...........—...........T- - , ------- ,- -_ Article VII - 'Helsinki Atcord" 1973. "The participatkig states will respect human rlghtB and fundamental freedoms, including the freedam of thought, conscience, religion or belief, for ali vvithout distinction as to race, language or religion." (Signed 33 States: . . . Vugoslavia.) slovenska FOR A FREE S LOVENI A — i Article VII — "Helsinki Accerd" 1973. "The participating States on vvhose territorv national minorities exist vvill respect the right Of persons belonging to sudh minorities to equalUy before the lavv, vvill afford them the full opportu-nity for actual enjoyiment of human rights and fundamental freedoms and vvill, in tihis manner, protect their legimate interests in this sphere." (Signed 35 States: Austrija, . . .) Številka 12 — No. 12 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želita uredništvo in uprava "Slovenska Država" VESEL BOŽI C IN SREČNO NOVO LETO! Tako si bomo voščili pismeno in osebno za praznik rojstva Gospodovega. Mnogokrat so to lc zunanji izrazi vljudnosti. Ali res iskreno želimo bližnjemu to kar povemo ali zapišemo? Človek naše dobe je postal lutka dogajanj v svetu. Razklan je v notranjosti. Služiti hoče Bogu a ob enem tudi svojemu "jazu". In služba temu "Jazu" se uveljavlja močnejše kot zapoved Njega, ki je prišel na svet, da oznani Ljubezen. Ne dolgo som bral v časopisju in gledal tudi na televiziji tipko zgodbo družine. Oče in mati ter sedmero dcce. Dva tedna so Živeli v takozvanem "station vva-gen" ker niso dobili stanovanja radi številnih otrok, dasi je oče stalno zaposljen. Ali ne da to misliti? Kje je razumevanje za sočloveka, kje ljubezen do bližnjega? Številna družina je obsojena samo radi tega, ker se nc poslužuje sodobnih modernih sredstev za odpravo plodu . . . .. .Ko obhajamo Božič in se spominjamo vrelega dogodka, ko je prišel sam božji Sin na svet kot revno dete v botlehemski votlini ker za Njega in Jožefa ter Mater božjo "ni bilo prostora v prenočišču", se moramo vprašati, ali smo sploh kdaj prisluhnili blagovesti, katero je On oznanjal. Zgleda, da je naše krščanstvo le zunanjost, srce pa je otrdelo v skrbi za svoj lastni "jaz". Udobnost, razkošje, uživanje neprenehno dirkanje za tem, da bi imeli še več, to je naša vsakdanja skrb. Ni časa za počitek, za nedeljsko mašo, za kakšno kulturno delo, za branje kake dobre knjige. Sama skro za to, "kaj bomo jedli, pili dn kako se bomo oblačili". In ta skrb za udobnost in uživanje ubija smisel za lepo družinsko življenje. Otroci: Eden ali dva, večkrat pa — najrajši nobenega, da bo več časa za uživanje. . . . Tudi za kristjane naše dob; velja: Kristus je prišel na svet, a "njegovi ga niso sprejeli ..." Ob božičnih p razni.k ili se vzdramiimo in prisluhnimo klicu božje Ljubezni, ki veje iz bei-lehemske votline: "Ljubite se med seboj! Na svet je prinesel ljubezen, da bi bili vsi ljudje brez razlike res bratje med seboj, pa po skoraj dvatisoč letih zgleda, da smo tam, ko je Kajn ubil Abela ... Če hočemo srečno in blagoslovljeno leto 1978 moramo iti vase in spoznati, da je od nas samih, odvisno ali bo res srečno kakor si želimo. Če bomo sejali sovraštvo med sosedi, med narodnostmi in rasami, ne smemo pričakovati žegna božjega. Kdor seje sovraštvo, žanje smrt! Nazaj k izviru bratstva in medsebojni ljubezni, ki žari iz betlehemskega hlevčka v prvo sveto božično noč. S kuša j-mo razumeti bližnjega v potrebi dn mu priskočiti na pomoč, pa bo duh prve svete noči se razlil v družine, med sosede in med narode. Božje Dete bo naša prizadevanja blagoslovljalo in mi bomo deležni speva "In mir ljudem na zemlji!" M. G.1 VEČKULTURNOST - OSNOVA POLITIČNEGA PROGRAMA KANADE Govor G. Norman Cafika, novoimenovanega ministra za večkulturnost SLOVENSKI BOŽIČ -•K PESEM POLJ H MIZ IHH. GORA U MORJA Dr. J. PLANINŠIČ "Večkulturnost ni samo simbol politike ali političnega programa, večkukumos-t je dejstvo, je absolutna osnova programa, ki bo držal to deželo skupaj", je dejal g. Norman Ca-fik, novoimehovani minister za večkulturnost. V govoru, k,i ga je imel pred kratkim na tretjem banketu federalne liberalne stranke v East Vork-Torontu je g. N, Cafiik razpravljal o tekočih problemih gospodarstva, brezposelnosti in kanadske edmosti. Razložil je svoje pojmovanje o namenu in delovanju ministerstva za večkulturnost. G. N. Catik, ki v parlamentu nikoli ni bil znan po svoji bojazljivosti, se je pred slavil v svoji novi vlogi predvsem kot navdušen in zaskrbljen Kanadčan in šele nato kot minister, kar pač etnična skupnost od njega pričakuje. V svojem govoru je g. N. Cafik ponovil besede ministedskega predsednika Pierre Trudeau-ja, ki jih je ia spregovoril ob priliki imenovanja g. Cafika v kabinet. "... ker ste si vedno drznili povedati bi C obp- ■j j i kar ste mislili in sec in leto kot v Združenih Državah." Ko je razpravljal o pomenu svojega ministerstva je delal: "Kulture so živa bjija, ki jih ljudje hočejo obdržati; in če bi kdo izdal eden billion dolarjev, da bi jih iztrgal s koreninami iz zemlje, jih ne bi mogel. Zato sem prepričan, da. jih nekaj milijonov dollarjev ne bo ohranilo; ostale bodo, ker jili ljudje hočejo." G. Cafik vidi svojo vlogo v večkulturnosti kot zagovornika etničnih skupin. Ena izmed nalog, ki jih kol minister za večkulturnost g. Cafik ima, je skrbeti, da imajo vsi Kanadčani enake možnosti pri nastavitvah raznih komisij federalne vlade, pri sodnih institucijah itd. kajti "če ljudje iz različnih etničnih skupin ne bodo .imeli možnosti služi i svoji državi, te države ne bodo ljubili, še več, mi sami kol država, bomo tnpe-li radi posledic." V skrbno formuliranem stavku je minister tudi izrazil svojo definicijo svobode: "... če beseda svoboda sploh kaj pomeni, potem pomeni to, da ima- mo v Js.ayment Insurance Commission) in Ministrstvo za Delo in Imi-gracijo (Department of Manpovver and Immlgration sta sedaj združena pod imenom Kanadska Komisija za Zaposljenje in Imigracijo (Canada Employment and Immigration Commission). še nekaj časa boste videli naše krajevne urade imenovane UnempIoyment Insurance Offices in Canada Manpovver Centres. Kjer se pa skupaj In v istem poslopju nahajajo, se bodo pa imenovali: Canada Employment Centres. DELAMO Z LJUDMI, K! HOČEJO DELATI Employment and Immigration Canada Bud Cullen Minister Emploi et Irnmigraiion Canada Bud Cullen Ministre NASA TAKTIKA JE V SKLADU l RAZVOJEM IN DEMOKRACIJO ... IN IZBRALI TITU SO NEVESTO FANC JEZA Od časa do časa je slišati mnenje, da smo Slovenci preveč pasivni in neodločni v delovanju, ali če hočemo, v boju za svojo državo. Pri tem opozarjajo nekateri na Hrvate in bi želeli, da bi se zgledovali po njih, kar pomeni, da bi se morali tudi Slovenci posluževati nekaterih ekstremnih metod, ki ne izključujejo nasilja oziroma ga celo zahtevajo. Drugi prihajajo na dan z očitkom, da slovensko gibanje za samostojno državo — izraz "samostojna" je sicer odveč ker država je lahko samo samostojna, ali pa je ni — ni tako organizirano kot hrvaško m gibanja nekaterih drugih narodov. Mogoče je dobro odgovoriti najprej na ta drugi očitek. Slovenci smo številčno manjši narod od Hrvatov — biv-stvu nas je samo tretjina toliko kot Hrvatov — in zato imamo tudi veliko manj izseljencev, beguncev dn zdomcev v tujini, kjer je možno bolj ali manj svobodno delovanje za slovenske oz. hrvaško državo. Večje število pa daje tudi večje organizacijske možnosti; med večjim številom sa najde več organizacijskih talentov, več aktivnih ljudi, več takih, ki znajo pisati ali ki imajo čut za propagando, več takih, ki so pripravljeni denarno kaj prispevati za osvobodilno gibanje, in več takih, ki kupujejo politični in kulturni tisk. V vseh teh pogledih so Hrvati zaradi svojega večjega števila zunaj precej na boljšem od Slovencev. Nihovi listi imajo veliko več bravcev in naročnikov in lahko zato izhajajo v večjem formarttr- atr bofj pcgtSstbT Th večja tiskovna in propagandna aktivnost pa omogoča boljši stisk med vodstvom hrvaškega osvobodilnega gibanja, t. j. gibanja za hrvaško državo, in hrvaško javnostjo, kar pomeni hkrati večjo spodbudo za sodelovanje, tako da ljude rajši prispevajo denar za potrebe osvobodilnega gibanja. Mogoče igra tu do neke mere vlogo tudi drugačna psiha hrvaškega človeka, ki je bolj dostopen za čustva in za navdušenje, v katerem jc pripravljen tudi več dajati za narodne namene. Poleg tega pa ima svoj po men tudi dejstvo ,cla so imeli Hrvati od leta 1941 do leta 1945 lastno državo, ki je bila kljub vsemu, kar se ji lahko očita, vendarle države z lastno vlado in vsemi drugimi -institucijam1;, diplomacijo, gospodarsko organizacijo, vojsko, itd. Bila je nekaj konkretnega in je ustvarila obsežno, do podrobnosti razpredeno organizacijo, katere ogrodje se je vsaj v neki, čeprav še tako okrnjeni obliki ohranilo tudi v begunstvu. Nešteto ki so imeli kako politično ali drugačno funkcijo v hrvaški državi, si je ohranilo tudi v begunstvu zavest, da morajo ostati zvesti ideji hrvaške države in da morajo v ta namen tudi delovati. Tako so ali resnični aktivni nosivci ne le te ideje, ampak tudi organizacije za njeno ponovno in bolijše uresničenje — organizacije v eni ali drugi obliki — ali pa se čutijo vsaj dolžne, da od časa do časa kaj store v ta namen in žrtvujejo za ta cilj. Slovencem pa še manjka taka konkretna izkušnja, taka realna državna organizacija, čeprav v zametku. Za nas je slovenska država še čisto imaginaren pojem in takorekoč nihče se v nobenem pogledu ne čuti dejanski predstavnik slovenske države. Vse preveč prestavljamo njeno uresničenje v bolj aLi manj daljno prihodnost, namesto da bi se že danes čutili predstavniki in nosivci slovenske države v pravem po menu besede, čeprav obstoji zaenkrat le še v naših načrtih, v našem duhu in srcu. Glede metod političnega delovanja in boja ža slovensko državo pa smo — mislim — Slovenci kljub videzu na boljšem od Hrvatov, ker imamo v tem bolj izdelane in bolj jasne pojme. Naše gibanje za lastno državo je tudi kljub določenim političnim razlikam, zlasti kar zadeva gledanje na preteklost, bolj enotno in strnjeno. Med nami vladajo samo lake politične razlike, ki ne presegajo običajnih-političnih razlik med demokratičnimi strankami — in to je tudi povsem normalno in v duhu političnega pluraliz ma v obliki več strank — medtem ko so Hrvati v tem pogledu veliko bolj razdeljeni, namreč ne le na stranke in skupine, ki tudi predstavljajo najbrž jedra novih strank, ampak tudi ideološko in glede metod. Ravno metode so vzrok ostrim sporom in razlikam med hrvaškimi skupinami in strankami, ki sc bore za hrvaško državo. Nekatere se hočejo držati demokratičnih metod, ker je njihov cilj demokratična država. Druge pa so pripravljene uporabiti vsako sredstvo, tudi orožje in teror v obliki atentatov lin peklenskih strojev. To sicer ni samo posebnost nekaterih hrvaških skupin, te metode se poslužujejo danes osvobodilna gibanja mnogih narodov, od Palestincev do katoliških Severnih Ircev, vendar ostanejo za resničnega demokrata kljub vsemu obsojanja vredna, čeprav so enako — in še bolj — obsojanja vredni tisti, ki. so jih s svojim trdovratnim zanikanjem njihovih narodnih pravic k temu pripravili. Vsekakor si Slovenci ne sme mo dovoliti takih nasilnih metod, kajti naš cilj ni država, ki bi jih mogla opravičiti, ampak demokratična slovenska država. Vedno pa ostaja nevarnost, da bi se nasilne metode v boju za državo prenesle potem tudi v njeno notranje življenje in jo ogrožale. Nasilne metode bi nujno lin ostro razdvojile gibanje za slovensko dravo, veliko bolj, kot ga razdvajajo danes kake politične razlike. Zahtevale bi žrtve, ki so dejansko nepotrebne. V zadnjih generacijah je postalo že vse preveč Slovencev žrtev političnega nasilja in čas je, da se napravi temu konec. Slovenci ne potrebujemo več narodnih mučenikov, ampak samo zavedne demokrate in politično aktivne ljudi pri delu za slovensko državo in demokracijo v njej. Nasilje bi nam v svetu škodovalo, ker bi spravilo pojem slovenske države v zvezo z mednarodnim terorizmom. Onemogočilo oziroma zelo otežilo bi nam politično pro pagandno delo za ustanovitev slovenske države in za osvoboditev izpod litovskega fašistično-komunističnega jarma. Ne odklanjamo boja z orožjem za slovensko svebodo in državo, kot ga nismo nikoli odklanjali, a le, če bi nas razmere prisilele k temu. A ne v današnjih razmerah, ko ostaja vendarle veliko možnosti in prostora za demokratične metode, vsaj zunaj Slovenije. Zato se moramo držati teh. Predvsem se moramo čimbolj strniti in biti složni pri delu in v političnem boju za slovensko državo. Podpirati moramo naš tisk, ki se bori za ta cilj. Naro-čajmo se nanj, kupujmo ga, prispevajmo v tiskovni sklad teh listov in dopisujmo vanje! — Ustvarimo si trdno organizacijo za slovensko državo! Prispevajmo v Narodni sklad za potrebe organizacije in gibanja za slovensko državo! Ne bodimo škr-tavi ravno ko gre za največji Kot v pravljici iz davnih dni. Veseli princ na belem konju pa si ne sme sam izbrati neveste. Vse je pripravljeno, naravnano, izbrano. Scenarij času in ideo-loško-političnim nameram primeren. Vse je šlo "po spisku". In vendar tako je bilo. Kako? Potem ko se je podtalni klepar Josip Broz, komunistični kolovodja, v časovnem zapo-vrstju otrese! prvih dveh "nadležnih" žen in, dalje, ko mu je v "junaških" revolucij sikih dneh umrla zaradi jetike še do groba zvesta šotorna spremljevalka Zdenka, se je tudi časti in slavi za sanj enemu heroju, maršalu, po sili razmer, vdovcu, končno vendarle stožilo in mu šlo, kot pravimo, do dna srca. Potrt, otožen, sam vase zaprt, pravijo, da je bil. Vendar kjer je dobra volja, razumevanje — in tega je biilo na kupe! — se mora tudi žalost umakniti soncu. Bilo je sredi hude zime 1. 1944 v "osvobojenem" Beogradu. S kajmaških hribov je vela ostra, mrzla burja in priganjala tri-peresno deteljico: Edvarda Kardelja, Milovana Djilasa in Aleksandra Rankoviča (Zadnja dva sta bila zaradi diametralno nasprotne orientacije kako urediti Tito-Slavijo kasneje odstranjena s politične pozomi-ce!) na Skrivni sestanek, trdno odločeni pomagati srčno ranjenemu heroju Titu. Bili so v zagati. Djilas sam prizna težave, ko pravi: "Mi nismo vedeli, kaj napraviti. Tito je bil predstavnik države in mu kot takemu nismo mogli dopustiti, da bi šel som v mesto na oglede".1 Strinjali so se s kritičnim položajem, da je nekaj potrebno napraviti. Toda, kaj? Iz te zagate jih je rešil s konkretnim predlogom šef tajne policije UDBe, krojač Rankovič, namreč, da bo razposlal svoje zveste udbovce po Srbiji z namenom, da najdejo, izberejo in pripeljejo več prikupnih, udarnih, in se razume, komunistični stvari predanih lepotic, ki bodo nastanjene z različnimi opravili v razkošnem Titovem domovanju in ljubezen se bo vnela kar mimogrede. Bali so se namreč, da bi se Tito sam na svojo roko zagledal in izbral kako perfumirano buržoazno vilo. Takšno ravnanje bi bilo v opreki z Markso-vim naukom in partizansko komunistično borbo proti deka-denčni buržoaziji. njihovim smrtnim sovražnikom. Soglasno so sprejeli Rankovičevo zamisel in razposlali sle s točnimi navodili. Vrnili so se zadovoljni z lepoticami iti jih zaposlili v bližini "heroja" Tita. Med VESEL BOžIC, in SREČNO LETO 1978 Slovenska državna misel napreduje, raste — ostanite ji zvesti tudi v prihodnje. Podprite list "Slovenska Država"! Z združenimi močni delu tudi v letu 1978 na njimi se je posebno odlikovala mlada črnolaska, ličanka, Jovanka Budisavljevič. Biila je s podeželja, lepa, duhovita in nadvse predana komunistični stvari. S svojimi enaindvajsetimi leti je šla že skozi vsemogoče borbe, zato vsestransko prekaljena in kot laka zelo primerna za državnega komunističnega glavarja. Zaposlili so jo v neposredni bližini Tita, kjer človeška umetelnost in izvirnost lesto prideta do golega izraza. Namerno so ji zaupali bogato Titovo garderobo in vse kar njej pripada. In kot So se dogodili kasneje odvijali "vse drugo prišlo samo ob sebi". Skrbno izdeten načrt je uspel. Rankovič je dobro vedel, kaj hoče: "Imeti nekoga v neposredni bližini Tita, kateremu bo lahko sugeriral svoje velesrbske politične zamisli. Ljubezen se je vnela. Umetno vzbujeni in gojeni ljubezni je sledila leta 1952 na Brionih, Titovem raju, v Jadranskem morju, znana, pompozna, ideološ-kopolitična poroka. Idealni zakonsxi par s tridesetletno razliko je zaživel v hrupu, blagostanju in navidezno srečen. Vendar je javna tajnost prišla na ušesa tudi številnemu zboru v Tito-Slavi ji akreditiranih diplomatov, da je brhka ličanka vkljub svojemu novemu uradnemu položaju z napol priprtimi očmi rada opla-znila to ali ono poznanstvo iz onih razburkanih partizanskih dni in da je, spričo vedno bolj očitega dejstva, da so s tekočimi leti vrlemu maršalu kopnele telesne moči in potrebna privlačnost ob tihih brionskih večerih rada prisluhnila starim Ijubavnim dalmatinskim pesmim kot na ffrimer: "u marina beli zubi, da znaš majko, kako ljubi ..." veško je, da se ji je ob takih prilikah iz globine srca izkrhnil klic neutešene ljubezni iz mladih dni in da si je sama sebi tiho očitala, rekoč: "Ma, da mi znaš, druže Tito, kako on ljubi!" No, pa kdo bi ji vse to zameril in štel v zlo. "Tjelo traži svoje!" Z leti pa, ko je postala Jo-vanka malo bolj zajetna, se ie začela udejstvovati na izrazito političnem področju. Različni višji uradniki, srbski birokrati, no orodje, vplivati na Tita in | tako začrtati potek notranje in zunanje politike in s tem istočasno utrditi srbsko dominacijo na vseh področjih državnega življenja. Zlasti so se vele-srbski krogi prizadevali, da bi prav zato važna politična mesta bila v izključno srbskih rokah. In da jim je Jovanka pri tem znatno pomagala, je zdaj več kot znano dejstvo. Dovzetna je bila zlasti, ko je šlo za višje vojaške nastavitve. Tito se je vseskozi, žal ponesrečeno in prav zato popolnoma zgrešeno, ■ prizadeval, da bi vsaj na zunaj spravil medseboj sprte narode v Jugoslaviji in prav v tem prizadevanju mu je vrla Jovanka metala polena pod noge. Jovanka se je očitno prizadevala, da bi bil njen bivši partizanski komandant, sedanji general Djoka Jovanič, prav tako iz Like, imenovan za obrambnega ministra namesto sedanjega generala Nikola Ljubičiča. General Djoka Jovanič je poznan kot zagrizen vele-Srb in je na Hrvatskem 1. 1972 pomagal zatirati in preganjati hrvatsko narodno gibanje. Vse to, s strani vele-srbstva načrtno vmešavanje je končno le prišlo na uho vrlemu maršalu, ki je nato pooblastil posebno komisijo, da preuči Jovan-kino politično delavnost, njej pa omejil svobodo s tem, da jo je kontiniral v lastni hiši, sani pa verjetno izselil. Tako se je iznajdljiva gospodinja Jovanka, ki je po svetu poznana tudi še z vlaganjem "svojih kuhinjskih prihrankov" v inozemske banke, nenadoma znašla po petindvajsetih letih zakonskega življenja s tovarišem Titom na zatožni klopi, na kateri zdaj verjetno premišljuje o zgrešenih ciljih ideološko-po-litične poroke, katero so s poln popolnoma člo-1 m0čj0 komunističnih kolovodij, Slovenca, Edvarda Kardelja, Črnogorca Milovana Djilasa, izvedli vele Srbi z Rankovičem na čelu. Luka Dolenje Vsem, ki so v preteklosti radi prišli poslušat našo slovensko pesem želi vesel Božič in srečne novo leto 1978 PEVSKA SKUPINA ZVON, iz Fairfield, Conn. Mladi slovenski izobraženci v Torontu so na "Koroškem večeru" dne 20. novembra prebrali občinstvu priobčeno protestno spomenico naslovljeno na avstrijskega ambasadora v Ottavvi. Spomenico je podpisalo Okoli 300 navzočih. Ker so podpisani bili . v glavnem družinski očetje in matere, lahko upravičeno trdimo, da spomenica predstavlja najmanj tisoč Slo vencev v Torontu. Uredništvo November 19» 1977 His Excellcncy L)r. Vfalter ^aerutseh ^imoassador of the tfepublic of Austria UU3 Vilbrod Street 0TTAWA, Ontario A r* \ \ Your Excellency: We have the honour to address you in the folloving1 mattert The Slovenian Youth Club of Toronto ^athered at the banquet for tlif bonefit of the Slovenian minority in Carinthia and docided tc ro$p«ctfuJIy request of you to transmit our plea and protest to the nroper authori t ie in Austria. The Slovonian ninority in Carinthia has been strueslintf for it*> survival for many jpnorations. There vas a sincere hope that the Austrian UepubLic, formed after the Second World War, would b». rnro open and just towards our people. Unfortunately this is no L the caso. l/e are tukinjj the liberty to cite belo* just a fevr examples of your £Overnrnent' s failure to fulfill the Austrian Peace Treaty of 1935: a) Slovenian topograohic pisne ar« not installed yet in tbe vell-defined and nlixed t e rr i t.ori e s J^n vhich tlic Slovenien language wls ta,ught up until 1960. b) The Slovenian language dfes pot have equal status A vitli German in Slovenian mixed territory. c) Organizations vhich work systenatičally against the auipt coe.nistence of the Slovenian and Gerrran speaking population are not prollibited as re kar očitajo Jezi, da namreč j fiL pomagajo z molkom utrjevati novi mit. Ce res mislijo, da je to mit, naj pokažejo, zakaj je IS to mit, če pa ne mislijo tako, I p potem naj povedo, v čem Ima Jeza prav, v čem pa ne. Le po tem bo ustvarjena podlaga, da se začne z resno raziskavo, kjer pa bodo morali sodelovati jezikoslovci, arheologi, zgodovinarji in drugi znanstveniki. Kot sem nakazal zgoraj, jc Vernadski skrbno preštudiral vse vire, in iskal, kdaj se pojav lja beseda Anti v njih. Nato pa je sledil tej besedi in plemenu iz Azije v območje Črnega morja. Pri tem je zasledoval tudi premike vseh drugih plemen hi ljudstev, ki so živela v Rusiji. Šele na tej podlagi je nato po stavil svojo teorijo, vedno poudarjajoč, da jc to bila le teorija, vse dokler ni prišel do lic-sponuh pisanih virov, ki so jasno pričali o obstoju Venedov, Sclavenov in An tov. (Dalje na 6. Stranj) BLAGOSOVLJEN BOžIC m SREČNO NOVO LETO 1978 DRUŽINA IVAN PALČIČ sjnooj onoa HAMILTON — ONTARIO DRUŠTVO SLOVENSKIH DOMOBRANCEV TABOR V TORONTU želi vsem Slovencem po širem svetu BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE m USPEHOV POLNO NOVO LETO 1978 ZAHVALJUJEMO SE VSEM, KI SO SE UDELEŽEVALI PROSLAV IN ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1978 DRUŠTVO TABOR HAMILTON — ONTARIO BONANZA AUT0 CENTRE LTD. METOD SERAŽIN 1822 and 1836 St. Clair Ave. West, Toronto — Tel.: 656-7644 Vesel Božič in srečno Novo Leto želi DRUŽINA KUK 16 Northfield Road, Scarborough, Ml9 2H4 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEHOV POLNO 1978 želi ENSAMBLE KARAVAN Vodja: ANDY PAHULJE Vesel Božič in srečno Novo Leto želi ■ . •»< '-* •— • * • ifnnip DRUŽINA PEPEVNAK 87 Dunblaine Ave., Toronto, Ontario Lastniki PLANINA RANCH in SITZMARK SKI KlUBA žele klientom, prijateljem in znancem BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO 1978 Blagoslovljene Božične praznike in srečno novo leto želi ANTON S HE4T HARKET ANTON BAVDEK PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU Imamo vedno sveže meso, okusno prekajeno meso, krvavice in klobase. Posebnosti: "nadevani želodci". Ce pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo. Na zalogi bučno olje In Radenska slatina. Dostovaljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike. 633 VAUGHAN RD. na vogalu Oakwooda TEL. 654-9123 in 654-9112 KDO BI 'POŽRL' NEODVISNO SLOVENIJO! M i t ja Ribičič in njegovi slovenski in neslovenski kolegi iz vodstva ZKJ ob vsaki priložnosti strašijo Slovence pred tem, da bi zahtevali neodvisno slovensko državo, češ da bi postala taka država takoj plen osva-jflvskega pohlepa sosednih držav oz. narodov. Ker pa v bistvu sami ne verjamejo tega, ali bolje rečeno dobro vedo, da bi pustile sosedne države neodvisno Slovenijo v miru, imajo takoj pri roki še drugo strašilo: taka Slovenija da bi postala oporišče '"imperializma" in "blokovske politike", "drug Izrael". S tem hočejo reči, cla bi postala slovenska država oporišče atlantskega pakta in "ameriškega imperializma", t. j. zahodnega zavezništva in to seveda proti "miroljubni politiki" Vzhoda, pod čemer je mišljena Sovjetska zveza. Pa tudi med Slovenci samimi, cjIo v begunstvu, seveda med •tistimi, ki so bili politično vzgo jeni v duhu "jugoslovanstva", je večkrat slišati svarila, češ da bi slovenske zamljc lačni in lakom™ sosedi neodvisne Slove ni jo takoj "požrli". Kakor da bi bil slovenski narod varnejši, ko je že v trebuhu srbskega he gemonizma in titovske diktature, v neprestani nevarnosti pred sovjetsko "intervencijo" v Jugoslaviji. To jc isto, kot če bi kdo argumentiral, da je bolje biti suženj kakor svobodnjak, kajti sužnju se ne more več pripetiti, da bi mu kdo vzel svobodo, svo bodnjak pa je vedno v nevarno sti, da izgubi svobodo in posta ne suženj: torej je boljše biti h ostati suženj. Življenje pa dokazuje, da no beden teh argumentov ne drži in,da so vsa laka strašila iz trte zvita. Vsako leto več je neodvisnih držav, zdaj jih je že okrog 150, in večina med njimi je majnih. Mnogo držav ima komaj 150.000-300.000 prebivalcev, a celo te se zdijo še pravo "velesile" nasproti drugim, ki imajo komaj po nekaj deset-tisoč ali celo le po nekaj tisoč iprebivavcev — in vendar jih nihče ne "požre". Ni mi znan primer, cla bi bila v povojnem času kaka že mednarodno priznana država izginila z zemljevida, ker bi jo bila požrla kaka druga država. Res pa je, da so nekatere sosedne države prepre čile nastanek kake nove države, a to se je skoro vedno zgodilo s s:rani kake ^sorodne" države ali naroda, ker si je ravno v imenu te sorodnosti lastil ozemlje in prebivavstvo tistega ozemlja. Tako je npr. Kongo ( Zame) preprečil neodvinost Katange, Maroko in Alžirija neodvisnost španske Sahare, itd. To je isti IZ SLOVENSKE ZGODOVINE . . (Nadaljevanje s 5. strani) Ko bedo jezikoslovci povedali svoje mnenje, bo treba slično raziskati staro literaturo, to je nordijske sage in epe, ter videti ali so v njih kaki sledovi Jezove teorije. Zgodovinarji bo do morali ponovno pregledati vire in ugotoviti, ali so kje pisari viri, ki bi potrjevali selitev od severa na jug, katera ljudstva so živela v tisti kritični dobi ob poti preseljevanja, kakšni so bili gospodarski. In klimatični pogoji, kateri so bili vzn ki preseljevanja in še mnogo druega. Vse to so velike naloge, ki jih bo lahko izvedla le skupina znanstvenikov. Te vrstice gotovo niso bile naperjene proti Jezi, ki ga globoko Spoštujem kot človeka in r;umornega ter portvovalnega dclavca, temveč naj bi služilo v spodbudo, da začnemo resno, trezno in brez ideoloških pred-f dkov iskati, kakšna je resnica o naši etnogenezi. (Dalje prihodnjič) Franc Jeza šovinizem, ki v Jugoslaviji preprečuje odcepitev in osamosvojitev Slovenije, Hrvatske in Makedonije — šovinizem takoime* novanih "bratov", v imenu jezikovnega, rasnega ali kakega' drugega "sorodstva". Slovenija je bila dolgo časa predmet barantanja med sosednimi narodi, ki so imeli lastne države (Nemci, Italijani, Madžari) in med velesilami (napr. Rusija, Anglija, Francija, Italija 1. 1915) prav zato, ker ni bila samostojna, ker ni bila država. Veljala je za del tujega narodnega in državnega ozemlja — avstrijskega in pozneje jugoslovanskega. Pri sklepanju mirovnih pogodb ni bila upoštevana kot samostojna narodna in dr-žavnopravna individualnost. Ce so antantne sile 1. 1915 obljubile Italiji del slovenskega narodnega ozemlja za plačilo, če vstopi na njihovi strani v vojno proti Avstriji, so ji ga obljubile kot del avstrijskega državnega ozemlja. In leta 1947, pri slenitvi mirovne pogodbe z Italijo, je Slovenija spet veljala samo za del jugoslovanskega državnega ozemlja. Zato se je zdelo zahod nim silam samoposebi razumljivo, da so vzpostavile etnično ravnovesje med Italijo in Jugo slavijo v škodo Slovenije, namreč po načelu, da naj ostane toliko "jugoslovanskega" prebi vavstva v mejah italijanske države, kolikor bo ostalo italijan skega prebi vavstva v Jugoslaviji. Jugoslavija je tako dobila v Istri in na Rek L blizu 100.000 Italijanov, in približno toliko "Jugoslovanov" je prišlo pod Italijo. Toda tri četrtine tistih Italijanov je živelo v Istri in na Reki, ki sta pripadli Hrvat ski, medtem ko je bilo "jugo slovansko" prebivavstvo, ki je prišlo pod Italijo, slovensko. Niti- en Hrvat in niti košček hrvatskega etničnega ozemlja nista pripadla Italiji, vse po "zaslugi" tega, da je bila Slove nija srna t rana enostavno za del jugoslovanskega državnega in narodnostnega ozemlja. Ce bi bila Slovenija leta 1945 oziroma 1947 neodvisna država bi bili morali pri sklepanju mi ravne pogodbe upoštevati tudi njo kot subjekt, kot eno izmed udeleženih držav in sopodpisnic pogodbe, in če bi bili določali etnično ravnovesje, bi bili morali upoštevati samo tiste Italijane, ki bi ostali na ozemlju slovenske države, to je vsega skupaj okrog 25.000. Neodvisnost bo zavarovala in utrdila našo narodno ,in teritorialno neodvisnost ter celovitost, ne pa da bi ju ogrozila. Samostojne države so zavarovane po mednarodnem pravu, po mednarodnih pogodbah, po lastni vojski in diplomaciji, pa tudi po običajnem medsebojnem rešpektiranju držav, predvsem pa tudi po vojaških zavezništvih, kot je npr. Atlantska zveza. Ravno neodvisna slovenska država bi povzročila, da bi se Evropa in predvsem sosedni narodi navadili na obstoj Slovenije kot samostojne enote poleg drugih, tucli njihovih lastnih samostojnih enot, in bi začeli s tem računati in jo upoštevati. Dokler pa ostane del tujega državnega ozemlja, ne morejo videti v njej posebne enote. Varnost in celovitost Slovenije ! sta tako v celoti odvisna ne od | lastne državne volje in obramb-( ne pripravljenosti slovenskega ; naroda, ampak ocl volje tujih držav, kot se je to že večkrat zgodilo, ko smo morali Slovenci pasivno sprejeti, kar so drugi odločili o nas. Avstrija je med manjšimi evropskimi državami, nevtralna in miroljubna, ter si niti po svojem vojaškem potencialu, ki je minimalen, niti po določilih državne .pogodbe še v sanjah ne bi mogla privoščiti kakega obo- roženega napada na Slovenijo. Mirno bi vzela na znanje, če bi se pojavila ob njeni južni meji slovenska država, posebno če bi bila ta demokratična, ker bi bila s tem tucli ocl Avstrije od-vrnjena nevarnost, da bi se znašla obkol jena od Sovjetske zve ze v primeru sovjetskega vdora v Jugoslavijo ali kake posredne sovjetizacije jugoslovanske države, kot v letih 194548. Začele bi se plodno in živahno sodelo vanje med Slovenijo in Avstrijo Vprašanje koroških Slovencev je drugo vprašanje, ki ga bost: obe državi še najprej rešili mec seboj, pri čemer pa je treba ve deti, da je tudi Slovenija, al bolje rečeno Jugoslavija napr a vila tako pred 1. 1941, šc bol pa leta 1945 hude grehe nad nemško manjšino v Sloveniji. Nemška manjšina v Sloveniji je bila dejansko izgnana in delno fizično iztrebi jena (leta 1945 je bilo na tisoče Nemcev v Sloveniji umorjenih, sestradanih do smrti, zlasti v koncentracijskem taborišču Strnišče pri Ptuju, ali ubitih pri izgonu čez mejo — in pri tem ni šlo za kake vojne ujetnike, ampak za civilno prebivavstvo iz Maribora, Ptuja, Celja, med katerim je bilo veliko žensk in otrok; v koncentracijskem taborišču Strnišče je umrlo od lakote in bolezni, ki so bile posledica sestradanosti, na stotine nemških otrok, po avstrijskih podatkih vsi do zadnjega. Glavno kiivdo z..i to nosi C/ZNA in zlasti sadistični poveljnik t aborišča v S t rnišv. u" major" Zvonko Sagadin). Reševanje manjšinskega vprašanja med Avstrijo in Slovenijo bo zalo zapletena in dolga stvar. Na obeh straneh se je nakopičilo krivdej. Toda rešiti ga ne more nihče drug kot Avstrija in neodvisna demokratična Slovenija, v znamenju prijateljstva in bodočega dolgega sodelovanja. Tucli ocl Italije ne grozi Slove niji kot državi nobena nevarnost. Slovensko-italijanske meje se določene z mirovno pogod bo in z osimskim sporazumom Italija je sprejela obstoj sedanje slovenske republike in bi prav tako sprejela obstoj neodvisne Slovenije, kot uresničenja se danjega načela o "suverenosti" republike Slovenije. V Italiji vlada demokratični večstrankarski sistem in o vsem mednarod v > nem uveljavljanju italijanske države odloča parlament. Enostavno nemogoče je, da bi si lahko kdo v Italiji danes privoščil kako avanturo po D'anun-ziovem vzgledu ali v obliki ponovitve napada iz leta 1941 na Jugoslavijo. | Jasno je, da se tudi Madžarska ne bi upala napasti Slovenije, saj bi io ogrozilo mir v Evropi in na vsem svetu. V spopad bi bili takoj pritegnjeni obe največji sili preko atlantskega in varšavskega pakta. Razen tega Madžarska, ^^rigtdfel napadla Sldveiii^ kmur je prebolela in to je danes najmanjši problem, kar zadeva madžarske manjšine V ajini. Da pa bi grozila Sloveniji kaka nevarnost s strani hrvatske države, lahko trdijo le zagrizeni sovražniki tako slovenske kol hrvaške neodvisnosti in demokracije. V samostojni hrvaški državi čisto zagotovo ne bodo na vladi ustaši, ampak demokratične stranke. Ustaštvo- bo izginilo, ker hi drugega kot nervozno in alergično reagiranje na narodno nesvobodo — pojav, kot sta npr. baskovski ali irski nacionalistični ekstremizem in terorizem. Ko bo uresničena hrvaška država, bo odpadel vzrok za to čustveno • alergič-nost in "ustaši" se bodo mirno vključili v demokratične stranke, saj bodo videli dosežen svoj cilj — hrvaško državo. SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI CHICAGO, ILL. vsem Slovencem širom sveta blagoslavljen Božič in uspehov polno novo leto 1978 VESEL BOŽIČ in ZDRAVO 1978 vam želi zdravnica DR. IVA PRAPROTNIK MIHIČ 15 RONCESVALLES AVE., TORONTO 156 (blizu križišča Queen St. Tel.: 535-46Ž59 M6R 2K2 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 'MIRO SETTING' lastnik Niro Rak Vam nudi raznovrstne zlatarske izdelke kakor prstane, uhane, Zlatarska delavnica in prodajalnica 'Miro Setting' lastnik Miro Rak zapestnice, obeske in verižice vseh vrst. —rLiia Na zalogi imamo švicarske damske in moške ure. Izvršujemo tudi naročila po želji iz Vašega zilata. Odprto od 7 zj. do 3.30 pop. 9 RICHVIOND STREET EAST, TORONTO — TEL.: 364-3772 Voščila za BOŽIČ in NOVO LETO ter najboljše želje za ureničenje slovenskih ciljev pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po svetu prijatelji v VVashingtonu. "remtif Srečno Novo leto in prijetne božične praznike j želi vsem prijateljem in znancem B & R MACHINE COMPANY LTD. ADVERTISING DESIGNER Marko A. Jamnik, Commercial Artist •R TEL.: (416; 766-4875 " J P. o. Box 344, Stn. "E" TORONTO, ONTARIO M6H 4E3 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želita vsem prijateljem in znancem Janez in Joža Sušteršič z družino GENERAL WOODWORK 300 Barton St. E., Stoney Creek L8L 2X5 BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1978 ŽELIJO Fishingerjevi iz Chicaga Vesel Božič in srečno Novo leto vsem skupaj želi SESAR STUDIO ATELJE ZA UMETNIŠKO FOTOGRAFIJO Se toplo priporoča za vaš obisk 524 BLOOR ST. W., TORONTO Tel: 535-7^26 ...................iiuiiiiinimmiiiim.....aiMiiiianiniiKsiiiMimiiaji.....umnim............................................ ZADOVOLJEN BOzIC IN ZDRAVO 19'S želi FRANK DAMIANI JEWELLERY LTD. JOŽE BALKOVEC 1245 Dupont Street ( "Galleria") — Tel.: 534-1066 .......................................................................................................................................... IIIIIIIIHIIIIIIM Veselja za božične praznike in sreče v novom letu Vam želita Jože in Ema POGAČAR Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem Slovencem DRUŽINA PETER PAVLIN 22 lslay Crt., Toronto, M9M 1V3 EIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIia Zadovoljen Božič in uspehov polno 1978 žele somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA. Praznična voščila in srečno novo leto 1978 ; želi dr. Ludvik Leskovar in družina ter Ameriško Slovenski radijski program v Chicagu. Poslušajte slovensko oddajo vsako nedeljo ob 8. uri zvečer na postaji WOPA 1490 KC VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno novo leto vam želi Glavni odbor in Svet Slov. drž, gibanja DR. ME Profesor Političnih Ved na Državni Univerzi v Californiji, ZDA, in družina želi v/sem prijateljem in znancem širom sveta Blagoslavljen Božič in uspeha polno Novo Leto 1978 POGAČAR REALTY LTD. 57 Anderson Av"e , Toronto, M5P 1 H6 - Tel. 489-8331 Slovenski narod bo tako zi-, nje in" strašenje pred tem so vel najbolj varno in mirno, ko prazen "bav-bav", ki se boji bo živel v svoji lastni neodvisni stopiti v odkrito in pošteno dis- demokratični državi. Vse grož-j kusijo o tem argumentu. iiiiiiii[Siiiiiitiiiiis]«i«iiiiifliitfSffiiiiifliiiiiisiiiiifiiiiiffSE}iiiiiitiifftiir^iiiif Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želita PAVLA in VIKTOR TRČEK Res. 86 Fern Ave... Toronto, M6R 1K3 - Tel. 535-1894 Bus. 115 Roncesvalles Ave. aihiiiiiiiaiiiiiiiiiiin aiHilllHIM Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto 1978 želita vsem prijateljem FRANCKA in HENRIK ZIERNFELD SilllilllllllHIM ZADOVOLJEN BOŽIČ IN VESELO NOVO LETO ŽELI PAUL'S JEWELLERY LTD. Manager: EMIL SLOKAR 1298 ST. CLAIR AVE. W., TORONTO M6E 1C1 TELEFON: 654-8148 535323533353484848515653485351565353535156535348515653 NA ROBU BEOGRAJSKE KONFERENCE Politično neodvisni "Klic Triglava", ki izhaja v Londonu, Anglija, je v svoji štev- 452. (leto XXX.), z dne 25. avgusta 1977. priobčil zelo zanimiv in,važen uvodniku, ki zadeva vse Slovence v begunstvu. Zato ga v informacijo naših naročnikov in bralcev, priobčujemo v celoti, ker govori o dveh knjigah polnih natolcevanj in izmišljotin. Uredništvo Moralna likvidacija političnega nasprotnika je v nasprotju z ugrabitvami in usmrtitvami ena od najlažjih, a zato nič manj ogabnih sredstev političnega boja vseh diktatorskih režimov, vključno jugoslovanskega. Čim bolj je tak režim per-fekten v uporabi svojih neskru-puloznih sredstev, tem bolj per-fidnih oblik se lahko pri tem poslužuje. Ob tej priliki se bomo zaenkrat izognili primerom postopka s kominformovci, ki morajo zdaj na sebi nositi posledice politike, ki so jo sami zagovarjali in sprovajali. Spomniti pa se moramo ugrabitve Slavka Uršiča, prvega urednika tržaške Demokracije, ki so ga slovenski komunisti ugrabili in ubili leta 1947. Njegovi kleni članlki o demokracij so bil nedavno znova objavljeni v Trstu-Gorici. Dva poslednja primera poskusov moralnega umora sta bila Vidičeva knjiga "Črna roka" in Cučkovi članki "Slovenska politična emigracija" v Večeru, odnosno "Sence preteklosti" v ljubljanskem Dnevniku. O enem in drugem je naš list poročal ter istočasno objavil izvirne zavrnile izjave neposredno prizadetih; te so pokazale, da so bili gorostasni očitki umorov izmišljeni, kolikor pa je umorov na splošno bilo, pa niso imeli nobenega opravka z navedenimi osebami, tudi če pri vsem tem zaenkrat ne upoštevamo, da so v začetku revolucije komunistični umori po vsej logiki narave ^same iZžVkli' reakcijo in torej protiumore, kar more biti predmet popolnoma ločenega razpravljanja. Nastop Amerike Pobudo, da se vračamo k temu predmetu, o katerem je naš list pisal lani An leta 1975, je nedavna ameriška izdaja Cuč-kove "Slovenske politične emigracije" v angleškem prevodu. Publikacija je dostopna angleško govorečemu svetu, čeprav se zdi, da je bila dejansko namenjena ožjemu krogu za jugoslovanske zadeve zainteresiranih ljudi, če moremo to soditi po nazivu založnice (Naitonal Technical Information Service). Kaj je to ustanovo pobudilo, da se je lotila prav te publikacije, enostavno ni razločljivo. Delo ni, literarno zveto, vredno niti počenega groša, a kar zadeva dejstva, v gotovi meri produkcija komunistične imaginacije odri. v čedni meri primer srednješolskega plonkanja slovenskega učbenika za klevetanje, ki ga je izdelal Franček Saje s svojim "Belogardizmom". (Kot vemo, je Saje dobil naročilo za pisanje tega dela od strani Ud-be, da bi z njim moralno ubili tedaj še živega prof. šolarja). Nerazumljivo je seveda tudi, da se je ameriški urad spustil na tako pot klevetanja, iko mora vendar vedeti, kako malo zanesljiva so "fakta" iz komunističnih kuhinj, in da ponavljanje •takih "dejstev" lahko pripelje dotični urad pred sodišče, če je še količkaj pravice v anglosaškem sistemu. V teh posledicah je namreč razlika med čuč-kovo "Slovensko politično emigracijo", zdaj objavljeno tudi v Ameriki, in Vidičevo "črno roko", objavljano v domovini, kamor roka pravice ne more seči. Ko je nedolgo tega london sika Nova HrvaLska poskušala tožiti Tanjugovega dopisnika v Nemčiji zaradi klevetanja, ga je Jugoslavija enostavno odpo-klicala in nemški pravniki so se obrisali pod nosom, iko so bili prisiljeni dati predmet ad acta. čisto nekaj drugega bi bilo, če bi bilo mogoče klicati Vidica recimo pred neko švrcairslko so- dišče. Tedaj ne bi gorelo pod nogami sami Vidicu ampak tudi režimu v domovini, ker bi med drugim prišlo na dan, kako so partizani med vojno pričeli s pobijanjem nedolžnih ljudi, kako so isto nadaljevali nad angloameriškimi letalci, ki so jih zajeli in kako so nazadnje masovno umorili brez vsakega prevnega postopka deset-tisoče slovenskih, hrvatskih in srbslkih proti komunistov, potem ko so bili razoroženi in vrnjeni v Jugoslavijo. Vidic se je sicer od začetku ustij, kako bo izdal drugo knjigo svoje "Črne roke". Končno je idejo opustil in se zaradi protestov začel opravičevati, da njegova "Črna roka" ni bila zgodovinsko delo ampak le neke vrste roman o vojni dobi. Da, roman s pravimi imeni še živih oseb, ki jim v domovini ni omogočena javna obramba, .da ne omenjamo mrtvih oseb s pravimi imeni, ki se nikjer niti braniti ne morejo? Ena najbolj ogabnih in pobalinskih Vidiče-vih izmišljotin je bila, kaikor je v bistvu represalijske in obenem samoobrambne likvidacije od strani protikomunistov pripisal neki "kobajagi" organizirani "Črni. roki", ki da jo je enkrat vodil še živi Franc Hein-rihar, drugič zdaj mrtvi gene ral Prezelj, tret jič še živi Dušan Pleničar, četrtič pokojni Dr. Milan Bano in tako naprej . Ce drži', da je bil na primer general Prezelj nazadinje komandant Mihailovievih edinic v Sloveniji in da sta bila disciplin sko pod njim recimo Bano 'n Pleničar kot funkcionarja Dr žavne obveščevalne službe, to vendar še daleč ni noben dokaz, da so omenjeni trije bili odgovorni za likvidacije neke 'Čine roke", (ki je nastala kot organizacija v domišljiji ljudi in organizirano nikdar ni obstajala, kot smo lahko ugotovili že med samo vojno). Pleničar je kot bivši tajnik te Službe izjavil v -našem listu, ko je zavračal Vidičeve klevete, da Državna obveščevalna služba nikoli ni imela likvidacijske eno te in da njenega sistema in delovanja nikakor ne gre enačiti s komunistično Varnostno ob veščevailno službo (VOS), ki je bila država v državi, dejansko niti ne vedno odgovorna partij skemu vodstvu, -kot je to bilo mogoče videti na nekaterih primerih, ki jih je opisal Vidic v svoji knjigi. V vsej pourično-crogmationi zafresanosti najemnika Vidica in njegovih plačevalcev v Upra vi državne varnosti v Ljubljan je sicer mogoče razumeti zakaj so se na ta način lotili Dušana Pleničarja sedaj urednika KL1 CA TRIGLAVA, kot se je tega in dr. Ljuba Sirca pozneje lotil tudi Cucek. Ker lista, ki jim gre močno na živce v svobodni in demokratični Britaniji ne morejo uničiti drugače, — tudi sam Dolanc je potegnil kratko, ko se je začel pritoževati pri dr. Owenu, britanskem zunanjem ministru zaradi delovanja emigracije, — so se lotili druge poti: da namreč pri Klicovih naročnikih in sodelavcih posku-pijo ubiti dobro ime tako ured-n-ika Pleničarja kot dobro ime glavnega sodelavca dr. Sirca. Ko je to spodletelo, so pričeli po emigraciji širiti "zaupno vest", kako Pleničar hodi v domovino ... To naj bi seveda omajalo zaupanje naročnikov in pisanje tega lista pokazalo kot čisto hipokritstvo. Pobalinstvo prvega razreda To klevetanje bi bilo še nekako moč razumeti, če ga gledamo 2 vidika komunistično- Francetu Goršelu za osemdesetletnico Kdo bi si mislil, da bo prazno1 val profesor France Gorše letos že osemdesetletnico. Ob osebnem srečanju mu teh let sploh ne prisodiš. O starosti nikoli ne govori. Saj se ne počuti starega. Tudi o smrti ne govori. Ko je občudoval pred dnevi nek obiskovalec umetnostne galerije v Svečah njegovo žilavost in prožnost, je napram umetniku dejal: "Gospod profesor, Vi boste pa še sto let naredili!" Hudo mušno je odgovoril: "Stodvaj-set!" To je Gorše! Dela po modrem, starem pregovoru, kot bi večno živel. Njegovo življenje pa je uravnano, tako da je na zadnjo uro vedno pripravljen. Vaščani rožanske vasi Sveče so ga sprejeli v svojo sredino kot svojega, kot domačina. Prepričal jih je s svojim plemenitim značanjem, z globoko vernostjo, z resnim pogledom na življenje, kiju* visoki starosti ga vidijo vedno pri delu. Predvsem pa so profesorja Goršeta Svečani vzljubili zaradi njegove skromnosti. Z njo umetnik najbolj prepriča. Kot da ne bi bil nikoli bolan, kot da ne bi imel nobertih zdrav-j stevrah (nedavno so mu morali odrezati nogo) in drugih problemov, opravlja tiho svoje poslanstvo kot umetnik, spoštovan od vseh: od Slovencev na Tržaškem, Goriškem, Koroškem, v zdomstvu in v Sloveniji. Gorše je največji živeči slovenski kipar. Umestno je, da se umetniku za ves njegov trud v službi naroda in Cerkve vsaj na skromen način tudi s temi vrsticami oddolžimo. Želimo mu za njegov 80-letni praznik trdnega zdravja pri uresničitvi njegovih načrtov. Hkrati mu izrekamo prisrčno zahvalo za njegovo delo na področju upodabljajoče umetnosti, s katero predstavlja prisotnost in pomaga večati razsežnost slovenske kulture. N. T. 38 Vesel Božič in srečno Novo Leto želi blagoslova polne božične praznike in srečno novo leto želi vsem prijateljem in znancem Gradbena podjetje KAVČIČ Contruction Lt. 252 Chantenay Dr., Mississauga, Ont. L5A 1E4 Tel.: 275 -3935 iiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiraiM WALLWOOD CONSTRUCTION LTD. želi vsem prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto Lastnika : Ivan Vrbnjak in Lojze Kocjančič Postavljamo: drywall, vmesne stene, pohištvo za trgovine, viseče'strope itd. SIIIHlIllilllSIIIIIIIIIIIHIIM Sillllllillllin^ Blagoslovljen božič v milosti novorojenega Kralja in srečno, veselo novo leto želi vsem prijateljem in znancem Jose Osana CANADIAN ACADEMY OF MUSICAL SCIENCES AND ARTS 73- Brown's Line, Toronto M8W 3V7 SIIIIIIIIIIH 3MUl?llllllC>IIIUMllMiniinilltfltie3IMHIIMttir3IHtl1lllMtCaMtlnillMICailMHItMTIClllllltllHMC3l)IMIIHIMC3linillMMICailll^ .....C VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želi vsem prijateljem in znancem ZORMAN and Co. Real Estate Ltd. 726 Brown's Line, Toronto M8W 3W1 - Tel. 252-3787 mmmmmmmmmmammammmmmmmm marksistične znanosti in dialektike, ki pozna vse odgovore na vsa še tako zamotana vprašanja človeškega rodu (le problemov v lastnih družbah, ki jih obvladajo, ne morejo nikoli rešiti . . . ) Toda omenjati v tej zvezi (in na čigavo pobudo?) poznanega Franca Heinriharja, ki ni imel nikake zveze niti z organizacijo same vojske in še manj z Državno obveščevalno -službo, je pobalinstvo prvega rareda. — Trditev, da je bil on celo šef te Službe in da je naročal umore, nima para niti v Himmlerje-vi niti v Goebelsovi kuhinji. Do takih perfidnosti se niti nacistični Gestapo ni nikdar spoza-' bil, koli-kar nam je znano. V vi-; | šokih letih so v Ljubljani uma-' zali ime poštenega človeka, ki nima možnosti, da bi mogel v domovini zavrniti to kleveto. Odgovornost za to pa poleg Vidica nosi seveda tudi ljubljanski režim, ki je omogočil publikacijo take umazanije in ni poklical Vidica na odgovor, ko je postalo jasno, da je šlo za pobalinsko dejanje, pri čemer je tudi denar igral svojo vlogo. BIRCHMOUNT AUTO SPRING CO. 458 Birchmount Rd., Scarborough, Ontario 698-3636 — 698-4466 .. ww«iM«.ii .mmwmm«i*nw 11 nnnniwiw«*HmiMtHi m i hi Htn iimmnrumHi mi i nn i mniii i wn i iimtm um mnwi i »n mn mi ........................................................... Zadovoljen Božič in veselo novo leto želi CARL VIPAVEC SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR The Simpson Towers, 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-40C *IIIIIIIIIElllli3MlllW SLOVENSKA ZAVAROVALNA AGENCIJA TONY 2AGORC Insurance želi vsem klientom in Slovencem v Torontu in Kanadi vesele božične praznike in srečno novo leto. V vseh zadevah zavarovanja: požar — življensko zavarovanje — zavarovanje avtomobilov — pohišta se Vam priporoča EDINA SLOVENSKA SPLOŠNA AGENCIJA V TORONTU Telefonirajte: 921-0212 vsak dan od 9. ure zjutraj do 9. zvečer. 1232 Yonge St., Suite 2, Toronto, Ontario M4T 1W3 VESEL BOŽIČ IN USPEŠNO LETO 1978 VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM PLATNAR BROS. PLUMBING & HEATING CONTRACTORS LTD Metro licence No. 176 43 ALGIE AVE., TORONTO M8Z 5J9 Tel. 255-6019 255-6406 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem Slovencem TONE AMBROŽIČ 861 College St., Toronto, Ont. M6H 1A1 - Tel. :531-I223 Cucek in emigracija Pojav Cučkove pisarije v angleškem prevodu *pod firmo ameriškega informativnega urada napravlja celo zadevo edinstveno in zanimivo. Medtem ko na primer ni bilo praktične možnosti, da bi emigracija mogla storiti javno karkoli na zapadu, ko se je pojavila Vidičeva masovna kleveta, čučkovo natolcevanje pod okriljem ameriškega urada nudi priliko, da ga prizadeti javno ovržejo in zahtevajo na podlagi ameriškega "Privacv Acta" najmanj uradni popravek in opravičilo, če treba tudi preko sodišča. Pol i t ična emigrac ij a mora skrbno preučiti to možnost in napraviti realne in učinkovite zaključke. VESEL BOŽIČ IN USPEŠNO 1978 želi vsem svojim cenjenim strankam "SLOVENIJA" MEAT and DELICAIESSEN 2409 Dundas St. W. LE. 5-8946 Prodajamo iz Slovenije cvetlični, ajdov, gozdni in jelkin med Uvažamo naravnost iz Jugoslavije bučno olje, mesne izdelke, RADENSKO TER ROGAŠKO SLATINO IN VSE ČASOPISE. iSL Blagoslovljene 'božične praznike in srečno novo leto 1978 Vam želi Stavbeno podjetje F F CONSTRUCTION CO. LTD. Lastnik A. FERKUL 183 Beta Street, Toronto M8W 4H5 - Tel. 259-7334 SJItfltf B!lllllll^BVIIIIIlKIIBftl[^SIliillllllfllE^SlEllIllIil!5E^^]lllliiBfillftl[^SIillftIIIIIT Slovenska medicinska podjetja METRO MEDICAL LABORATORY CENTRAL and METRO X-RAY SERVICES želijo vsem rojakom blagoslovljene božične praznike sreče, zdravje in uspehov polno Novo leto 1978 Stanislav in Marija Ugovšek VESEL BOŽIČ in ZADOVOLJNO 1978, ŽELI GYR0 JflOTORS G. KOVAČ 134 LAIRD DR., TORONTO, ONTARIO Blagoslovljen Božič in srečno novo leto Vam želi old smokey 57 ANDERSON AVE., TORONTO N5P 1H6 Tel.: Kimberley (519) 599-5433 POJDIMO V KOROTAN Preko strmih prelazov, po ser-penlinastih cestah hitim v ko roško smer. Svet se odpira, nekje daleč pod menoj šumi v strugi voda, drevesa se sklanjajo na pot, nebo je blizu in mir kraljuje tod. Na ograjenem pobočju se pasejo krave. Sveže zaorane brazde se zgubljajo v pestrih barvah žit in lanu. Ob kraju poti sredi polja je neznani ljudski umetnik križ izrezljal. Potem se razmaknejo njive in polje utone v jezeru; na dnu se kopljejo odseki gorskih grebenov. Mak in plavita sta se u-maknila, šuštenje klasja je zamrlo v šumenju valov ob bregu, pesem veslarja je prekričaia melodijo pastirja. Kot bela kača prepleta cesta Korotan in kot moderne postaje stoje vasi ob njej: široke kmetije s težkimi konji, z velikimi vozmi, ž domačijo, ki je kot dvorec. Hiša je srce družine: izba z javorovo mizo, s kolovratom za krušno pečjo in z orna- menti okrašeno skrinjo! Pozdravljaš me: "Dober dem", brat moj Korošec. Pobožno že-braš. Jeziku naših pradedov je najbolj podoben Tvoj govor, Dober si in mehak, a premalo odločen; dal si prostor Germanu, Ti pa si sc daleč h Kara vankam umaknil. Pri Gospe Sveti zvoni. Bo ta glas zbudil zatrlo slovensko za vest? Na polju pod cerkvijo voj-vodski prestol stoji; tam je slovenski knez od kmečkega parlamenta sprejel oblast. Moja Koraška: živahna pesem Drave in Zilje, tihi šepet jezer, šumenje žitnih polj, zdravje alpskih gora! Zibelka si mojega ljudstva: v tebi se je prvič oglasila slovenska beseda. Vem, da bo ljubosumno čuval Korošec vsako ped tega sveta. Podajam Ti roko, brat moj! Moja Koroška, verujem v tvojo slo vensko bodočnost in tvojo zve stobo slovenstvu. P. M., Trst NT-Kronika, 23. maja 1957 SE TO NANAŠA TUDI NA JUGOSLAVIJO V petek popolne dne 18. novembra 1977 sta predavala v Ingmanovi dvorani v poslopju študentovskega doma (Ingman Room, Študent Union) toledske univerze v Toledu, Ohio (ZDA) Jevgenij Ivanov in Igor V. Lc-bedev, prvi in drugi sekretar sovjetskega poslaništva v Združenih državah v Washingtonu. Predavanja se je udeležilo kakih sto poslušalcev, od teh je bila večina univerzi tniih študentov, med navzočimi pa so bili tudi profesorji, administratorji in seveda časnikarji. Lebedev je predstavil občinstvu določbe nove sovjetske ustave, posebno one, ki naštevajo pravice sovjetskih državljanov. Priznal je, da člen 39 sicer omejuje te pravice, ako bi bilo delovanje na o snovi teh pravic naperjeno proti interesom sovjetske države ali sovjetske družbe, vendar je pristavil, da obstojajo sikne določbe tudi v drugih državah. Ivanov pa je nakralko -naštel načela sovjetske zunanje .politike, o katerih je razpravljal L. Br ežnev ob priliki šestdesetlet-nice oktobrske revolucije pred vrhovnim sovjetom. V tem govoru je Br ežnev povdaril, da •sloni sovjetska zananja politika na osnovi miroljubnega sožitja in ,sodelovanja, ki ji je položil ■temelj že Lenin takoj po oktobrski revoluciji leta 1917. Za Slovence in Jugoslavijo bi vse^to ne imejo posebne važnosti, že pri- debati rte bi prišlo do .vprašapja,, ali velja to načelo tudi za sovjetske vzhodnoevropske zaveznike in v bodočnosti radi tega ne bo moglo priti do sllčnih dogodkov kot na Češkoslovaškem leta 1968. Prvi sekretar Ivanov je nato odgovoril, da veljajo za odnose med Sovjct sko zvezo in drugimi socialistič nimi državami posebna pravila. O dogotkih na Češkoslovaškem leta 1968 je izjavil, da o intervenciji ni sklepala le Sovjetska zveza, temveč so jo zahtevale članice varšavskega pakta, prošnja za pomoč pa je prišla tudi •iz Češkoslovaške. Nočem sc tukaj spuščati v razglabljanje v kolikor jc ta izjava sekretarja Ivanova zgodovinsko pravilna. Važna, da, najvažnejša, pa je njegova priponi ba, da bo zelo verjetno -Sovjetska zveza storila isto, če bi v bodočnosti prišel v nevarnost obstoj kakega socialističnega sistema, posebno če bi jo za to prosili za pomoč prebivalci dotične države. Vprašanje se takoj pojavi, ali se izjava Ivanova nanaša tudi na Jugoslavijo. Je bil iu le nekak spodrsljaj (lapsus linguae), ali pa je Ivanov kot uradni predstavnik Sovjetske zveze izrazil tudi uradno stališče svoje države? Prilagam kratko vest iz Dunaja z dne 11. novembra, ko se je neki Amerikanec tam razgovar-jal z. visokim kitajskim diplomatom in ki je bila dva dni pozneje objavljena v The Nevv York Timesu. Iz dopisa se vidi, da je tudi komunistična Kitajska zaskrbljena, kaj bo v Jugo slavij i, ko Tita ne bo več, ker predpostavlja,, da bodo sovjetske čete vkorakale v Jugoslavi-■ jo. Z ozirom na stalne slične novice, da obstaja možnost sovjetske intervencije po Titovi smrti, gornja izjava sekretarja sovjetskega poslaništva v Wasihingto nu le ne izgleda tako nedolžna. B. C. Novak IZ SLOVENSKEGA TISKA Urednik lista "Smer v Slovensko državo" g. Tine Duh Je v štev. I. 13. 71. oct. 1977. nadaljeval s svojim člankom "Nove sile v svetovni politiki" (II. del.). Ponatiskujemo dve dela, ki govorita o Slovenski državi. ZATHTEVA PO SLOVENSKI DRŽAVI Spričo zgoraj -le na kratko o pisanega stanja je torej zahteva po slovenski državi ne le logična, ampak tudi zgodovinsko nujna, neizogibna. Slovenci-smo se svoje parodnosti že davno zavedli. Pred poldrugim stoletjem je že dr. Franc Prešeren, v nemški Avstriji vzgojen slovenski izobraženec, odvetnik in do sedaj še vedno največji slovenski pesnik z zaničevanjem zavrnil Vrazovo ilirščino, predhodnico današnega jugosiovanstva. Sto let za njim je jugoslovanstvo odklonil tudi največji slovenski pisatelj Ivan Cankar. Slovenci in Hrvate vsak na svoj način, pač v skladu s svojim narodnim značanjem, izražajo svojo voljo po neodvisnosti od Belgrada, ki je že v turških časih bil simbol srbstva in je isto ostal pod Karadjordjevi-či in tudi pod Titom. Beograd, danes le močno državno s rediš-: če formalne federacije t. i. "narodnih" republik, toda z vsemi vzmeti oblasti v srbskih rokah, pač sčasoma hoče na nikomur sumljiv in prikrit način postati tudi središč novega jugoslovanskega naroda s srbskim jez-komi Slovenski narod se torej zavestno ali pa le nagonsko "upira asimilaciji'.; hoče ostati • to, -fcbr je že poldrugo tisočletje: slovenski, s svojim jezikom, svojo literaturo, svojo kulturo. Pa tudi noče naravnega bogatstva svoje zemlje in dosežkov svoje- ga dela deliti z južnimi predeli federacije. Dosmrtni predsednik rdeče Jugoslavije Tito, ki se je baihal, da je za vedno lin dokončno rešil narodnostni problem države, je leta 197 T republikam vrnil precejšnjo mero samostojnosti v gospodarski politiki in za čas po svoji smrti določil kolektivno predsedstvo federacije. Kljub temu pa napetost v državi ni popustila (v oni čas spada protijugoslovansko parti-Zanstvo okrog Bugojna). Zato je že leta 1972 napravil udar v Karadjoedjevu in je ponovno moral uvesti ostrejši kurz v notranji politiki. Izgledi kolektivnega predsedstva po Titovi smrti pa so vsekakor dvomljivi. Tako predsedstvo pač ne bo v stanju rešiti vedno ostrejših narodnostnih nasprotstev (zlasti med Srbi in HrvaC), kar bi moglo povzročiti razkroj države v samostojne republike. Taka razcepitev pa bi prav gotovo imela za posledico borbo za meje teh republik, saj je edino Slovenija narodnostno enotna, v vseh ostalih pa živijo pomešani Srbi, Hrvatje, Muslimani (ki so v sedanji Jugoslaviji tudi narodnost), Makedonci in Albanci. V borbe za meje bi verjetno posegle tudi. sosedne komunistične države; Bolgari v Makedor niji, Madžari v Bački in Bana-tu, Albanci na Kosovem. Seveda ne bi izostala Sovjetska zveza, ki bi na ta način prišla na obalo Jadranskega morja. SLOVENSKA DRŽAVA NI SANJARSIVO 'DRAGA' Začetkom septembra so bili na Opčinah pri Trslu tradicionalni študijski dnevi, zani pod imenom "Draga". Ime prihaja od vasi, kjer so študijski dnevi dolga leta potekali, lani pa so jih premestili v Finžgarjev dom na Opčinah. "Draga" je znana kulturnopo iitična pritrditev, ki se da v določeni meri primerjati s koroškimi Kulturnimi .dnevi. Aktualna vprašanja zamejskih Slovencev so vedno zopet pridobila nove aspeklc, ki so bili izdelani na toh študijskih dnevih v Dragi- Časnikar Saša Martelanc je govovil, o boju slovenskega ljudstva pod fašizmom. V ttedeTjo je mons. Lojze Ain-bružie,. novoposvečeni' pomožni škof v kanadskem Torontu daroval mašo, nato pa v svojem predavanju pod naslovom "Luči in sence v pokoncilski prenovi" govoril o dveh temeljih zadnjega vatikanskega koncila, ki ju danes že posebej spoznava- mo: liiturgija v narodnih jezikih in prenos sv. pisma v miselne kategorije današnjega časa. Publicist-esejist Vinko Ošlak je v svojem predavanju zagovarjal tezo, naj bi manksisti-ate-isti dovolili tudi kristjanom članstvo pri Zvozi komunistov. • S finančno pomočjo ustanove Richard Ivey Foundation iz Lon-dona, Ont., bo organiziralo vse-učilišče Toronto nov progran: etničnih in vseljevalnih študij Med vseučiliškimi študenti jil je mnogo, katerih materinščine ni angleščina. Novi program bc preučeval posebne probleme etničnih skupin. Univerza bo preučila tudi svoj odnos do raznih etničnih skupin in organizirala primerne kulturne in vzgojne programe, ki bodo koristili članom teh etničnih skupin. PROSIMO, PORAVNAJTE NAftOČNINO! Iz tega le površno opisanega razvoja v me-tlnarodina politiki po drugi svetovni vojni moremo logično sklepati, da ideja slovenske države danes ni več le sanjarsko zanesenjaštvo peščice "neresnih posameznikov", ki zidajo gradove v oblake. Po vseh dosedanjih izkušnjah iz o boh Jugoslavij m; nobene gotovosti, da bi "tretja" Jugoslavija bila drugačna, za Slovence boljša od prvih dveh. Bolj ali manj odkrito je vsa notranja politika prve, ki smo jo poznali, bila u-smerjena v asimilacijo nesrb-skih narodov v nov jugoslovanski narud s srbskim jezikom. Poli lika Titove Jugoslavije gre po isti poti. Toda sedanja je nevarnejša zato, ker je komunistična partija zatrla sleherno obliko političnega dela in s tem vsak najmanjši pojav odkrite ga obravnavanja narodnostnih problemov. Sprožiti v slovenskih časopisih ali v slovenski akademiji znanosti in umetno sli debato o načrtnem, čeprav prikritem oz. na videz nedolžnem zapostavljanju pravic slo venskega naroda v federaciji bi pomenilo smrtni greh proti marksističnemu internaciona-lizmu, ni pa greh npr. siliti v ljubljansko televizijo programe v srbskem jeziku. Vsiljevanje srbščine samo po sebi še ne bi bilo največje zlo, če bi Slovenci mogli na drugih področjih svojo politiko voditi brez nadzorstva Beograda. Toda položaj v Sloveniji je danes tak, da so Slovenci na lasitni zemlji v de-fenzfvi in na umiku pred navalom srbstva, nimajo pa čakon-iskih sredstev, da bi ta naval ustavili. Tudi med nami v emigraciji so še ljudje (predvsem okrog NOS), ki jim je ideja slov anske države nevarna predvsem zato, — tako pravijo — ker bi v primeru razpada Jugoslavije Slo veni j a ponovno izgubila Goriško 'in Primorsko, bi torej kot drža-va bila zelo okrnjena in tudi ne bi imela več slovenske obale, •lahko pa bi sc tudi zgodilo, da bi bila vsa razdeljena med sosedne države. Taki malodušni ne pomislijo, da danes v Italiji ni nobene večje politične stranke, ii bi bila' pripravljena npr. še kdaj spustiti se v fašistične pustolovščine kot ob koncu prve svetovne vojne. Ce pa bi se Italijani ob morebitnem razpadu Jugoslavije le drznfli polastiti se predelov slovenske zemlje, bi to storili le v primeru, če na slovenskem ozemlju razpadle Jugoslavije nc bi bila razglašena nobena oblast. Skratka, če Slovenci ne bi oklicali lastne slovenske države in pokazali volje do lastne državnosti. Ne moremo z gotovostjo napovedali dneva, kdaj bo mednarodni položaj tak, da bosta tudi severnoameriško državno itajništvo in moskovski politbu-ro1 spoznala nesmiselnost nadaljnjega obstoja jugoslovanske države,- nesmiselnost in predvsem krivičnost, ker obstoj Jugoslavije grobo 'krši načelo samoodločbe narodov. Do tega spoznanja pa bodo Združene države prav gotovo prišle, saj drugod po sveLu že davno priznavajo pravico do samoodločbe. Toda takrat bodo mednarodni forumi morali imeti pred sabo formalno zahtevo Slovencev po lastni državi. Do danes je še nimajo. Ali bomo še dolgo čakali, da VIDEM, NOVEMBRA 1977 SPOŠTOVANI! Oprostite, ako Vas nadlegujem, da s tem pismom potrkam VaJili vratih. Mogoče me že poznate, saj se Že od začetka zavzemam za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. Verjetno sem edini Slovenec, ki jih pogostoma obiskujem in nikdar pranih rok: od vasice do vasice, od družine do družine — se že vsi poznano . . . Žc skozi vse poletje sem iskal in še tudi sedaj iščem med po tresendi le tiste, ki so zares usmiljenja potrebni. Resnično, v vsaki vasici sem našel zares ganljive prizore: starčki in starke, bolohasti ali osamljeni, z nezadostno pokojnino, hudo zagrenjeni preživaljajo svojo viso ko starost. Družine s številnimi ot toki: njih matere so občudovanja vredne, ko se brez oddiha žrtvujejo, da olajšako otrokom trdi jarem siromaštva; po sebno pa še tiste zlate mamice-vdovjce, ki vse pretrpijo, dok skrajne mere, da preživljajo svoje revne otroke. Sedaj pa, še zima jim prinaša neizogibne težave Spoštovani dobrotniki, v pro bleme naših bratov sem se tako vživel, da jih čutim kot bi bili moji osebni problemi. Vljudno Vas prosim za Vašo ljubeznivo opomoč, z denarniiiii sredstvi da jim bom še mogel priskrbeti nekaj spodnjega perila, kaj za jesti, kot [tudi hribovske čevlje in volnene nogavice, rjuhe in še marsikaj po potrebi različnih prosilcev. Rad bi se lotil kake širše ak oije, ki naj bi objela vse naše rojake ki so v tiski in sili. Zaradi tega, spoštovani soroja-ki, prosim Vas razumevanja ako s a obračam na Vas, saj ve-ste, da za Slovence v takih situacijah, se nobeden ne bo po brigal ako se sami na zganemo Spoštovani! Na kratko Vam sem obrazložil položaj naših potresnih žrtev, kakor tudi mo je delo med njimi. Sedaj lahko mirno razsodile to bolečo stvarnost in se odločite za primerno ravnanje. Naj zaključim z voščili za božič in prošnjo za pomoč v 1978. Bodite zdravi in srečni! To Vam želim v imenu vse Beneške Slovenije za vse iskrene Vam hvaležni, Gor kič Lojze, Instituto Salesiiano Via Don Bosco 2 — UDINE Ituiy '/Ofr) in ■KEVIJE- M • Škof Rožman, tretji del. Izdala Mohorjeva družba v Celovcu. •Med tem, ko je bila decem-berska številka našega lista že v tisku, je prispela Dr. Kolari-čeva knjiga: škof Rožman — tretji del. To odlično delo, ki je velik zgodovinski dokument, ker objektivno in brez strahu razpravlja o dr. Rozmanovem delovanju med drugo svetovno vojno, bi morali z vso skrbno stjo prehrati vsi Slovenci, doitoa in izven meja Slovenije. K temu važnemu dokumentu se bomo še vrnili! Uredništvo SLOVENIAN RESEARCH CENTER OF AMERICA, INC. 29227 EDDY ROAD, VVICKLIFFE, OHIO 44092 Office (216) 672-2562 — Home (216) 944-7237 * ★ Druga knjiga Učbenika slovenskega jezika Naj bctlehem&ko Dele blago slavij a vse za božične pravnike in tudi v letu 1978 želi DRUŽINA STANLEY In MICHAELA SIMRAYH z otroci: Magra, Herman,č Stanči in Bernardka, Lemont, 111. bo NOS .postal res Narodni odbor za suvereno slovensko državo? ABC FIRE DOOR Testing and Manufacturing Ltd. želi vsern delavcem in znancem vesele in blagoslovljene božične praznike in sreče v novom letu Lastnika: Frank Paradis: 251-3391 Ludvik Staj an : 251-3392 879 Islington Ave., Toronto, Ontario M8Z 4N9 ■lllillllll« ALBION GLASS CO. LTD. 1770 Albion Rd. Rexdale 749-2777 SLOVENSKA STEKLARNA ŽELI VSEM STRANKAM IN ZNANCEM Vesel Božič in uspešno novo leto Lastnfk: Frank Vlahovič ■' —----------———•- Lani avgusta je pri Slovenskem ameriškem inštitutu — Slovenian Research Centru of America, Inc., izšla zajetna knjiga za učenje slovenščine v angleško govorečih deželah, Učbenik slovenskega jezika — Slovenian Language Manual, Vol. I. To prepo U ebno delo sta po več letih priprav in preskušanja na tečajih napisali poklicni učiteljici jezikov Milena Gobec in Breda Lončar, uredil pa ga je univerzitetni profesor dr. Edi Gobec. Učbenik je domala po vsod naletel na navdušen sprejem. "Že pred petdesetimi leti bi bili morali imeti tako knjigo", je zapisal Vinko Lauter, učitelj slovenščine v Barbetonu, Ohio. "To je najbolj sodobno knjiga za poučevanje slovenj-ščine — monument alno delo in plod ljubezni", je podčrtal ing. Jože Zeile, profesor slovenščine na ctevelandski državni univerzi. "Gotovo ni slučaj, da so naši učitelji med kar lepim številom slovenskih učnih knjig kot najboljšo izbrali ravno Slovenian Language Manual", s februarja, 1977, poročale MISLI, slo venski mesečnik -v Avstraliji. Številni slovenski tečaji v Ameriki, Kanadi in Avstraliji so to knjigo sprejeli kot svoj osrednji učbenik, poleg več tisoč samoukov vser mogočih starosti. Po številnih nasebiinah so se — oboroženi z ubenikom — razko rajžili stari ali novi učitelji in ustanovili več novih uspešnih tečajev .slovenščine. Dobra razprodaja prvega učbenika in občudovanja vredna vztrajnost in delavnost avtoric sta omogočili izid druge knjige Učbenika slovenskega jezika — Slovenian Language Manual, Vulume 2. Druga knjiga je pripravljena podobno kot prva, lc da je po vsebini in obliki še bolj pestra in bogata in obsega 434 strani, to je, kar sto strani več kot prva. Poleg slik jo zelo poživijo tudi krasne ilustracije, ki jih je .po Lej knjigi poklonila Slovencem vodilna slovenska a-meriška umetnica Nancy Bu-kovnik. Razmeroma lahke in zanimive vaje in berila se počasi prelivajo v prve ponatise iz slovenske književnosti in v navdu-ujoče zgodbe o slovenskih po dvigih v svetu. Poročila iz vseh koncev in krajev sveta potrjujejo, da so ti učbeniki sestavljeni tako, da sc skoraj vsakdo uči iz njih z veseljem — pa naj gre za stare- upokojence ali za mladino iz višjih zazredov ljudskih šol, za srednješolce ali za univerzitetne študente. Med več kot 40 odmevi, ki so objavljeni na platnicah, zvemo, da je končno slovenščina postala dostopna širšim krogom v angleškem svetu zraslih ljudi, ki jo v premnogo 'Slučajih zdaj prvič razumejo in se je z veseljem učijo. Prof. Gabrijel Rus, bivši ravnatelj za mednarodno vzgojo na univerzi v Daytonu, je zapisal, da mu je samo žal, da ni imel pri rokah tako dobrega priročnika v vseh letih, ko je na uni-vend poučeval francoščino. Druga knjiga Učbenika slovenskega jezika Vklljub svoji obsežnosti stane le $8.50 a poštnino vred in se naroča na naslovu: SLOVENIAN RESEARCH CENTER, 29227 Eddy Road, Wil-loughbj; Hiils, Ohio 440y, fia istem naslovu lahko še vedno dobite tudi pno knjigo Učbenika slovenskega jezika, ki se razprodaja po $7. Na razpolago je tudi po vsem svetu lepo ocenjena knjiga Anthology of Slovenian American Literature, ki sta jo pripravila profesorja Edi Gobec in Adele Donchenko. Ta knjiga obsega 23 črtic ali spisov o slovenskih izseljencih izpod peresa vodilnih slovenskih ameriških pisateljev, poleg tega pa še zgoščeno zgodovinsko po glavje o treh stoletjih slovenske književnosti v Ameriki, 60 slik umetnosti in nad 40 življenpi-sov sodelujočih pisateljev, u-metnikov in prevajaleov — sadovi nad četrt stoletja sistematičnega zbiranja in raziskovanj profesorja Edi j a Gobca. Literarni zgodovinar iz Trsta, prof. Martin Jcvnikar, je zapisal, da bi bilo treba to delo prevesti tudi v slovenščino, saj je velik del te kulturne zakladnice bil doslej povsem neznan. Knjigo je zelo lepo sprejel tudi ameriški tisk in tako seznanil na stotisoče ameriških čitateljev z novimi dokazi slovenske ustvarjalnosti v svetu. Medtem ko ameriške vladne in clevelandske podpore v imenu slovenskih raziskovanj in učbenikov pobirajo ljudje, ki niso nikdar ničesar storili na teh področjih in niti svojih lastnih otrok niso pošiljali v slovenske šole, se Slovenski ameriški •inštitut še vedno bori tudi z velikimi finančnimi težavami, saj mu je več za vse Slovence važnih knjig zaradi visokih računov še obtičalo v tiskarnah in v rokopisih. Pa vendar vkljub vsem težavam inštitut prireja predavanje in razstave o slo venskih podvigih po vsej Ameriki in tudi po drugih državah, kar je v glavnem omogočila kentska univerza, vrši redno informativno složbo o Slovencih, objavlja tehtne razprave o Slo vencih v ameriških in mednarodnih žurnalih in univeritet-nih učbenikih in izdaja knjige, ki poživljajo slovenstvo nele v Ameriki, ampak tudi v drugih državah. Naj bi inštitutu pri tem tako važnem delu vsak zaveden Slovenec po svojih najboljših močeh pomagal! S. R. C. Vesel Božič in srečno novo leto 1978 vsem prijateljem in znaloem •po Ameriki in Kanadi, zlasti pa slovenskim rojakom na Koroškem. želi Armin Kurbus z družino, Fairfield, Conn. 'iiiiiiiiiii®iiiiii!iiiiiaiiiiiiiniii® VESEL BOŽIČ srečno 1978 želi Vsem svojim članom in prijateljem ter podpornikom SLOVENSKA PRISTAVA __Cleveland—Ohio