoje nakane. občinske volitve na dunaju. Včeraj so se vršile iz 1. razreda občinske volitve v vseh 21. okrajih. Šlo se je za 48 odbornikov. V 1., 2. in 9. okraju so bili izvoljeni zopet liberalci, v ostalih pa krščanski socijalci, razun v 19., kjer je dosedanji liberalni obč. odbornik dr. Reisch propadel. V 4. in 14. okraju pride do ožjih volitev, vendar je zmaga kršč. socijalcev skoraj zasigurana; v 8. pa pride do ožjih volitev med kršč. socijalci samimi, ker kandidira urednik »Deutsch. Volksbl.« na Dunaju cesarski svetnik Vergani na lastno pest. Posestno stanje posameznih strank ostane torej precej isto, kakor je bilo doslej. Velik javni ljudski shod se vrši v nedeljo 1. maja 1910 ob 3. uri pop. v gostilni g. Jakoba Zabavnika r Jastrebcih pri Sv. Bolfenku nad Središčem. Dnevni red: 1 Politični položaj v drž. in dež. zboru. 2. Narodna stranka in njeni nasprotniki. Bolfenčani in sosedje, pridite mnogobrojno! Štajerske novice« v „Nekoliko odgovora". Ne bodemo ničesar novega povedali spodnještaj. javnosti, ako ponovimo poldrugo leto staro resnico, da je marib. „Straža" jeden izmed najneumnejših listov pod božjim solncem. Kar se spominjamo, še nismo doživeli od glasila katoliške »inteligence" kakega stvarnega odgovora. Vedno poberejo v uredništvu tega lista kako besedo iz naših člankov in notic — in potem se začne slavnoznani „Eiertanz". — Pred tremi dnevi smo priobčili iz peresa nekega starejšega rodoljnba iz Maribora dopis, v katerem je bilo mnogo za klerikalce zelo neprijetnih res- hojo. Moral si je izposoditi od hlapca v gostilnici druge čevlje, da bi šel lahko dalje. Toda hoja v teh hribovskih škornjih je bila še težavnejša. Po dveurni hoji se je zgrudil mojster tam nekje na Trnjevem klancu in da bi mogla priti do Karlovega Tyna, sta morala najeti lojternice. Vejvara je molčal o očitanju, s katerim ga je mojster obsipaval na poti in kako mu je svetoval, da naj bi postal razkazovalec in sprem-Ijevlec po Češkem kraljestvu. Pri odhodu v Prago so se poslužili Kondelikovi z Vejvaro prvega večernega vlaka in iz zapadnega kolodvora jih je odpeljala kočija v Ječno ulico. V kočiji je bilo še mesto za četrtega, toda nikdo ni rekel Vejvaru, naj prisede. Rada bi to storila go-pa, toda ni si upala, ko je pogledala soproga. Zdel se ji je tako grozen, kakor oni velikan iz pravljice o treh zlatih laseh, in gospod Kondelik še vedno ni govoril in pogledal nikogar. Ko je rodbina zlezla v kočijo, je pristopil Vejvara in je skoro šepetaje prosil mojstra: »Prosil bi vas za čevlje, gospod ... Ako dovolite, preskrbim pošiljatev za onega hlapca ...« »Bodite tako dobri, brat Vejvara,« je mrmral gospod Kondelik, « in zahvalo mu priobčim v časopisih! Ampak pazite, prosim vas, da jih ne izpustite iz rok--!« Vsaka beseda, kakor bi Vejvaru rezal kožo. Poklonil se je in priporočil; že je mislil kočijaž pognati. V poslednjem trenutku se je mojster Kondelik vzpel na okno in je rekel zbadljivo Vejvaru: »Brat Vejvara, ko zveste zopet o kakem t a j-n e m i z 1 e t u, ne pozabite na mene — niti dočakati ne morem! Ampak da vzamete s seboj tudi mapo od Afrike — človek ne ve, kam pride z vami...« Usramočen, potrt je stal Vejvara tu in je gledal ves obupan na oddaljujočo se kočijo. Srce Pepičino je hitelo za njim, spremljalo ga je do doma. Toda Vejvara ni vedel za to. : . - " . " . 1 I- - ' ' ' . » nic; „Straža" ga imenuje za to osla, v članku navedena, splošno znana dejstva pa „zastarela obrekovanja, sumničenja in laži". To je seveda cenen odgovor, ki pa ne dela časti ne listu ne njegovim urednikom in samo potrjuje trditev dotičnega gospoda, da so duhovniki zašli danes že tako daleč v svoji strankarski zagrizenosti, da nabiralcem za narodna društva kažejo — fige in s tem kažejo svojo neizobraženost ter surovost. Ljudje, ki se izogibajo vsaki odkriti in pošteni besedi, niso ne politični ne zasebni poštenjaki. v G. deželni poslanec dr. Korošec prosluli zastopnik delavcev in siromakov sploh v deželnem zboru, še vedno ni pojasnil, zakaj se ni zavzel za podpore svojim volilcem, kateri so tudi trpeli po toči. Pojasnite, somišljeniki, ljudstvu, kako „delnje" za njega dr. Korošec! a „Žrtve vseslov. Ijndske stranko". Znano je, kako so klerikalci nastopili proti dr. Ploju in Zvezi južnih Slovanov o Veliki noči, znano je nadalje, da se nikoli niso niti najmanj brigali za skupnost in za skupne jugosl. koristi, — in eto, sedaj pride marib. „Straža" in trdi, da se vseslov. lj. str. le — žrtvuje, ako privoli v skupen klub in da smo mi — vladinovci, ker opominjamo naše poslance, naj pazijo na klerikalne lumparije! Sebičnost in hinavstvo — so res vzeli klerikalci popolnoma v zakup. a Širite rNarodni Dnevnik". Somišljeniki in narodnjaki, pomnite, da je močno časopisje najboljše orožje proti Nemcem in klerikalcem! Naročujte naš list, inserirajte v njem in mu takoj poročajte važne novice iz svojega kraja. Skrbimo vsi skopaj, da bodemo imeli velik in dober slovenski dnevnik na Sp. Štajerskem! Ta cilj je lahko dosegljiv, torej na delo! Slovenska posest v Celju. Klerikalni listi so dr. Kukovcu naložili kot predsedniku Narodne stranke zopet dva nova greha, namreč, da je slovenski profesor Cilenšek prodal hišo v Celju Nemcu Kullichu in da je slovenski trgovec Peter Kostič prodal trgovino galanterijskega blaga Nemcu Kosu. Kaj je na na tem resnice? Hišo, ktero je zdaj g. Cilenšek prodal Nemcu , je pred nekaj leti še sam od Nemca kupil. S prodajo torej ni zmanjšal slovenske posesti. Zakaj je pa prodal? Pred kratkim smo ga hvalili, da je kupil od Nemcev drugo še mnogo večje in važnejše v Celju ležeče posestvo, Traunovo na ljubljanski cesti, da si je tam vredil lepo gospodarstvo, katero ga veseli. Dveh hiš vsled osebnih razmer ni mogel imeti. Kar iz gospodarskih ozirov ni utemeljeno, tudi na narodni podlagi ni zdravo. Hišo, katero je pa zdaj g. Cilenšek prodal Kullichu, je ponudil prej dijaški kuhinji, ktera ideja se pa ni uresničila vsled pomislekov načelstva celjske posojilnice. Pogajal se je za nakup hiše tudi odbornik klerikalne posojilnice za svojega zeta slovenskega profesorja klerikalnega mišljenja. Pa izmed teh nobeden ni kupil. Peter Kostič, ki je bil od prvega početka odbornik klerikalne posoillnice, je že davno nameraval svojo trgovino prodati vsled bolehnosti. To so Slovenci dobro vedeli. Zdaj je prodal tembolj, ker je dobil konkurenco v narodni tvrdki Priča & Kramar. Da bi bil sloven. kupec v poštev prišel, nismo izvedeli. Vprašanje je zdaj, ali nenarodno postopa vsakdo, kdor Neriicu proda ali le oni, ki da rajši Nemcu nego Slovencu. Mislimo, da le slednji. Da bi pa moral kdo slovensko posest vzdržati, četudi ima od tega škodo, ali če mu grozi celo gospodarski propad, to je dvomljivo. Menimo tudi, da so bolj graje vredni oni, ki bi lahko kupili, pa nočejo, nego oni, ki mislijo, da morajo prodati in prodajo kupcu, ki sploh hoče kupiti, ker Slovenca kot kupca nimajo na razpolago. Bodisi pa kakorkoli, vprašali bi le, kako more biti za zgornja slučaja odgovorna narodna stranka ali g. dr. Kukovec. a Iz Celja. Zaradi prodaje Cileškove vile se sedaj razburjajo klerikalci. Saj so vedeli že dolgo časa, da je vila na prodaj, zakaj pa je neki niso kupili? Klerikalna posojilnica ali pa vikar Go-rišek bi to nedvomno lahko storila — in hiša bi ostala v „slovenskih" rokah. d Nemške spletke glede celjske okoliške občine. Nemcem se strašno cedijo sline po okoliškem občinskem zastopu. Celje samo je tako do grla v gnojnici, da se mora zadušiti v lastnem smradu, če ne dobi mestna klika moči v okolici. Ker naravnim potom ne gre, začeli so Celjani z obrekovanjem in demuncijacijami zoper odlične osebe okoliške občine. Tudi te spletke pa slovenskega volilstva ne bodo spravile iz ravnotežja. Plačilo pa tudi ne uide obrekovalcem. a Priznalno diplomo je dobila „prva južno-štajerska vinarska zadruga v Celju" od „društva za varstvo avstrijskega vinogradništva" na predlog razsodišča državne poskušnje sortnih vin leta 1909. Zadruga se pod vodstvom strokovnjaka g. K. Vargazona lepo razvija in je upati na najboljše uspehe njenega dela v korist naših vinogradnikov. a Celjske socijalisti čne organizacije imajo jutri dopoldne prigodom 1. majnika svoj shod pri „jelenu", popoldne pa koraka delavstvo ob 2. uri z železničarsko godbo na čelu v „Skalno klet", kjer se vrši ljudska veselica. o Piparski klub na Bregu, ki se je pred kratkim ustanovil, vabi vse člane in prijatelje kluba na sestanek, ki se vrši danes — v soboto — v gostilni g. Radeja na Bregu ob 8. uri zvečer. Piparji, pridite polnoštevilno in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje! v Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino je imela v nedeljo 24. aprila pri čebelnjaku društvenega predsednika g.Černeja v Grižah svoje prvo toletno čebelarsko predavanja, katerega se je udeležilo nad 40 navdušenih čebelarjev od blizu in daleč; dva sta prišla celo iz oddaljene Galicije. Čebelarski mojster g. Piki je razkazoval nov Žni-deršičev panj ter omenjal njegove prednosti. Predsednik g. Černej razlagal je pomladansko delo če-belarjevo; omenil tudi razne čebelne škodljivce in kako jih je zatirati ter spodbujal navzoče naj pridno zbirajo vosek. Nazadnje je še pokazal, kako se razširi čebelno vališče. Storil se je tudi sklep, da pristopi naša podružnica z jednim deležom k čebelarski zadrugi v Ilirski Bistrici na Kranjskem. Po nad dveurnem predavanju razišli so se z vidnim zadovoljstvom zbrani čebelarji; zlasti ker sta jim oba predavatelja toli radevolje odgovarjala na razna stavljena vprašanja. Hvala vama! Prihodnje zborovanje se bode v/šilo, ali zopet v Grižah ali v Št. Petru v Sav. dol. a Iz Št Pavla pri Prebolda. Dne 25. aprila t. 1. se je poročil g. Andrej Marine, uslužbenec pri železniškem ministerstvu na Dunaju z gdč Marijo Gojzdnikar trgovko in posestnico v Št. Magdaleni. Bilo srečno! a Iz Št. Pavla pri Preboldu. Na gostiji g Andreja Marinca je zabaval znani narodni gostilničar g. Al. Šribar iz Št Petra v Sav. dol. goste s svojo izborno in umetniško godbo. Ti so za to nabrali in mu poklonili večjo vsoto, od katere je g. Šribar podaril K 2150 tukajšnji C.-M. podružnici. Iskrena hvala! a Iz Šoštanja. Zadnji čas kroži po tukajšnjih gostilnah in trgovinah veliko število ponarejenih dvajset - vinarskih novcev in se jih na prvi pogled težko loči od pravih. Gg. orožnike, ki so se vsled dolgega časa začeli baviti z vinsko kupčijo, opozarjamo na to, da se potrudijo najti proizvajalca ponarejenih novcev. Upati je, da bodo imeli v tem oziru hvaležno polje, za preganjanje dolgega časa pa izvrstno sredstvo. v Umrla je v Trbovljah gospa Jožefa Ča-mer, mati soproge g. trg. Kramerja. Rodbini naše sožalje! v Tekom sezone dobe poštni uradniki in pod-uradniki draginjsko doklado v onih krajih, kamor zahaja veliko tujcev in se tedaj življenje podra-žuje. Na Sp. Štajerskem bode veljalo to samo za Rogaško Slatino, dočim se je vse druge toplice in letovišča prezrlo. v Volitve v ljutomerski okrajni zastop so se vršile ta teden. V veleposestvu in kmečkih občinah so bili izvoljeni slovenski možje, večinoma klerikalci. Upamo, da v novem okrajnem zastopa ne bode prišlo zopet do kakih sramotnih zvez klerikalcev z Nemci proti slov. naprednjakom. v Iz Ptuja. Minuli četrtek ob 11. uri ponoči so napadle ptujske nemškonacijonalne bande delavca Voduška na dravskem mostu, ko je šel iz Pogačnikove gostilne mirno in dostojno domu. Barabe so tulile vahtarico in se vrgle na Voduška, katerega so preteple in mu vrgle klobuk v vodo. V Ptuju je vse mogoče! v Kap je zadela posestnika Žerjava iz Jur-šnjevasi pri Slov. Bistrici. Predzadnjo sredo je delal v vinogradu posestnika p. d. Vrbana in je še bil zvečer vesel ter je popeval. Drugo jutro so ga pa našli mrtvega. Star je bil nad 50 let. Zapustil je ženo z več nepreskrbljenimi otroci. Sobotno kramljanje. Anton Novačan. Naj mi ne zameri čitatelj, če mu povem, da sem se danes prvič nasmejal; prvič po dolgem času. Videl sem namreč človeka, ki se je jokal. A bil je to človek, močan in velik, pravi gerostas, v svojem štiridesetem letu še vitek in nič tre-bušast. Sedel je v mraku na pustem hribu, čisto sam, brez žene in otrok. Palice ni imel, popotnik ni bil; ni ihtel, ampak veličastno tulil, torej ni bil pesnik, ampak mesar. Velika nesreča ga je zadela, že petič ga je našla v življenju. Ko je bil majhen, si je zlomil desno nogo, ko je odrasel, si je zlomil levo. Dve leti po svoji ženitvi je zbolel na jetrih in ko je ozdravil, mu je umrla žena. Pobožna in dobra ženka, ki je imela dušo, zakaj pri vsakem obedu ga je svarila: Tomaž, čuvaj si želodec ? In komaj se je zavedel, je prišla nesreča v petič in mu je zažgala hišo. Kam bo položil siromak na stara leta svojo trudno glavo. In še bolj sem se smejal, ko sem vračajoč se iz svojih nočnih blodenj srečal brezdomovinsko kuže, pobitega in razkuštranega psa, ki ne pripada nobeni rasi in nobenemu stanu. Povešal je glavo in rep, postajal po vsakem koraku, oziral se plaho in se od časa do časa počesal za ušesom. Ko me je opazil, je hotel uteči, pa si je premislil in uprl v mene svoje tope, cinične oči, za treno-tek sva se merila z radovednimi in vprašajočimi pogledi, hoteč se preveriti, da li sva si nevarna. Zakaj v vsakem pasjem in človeškem srcu bedi strah in čuva borno življenje. Slednjič ga vprašam: — Kam si namenjen, tihi popotnik? — Me ne boš udaril? Imaš palico, je zago-drnjalo kuže in oprezno skočilo v stran. — Zakaj bi te tepel? — Ljudje ste vsi hudobni in z nerazumljivo naslado preganjate uboge in zapuščene, je odgovorilo kuže s tresočim glasom. — A kam si namenjen, odkod prihajaš? ga vprašam znova. — Ne vem odkod in kam, ne vem! Od daleč pridem in grem spet daleč, je odgovoril in se ozrl v pusto planjavo. — A kaj si po poklicu? — Nič! Nekoč, ko sem bil še mlad, so se igrali otroci z menoj, potem me je imela stara gospa za svojega ljubčka. Ko je umrla so me dregnili stran in šel sem po svetu. — Ali hodiš kar tako, ali imaš kakšen cilj ? — Kar tako hodim! Cilja nimam, pač pa imam namen! Dober namen, ki ga tudi izvršim. Mislim namreč napisati... Skrivnostno se j. primaknil k meni in povzdignil svojo kodrasto glavo. Oči so se mn zasvetile in tiho je pristavil: — ... napisati knjigo o vzgoji bednih in zapuščenih psov, da ne bo toliko potepuhov brez cilja in volje kakor sem jaz ... Lepo napišem, da bo seglo vsakemu v srce... Da se bodo jokali in kesali zaradi zanemarjenih dolžnosti... da bo tudi pasji rod srečen, samosvoj in svoboden brez razločka po poklicu in stanu . Tako lepo je govoril, da je izginilo kuže in na njegovem mestu sem videl mehek in poosebljen dober namen. Še le, ko je nehal, sem se nasmehnil i.i mu dejal: — Lažeš, kužek moj dragi! Nič ne boš napisal, po svetu se boš klatil, dokler te ne ujame živoder. Rajši se spametuj in se nauči pošteno živeti, potem boš lahko izvršil svoj namen. — Imaš prav, neznani človek ... Lažem in nič ne napišem, je reklo kuže, pomolčalo za hip in nadaljevalo: Moram iti, noč obeta biti viharna, pripravlja se k dežju in vetru: lahko noč! Skočilo je kuže po koncu in je zbežalo *po pusti planjavi. Nekje za ovinkom hriba je zalajalo; tam kjer je sedel in tarnal človek mesar zaradi petero svojih nesreč. A kmaln sta utihnila oba; nemara sta se začela pogovarjati.. A jaz sem se smejal obema, potepušnemu kužku in nesrečnemu mesarja. Kdo drugi bi morda napisal črtico, povest, ali kaj takega, jaz sem se samo pa smejal. To je na vsak način grdo od mene in Bog je zapisal v mojo črno knjigo, na strani sedemtisočpetstoti, da sem se pregrešil zoper njegovo zapoved. A nič me ni strah, lahko bom dajal račun, zakaj Bog je pravičen. Sklical se bom na dvajseto stran svoje zlate knjige, kjer je zapisano moje dobro in zaslužno dejanje današnjega dne. Tako zelo zaslužno je tisto dejanje, da bi lahko na njegov račun grešil cel teden in še ne bi odtehtali moji grehi njegove teže. In božji angelj Mihael bi del zadovoljen sam sebi: Grešiti zna precej in močno, ampak edino dobro delo mu zbriše vse grehe, teden nazaj, teden naprej. Tako mora biti človek pametan in navihan! Kaj bi tudi delal pokoro od prvih do zadnjih kvatrov, če se da z enim udarcem, kaj pravim, z eno mislijo poravnati in saldirati božji račun. Jaz sem to napravil Hallpyevo repatico bode skoro gotovo možno s prostim očesom" že dokaj intenzivno opaziti onim, ki se bodo v majnikovi noči sedanje nedelje povračali iz Laškega trga, kjer se, kakor že opozorjeno, vprizorita v ..Pivnici § 11" ob 4. uri popoldne enodejanski veseloigri: „Garibaldi'! in ..Napoleonov samovar". Rodoljubi, čudesa se Vam domalega obetajo, kakor vidite! Pridite in pozabavajte se torej še enkrat v narodnem smislu, predno postanemo bojda vsi vkup žrtve groznega neizprosneža, namreč — kometa. Vransko. V poročilu o občnem zboru vran-ske Ciril-Metodove podružnice je po neljubi po-poti med narodnimi davkoplačevalci izostalo ime g. Jos. Bizjaka, sedaj nadučitelja v Bočni, ki je bil vnet davkoplačevalec do konca svojega bivanja na Vranskem. v Iz Samobora nas prosijo objaviti, da se vrši tem v četrtek dne 5. maja slavnost dvajsetletnega obstanka domače požarne brambe. Obmejni sosedi in društva so prisrčno vabljena. Slavnost se prične ob 9. uri dop. v No, no! Kako se je razburil ptujski „Šta-jerc'1, ker sfno nasvetovali Ornigu, naj kmalu še postavi v Ptuju poboditem domu1 v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Darujte dr. sv. Cirila ln Metoda! anjarna priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega konjaka. Poštne hran. račnn št. 54.366. - Telefon št. 48. - ,L ASTMI DOM' Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©0® dopoldne. e@e Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganfe gotovine = pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. 0 registrovana kreditna in stavbena zadruga 55 z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- nO# Q, ; gffg (fi°/0) nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po /u/ Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ue odteguje vlagateljem tako tla dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. —- Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © edino narodno kamnoseško podjetj ?rVa jttžffioštajersKa famscšlja ^^ iatotrijsip dražba. {Stavbena in nmetna kamnoseška obrt s strojnim obratom. ::: izvrševanje vseh stavbenih det: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Idt. iz različnih kamenor in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: al tarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::s Brušenje, polivanje in struganje kamena s stroji. Mnogoštevilna zaloga nadrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. ^apa-ava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rake?). ::: Brzojavi: .Kamnoseška Industrijska družba Celje'. 66 Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočiL marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ade-::; lavanje napisov v iste. ::; vec stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pr? Celju ===== prevzame vsakovrstna " 61 50-15 stavbena zlasti tesarska deia. ki. a Samomor z vinom je poskusila na Dnnaju 16 letna delavka Jožefa M. Ker je bila njena ljubezen po njenem mnenju zelo nesrečna, se je •neznansko napila vina, kar je kmalu učinkovalo. Našli so jo nezavestno in vsled zavžite pijače jej je srce le še polagoma bilo in skoro bi jo bila zadela kap. Sčasom se je pa iztreznila. a Nenavadna zakonca. V sedmem okraju v Budimpešti se je poročil 62 let star ravnatelj neke tovarne z 12 let staro hčerko kuharice. Stari je gojil razmerje z deklico in ko je mati izvedela za to. je silila na ženitev. Zdravniki so res izdali dekletu spričevalo, bila je zdrava in nenavadno razvita, justično ministerstvo jej je pa izpregledalo starost. Kaj vse ljubezen stri! Nihče več ne godrnja čez slabosti tn težave, Ako spozna, ki drži želodce zdrave! Najboljše krepčilo želodca! potrebno v vsaki skrbni hiSil Ljudska kakovost Kabinetna kakovost | Naslov za naročila: „FL0RIAN". Ljabljma. Ponaredbe kaznive. tifs* liter K 2 40. „ „ 4'80. 34 Hotel MZ v lepem slovenskem trgu Spodnjega Štajerja z vsettti potrebnimi prostori je takoj Leži tik kolodvora in sploh na jako prometnem kraju. — Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo tega lista. 299 3-1 Hiša z vrtom in drvarnico. 5 minut od treh tovarn v Gaberju pri Celju, se takoj po nizki ceni proda. Več se izve pri lastniku Franc GriSec, Gaberje pri Celju. 254 3 3 Išče se restavrater za večji hotel na Gorenjskem pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe do 10. maja t 1 na „Tourist offlce" ¥ Ljubljani Miklošičeva cesta. 289 3-3 :,*■; •■/■ np ftS: »1' Jv v, »'•• T ž« F* 'i',. Dve krasni stanovanji vsako obstoječe iz 4 sob s prip. z že obdelanim vrtom za sočivje in lepim parkom ter lastno ko-peljo v Savinji itd. se v vili ,.Savinski dvor" (Sannhof), oddaljeni 5 minut od sredine mesta Celje, takoj oddata v najem. — Vpraša se pri t. č. oskrbniku Josipu Berku, knjigovodji Posojilnice v Celju, ogleda pa na licu mesta vsak dan od 1. do 3. ure popoldan. 290 nova, enonadstropua, z balkonom, 10 sobami, 2 kletima, 2 čumnatama, lepim vrtom, zasajenim z mladim drevjem, tik okr. ceste, pripravna za vsako obrt, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove upravništvo _Nar. Dnevnika". 3-1 Ravnokar je izšel najnovejši zelo praktični poletni vozni red veljaven od I. maja d6 1. oktobra 1910 obenem s koledarjem za leto 1910. Pregledal ga je višji železniški uradnik, -tr Obsega vse železniške proge, ki teko po slovenskem ozemljil. Dobiva se v nekaterih knjigarnah in trafikah in v založbi ,,Gorenjca" v Kranju. — Cena 20 vin., fino vezan 40 Vin. JOS. ČRETNIK izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor ttfdi mlinov za rabo na roko, z gepljem, vodno in parno silo v Št. Jurju ob juž. žel. B Izdelujem načrte, proračune in prošnje za stavbena dovoljenja brezplačno. Na prodal! Divno posestvo „FREIHOFM v. prijazni vasi Orešje je najjfodaj ter obstoji iz sledečih predmetov: 1. Vinograd, kateri iraa roditi 1000 veder vina, ako se še samo en oral njive poleg z žlahtnimi trtami obnovi. 2. Krasni sadonosnik, ki daje najžlahtnejše namizno sadje od spomladi do jeseni, potem jabolk in sliv do 400 vagfoiidV. 3. Okoli Ž orala' ograjenega vrta za ze-lenjad z eksotičnim namiznim sadjem. Posestvo leži ob obeh straneh ravne lepe ceste na dolžini okoli 500 metrov, im t nevsahljivih studencev, je skoraj vse novo ograjeno, Vsa lega proti jngn s krasnim razgledom po Sotelski dolini, proti severnim vetrovom z roitaantično goro zavarovano in je razun gozdiča vse arondirano. Na stavbišču so slede poslopja: 1. Lep gradič ..FREIHOF", f& katerega gleda kot tekmeca iz viši^g kakor sokol ,.Bizeljski grad'1/je okoli 38 m dolg in okoli 18 m širok, proti dolini dvonadstropen. Od ceitne strani je raven vhod skozi železno ograjo obdan cvetličnjak, ,angležki vrt'. Mnogo je sob in dvoran kakor nalašč za več rodbin lefoviščarjev. Eti del del ostane za šolsko porabo, dokler ne bo nova šola dozidana, samo žal, da dvorane predpisane širokosti nimajo. Kleti je za 2000 veder in sodov 2. Gospodarsko poslopje s kozolcem. 3. Svinjaki. 281 4-2 4. Prešnica s prešami in kadmi. 5. Žitnica, drvarnica in gradnja za perutnino. 6. Sušilnica za sadje in'žgan jama. Vsa poslopja so zidana in z opeko krita. — Del njive za šolsko stavbišče ni na prodaj. Vrednost je brat bratta 50.000 kron, proda se za lastno ceno 32.000 kron. pri takojšnem plačilu pa po dogovoru. — Pcteestvo je; bremen prosto. Leži četrt ure od projektirane postaje Sotelske železnice. Kdor je količkaj petičen in kdor se količkaj spozna, kakšna vrednost je tamkaj za pridobiti, naj te ugodne kupčije ne opusti, si ogleda, ter naj ofertnim pototo ponudbo stori do 16. maja t. 1. na županstvo na BizeljsRem postaja Brežice, Štajersko. __ £*> »Hercules* zavaruje osebe brez razlike vere, narodnosti in st^nu, katere iliso na dan vpisa mlajše od 15. ter starejSe od 80. leta. — Vsakdo zamore zavarovati sebe v korist drugega, oziroma tretjo osebo v lastno korist in to brez vsakega zdravniškega pregleda. — Vsa pojasnila daje glavno ravnateljstvo podrobne zadruge »Hercules" na Reki. 260 —2 ,-___ Najboljši češki nakupni vir. Gene posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, pulj enega 2 K. boljšega 3 K 40 h; prima pol-belega 2 X 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-tnega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; ,7 K; belega, finega 10 K, najfinejSi drsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, moorega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 26 K; puh 24 K; same pernice .po 10 K. 12 K. 14, K. 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoCe se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 59 25-15 S. Benisch, Oeschenitz, štev. 199, Šumava, Češko. naznanjam, da sem vpeljal v svoji trgovini tudivse za čebelarstvo poirebnolorodje. Naročila izvršujem točfto. Veletrgovina z železnino ;Merkur\ P. MajtfiŽ, Celje. ....... - 'li / Predno si nabavite kak pisalni stroj, zahtevajte prospekt, brezplačno ln brezobvezno razkazovanje stroja pri Zvezni trgovini V Celju. p. •t" ima: tečaj na kroglah pri vozu, tečaj na kroglah, pri izseku, tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu. 266 -8 Pisalni stroj z vidno pisavo L. C. SMITH & BROS Noben drug p;salni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri nakupu velike zahteve. Ako se mudite v Celju, ne zamudite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj. Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! — Zahtevajte prospekt! jO letno tuftkcp 03 03 ju "S" «X 9S o< 3 ta co "J CD N< L priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanastih posod, svetilk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe. Na debelo P Ab Na drobno ! 't.! Kapunov grad posestvo poleg kapucinskega mosta v Celju, na prijetni visočini ležeč je naprodaj. Lega krasna in zdrava, divni razgled čez mesto Celje in okolico. Vodovod vpeljan. Poleg grada je prilično 4 orale zemljišča, vrt za zelenjavo, plemenito trsje in nasajeno sadno drevje, njiva, travnik in senčnati gozd, kateri meji na mestni log celjski. Za stavbišča brezprimerno lepa lega. — Pojasnila daje Anton Cvenkel, trgovec in posestnik, Št. Pecer v Savinski dolini. 292 3-2 Svarilo za hmeljarje! Ne prodajte hmelja v zemlji, kajti upa se, da bode cena pozneje boljša. — Pojasnila glede cen pri meni vsak čas. 26733 itnton Tiršek, Celovec Adlerjeva (Orlova ulica) št. 14. 5£ & Proti škodi po toči zavaruje na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem e. kr. prtv, av.tr. zavarovalna dražba „Dunav" . / v ■ ■ ■ Ponudbe sprejemajo In pojasnila dajejo val lokalni zastopniki ter potniki dražbe, kakor tndi generalni zastop v Gradcu. Hotgasse 8. 264 3—2 V Veletrgovina z železnino ,MERKUR' PETER MAJDIC Celje. se priporoča za nabavo vsakovrstne železnine, stavbenih nosilcev, portlandskega in .roman cementa, strešne lepenke, žičnih mrež, kovanih in žičnih ograj vsakovrstne izpeljave, vseh potrebščin za vodovode in vodnjake, različnih okovov in orodja za vsako obrt. Nadalje priporoča vsakovrstne gospodarstvene stroje, kakor: vitelje, mlatilnice, škropilnice za vinograde itd. Postrežba točna. 259 14—6 Cene nizke. i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica kron 3,000.000. v lastni hiši, Stritarjeva ulica št. 2P Rezervni fond kron 400.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. 149 40-9 Sprejema vloge na knjižice in na tekoči JR\\ OI Kupuje in prodaja srečke in vrednostne račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 2 Ob papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. v ■ Poštno-hran. rac. št. 848.428. IlelonnuHn ga4n flftftf Rez. zaklad nad 11 IOO.OOO-—. - 1128 zadružnikov. - USiailOVBIO leiO lOOla go Denarni promet * letu 1909 Vplačani deleži K 21.024*-. ™ Telefon SI. 2. 163 — K 4,020.030-96. —— ■ „5AtflN5RA POSOJILNICA V ŽALCU" REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO. Hranilne vloge obrestuje po41/2% z letnim pripisevanjem k glavnici, položhe v tekočem računu pa po dogovoru, od dne od dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice dragih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotek rne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu in eskomptnje trgovske menice. Obrestna mera je 5 do 6%. Preskrbuje ceno inkaso nakaznic, menic in v tekočem računu poslovanje s čeki. — Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilne položnice in lastni čeki na razpolago. Posluje vsak dan; posebni uradni dan za stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek. Ravnateljstvo: Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Širca, veleposestnik in župan. Tajnik: Franc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M Bergmann, zdravnik in posestnik; Josip Zigan, veleposestnik. H S ■ fc 1 ■ B B S ta 1 a„B B ■ B ■ H HBB B IIIII1BB HI 1 B B B B 1 B B II B ■ 293 26—1 Trgovski pomočnik star 18 let, dober prodajalec, v vseh vrstah mešane stroke dobro izurjen, želi službo preme-niti takoj ali v nekaj tednih. Ponudbe se naj blagovolijo pošiljati pod »Posten" poste re-295 stante, Muta, Kranjsko. 3-2 IVAN KACIN POLHOV GRADEC » • • pri LJubljani • > • Izd« nije sist 294 »lovalnica vsakovrstnih har: v po najnovejšem amerišt emu po neverjetno nizkih cei « • • Ceniki - - -franko in gratis tno> tem lah. 2—2 -BmmwB ■AVAVAV.V. Širite Mar. Dnevnik. ukno ševjot in kamgaru za moške obleke se dobi s velikanski izbiri in nizkih cenah v narodni veletrgovski hiši R- Stermecki, Celje, Vzorci, proti vrnitvi zastonj in pošiljatve čez K 20'— franko. Zahtevajte ,Bomba' tkanina, preizkušena najboljša za žensko in raožko perilo. Kos 23 m franko K 15'50. Naročite cajgaste ostanke po 20 m trpežni K 8'—, fini K 10'—. zelo fini K 12"—. 32 52-15 Sukna in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno v Humpolcu na Češkem. Vzorci franko. 96 u 1 2 H 2 ¥. M 297 -5 Šubičeva slika Franceta Prešerna ter Groharjev Primož Trubar v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki - na zahtevo franko. ■ U man: 11 rm Darujte družbi sv. Cirila in Najbolj varno naložen denar je v slovenski Mestni hranilnici ljubljanski Stanje jhranilnih vlog nad 37 milijonov K. Rezervni zaklad nad I milijon kron. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 4Vlo |J ter pripisuje ne-vzdigneneob.esti vsakega pol leta h kapitala. Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. Dne I. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. — Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 5% obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj 1/4°/0 na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica izdaja lične 185 »2-2 domače hranilnike. Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeijala je ta slovenska hranilnica tudi kreditno društvo. Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni palači v PREŠERNOVI, prej SLONOVI (Elefantovi) ulici štev. 3. Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. — Založena z modernimi „ črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše / konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti / svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno ii solidno. — Cene nizke. Agr o "Merkur - - v Ljubljani. - - Uradni prostori: Janez Trdinova ulica št. 8. Podružnica: Trst, ulfca Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Trstu in Ljubljani. Agro-Merkur Je trgovcem in gostilni" carjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupovanje blaga. -<' it V T? r. K • J. |T > -, . . T, ; IIaiia« I Umetna gnojila, galica, žveplo, krmila, IfViiUrS semena stroji m orodja. I7ivio I Štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, V La 8 goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina. . . . Sir, kflaslo, Žito, moka, olje itd. * - - - • - Agro* Merkur preskrbi vsako blago. - -Agro-Merkur kupuje vse pridelke iu izdelke. 29-17 Cene najugodnejše, postrežba solidna. 29 Zahtevajte pravila, cenike. — — Ponujajte svoje pridelke. Karol Vaniž, Celje, .Narodni dom' priporoča veliko zalogo novosti v suhnenem in Velika narodna manufakturna trgovina. Cene strogo nizke. 't > i -.»»i ur ■U Zvezna trgovina v Celju — v." g - • . V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvat. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo Črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj. Posreduje pri nakupih pisalnih strojev. 83 48-13 v" •m**** Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od Oo ISf. ure dopoldne in jih obrestuje po A odstotke ter pripisuje Obtesti vsakega pol leta h kapitalu. j s Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornji grad in Vransko in„r$*eryr»a zaklad.^ katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene zagori navedene okraje. osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10400 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za- pod- pore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. * i* i " 1 j j I g I 'J i Slovenci, poslužujte se n P —— 43 52—16 hfatlilnicc pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne Hramvm«« a(i varovance in zahtevate pri