90,6 95,1 95,9 100,3
Št. 11/Leto 66/Celje, 9. februar 2011/Cena 1 EUR
HOTEL "
CELJSKA
\CQXJ>,
med Ledno m tul 13, d v 21, ure, v&endi m prsmUii od Ju il - ure.
POKAT- CELJSKE KOČE ;
ob 15. mi, J
Prijave h« Ww-w.riljill J-litKL» .ti.
Sužnji za volanom
Novinarka Novega tednika se je odpravila po sledeh novodobnega suženjstva in razkrila kako spretno šoferji tovornjakov vozijo dlje in več kot je dovoljeno. In ne le to. Zgodba se začenja v podjetju z Lopate pri Celju, ki je zaposlovalo na
črno, kaznovali pa so delavca, ki je kršitev prijavil...
AVlIdlitrlAiHiruitici —I----
---j . "wM'Hiww	liMrnuus
Nagrada Prešernovega sklada za Lilo Prap
Med šestimi dobitniki nagrad Prešernovega sklada je tudi Celjanka Liljana Praprotnik Zupančič, priljubljena Lila Prap.
Devetletna sodna kalvarija po umoru sina končana!

Dan smo preživeli na Golteh
Še zadnji kupon za akcijo hujšanja!
Hlf
»S sodelavci delam, da bi bila škoda čim manjša«
Nov mariborski nadškof dr. Marjan Turnšek izhaja iz Celja, kjer je bil v družini s 14 otroki najmlajši - »Gospodarsko delovanje nadškofije potrebuje vso pozornost, a še zdaleč ni v njej glavno oziroma bistveno.«
Nov mariborski nadškof, dr. Marjan Turnšek, ki se ga številni Celjani srednje in starejše generacije še dobro spominjajo.
Dr. Marjan Turnšek je nasploh zanimiva osebnost, med drugim se je v mariborski škofiji ukvarjal celo s teorijo eksorcizma, izganjanja hudega duha. Monsinjor dr. Marjan Turnšek se je rodil leta 1955 v Celju ter je leta 1974 maturiral na celjski gimnaziji, od koder je odšel na študij na ljubljansko teološko fakulteto. Po posvetitvi v duhovnika je bil štiri leta kaplan v Velenju, sledil je podiplomski študij na papeški univerzi v Rimu, kjer je doktoriral. Pozneje je bil med drugim rektor bogoslovnega semenišča v Mariboru ter imenovan za papeževega prelata. Leta 2006 je bil imenovan za prvega škofa nove škofije Murska Sobota, pred dobrim letom za mariborskega nadškofa pomočnika.
Novega mariborskega nadškofa dr. Marjana Turnška poznajo v naših krajih kot celjskega rojaka, ki je odraščal v družini z nič manj kot štirinajstimi otroki. Z imenovanjem iz Vatikana je postal glavni »dušni pastir« katoliških vernikov škofije s štiristo tisoč prebivalci, ki vključuje tudi dele statistične savinjske regije, to je Slovenske Konjice in Zreče.
Iz skromnega, dolgoletnega ministranta v osrednji celjski župniji je postal upoštevan cerkveni veljak, ki je prevzel vodenje nadškofije, ki je trenutno v hudem gospodarskem položaju. Prevzel je torej položaj, ki mu ga po tej plati trenutno ni mogoče zavidati ter zahteva različne ukrepe. Zato je bil v zadnjih dneh med tistimi Slovenci, ki smo jih novinarji najbolj oblegali.
Celjani so na vaše imenovanje za mariborskega nadškofa posebej pozorni ter tudi ponosni. Česa se najprej spomnite ob omembi svojega rojstnega kraja?
Nedvomno se najprej spomnim Ostrožnega in nato vsega dogajanja v naši družini. Naslednji trenutek mi pozornost preskoči na središče mesta z opatijsko cerkvijo, zdaj stolnico, kjer sem bil krščen, sprejel prvo sveto obhajilo, birmo in obhajal tudi novo mašo. Med temi dogodki je zelo veliko lepih srečanj s sovrstniki, kaplani, z gospodom opatom Kolškom in mnogimi iz župnijskega občestva. Nenazadnje mi živo v spominu
ostajajo tudi utrinki iz gimnazijskega življenja.
»Ker so vsi bratje in sestre starejši, sem se vedno od vseh kaj novega naučil, zato je bilo dnevno zanimivo. Seveda je bilo tudi nekaj bušk na glavi in kdaj kakšna modrica, a to je v »bitki življenja« pač treba moško sprejeti.«
Kdaj se je v vas prvič prebudila želja, da bi postali duhovnik?
Kot možnost, ki sem jo skrito začel dopuščati, šele ob koncu osnovne šole. Gimnazijska leta so jo prečiščevala, dokler ni dozorela prav proti koncu gimnazije.
Kaj je pomenilo Celje na vaši duhovniški poti?
Celje kot župnijsko občestvo je bilo na tej poti kot »gnezdo«, kjer se je vse začelo, in nato kot »domače dvorišče«, kjer sem delal prve poskusne korake po tej poti. Zlasti duhovniški zgledi in živ stik z mnogimi duhovniki, ki so v Celju delovali ali tja občasno prihajali, so mi bili v veliko spodbudo. Verjetno je k temu pripomogla tudi ministrant-ska družba. Končno pa sem v Celju tudi živo in odločilno srečal Kristusa in se njegovi ponudbi, da bi postal duhovnik, nisem mogel več upreti.
Odnosne veščine
Izhajate iz številčne družine iz Celja, z zelo veliko otroki. Kakšni so vaši družinski spomini?
Da, štirinajst otrok nas je bilo v družini. Spomini na družinska leta so številni in živi ostajajo predvsem tisti, ki jih zdaj prepoznavam kot temeljne spomine svojega življenja. Pestrost odnosov med tolikimi člani mi je dala možnost človeške rasti, razvijanja raznih odnosnih veščin, ki mi že vse življenje zelo koristijo! Zato bi vsem želel, da bi imeli izkušnjo življenja v številčni družini. Bili so živahni večeri, brez televizije seveda, bile so zanimive igre doma in v gozdu ter ob bližnjem potoku, dovolj dela za vse - včasih sem ga z veseljem opravljal, drugič je bilo bolj trdo, zanimive so bile petkilometrske nedelj ske poti k sveti maši in nazaj ... Ker so vsi bratje in sestre starejši, sem se vedno od vseh kaj novega naučil, zato je bilo dnevno zanimivo. Seveda je bilo tudi nekaj bušk na glavi in kdaj kakšna modrica, a to je v »bitki življenja« pač treba moško sprejeti.
V Celju ste obiskovali gimnazijo. Ste bili odličen učenec?
Ne, tu pa ne ciljate prav! Sicer z večino predmetov nisem imel težav, še posebej z naravoslovnimi ne in bi lahko ob koncu letnikov komu posodil tudi kakšno petico ali štirico, ker jih pač sam nisem potreboval za končni rezultat, ki ga je vedno kazila bolj borna številka pri angleščini. A kljub temu mi je zaklad znanja, na-
branega v celjski gimnaziji, zelo dobro koristil pri nadaljnjem študiju na vseh ravneh; pomeni, da je bil kvaliteten. Zato hvala prav vsem profesorjem! Seveda pa k celoti veliko doprinesejo tudi dobri sošolci - in takšne sem imel.
Koliko ste danes še povezani s celjskim koncem?
Bolj malo, na žalost. Vse je zreducirano bolj na redke obiske domačih, kakšne službene opravke, z duhovnim središčem pri sv. Jožefu sodelujem s predavanji in z duhovnimi vajami. Lani pa sem imel celo čast pri obredih ob veliki noči »nadomeščati« celjskega škofa, ker še ni bil posvečen. Seveda pa delček srca vedno pripada rodnemu Celju in ta povezava je trajna.
»Izvedel sem novembra«
Kdaj ste izvedeli, da ste kandidat za novega mariborskega nadškofa oziroma da ste imenovani?
To je bilo že proti koncu novembra leta 2009, ko se je nato imenovanje s pravico nasledstva tudi zgodilo. To je bilo povezano z imenovanjem takratnega mariborskega nadškofa pomočnika in upravitelja v Celju dr. Antona Stresa za ljubljanskega nadškofa.
Omenjali so vas med drugim kot morebitnega novega celjskega škofa, vendar se to ni zgodilo ...
Slovenija je sorazmerno majhna, zato ob vsakih spremembah hitro zakrožijo vse možne - včasih pa tudi nemožne - kombinacije. A dokončna odločitev ostaja v rokah papeža.
Ob vašem imenovanju omenjajo v najširši javnosti predvsem hudo gospodarsko breme nadškofije, zadolženost. Kako gledate na to problematiko?
Resno, zaskrbljeno, odgovorno ... a tudi duhovno. Gospodarsko delovanje nadškofije potrebuje vso pozornost, a še zdaleč ni v njej glavno oziroma bistveno. Cerkev po Pavlovo »zna živeti v pomanjkanju in v izobilju«, v vsakršnem pogledu. Poleg resničnega obžalovanja, da so
stvari tako potekale in se tako iztekle, in resno mišljenega opravičila vsem prizadetim se v tej situaciji predvsem sprašujem, kaj mi in nam želi po njej spregovoriti Bog. Ko s svoje strani s sodelavci delam vse, kar je v moji moči, da bi bila škoda čim manjša, ne bi želel prezreti Božje lekcije. Kar vem iz izkušnje, je, da Bog ne želi, da bi zaradi tega nastali v njegovem občestvu Cerkve razdor, sovraštvo, jeza, obup ... ampak, tako kot na njegovem križu, da »polomija« v očeh sveta postane vir novih moči in novega upanja. A za kaj takšnega sem jaz premajhen, bo kaj moral storiti že On sam. In verjamem, da bo!
BRANE JERANKO
Verniki v Škofiji Celje ne bodo utrpeli škode
Čeprav velja nekoliko drugačna uradna obrazložitev, je dejstvo, da je nadškof Kramberger odstopil tudi zaradi škandala, v katerem se je znašla mariborska nadškofija po precejšnjih finančnih težavah družbe Gospodarstvo Rast, ki je bila lastnik Zvona 1 in Zvona 2, vsa tri podjetja pa so razglasila plačilno nesposobnost. Ob tem se mnogim poraja vprašanje, če je zlom mariborskih podjetij vplival na poslovanje Škofije Celje, ki jo prav tako najdemo med lastniki podjetja Gospodarstvo Rast. Kot je pojasnil ekonom msgr. Jože Pribožič, celjska škofija ni soustanoviteljica Gospodarstva Rast, saj je bila ustanovljena šele leta 2006. Po delitveni bilanci, ki so jo opravili leto dni kasneje, pa ima celjska škofija kot del nekdanje mariborske škofije v družbi Gospodarstvo Rast več kot tretjinski delež. Kot pa je zagotovil Pribožič, Škofija Celje nima zastavljene nobene nepremičnine, prav tako za mariborsko družbo niso dali nobenega poroštva. »Iz tega izhaja, da zaradi finančnih težav mariborske nadškofije nobeden vernik celjske škofije ne bo trpel materialne škode,« je poudaril Pribožič, sicer šoštanjski dekan.	US
SREDA &IKIEK PETEK SOBOTA
ustvarjanje nagradil Prešernov sklad
Letošnje najvišje slovensko priznanje za kulturno delo - Prešernovo nagrado - sta na osrednji državni slovesnosti v ponedeljek prejela pesnik Miroslav Košuta in dirigent Anton Nanut. Med šestimi dobitniki nagrad Prešernovega sklada je tudi Celjanka Liljana Praprotnik Zupančič, priljubljena ilu-stratorka in avtorica knjig za otroke Lila Prap.
Lilijani Praprotnik Zupančič je Prešernov sklad nagrado namenil za razstavi Prostor za likovne, literarne, glasbene in igrane zgodbe Lile Prap, ki je bila lani na ogled v Galeriji sodobne umetnosti Celje in za razstavo Lilijana Praprotnik Zupančič: Lila Prap v Centru in Galeriji P74 v Ljubljani.
Njene podobe in zgodbe so, kot je v utemeljitvi zapisala Alenka Domjan, vsakdanje, preproste, na nek način celo lapidarne. Odvijajo se hkrati in enakovredno na likovnem in literarnem prizorišču, mikavne pa so tudi za širše medijske stvaritve. Mednarodno zanimanje za njeno delo je izjemno. Prevodi knjig se uvrščajo med najbolj pri-
ljubljena dela za otroke v kar 38 državah po svetu. Prejela je vrsto pomembnih nagrad doma in na tujem. Večkrat je bila nominirana za nagrado Astrid Lindgren in Anderse-novo nagrado. Prava zvezda je s svojimi knjigami, linijo izdelkov, ki so jo naredili po likih iz njenih zgodb in serijo risank po motivih njenih slikanic Lila Prap zlasti na Japonskem. Letos je izdala kar tri knjige - priredbi svojih dveh slikanic za gluhe in slabovidne ter novo uspešnico, duhovito slikanico Pasji zakaji.
BS, foto: GrupA (arhiv NT)
»Vse je zreducirano bolj na redke obiske domačih, kakšne službene opravke, z duhovnim središčem pri sv. Jožefu sodelujem s predavanji in z duhovnimi vajami.«
NASA TEMA
Sužnji za volanom
Podjetje z Lopate pri Celju je zaposlovalo na črno - Kazen je dobil delavec, ki je nepravilnosti prijavil
Vozniki tovornjakov danes niso več cenjeni, kot so bili včasih, ko so bili gospodje. Ko so skoraj vsi fantje (a tudi kakšno dekle) v naši ulici sanjarili o tem, kako bodo s težkim tovornjakom potovali po Evropi in vse do Rusije. Danes so, kot pravi naš sogovornik, sužnji. Na njihov račun oziroma njihovih pravicah skušajo delodajalci zaslužiti in če lahko pri tem ogoljufajo še državo, toliko bolje. Voznik T. S. je nepravilnosti oziroma kršitve prijavil inšpekciji, kazen je moral plačati sam. Delodajalka jo je »odnesla« z opominom.
T. S. (voznik želi ostati neimenovan, ker se boji, da bi izgubil službo pri novem delodajalcu) je po internetu izvedel, da avtoprevozniško podjetje z Lopate pri Celju išče voznika. Kot pravi, mu je direktorica obrazložila, da je zanje zelo zanimiv, ker je že dopolnil 50 let. Če podjetje zaposli toliko starega delavca, lahko namreč pridobi subvencijo v višini 4.000 evrov. Še preden so ga zaposlili, pa je direktorica sklenila pogodbo z zavodom za zaposlovanje o usposabljanju na delovnem mestu. Gre za program, ki je namenjen brezposelnim, da se na novo priučijo zahtevam delovnega mesta, da osvežijo znanja, veščine, ki so za opravljanje delovnega mesta potrebne. Za mentorstvo bi lahko na mesec dobili še 250 evrov. Eden od pogojev je, da se mora brezposelna oseba usposabljati v Sloveniji.
Čeprav je imel T. S. ob sklenitvi pogodbe s podjetjem in z zavodom za zaposlovanje več kot dvajset let delovnih izkušenj kot voznik tovornjaka v mednarodnem prometu, je moral opraviti usposabljanje. Vsaj uradno. V resnici
je bila zgodba drugačna, kot pravi. »Že prvi dan sem dobil scanio s 420 konji, avto-matik, in začel voziti preko avstrijskega podjetja LKW Walter za Španijo in Portugalsko. Redno. Direktorica mi je rekla, da bodo plačali 10 centov na kilometer.« T. S. je na to pristal, saj se mu je s tem obetala višja plača. Zavod za zaposlovanje namreč osebam v programu usposabljanja plačuje potne stroške in dodatek za aktivnost, kar je v primeru T. S. zneslo 720 evrov na mesec. Skupaj z desetimi centi na kilometer bi T. S. dobil za tiste čase dobro »šofersko« plačo.
Zaposlovanje na črno
To, da je T. S. vozil izven meja Slovenije, ni le kršitev pogodbe, ampak tudi zaposlovanje na črno. Usposabljanje namreč ni zaposlitev, kot razlaga vodja oddelka za zaposlovanje, poklicno orientacijo in programe zaposlovanja pri celjskem zavodu za zaposlovanje Alenka Rumbak: »Glavni problem je, da zavarovanje za primer nesreče pri delu ali poklicne bolezni v tujini ne velja. In prav zato, da so brezposelne osebe, ki so vključene v ta ukrep, primerno zavarovane, zavod vztraja pri tem, da se usposabljanja izvajajo izključno v Sloveniji.«
T. S. ni bil v Sloveniji in tudi mentorja ni imel zraven. Njegov mentor, sicer partner direktorice, je ta čas vozil turiste po Evropi. Sicer pa ga verjetno s toliko izkušnjami niti ni potreboval. S kančkom posmeha in precej ogorčenosti T. S. pojasnjuje: »Ženska, ko ji nekdo pokaže, kako se natoči gorivo, si ga naprej toči sama. Mene z dvajsetletno prakso pa učijo, kako se toči dizel, kako se čisti avto, in država jih za to plačuje.«
In potem je počilo ...
Po mesecu dela je direktorica T. S. naročila, naj ji prinese potrdilo z banke, koliko je dobil od zavoda za zaposlovanje. Ta znesek je namreč, tako pravi T. S., odštela od zneska, ki ga je T. S. privozil na poti. Tisti mesec je prevozil 15.600 kilometrov, kar bi torej znašalo 1.560 evrov, vendar je direktorica odštela 720 evrov, kolikor je dobil od zavoda. Vozniku, ki je bil na poti praktično ves mesec, vozil čez delovni čas, je zavrelo.
Še dodatno ga je podžgalo, ko je v Nemčiji dobil kazen, ker je vozil čez delovni čas. Kazen, 100 evrov, je moral poravnati sam. Po dokazilih, ki so jih v podjetju pripravili za zavod za zaposlovanje, je T. S. istočasno, ko ga je nemška policija ustavila, prisostvoval popravilu avtobusa. Zgodba se je ponovila še enkrat, ko je bil v prekršku, ker je vozil sedem dni skupaj. Spet je kazen doletela le njega. V teh sedmih dneh je bil uradno na Lopati, kjer je računal porabo goriva, izpolnjeval mednarodne obrazce za tovor, pral vozilo, pisal stroškovnik in potne naloge, točil gorivo in prisostvoval tehničnemu pregledu vozila ...
T. S. je imel dovolj. Podjetje je prijavil inšpektorju za delo, štirinajst dni kasneje je podal prijavo tudi na policijo, kasneje pa še na zavod za zaposlovanje.
Država dela?
Inšpektorat za delo se je odzval šele, ko T. S. sploh ni več delal v podjetju, saj je še pred iztekom »usposabljanja« prenehal delati. Inšpektorat je ugotovil kršitve glede razporejanja delovnega časa, omejitev nadurnega dela, vodenja evidenc o iz-
Kako voziti dlje, da te ne dobijo ...
Na dan lahko voznik preživi v tovornjaku 13 ur, od tega je lahko največ deset ur vožnje. Če se tovornjak popolnoma nič ne prestavi tri ure ali več, se lahko delovni čas za ta čas prestavi. Po oceni našega sogovornika bi v povprečju voznik tovornjaka, če bi se držal vseh predpisov, na mesec naredil od 12 do 13 tisoč kilometrov.
Eden od načinov, kako voziti dlje, je uporaba dveh kartic, kot pojasnjuje T. S. Nekatera vozila uporabljajo t. i. tafo-grafe, ki beležijo, koliko je voznik vozil, koliko je počival. Nova vozila pa imajo kartice. Vsak voznik ima pravico do nje. »Jaz imam kartico,« razlaga T. S., vozilo pa vozim s tafografom To pomeni, da lahko svojo kartico dam drugemu vozniku. On gre z mojo kartico nalagat kamion, ga tam prestavlja, malo tvega in se vozi pet, šest ur, potem vzame mojo kartico ven, naprava zaključi dan, voznik pa postavi v vozilo svojo kartico in se lahko pelje svojih deset ur naprej. To pomeni, da je ta voznik v tem dnevu že delal 15 ali 16 ur. Poznam primer, ko uporabljajo kartice voznikov, ki so že davno v grobu.« Rekord voznika T. S. je 32 ur neprekinjene vožnje: »Zvezdice sem že videl, ampak sem zdržal. To je bilo še v Jugoslaviji. V Sloveniji pa so me prijeli policisti s >samo< 27 urami. Ampak po dobri uri sem se že spet peljal.«
rabi delovnega časa, a tudi kršitev glede zaposlovanja na črno. Zaradi zaposlovanja na črno je bil uveden prekrškovni postopek, ker pa so v podjetju izpolnili vse obveznosti, še preden so inšpektorji izdali odločbo, je inšpektorat izrekel opomin in dve opozorili. Denarne kazni ni bilo.
Na policiji, kot pravi T. S., so mu povedali, da bodo zadevo predali v Celje, od koder T. S. do danes, po letu in pol, ni dobil nobenega obvestila. Zavod za zaposlovanje se je na prijavo glede nepravilnosti odzval, pojasnjuje Rumbakova. »Ker smo ob koncu usposabljanja ugotovili nepravilnosti, smo zavrnili zahtevek za izplačilo tako stroškov mentorstva kot povrnitev stroškov zdravniškega pregleda. Izvajalec ni dobil niti evra povrnjenih stroškov, prav tako je zaradi ugotovljenih nepravilnosti tudi na seznamu kršiteljev. To pomeni, da se delodajalci, ki kršijo ali delovnopravno zakonodajo ali pogodbe, sklenjene z zavodom za zaposlovanje, tri leta ne morejo prijavljati na naših javnih razpisih ali kandidirati na njih.«
Znanih kršitev malo
Števila kršitev v programih za usposabljanje na delovnem mestu menda ni veliko, pravi Rumbakova: »Za kršitve izvemo, kadar pride do nesporazuma med vključeno osebo in delodajalcem, in zato nismo seznanjeni z veliko kršitvami. Bi se pa bilo neumno slepiti, da tega ni. Delo na črno je, menim pa, da so odgovornosti za to delo porazdeljene.« T. S. priznava, da je sam pristal na to, da vozi po tujini, in tudi da bo vozil dlje, kot je dovoljeno. Pri tem dodaja: »Direktorici
sem podpisal liste, da sem pri njej na uvajanju, čeprav nisem bil. Ampak skušajte me razumeti, da sem to naredil, ker sem bil brez plače, da sem sploh lahko preživljal in odplačal avto, ki ga imam na lizing. Nisem imel izhoda. Če bi ji rekel, da ne morem na >furo<, bi takoj izgubil službo.«
Takih zgodb ni malo. Veliko voznikov krši predpise, ampak, kot pravi T. S., počnejo to zato, ker nimajo izbire. Lastniki podjetij imajo naprave, s katerimi preko računalnika sledijo vozniku: »Na tri metre natančno lahko zaznajo, kje si, še to lahko vidijo, kam sem obrnjen. In ko se mi začne odmor me pokličejo: >Halo, boš vozil? Ali boš peljal ali
pa povej, da ne moreš, nisi sposoben, bo pa drugi.< Nakar vozniki damo magnete na tafograf, kar pomeni, da jaz vozim, avto pa riše, kot da imam odmor. Ko je odmora konec, lahko vozim normalno naprej deset ur. In zakaj se v Sloveniji take težke nesreče dogajajo? Ker so >šoferji< izčrpani.«
Za pojasnila smo poklicali tudi direktorico podjetja, kjer je bil T. S. na usposabljanju. Dejala je, da ne bo komentirala, ker se o vsem tem pravda tudi na sodišču. Tudi T. S. se je pritožil na sodišče, ker še vedno meni, da kazni zaradi prekoračitve delovnega časa ni dolžan plačati.
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
HOTEL"

11.2.2011
mm imm
Tekma posameznikov >>' in ekip, zabava z Radiem Celje
¡Mflmm um wmWomll$}mlm@oäl
19.2.2011
Družinski il
od 11. ure dalje
Otroška animacija, nagradne igre, ROK'N'BAND
Medijski porovitelj:
adnik
www.celjska-koca.si
V nabito polni nazarski dvorani je tudi direktor ZKZ Mozirje Andrej Presečnik (desno) pozdravljal goste, ki so se udeležili sobotne proslave.
Času primeren zadružni utrip
Pol stoletja obstoja Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje - Dnevni pritiski za višje odkupne cene mleka
V Nazarjah je v soboto vr-velo. V športno dvorano so prihajali zgornjesavinjski kmetje od blizu in daleč. Kleni možje in žene, sicer čez teden obremenjeni s skrbmi, so v soboto pozabili na težave vsakdana in se predvsem poklonili jubileju, pol stoletja obstoja Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje ter 120-letnici zadružništva v teh koncih..
Da so ob prazniku pozitivnih misli, je potrdil tudi direktor ZKZ Andrej Presečnik, vseeno pa dodal, da se kmetijstvo podobno kot v preteklosti tudi sedaj pogosto sooča s težkimi časi. »Ideja zadružništva je tudi v naši dolini stara že 120 let, pred 50 leti pa so se krajevne zadruge združile v Zgornje-savinjsko kmetijsko zadrugo Mozirje. Seveda je bilo že v preteklosti kar nekaj težav, ki smo jih uspešno prebrodili in preživeli. Današnji utrip zadruge je času primeren.
v Zgornji Savinjski dolini,« poudarja Presečnik. V ZKZ so lani ustvarili 25 milijonov evrov prihodkov, pri čemer so odkupili 13 milijonov litrov mleka in 35 tisoč kubi-kov lesa. »Te številke so lepe in ugodne. Za naprej bo čas prinesel nove izzive, treba se bo prilagoditi zahtevam trga, manjši in mogoče bolj oddaljeni kmetje pa bodo morali poiskati nove proizvode. Zadruga bo skušala tem novim, tudi podjetniškim idejam slediti in iskati nove tržne niše,« je napovedal Presečnik. Glede že tolikokrat omenjenih idej o združevanju zadrug na tem območju Presečnik meni, da niso zamrle, vendarle je njihova realizacija odvisna od številnih drugih dejavnikov. »Mislim, da bo zadruga v primarni obliki ostala na tem nivoju, bo pa treba ustvariti recimo temu drugi red, in tako poiskati boljše učinke na tržišču. Pri sami zadrugi pa, vsaj zdi se mi glede na izkušnje zadnjih
stjo, ki se ji reče podražitve. »Dejstvo je, da so proizvodni stroški v zadnjem času izrazito narasli, podražili so se predvsem žito in energenti. Pritiski s strani kmetov za višje odkupne cene mleka so dnevno prisotni in v okviru Ljubljanskih mlekarn smo se dogovorili, da bomo potem, ko so se odkupne cene mleka februarja že povišale, to
ZKZ Mozirje ima več 400 članov pa je zaposlenih več kot 200 ljudi.
zadružnikov, ob tem
Normalno, da ne cvetimo, borimo se s težavami in problemi, ob tem pa delamo in živimo. Kljub vsemu ocenjujem, da smo glede na okolico, kjer smo, vendarle uspešni.« Osrednje dejavnosti zKz Mozirje so odkup kmetijskih izdelkov in v zadnjih 20 letih gozdnih asortimentov ter storitvene dejavnosti, ki predstavljajo več kot polovico realizacije. »Dejansko smo največji ponudnik blaga
WM
let, povezovanja v čisti primarni obliki ne bo.«
Prošnje za dražje mleko
Najpomembnejša kmetijska panoga ZKZ Mozirje je zaradi naravnih danosti, relativno ostre predalpske klime in velikih površin tra-vinje, odkup mleka. Odkupljeno mleko vozijo v Ljubljanske mlekarne, ob tem pa se soočajo tudi z realno-
Iščejo se frizerji in kozmetičarji
Na sejmišču so v tem vikendu pripravili sejma Frizerstvo in Kozmetika, ki sta nakazala vse modne trende v oblikovanju frizur oziroma negi las ter novosti v negi telesa.
Sobotno sejemsko dogajanje je dopolnila okrogla miza o priložnostih in pasteh izobraževanja in zaposlovanja na področju frizerstva in kozmetike. Gostje so se strinjali, da gre za poklice, ki so relativno dobro zaposljivi in odpirajo številne nove zaposlitvene možnosti tudi v prihodnje, ob tem pa se pripravlja evalvacija nacionalnih poklicnih kvalifikacij ter prenova standardov na področju kozmetike. Sicer so na sejmu predstavili kar nekaj novosti, veliko znanja so prikazali tudi dijaki iz različnih slovenskih srednjih šol, med zmagovalci v manikiri pa najdemo Timejo Skamen iz Srednje zdravstvene šole Celje.
Na t. i. »vikendu lepote« se je predstavilo več kot 70 razstavljavcev iz petih držav, dogajanje pa so dopolnjevali frizerski showi, demonstracije sodobnih modnih trendov nege in oblikovanja las ter številna tekmovanja, ki so po svoje nakazala modne smernice v prihajajočih pomladanskih dneh. Sejemsko dogajanje, ki je bilo letos en dan krajše, si je ogledalo 4.500 obiskovalcev. V Celjskem sejmu tako ugotavljajo, da so, ne le dosegli, temveč celo nekoliko presegli obisk prvih sejmov. Z optimizmom pa sprejemajo tudi napovedi razstavljavcev in obiskovalcev, ki zatrjujejo, da sta jim sejma izpolnila pričakovanja in napovedujejo ponovno sodelovanje in obisk v prihodnjem letu.
Celjsko sejmišče bo ponovno živahno med 18. in 20. marcem, ko prihaja spomladanski sejemski trojček Flora, Poroka in Altermed ter tradicionalno srečanje čebelarjev.
US
Egipt vpliva na borzno dogajanje
Ljubljanska borza je trgovalni teden sklenila v negativno smer. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je na tedenski ravni izgubil 1,2 odstotka.
Družba Mercator je zaključila s črpanjem sindiciranega posojila v višini 105 milijonov evrov, kar je največje sindicirano posojilo v zgodovini družbe. S posojilom je prestrukturirala pomemben del kratkoročnih v dolgoročne finančne obveznosti, pri čemer se ni dodatno zadolžila. Nova Ljubljanska banka je objavila javno zbiranje pisnih zavezujočih ponudb
			
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR % spr.
CICG	Cinkarna Celje	70,00	140,00 + 6,67
CETG	Cetis	18,80	12,00 0,16
GRVG	Gorenje	12,61	2.684,90 ^ 0,71
PILR	Pivovarna Laško	13,10	6,50 ^ -0,58
JTKG	Juteks	31,00	3,00 0,00
ETOG	Etol	95,00	53,00 0,00
storili še enkrat. Seveda bo ob tem treba spremljati odkupne cene na trgu, ker se zna zgoditi podobna zgodba kot v letu 2008, ko je po podražitvi cena žit zgrmela navzdol. Verjetno se nam kaj podobnega zna zgoditi tudi letos.«
Kot rečeno, so bile v soboto te skrbi odrinjene na stran. Jubileju so se poklonili z imenitnim kulturnim programom, 17 najbolj zaslužnim posameznikom, predvsem kmetom in zaposlenim, za razvoj in obstoj ZKZ Mozirje so podelili priznanja, hkrati pa obudili kar nekaj spominov na vse generacije, ki so oblikovale in razvijale zadružništvo.
US
Foto: GrupA
za nakup skupno 878.840 delnic oziroma 23,34-odstotnega deleža v družbi Mercator. Rok za prejem ponudb se izteče 9. marca. Novica ni vplivala na premik delnice, ki je zaključila na nivoju 154 evra. Telekomove delnice so vredne le 86 evrov in so v območju rekordno nizke vrednosti, odkar so začele kotirati na Ljubljanski borzi. V novomeški Krki so tudi v tem tednu lastništvo krepili hrvaški skladi, prav tako pa se je povečeval delež lastnih delnic.
Potem ko so se na mednarodnih trgih konec minulega leta močno zvišale cene hrane in surovin, se te zdaj prenašajo v Slovenijo, a zaenkrat rast cen ostaja razmeroma nizka. Na Umarju pričakujejo, da se bo letošnja inflacija gibala okoli dveh odstotkov, natančnejšo napoved pa pripravljajo za marec. Povišalo se je število brezposelnih, ki je ob koncu leta
INDEKSI MED 31.1. IN 4.2.2011			
Indeks	Zadnji tečaj		% spr.
SBITOP	845,15		1,20
znašalo 110.021, presenetljivo pa so se zvišale plače, kar ni pozitivna sprememba na trgu dela.
Najpomembnejši svetovni kapitalski trgi so minuli teden začeli klavrno, vendar so se v nadaljevanju močno povzpeli navzgor. Negativno odprtje trgov v ponedeljek so povzročili izbruhi nemirov v Egiptu. Decembra so se cene hrane po svetu v povprečju povzpele za 25 odstotkov na letni ravni, vodilno vlogo pa so odigrala osnovna živila, kot so riž, sladkor in pšenica. Poleg tega je razočarala tudi novica o 3,2-odstotni gospodarski rasti v zadnjem četrtletju, ki je bila manjša od pričakovanja analitikov, ki so pričakovali 3,5-odstotno rast.
Eurostat je sporočil, da so države območja evra januarja na letni ravni zabeležile 2,4-odstoten dvig cen, kar je najvišja rast po oktobru leta 2008. Decembra lani je bila inflacija v območju evra 2,2-odstotna, kar predvsem povzroča rast cen živil in energije. V torek je močno spodbudila trge k rasti novica ameriškega inštituta za upravljanje s ponudbo, da se ekspanzija proizvodnega sektorja v ZDA nadaljuje že leto in pol. Indeks je porasel na 60,8 točke, kar je največ po maju 2004.
Evro se je v primerjavi z dolarjem ponovno okrepil in v sredo dosegel 1,3843 za dolar. Na račun nemirov v Egiptu in groženj, da se bodo nemiri razširili tudi na druga območja Bližnjega vzhoda, še naprej rastejo cene nafte. Za sod zahodno teksaške lahke nafte je bilo v sredo treba odšteti 90,7 dolarja, kar je 7,8-odstotna rast na tedenski ravni. Poleg nafte je v tem tednu največ pridobilo srebro, ki je v sredo doseglo 2.831 dolarjev za trgovano enoto in se tako na tedenski ravni podražilo za 7 odstotkov. Trgi so v tem tednu dosegli nove rekordne nivoje. Kljub temu vlagatelji ostajajo previdni, saj so v sredo večinoma unovčevali donose. Stabilno situacijo v Evropi in v Ameriki sedaj najeda dogajanje na Bližnjem vzhodu, ki mu vsaj v kratkem ni videti konca.
BORIS VRANKAR, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana
Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
www.noyitednik.com
Slovenski Opus Dei uspel tam, kjer Švicar
ni
Švicar Traugott Biedermann za oživitev Novega kloštra porabil vse svoje prihranke in zadnjih 20 let življenja - Polzelani za širitev krščanskega nauka dvorec prodali slovenskemu Opusu Dei
Dvorec Novi klošter v Založah pri Polzeli čaka novo življenje. Po Celjskih grofih, ki so ga postavili in vanj naselili dominikanski red, domovanju švicarsko-judovske družine Parin, sedežu okupatorja in zatočišču brezdomcev se je lani novembra z njim odločil gospodariti slovenski Opus Dei. Zavod Tromostovje namerava dvorec spremeniti v konferenčni center, namenjen kulturnim in duhovnim temam. Podobne težnje je imel pred njim veliki častilec švicarskega psihoanalitika, pisatelja, humanista in zdravnika Paula Parina, sicer novinar, po rodu iz Švice, Traugott Biedermann. Z zlomljenim srcem in neuresničenimi idejami o medkulturnem sodelovanju te dni le od daleč spremlja, kako izginjajo Parinove sledi in gre v nič vse, kar je dvorcu podaril in s čimer ga je napolnil.
Mileno Pobežin, predstavnico Kulturnega društva Slovica, slovensko-švicar-skega združenja s sedežem v Žalcu, je vzpodbudilo nedavno naše pisanje o tem, da je Občina Polzela Novi klošter prodala ljubljanskemu Zavodu Tromostovje. Zavodu za vzgojo, znanost, izobraževanje in kulturo, čigar ustanovitelj je Opus Dei, ga je prodala za natančno 501 tisoč evrov. »Nihče se ne spominja več ali se noče spominjati, kakšen je bil dvorec pred dvajsetimi leti. Ne bi bilo prav, da se pozabi ime človeka, ki mu je vrnil življenje,« začne pripovedovati. Biedermannova povezava z Novim kloštrom se je začela, ko je znameniti Parin, takrat je živel v Švici, izbral Žalec za kraj, kjer je s skupino ljudi, ki živijo v Švici, in z uglednimi Savinjčani ter nekaterimi predstavniki slovenske politike javno podprl
Kljub trudu so zunanja podoba in posamezni deli dvorca izjemno zanemarjeni.
samostojnost Slovenije. Takrat je Parina v naše kraje kot novinar in velik občudovalec spremljal tudi Biedermann. Ko je spoznal Parinov rojstni Novi klošter, si je zadal, da bo dvorec obnovil in iz njega naredil kulturno-spomeniški objekt, namenjen medkulturni dejavnosti, ki bo povezovala Švicarje in Slovence ter druge prijatelje Slovenije od blizu in daleč.
Za idejo ob vse prihranke
Novi klošter je bil propadajoč in zanemarjen objekt, zato je Biedermanna pri njegovi ustvarjalnosti podprlo veliko ljudi. V dvorcu je zamakalo, vlaga je načela stene in štukature, odpadal je omet, zadelani žlebovi niso dohajali požirati deževnice, v cerkvici poleg dvorca pa so domačini redili prašiče in v preddverju dvorca brez slabe vesti odmetavali odpadke. Občina Žalec, takratna lastnica dvorca, je za začetek obnovila streho. Potem
Stik z Zavodom Tromostovje smo želeli vzpostaviti tudi sami, vendar njegov telefon že tretji dan zvoni v prazno. Kritiki Opus Dei opisujejo kot skrivnostno avtoritativno organizacijo, ki meji na versko ločino oziroma kult, povezan z desničarsko politiko po vsem svetu. To naj bi dokazovale določene zahteve do nekaterih članov, ki se morajo redno telesno kaznovati. Zaradi prikrivanja identitete članov se je pojavilo tudi prepričanje, da je Opus Dei tajna združba. Kdo so člani slovenskega Opusa Dei, je prav tako skrivnost, naj bi bili pa v njem mnogi vplivni gospodarstveniki in politiki. Po mnenju nekaterih naj bi bila organizacija tudi preveč konzervativna, posebej zaradi domnevnega podrejenega položaja žensk.
leti odločila dvorec prodati. Po nekaj neuspelih poskusih in previsokem vrednotenju dvorca je nekoliko nižja cena naposled zadostila apetitom članov slovenskega Opusa Dei. Organizacija, ki oznanja katoliško vero, naj bi preko svojega zavoda že dlje časa iskala ustrezno lokacijo za svoje dejavnosti. Dvorec naj bi kupila s pomočjo mednarodnih fundacij. Po navodilih celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine in konzervatorskega programa bodo dvorec obnavljali v več fazah. Prva bo končana leta 2015 in bodo zanjo odšteli dva milijona evrov. Zavod bi čim prej rad začel obnavljati, zato je občina društvu Slovica določila rok, do katerega mora izprazniti prostore dvorca. »Osemdesetletni Biedermann nima ne volje ne energije in še manj zdravja, da bi lahko prišel v Slovenijo in gledal, kako odvažajo stvari, ki mu osebno zelo veliko pomenijo,« je medtem ko so delavci praznili
Paul Parin, eden zadnjih učencev Sigmunda Freuda, se je rodil leta 1916 v Novem Kloštru in umrl maja leta 2009 v Švici. Po otroških letih v Novem kloštru je obiskoval gimnazijo v Gradcu, od koder je moral oditi po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Leta 2005 mu je Znanstveno raziskovalni center Sazu podelil naziv častni član ZRC Sazu.
prostore, dejala Pobežinova. »Nekaj stvari bomo hranili v Žalcu in nekaj na Polzeli ter jih nato prodali na dražbi za simbolično ceno. Vsega verjetno ne bo mogoče prodati. V dvorcu je knjižnica, sicer napolnjena z nemškimi knjigami, a vendar bi bilo škoda, da se znajdejo na odpadu,« s cmokom v grlu še pove Pobe-žinova. Občina in društvo se bosta morala zdaj dogovoriti za ustrezno odškodnino. Pred tem mora društvo namreč predložiti seznam opravljenih del z oceno stroškov, za kar bodo najverjetneje najeli uradnega cenilca. Člane Opusa Dei zdaj čaka načrt obnove, nato pa poleg duhovnih in kulturnih dejavnosti tudi izvajanje programa za družinski razvoj in športne dejavnosti. Dolgoročno naj bi v dvorcu ustanovili tudi center za hotelirstvo in gostinstvo.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
»V prostorih dvorca je izjemno veliko škatel in plastičnih gajbic, v katerih so zložene številne nemške knjige in časopisi. Vseh knjig iz knjižnice najverjetneje ne bo mogoče prodati, zato bo dobrodošla pomoč celjskih knjižničarjev,« pravi Milena Pobežin.
se je začela sreča in obenem kalvarija sanjača in garača Biedermanna. »Začel je čistiti cerkvico in s somišljeniki dal izdelati celo zvon zanjo v nekdanjem žalskem Fera-litu. Obnovil je del fasade na dvoriščnem delu dvorca, stopnišče, opremil dvorano, naredil in napolnil knjižnico, položil parket, uredil sanitarije, obnovil električne in vodovodne inštalacije, uredil in opremil bivalne prostore z dvema kuhinjama, sobo za sestanke, posadil lipo, ob praznikih vabil na srečanja in literarne dogodke, saj je verjel, da bo Novi klošter postal srednjeevropski center kulture, kamor bodo prihajali kulturniki in spoznavali Slovenijo, ki jo je on v dvajsetih letih vzljubil kot domovino,« pravi predstavnica društva, prav tako ustanovljenega na njegovo pobudo in kmalu zatem z namenom ustanovitve sklada. Z ustanovitvijo Sklada pro Novi klošter, kot naj bi se imenoval, bi idejo o centru kulture in velika vlaganja v dvorec tudi pravno uredili. Biedermann je za obnovo dvorca porabil vse svoje prihranke. Če je bilo treba, je svoj avto do zadnjega sedeža napolnil s knjigami, časopisi in z drugimi stvarmi ter celo dvakrat v tednu vozil od Zuri-cha v Založe in nazaj. »Že leta 1999 je pisal tedanjim >občinarjem< in opozarjal,
da je treba ustanovitev sklada vzeti resno. Natančno je spisal svoje stroške, stroške svoje družine in nekaterih prijateljev,« pripoveduje Po-bežinova. Vrednost vloženih del, vrednotena v švicarskih frankih, je ocenjena na približno 140 tisoč evrov.
S spomini na dražbo
Občina Polzela, razpadla iz nekdanje skupne Občine Žalec, ni prepoznala ali hotela prepoznati Biedermannove velike ideje. K ustanovitvi sklada ni pristopila in se je v potrditev dobre gospodarice svojega imetja pred nekaj
Spomin na znamenitega Paula Parina. Soustanovitelj društva Slovica je v rojstni kraj rad zahajal s svojo ženo Goldy. Potem ko so izšli njegovi mladostni spomini v slovenskem jeziku z naslovom Zanesljiva znamenja spreminjanja, so ga gostili v žalski knjižnici in kasneje priredili tudi večer z njim v jedilnici dvorca.
Vse, kar je v dvorcu, je pred prihodom novega lastnika treba odpeljati.
6	GOSPODARSTVO / AKTUALNO
Dražji bodo praktično vsi mlečni izdelki.
Podražitvenemu plesu se bo pridružila tudi Mlekarna Celeia, vendar nekoliko kasneje kot nekateri drugi dobavitelji.
V Mlekarni Celeia za razliko od Ljubljanskih mlekarn na primer z začetkom februarja še niso podražili cen mleka in mlečnih izdelkov. »V tem krogu podražitev Mlekarne Celeia ni, ker smo kupcem šele konec lanskega leta posredovali predlog za spremembo maloprodajnih cen. Po našem predlogu bodo te v povprečju višje za 6 odstotkov, vendar je po najavi od 60 do 90 dni časa
za uveljavitev novih cen,« je pojasnil direktor Marjan Jakob. Kot pravi, so v mlekarni nazadnje podražili svoje izdelke pred tremi leti, točneje januarja 2008. »Lani smo večkrat spremenili odkupno ceno mleka, skupaj za 14,52 odstotka. Spreminjala se je januarja, junija, septembra, oktobra, novembra in decembra, s tem pa smo sledili spremembam odkupnih cen mleka na evropskem trgu.«
Ob višjih odkupnih cenah surovine, mleka torej, so se v mlekarni soočali tudi z drugimi podražitvami. Kot navaja Jakob, se je embala-
v
ir i
termotehnika
toplotne črpalke hladilni sistemi
Smo vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav. Zaradi povečanja dejavnosti in izvoza iščemo:
PRODAJNEGA REFERENTA
Področje dela:
-	svetovanje in prodaja toplotnih črpalk za široko potrošnjo.
Delo se opravlja pretežno v pisarni z občasnimi ogledi pri kupcih.
Izobrazba in izkušnje:
-	zaželena je vsajsrednja izobrazba tehnične smeri z izkušnjami na področju trženja. Lahko tudi komercialist, ekonomist ali trgovec z bogatimi izkušnjami pri prodaji ogrevalno-hladilnih naprav, toplotnih črpalk, klimatiz-erjev itd.
-	znanje računalništva
-	aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
-	sposobnost poslovnega komuniciranja in timskega dela
-	vozniški izpit B-kategorije
Nudimo:
-	zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo,
-	delo na perspektivnem področju (obnovljivi viri energije) in v mladem kolektivu,
-	možnost dodatnega izpopolnjevanja
-	stimulativna plača
Pisne prijave sprejemamo na naslov: TERMO-TEHNIKA d.o.o.
Orla vas 27/a 3314 BRASLOVČE
Dodatne informacije na telefon: 03/703 16 20.
Končno novo vodstvo v celjskem dijaškem domu
Dražja tudi »zelena dolina«
Mlečni izdelki Mlekarne Celeia se bodo v povprečju podražili za 6 odstotkov
ža podražila od 2 do 15 odstotkov, od 24 pa kar do 300 odstotkov so višje trošarine za elektriko in plin (slednji se je tudi podražil za več kot petino), za desetino so višji prevozni in razvozni stroški, na podražitev izdelkov pa so nenazadnje vplivale tudi višje plače. »Zaradi navedenega smo tudi mi prisiljeni korigirati, torej podražiti prodajne cene mleka in mlečnih proizvodov,« pravi Jakob. »Cene hrane, kamor sodijo mleko in mlečni proizvodi, se tako v tem trenutku gibajo navzgor, lahko se pa hitro zgodi, da se bodo gibale tudi navzdol. Cene so odvisne od svetovnega mlečnega trga, povpraševanja po mleku in mlečnih proizvodih ter od količine mleka v največjih svetovnih proizvajalkah, kar ima v zadnjih obdobjih močan vpliv na razmere mlečnega trga tudi v Sloveniji. Vsekakor pa ostaja Mlekarna Celeia zvesta slovenskim proizvajalcem, saj še vedno uporabljamo mleko izključno slovenskih proizvajalcev, na kar smo zelo ponosni,« je Jakob še enkrat ponovil sicer že večkrat povedano.
O grenkem priokusu, ki ostaja ob podražitvah, smo nekajkrat že pisali, saj so zadnji dvigi cen znova razkrili, da v končni prodajni ceni živil največji del te cene poberejo trgovci. Po izračunih Sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije Slovenije so delitvena nesorazmerja precejšnja tudi pri mleku, kjer naj bi trgovcem ostalo 54 odstotkov, preostale odstotke pa si razdelita tisti, ki mleko namolze, ter tisti, ki ga predela. Kdaj in kako bo država razklenila ta krog, še ni povsem dogovorjeno.
US
Foto: Marko Mazej (arhiv NT)
www.novileilnik.coni
Po pol leta zapletov, tožb, ki so na sodišču še aktualne, anonimnih pisem, ki jih hranimo tudi v našem uredništvu, ter nenazadnje številnih obiskov šolske inšpekcije so v Dijaškem domu Celje končno dobili novo ravnateljico. Svet zavoda je na seji konec prejšnjega tedna pričakovano imenoval Mileno Čanžek.
Čanžkova je tako v zadnjega pol leta menjala kar tri različne funkcije v dijaškem domu. Lani poleti, ko je s tega mesta odstopila njena predhodnica, je prevzela funkcijo predsednice sveta zavoda. To je bilo ravno v času, ko je svet zavoda iz krivdnih razlogov razrešil nekdanjo ravnateljico Natašo Kajba Gorjup. Spomnimo, da je Kaj-ba Gorjupova zaradi razrešitve vložila tožbo na delovnem sodišču, kjer se bo postopek nadaljeval marca, pri čemer še obstaja možnost poravnave.
Kajba Gorjupova je bila z mesta ravnateljice razrešena lani julija, ker pa ministrstvo za šolstvo v dveh mesecih ni uspelo skupaj spraviti mnenja o njeni razrešitvi (mimogrede, neobvezujočega mnenja ni ministrstvo podalo niti glede kandidatke za ravnateljico Mileno Čanžek), je svet zavoda s postopki čakal. Posledično je septembra dijaški dom vrata
Ravnateljica Milena Čanžek
odprl brez vodstva in le zaradi iznajdljivosti ter samoiniciative zaposlenih. Kajba Gorjupova je namreč bila vse od vročitve izredne odpovedi delovnega razmerja na bolniškem dopustu. Še v istem mesecu je bila Čanžkova potrjena za vršilko dolžnosti funkcije ravnateljice celjskega dijaškega doma. A je vmes posegla šolska inšpekcija - ta celjski dijaški dom predvsem zaradi anonimnih prijav redno obiskuje - in ugotovila, da je v preteklosti Čanžkova že opravljala to funkcijo, po novi zakonodaji pa to ni mogoče. Tako je bila oktobra za vršilko dolžnosti ravnateljice dijaškega doma imenovana Marija Kričej, ki to funkcijo do primopredaje še opravlja, Čanžkova pa ponovno opravlja funkcijo predsednice sveta zavoda.
Seja sveta zavoda, na kateri naj bi imenovali novo ravnate-
ljico, je pred dobrim tednom odpadla. Spomnimo, da je k preložitvi seje Kričejevo pozvala tudi šolska inšpekcija, ki je konec januarja v dijaškem domu izvedla izredni nadzor ter ugotovila nepravilnosti v sestavi sveta zavoda. A v četrtek naj bi zapletena zgodba vendarle dobila vsaj delni epilog oziroma celjski dijaški dom novo ravnateljico, dolgoletno pedagoško delavko v domu.
Na sodiščih pa bo se bo zgodba verjetno še precej vlekla. Zagotovo Čanžkovo čaka ogromno dela, saj je bil dijaški dom kar pol leta brez vodstva. Seznam nepravilnosti, s katerimi je svet zavoda argumentiral razrešitev Kajba Gorjupove, pa je precej dolg in vsebuje tudi navedbe o za dom domnevno škodljivih poslih.
POLONA MASTNAK, Foto: SHERPA (Arhiv NT)
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAS NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Imate vprašanje za Upravno enoto Celje? Zastavite ga na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor ali pišite na radio@radiocelje.com. Tokrat smo za vas poiskali nekaj odgovorov na aktualna vprašanja.
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Kaj je treba storiti v primeru kraje osebnega dokumenta?
Če ste izgubili osebno izkaznico ali so vam jo ukradli, morate to v osmih dneh naznaniti katerikoli upravni enoti na območju Republike Slovenije. Prijava pogrešitve zgolj na policijski postaji ne zadošča. V primeru, da ste pogrešili osebno izkaznico v tujini, je to treba naznaniti v osmih dneh po prihodu v domovino. Ob naznanitvi morate natančno opisati okoliščine in datum pogrešitve, izgube ali tatvine. Uradna oseba upravnega organa o pogrešitvi sestavi zapisnik. Državljan Republike Slovenije brez stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji mora pogrešitev osebne izkaznice v tujini naznaniti najbližjemu diplomatsko-konzularnemu predstavništvu Republike Slovenije v tujini v 30 dneh od dneva pogrešitve. Če v določenem roku in na predpisan način ne naznanite pogrešitve pristojnemu organu, ste lahko kaznovani za prekršek z globo od 100 do 400 evrov.
Kako uredim izbris društva?
V primeru prenehanja delovanja društva in posledično izbrisa iz registra društev zakoniti zastopnik društva vloži pri upravni enoti vlogo za izbris društva iz registra društev. Postopek o prenehanju delovanja društva po volji članov in izbrisa iz registra društev ureja 38. člen Zakona o društvih. Vlogi za izbris društva iz registra društev je treba priložiti:
-	sklep najvišjega organa društva (občnega zbora ali skupščine) o prenehanju društva, s katerim mora biti določeno, kdo je po poravnavi vseh obveznosti naslednik premoženja;
-	poročilo o razpolaganju s premoženjem društva, iz katerega so razvidni obseg sredstev in drugega premoženja društva, višina neporabljenih javnih sredstev, način njihove vrnitve proračunu ter način prenosa preostanka premoženja društva.
O sklepu o prenehanju društva mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti pristojni organ in zahtevati izbris društva iz registra društev. Pristojni organ objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava. V objavi mora biti navedeno, da lahko upniki v 30 dneh od objave obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, kijih imajo do društva, sicer se izda odločba o izbrisu društva iz registra društev.
Kaj je treba storiti, če društvo preneha delovati?
O sklepu o prenehanju društva mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti pristojni organ (upravno enoto) in zahtevati izbris društva iz registra društev. Zahtevi in sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva, iz katerega so
razvidni obseg sredstev in drugega premoženja društva, način poravnave vseh obveznosti društva, višina neporabljenih javnih sredstev, način njihove vrnitve proračunu ter način prenosa preostanka premoženja društva na prevzemnika premoženja. Kakšen je postopek ugotavljanja naslova prebivališča osebe, ki že dlje časa ne biva na določenem naslovu? Kadar se v nekem naselju stalno naselite ali spremenite naslov stanovanja, ste dolžni v osmih dneh od naselitve prijaviti stalno prebivališče ali spremembo naslova stanovanja pristojnemu organu. Če tega ne storite, lahko upravna enota, na območju katere prebivate, za vas uvede postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. Enako je v primeru, če podvomi v vašo stalno nastanjenost na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča oziroma je obveščena, da stalno ne prebivate na tem naslovu. Ta postopek uvede tudi v primeru, če se za stalno odselite z območja Republike Slovenije (a niste odjavili stalnega prebivališča) ali če nimate prijavljenega stalnega prebivališča, čeprav v Republiki Sloveniji živite.
Ko upravna enota z zaslišanjem stranke in prič ter s pridobitvijo drugih verodostojnih dokazov nesporno ugotovi vaše stalno prebivališče, izda odločbo o prijavi novega stalnega prebivališča oziroma o odjavi stalnega prebivališča v primeru stalne odselitve z območja Republike Slovenije. Na podlagi dokončne upravne odločbe vam vpiše v register stalnega prebivalstva novo stalno prebivališče oziroma odjavi stalno prebivališče v primeru stalne odselitve z območja Republike Slovenije.
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
NOVI TEDNIK
PREŽIVELI SMO DAN NA ... GOLTEH
7
Biti na Golteh - biti »in«
Soboto smo preživeli na Golteh, se družili s smučarji in zaposlenimi ter si ogledovali nov hotel
S smučarskim centrom Golte smo v minulih letih preživeli kar nekaj dobrih časov, še bolj odmevni pa so bili slabi. Zelene zime, propad smučišča, predvsem pa različne nesreče, ki so se dogajale, niso ravno zgodba o uspehu. »Ampak vse naložbe, številni zadovoljni gostje, predvsem pa hotel, predstavljajo pozitivno zgodbo o uspehu,« je v sobotnem sončnem dopoldnevu zatrdil direktor podjetja Golte Ernest Kovač.
Stik s smučiščem se začenja v Žekovcu, na spodnji postaji nihalke, kjer sta žičničarja ljubeznivo počakala, da smo se vkrcali tudi novinarji. »46 nas je. Gremo!« je Miha javil v strojnico na zgornji postaji. In smo šli. Nekateri sproščeno in brez skrbi, spet drugi, priznam, s kepo v želodcu. »Dajte, no, saj se ne bo nič zgodilo. Vse naprave so pregledane in varne,« je miril mladi domačin iz Žekovca, ki se pozimi preživlja kot žič-ničar, poleti dela na strehah. Za žičničarja je moral opraviti potrebno usposabljanje, da lahko primerno odreagira, če bi se karkoli zgodilo. Dopoldne so z nihalko prepeljali 700 smučarjev, na planini, kot rečejo, pa je bilo bistveno več ljudi, kar so dokazovali avtomobili ob hotelu, do katerega se pride iz Mozirja, podobno pa je bilo tudi na Starih stanih, od koder je cestna povezava z Ljubnim.
Med »martinčki«
Na Golteh j e redno zaposlenih 24 ljudi, ob »špicah« pa jih dela tudi po 60. Preko študenta, na pogodbo, odvisno pač, koliko rok potrebujejo. Hiter ogled hotela, pa hop med smučarje, pravzaprav »martinčke«, ki so uživali na terasi. »Ob devetih je bilo fenomenalno. Zdaj so proge
Četica 21 otrok (štirje so zboleli) iz spodnjesavinjskih šol je bila povod našega obiska. »Vso otroci so se naučili toliko smučati, da so prevozili celotno smučišče. Najprej na otroškem poligonu, potem z učitelji po planini,« je navdušen pripovedoval Bojan Jereb iz žalske občine, sicer menda »zmatran kot pes«. Preboldski Bisol je poskrbel za prevoz, hrano in pijačo, otroke pa so obdarili z zvonci. Te si bodo namestili na nova kolesa, ki jih bodo prejeli čez dva tedna.
bolj mehke, ampak gre,« se je glasila enotna ocena. Vmes pa komentarji o dobro urejenih progah, mogoče bi bila kakšna vrsta lahko krajša in smučišče daljše, ampak nič ne de, so z roko odmahovali smučarji, ki so se ustavili na oddihu. »Veste, vsi smo prišli gor, da uživamo v naravi in smučamo. Pa še lepo vreme je, kdo bi iskal kakšno dlako v jajcu!« je ljubeznivo pojasnila ena od smučark mlajše generacije, ki se je s fantom ustavila na kosilu. Čufti s prilogo ali prebranec s klobaso v spodnjih prostorih, torej v restavraciji s hitro hrano, veljajo 5,5 evra, kosilo po izbiri zaračunajo 10 evrov, sladice 2,20 ... Drago? »Kakor za koga. Sama sem se bala, da bo huje,« se je glasil odgovor.
Sobarica Jožica je dvajset let delala kot trgovka, nato se je specializirala za delo v masažnem salonu. Ker salonu ni najbolje šlo, se je zaposlila na Golteh.
»Pred enim tednom smo bili v Bormiu, danes pa smo prvič na Golteh,« so v en glas pripovedovali trije Ljubljančani. Seveda je bilo vmes slišati pojasnila, zakaj s sabo nimajo žena (ker lahko delajo, kar se jim zljubi, še smučati jim ni treba), ampak zanimiva je bila ocena, da so Golte boljše kot Bormio.
gostinski del na smučišču, posodabljali apartmaje in sobe, zgradili cesto, menjali (tak izraz je uporabil Kovač za 9-milijonsko naložbo, pri čemer je z 2,2 milijona evrov sodelovala tudi Evropa) hotel, medtem ko drugih, manjših že izvršenih naložb niti ne štejejo več.
Gledajo namreč naprej: »Za hotelom bomo postavili 32 apartmajev, pridobili smo gradbeno dovoljenje za sede-žnico Kladje, ki bo smučišče povezala s tremi turističnimi kmetijami na ljubenski strani. Projekti so končani, zdaj zbiramo soglasja, tudi pogajamo se z ljubljansko nadškofijo. Nova žičnica bo dolga 2 kilometra, pripadajoče proge pa okrog štiri kilometre,« je ob kaminu nizal Kovač, ki bi rad, da bi se »hrib« polnil s štirih strani. Zdaj ostaja še povezava s To-
»Tam so bili sami Poljaki, tu pa so Slovenci, predvsem pa imajo union.« Seveda bi štajerska kri protestirala, če se ne bi postavili v bran laškemu, ampak pustimo to ...
Poleg samopostrežne restavracije so v kleti še kongresna dvorana, šola smučanja in servis. Ali napisano še drugače: spodaj keramika, v pritličnem in hotelskem delu pa tekstil. V pritličnem delu hotela je v kotih ležala prtljaga, ki je dokazovala, da so se gostje pred odhodom domov predali zadnjim smučarskim užitkom. Vmes so začeli prihajati novi. Ti sicer normalno obuti, ampak enega od smučarjev so prijazno opozorili, da pancerji niso ravno zaželeni, ter mu hkrati ponudili natikače in nogavice.
Klepet ob kaminu
»Skoraj nihče ni verjel, a smo uspeli zgraditi nov hotel,« je omenil Kovač. Osmo leto vodi center, minimalno izgubo so ustvarili samo prvo leto, potem so beležili dobiček. Priznava, da so vzponi in padci. Krivulja je predvsem v poslu, ampak naložbe merijo navzgor. Zgradili so dvo-sedežnico Ročka, menjali vlečnico Morava, obogatili
»Martinčki« na hotelski terasi. Sicer so nameravali zgraditi hotel iz lesa, kar bi sodilo v naravno okolje, vendar tega niso dopuščali niti zakonodaja niti zakoni statike.
»Iz Žekovca osem minut vožnje, nihalka vozi osem metrov na sekundo s hitrostjo 28,5 kilometra na uro, >zajla< pa je dolga približno 1.200 metrov,« je nizal žičničar Miha.
Na smuči se je podal tudi direktor Ernest Kovač.
polšico. Nov hotel na Golteh je v teh dneh povsem zaseden, gostili so že kar nekaj tujih turistov, vmes prihajajo domači, tudi februar dobro kaže, vmes bodo počitnice .
Kovač pa je bistveno manj zadovoljen z dnevnim obiskom. Ta je, tudi zaradi pomanjkanja naravnega snega, upadel za tretjino. »V tej sezoni smo že trikrat umetno zasnežili celotno smučišče, zdaj pa nam v akumulacijskem jezeru zmanjkuje vode. Sicer so zdaj zasnežene vse proge, razen otroške v Moravi, vendar bi bilo lepše, ko bi bilo v okolici tudi kaj naravnega snega.« O ceni novega hotela smo že govorili, vendar so v 9-mi-lijonsko naložbo vštete tudi izboljšave, ki služijo celemu centru. Sodobna čistilna naprava s 650 enotami, nova trafo postaja za vse žičnice, sončna elektrarna na strehi, ogrevanje bazena, wellnessa in skupnih prostorov na bio-maso . Ravno slednje, torej biomasa in sodelovanje z domačini, je sicer še nedokončana zgodba.
Hotelske sobe je razkazala Šoštanjčanka Tina Blazin-šek, ki je na Golte prišla de-
Receptorka Tina Blazinšek: »Prvi dan, ko sem prišla gor, sem se zaljubila v jutranji pogled v dolino. Prisežem, da je ta pogled vsak dan lepši.«
cembra, prej je kot sobarica delala v Termah Topolšica. »Nisem verjela, da je možna takšna razlika. V recepciji, središču hotela, kjer se na nas obračajo gostje s pritožbami in pohvalami, sem doživela pravi šok. Nekaj dni me je to prav mučilo, zdaj pa ne bi več menjala dela,« je pripovedovala študentka turistike v Portorožu. »Ogromno sem se naučila. Predvsem opažam, da gostje sproti pozabijo, če je mogoče kakšna napakica, in na koncu vsak reče, da se je imel super.«
Še zadnji pogled na smučišče je dokazal, da Kovačeva ocena o pozitivni zgodbi vsaj v soboto ni bila iz trte izvita. Ob smučišču in po hotelu se je vrtelo kar nekaj bolj ali manj resnih po-membnežev, ki jih ponavadi vidimo tam, kjer »dogaja«. In zagotovo je bilo »in« sobotni dan preživeti na Golteh. Če nihče drug, lahko to potrdijo Boštjan Brantuša, dire-kor slovenskih Intersparov, Tomaž Ročnik, ki sodi med najbolj premožne Velenjča-ne in je tudi solastnik Golt, poslanec Lojze Posedel, ki je namesto smučanja hodil ... Ostalim, ki jih nismo našteli, se vnaprej opravičujemo. V gneči in pod smučarskimi čeladami so bili skriti pred radovednimi pogledi.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
»Smučišče je urejeno, res pa je danes bolj aprilska smuka,« je omenil Božo Govek iz Šmartnega ob Dreti, zagret smučar, ki je bil letos prvič na Golteh.
Babica v »balerinkah«
Ana Vovk Pezdir, sinonim za plesno šolo Harlekin, se že 35 let posveča plesni vzgoji mladih
Ana Vovk Pezdir je v 35 letih pedagoškega dela na razgibani celjski in slovenski plesni sceni pustila neizbrisen pečat. Plesu, zlasti pa vzgoji mladih plesalcev je posvetila vse življenje. Pred dnevi ji je Javni sklad kulturnih dejavnosti RS za 35-letno delo podelil srebrno plaketo. A to je le ena v nizu njenih častnih in strokovnih nagrad.
»Vse nagrade so dragocene, a ta zadnja je prav posebna. V njeni obrazložitvi so prvič ocenili moje delo pri razvoju ustvarjalnega plesa in v klasičnem baletu ter omenili tudi iskanje plesnih tem v ljudskem izročilu. Prvič sem torej nagrajena za vsa področja dela,« komentira visoko priznanje Ana Vovk Pezdir.
Kako se je začelo?
Kot osnovnošolka sem začela plesati v Šoštanju pri Ani Dominik. Ne znam reči, kaj smo plesali takrat. Bilo je nekaj med baletom in izraznim plesom. Imela sem izjemno
»Dandanes vsi spodbujamo otroke k različnim ustvarjalnostim, v moji mladosti je bilo drugače. Plesat sem hodila skrivaj...«
srečo. Počeli smo nekaj, česar takrat niso nikjer v Sloveniji. Imeli smo redne vaje in ko je med njimi Dominikova videla, da počnem nekaj po svoje, mi je to dovolila in me celo spodbujala. Na zaključnih produkcijah sem kot edina učenka smela plesati tudi lastne koreografije. Danes je to vsakdanja praksa, v tistih letih pa je bila to redka izjema.
Svoje ukvarjanje s plesom ste takrat še skrivali pred očetom.
Dandanes vsi spodbujamo otroke k različnim ustvarjalnostim, takrat je bilo drugače. Doma sem morala to skrivati, saj ples ni bil nekaj, kar bi sodilo v kontekst mojega, sicer zelo ljubega očeta. To moje početje je tudi nekaj stalo. Denar zanj mi je mama namenjala skrivaj. Ko pa me je oče prvič videl na odru, je bilo njegovega nasprotovanja konec in od takrat je bilo moje početje tudi »družinsko legalno«.
Že na začetku ste v izražanje s pomočjo plesa vnašali sebe in svoje zamisli. Nadaljnja pot je bila zato najbrž zelo logična.
Nadaljevala se je v gimnazijskih letih v Celju in s statiranji v gledališču. Takrat to početje še ni bilo na ne vem kako visoki zavedni ravni. V spominu mi ostaja anekdota z Metodom Jerasom, ki je bil koreograf v Shakespearovem Viharju. V neki formaciji smo morali na odru dvigati noge in vedno je kričal name, naj vendar že nogo dvignem nižje, da ne bi izstopala ...
Kdaj je prišlo do odločitve o plesu kot poklicu in poslanstvu?
Krivo je bilo bivanje v Londonu v letih 1973 in 74. Čeprav je moj rojstni kraj Celje, je mesto, kjer sem se osebnostno
Ana Vovk Pezdir že 35 let širi poslanstvo plesa in baleta med mladimi.
zgradila, London. Znašla sem se v okolju, kjer ni bilo treba nikomur odgovarjati, kam grem, kaj počnem. Bilo je mesto, kjer se lahko izgubiš ali najdeš. Spoznavala sem ples, film, gledališče, glasbo. Sedela sem v Royal Albert Hallu v najvišjem nadstropju, in to z najcenejšo vstopnico, s spalno vrečo pod zadnjico, saj tam ni bilo stolov, in z daljnogledom spremljala dogajanje na odru.
Po vrnitvi ste začeli plesno usposabljati otroke. Najprej v vrtcih ...
Začela sem v takratnem pedagoškem šolskem centru v Celju, kjer sem učila plesno vzgojo. Takrat metodika plesne vzgoje ni bila razvita. Pomagala sem si s tujo literaturo
»Balet zahteva skrajno disciplino, red ..., na drugi strani so otroci, ki bi radi vse naredili drugače, ki so ustvarjalni. Ti gredo v sodobni ples...«
in z lastnim občutkom. Takoj sem se odločila tudi za vodenje plesnega krožka v Vrtcu Anice Černejeve. V tistih letih sem hkrati študirala in imela tudi prakso.
So bili to že tudi začetki Harlekina ali zgolj začetki razmišljanja o pomenu plesne vzgoje za mlade, kar se je končalo z učnim načrtom, ki ste ga napisali za to področje?
Delala sem na dveh področjih - v šoli se je pokazala potreba po dodatnem delu na plesno vzgojnem področju. Takrat se je rodila plesna skupna Akt. Hkrati sem delala v vrtcu. Vrzel je nastala, ker v delo niso bili zajeti osnovnošolci. V tedanjem Pionirskem domu se je pojavila tudi ta možnost. Nastala je piramida od najmlajših otrok do osnovnošolcev in srednješolcev, ki se lahko potem odločajo za ples ljubiteljsko ali celo poklicno.
Ustanovili ste podjetje Harlekin. To je bila takrat ena od dveh, treh plesnih šol v Celju. Od kod tolikšno zanimanje za ples pri mladih?
Pred 30 leti sem učila več otrok kot danes. Šol je bilo manj in tudi družbena situacija je bila drugačna. Sicer pa ples privlači veliko otrok. Mislim, da smo Slovenci plesni narod. Smo simpatična mešanica severa in juga, discipline pri delu in nekega notranjega ognja. Ta žlahtna mešanica nas opredeljuje. Danes je plesnih šol res veliko, a zato lahko otroci in starši iščejo različne oblike plesnih dejavnosti, eni so bolj za balet, drugi za družabne plese, tretji za sodobnost. Izbira je velika. Tudi zabavljaška oblika plesa lahko stopi na pot ustvarjanja in celo preseže prag umetnosti. Lahko pa si tudi stvari, ki nastajajo pod okriljem umetniškega plesnega ustvarjanja, tega imena ne zaslužijo.
Nikoli niste potegnili ločnice med baletom in sodobnim plesom. Zakaj?
Zaznamovalo me je otroštvo, ko sem lahko počela oboje. V Celju sem se začela ukvarjati zgolj s sodobnim plesom. Ob hčerah sem lahko od blizu, tudi kot mama, spremljala, da nekoga, ki se resno ukvarja s plesom, lahko zanima tudi kaj drugega kot sodobni ples. Hči Tanja in kasneje tudi Zala sta v začetkih povsem zavračali sodobni ples, ki sem ga poučevala primarno. Odločila sem se, da se bom spopadla še z metodiko baleta. Takrat je bila še nerazvita, čeprav so balet marsikje poučevali zelo korektno. O metodah kaj in kako za kakšno starost ni bilo veliko
»Ljudem vso energijo pobere bitka za preživetje. Kaj bi ob tem s kulturo ... Brez obiska predstave, koncerta, razstave človek preživi, brez hrane - ne.«
Ana Vovk Pezdir, letnik 1949, je koreografinja in plesna pedagoginja s statusom samostojne umetnice. Formalno je že dve leti upokojenka, a brez plesa ne more. Po samostojnih plesnih uspehih je ustanovila podjetje Harlekin, v katerem je poučevala sodobni ples in balet. Ko je podjetje zaprla, je Harlekin postal društvo za umetnost plesa. Kljub temu, da je že babica, še vedno skrbno bdi nad svojo plesno šolo, pa tudi nad karierami plesalk in plesalcev, ki so se plesno izobrazili pri njej.
napisanega. V Harlekinu smo potem »posvojili« metodiko in pedagogiko klasičnega baleta. Še danes pripravljalnice vodim sama, da vidim, kam otroka vleče. V balet, kjer je velika disciplina, red, kjer je osveščenost o telesu drugačna ... Na drugi strani so otroci, ki bi radi vse naredili drugače, ki so ustvarjalni. Ti gredo v sodobni ples. Ko nekoliko odrastejo in ko se odprejo plašnice o zveli-čavnosti zgolj ene oblike plesa, lahko ugotovijo, da jim je všeč še kaj drugega, ne zgolj to, s čimer so se ukvarjali doslej.
»Potrebno je tudi zaba-vljaštvo, a za resno ukvarjanje z umetnostjo je to nekoliko tragično...«
Naj vprašam še o pogosto posmehljivem odnosu mladih, ki ne plešejo, do tistih, ki se iščejo prav v plesu. Zlasti do fantov. Kot da ima vsakdo, ki pleše, tudi istospolna nagnjenja.
To so stereotipi. Istospolna usmerjenost je prisotna v glasbi, slikarstvu, povsod. V umetnosti so pač ljudje, ki so bolj senzibilni. Če imajo tudi drugačna nagnjenja, jih pač imajo.
Kako mladi zberejo pogum, da se izpostavijo posmehu?
Veliko lahko pomaga širjenje informacij. Že z delavnicami, kjer bi se mladi lahko preizkusili in videli, kakšen atlet mora biti plesalec. So ljudje, ki jim je v življenju pomembna tekma, medalja. In so ljudje, ki jim to ni pomembno. Sama sem
veliko tekmovala in so se mi tekmovanja uprla. Začela sem se spraševati, kakšni so ljudje, ki so po času morda boljši od mene. Kakšni so kot ljudje, mi njihov čas ne pove. Pove mi ples. In zato ga imam rada.
Izmislili ste si dve vse od-mevnejši prireditvi - Brezovo metlo in srečanje baletnih skupin Slovenije ...
Na obe sem ponosna. Letos je bila že peta revija baletnih skupin. Pred šestimi leti, ko sem se začela ukvarjati s tem, ni bilo formalne organizacije, ki bi to izpeljala. Bila sem trmasta in sem zadevo ob pomoči kolegice Lenke Tomc in Mestne občine Celje izpeljala
sama. In se spopadala s kupom dvomov, češ kaj se gremo, in to kar v Celju in ne v Ljubljani ali Mariboru .
Brezova metla bo letos že polnoletna .
Temeljna ideja je bila, da omogočimo otrokom pristen pustni praznik. Ko sem s hčerama hodila na pustovanja za otroke, se mi je uprlo - neo-smišljeno tekanje naokrog v maskah, preglasna glasba ... Iskala sem način, kako približati vaški način pustovanja z vso pristnostjo doživetja tudi mestnim otrokom. Začela sem obiskovati različna etnografska pustovanja, predvsem tista, ki niso bila namenjena turistom.
»Istospolna usmerjenost je prisotna v glasbi, slikarstvu, povsod. V umetnosti so pač ljudje, ki so bolj sen-zibilni .«
In to sem prenesla v ples, v pristno pustno izražanje mladih. Če sem dosegla, da to zdaj nekaj pomeni tudi mestnim otrokom, sem naredila veliko.
Za nami je kulturni praznik. Kako Slovenci doživljamo ta »nebodigatreba«, ki mu pravimo kultura?
Za ustvarjalce je to praznik v tem smislu, da imamo kaj predstaviti, pokazati. Čez leto je naša tržna vrednost manjša, ko se bliža praznik, pa nenadoma vsi začutijo dolžnost in potrebo, da delo tudi predstavijo. Odnos družbe do kulture in umetnosti spremljam že 35 let. Zdi se mi, da gre v dve smeri. Na eni strani je vse več poglabljanja v zakonitosti, sporočilnosti, ki so pogosto celo nekoliko hermetične, na drugi strani gre razvoj v smeri zabave, za-bavljaštva. Nedvomno človek potrebuje drugačno sprostitev ob vseh teh obremenitvah, bolj utrujeni smo, kot smo bili nekoč. Verjamem, da je potrebno tudi zabavljaštvo, a za resno ukvarjanje z umetnostjo je to nekoliko tragično. Ljubiteljska kulturna dejavnost je izjemno razvita in na zavidljivi ravni. Ampak to je pretežno zgolj žlahtno zapolnjevanje prostega časa. Razumem ljudi, ki imajo nizke dohodke, da jim vso energijo pobere bitka za preživetje. Kaj bi ob tem s kulturo . Brez obiska predstave, koncerta, razstave človek preživi, brez hrane - ne.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Medijski pokrovitelj [ Prodaja vstopnic:
cltjj/cBnt»r l^iiUS BBBBB ^¡255!'+"
Blagajna bazena Golovec, info točka in ostala prodajna mesta Eventima.
Praznik z
uglasbeno
poezijo
Renato Jenček z globokimi mislimi in kvartet Akord z uglasbeno poezijo sta obarvala proslavo kulturnega praznika v Celju.
V Celju so kulturni praznik proslavili v petek, ko je prisotne s pomočjo uglasbene poezije in zatem s programom klezmer glasbe popeljal kvartet Akord z Vito Mavrič. Imeniten večer se je zlil z mislimi govorca na slovesnosti, igralca Renata Jenčka, letošnjega dobitnika Severjeve nagrade za vloge v slovenskih poklicnih gledališčih.
Jenček je prazniku v čast razmišljal o tem, kaj počne umetnost na tem svetu. »Zakaj, če sploh čuti človek potrebo po kulturi in umetnosti? Ne bom gledal v slovar, a se vendar vsakič, ko študiram novo vlogo, vprašam točno to. Kaj mi govorijo drama, komedija, pesem, slika, zgradba, cesta, kostum o nekem času
in kaj so razmišljali in čutili ljudje ali skupine do družbe in družbene pogodbe, konsenza ureditve. In kaj čutimo mi danes, v tem času. Menim, da moramo prisluhniti umetnosti in umetnikom, ker sežejo dlje kot fizika in znanost, ker umetnost zna svetovati, zna pomagati. Tudi najbolj skrite mehanizme vzvodov, zaradi katerih se vrti ta svet, razkriva. In ob najhujših udarcih usode dejansko ali simbolično krvavečih ran lajša muke trpečim. V mladih letih nam pove, zakaj tečejo solze, ki jih izdihljaji redijo, in kasneje zakaj je koža čez in čez podplat postala.« Jenček je končal s pozivom, da vendarle prisluhnimo mladim, ki nosijo v srcu »pekel al' nebo in jim ni težko bit' poet«.
Kvartet Akord je z Vito Mavrič in z izbranim sporedom uglasbenih pesmi slovenskih pesnic in pesnika prepričljivo pokazal, kako lahko poezija živi tudi v glasbi. Zares pa se
je razživel v sijajnih, bogatega glasbenega izročila evropskih židov polnih klezmerjih, temperamentnih, a hkrati globoko izpovednih in tudi žalostnih pesmi. Sodelovali so še učenci
glasbene šole - trobilci in pianistka Lucija Kastelic, plesalki Plesnega vala kot živa kipa, za pravo popestritev pa je ob nenačrtovanem odmoru zaradi poškodovanega violinskega
loka poskrbel tudi Renato Jenček z a capella odpetim songom iz predstave Duohtar pod mus.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Bogato glasbeno izročilo Španije
Na koncertu Hispania navdušili Barbara Jernejčič Fürst, Žarko Ignjatovic in Gamma
Za vrhunec večera glasbe špansko govorečega sveta sta poskrbela Gamma in Barbara Jernejčič Fürst.
V četrtek je Hiša kulture Celje pripravila imeniten koncertni večer ob slovenskem kulturnem prazniku. Potem ko so lani predstavili anglosaksonsko glasbo, je letos izbira padla na glasbo špansko govorečega sveta.
Posebnost tovrstnih koncertnih večerov celjske hiše kulture je, da ob prazniku umetnikom postavijo izziv, da raziščejo glasbeno izročilo narodov s celega sveta in tako poskrbijo za stik slovenske ustvarjalnosti in tujih glasbenih izročil. Letošnji izbor hispan-skega glasbenega izročila je bil glasbeno zelo zahteven, a hkrati navdušujoče zanimiv. V prvem delu se je s skladbami, pisanimi za kitaro in glas in v izvedbi mezzosopranistke Barbare Jernejčič Fürst in kitarista Žarka Ignjatovica, osredotočil na ritme in melodiko Iberske-ga polotoka, z vsemi vplivi, ki so ga v ta svet prinesli Mavri
oziroma multikulturnost tega območja, kjer so se srečevali katoliški, hebrejski in islamski svetovni nazori. S skladbami Joseja Marina, Roberta Ger-harda, Enriqueja Granadosa in Manuella de Falle sta prepričala občinstvo, ki je dobro napolnilo Narodni dom. A zdi se, da se je koncert prav razživel šele s celjsko tango zasedbo Gamma, ki je s tako imenovano postko-lonialno glasbo Južne Amerike, tako urugvajskega komponista Rodrigueza kot še predvsem slovitega argentinskega skladatelja novega tanga Astorja Piaz-zolle, dobesedno »zažgala«. Ko se je Gammi na odru pridružila še Furstova, smo šele prav doživeli vso strast, hrepenenje in izpovednost večnega novega tanga, še posebej v legendarni skladbi Maria de Buenos Aires, ki je občinstvo dobesedno dvignila na noge.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Literarna Prešernovanja
Člani Celj skega literarnega društva so z gosti v četrtek kulturni praznik obarvali s svojimi tradicionalnimi Prešernovanji.
V srednjeveškem stolpu Hotela Evropa so predstavili svoje literarno ustvarjanje in dodali še kakšno Prešernovo. Ob 13 članih društva, katerih pesmi in prozo so brali tudi člani gledališkega ansambla
KUD Zarja Trnovlje - Celje, so svoje ustvarjanje predstavili še dijaki I. gimnazije v Celju, Literarni klub Gimnazije Lava Šolskega centra Celje, člani Kulturnega društva bratov Dobrotinšek Škofja vas in glasbeniki.
BS
Svojo literaturo je predstavila tudi Ljudmila Conradi.
Podelili Savinova
priznanja
Na osrednji žalski prireditvi ob kulturnem prazniku so podelili Savinova priznanja. Najvišje priznanje, Savinovo plaketo z denarno nagrado, je prejela Tatjana Kač. Plaketo je prejela za življenjsko delo in velike dosežke na področju domoznanstva v Občini Žalec, s čimer se je živ odnos do preteklih vrednot in kulturne dediščine Žalca uveljavil v širšem slovenskem prostoru. Savinovo plaketo so prejeli Eva Nina Kozmus, Rolanda Fugger Germadnik in Janko Germadnik ter Kulturno-umetniško društvo Griže, Savi-novo priznanje pa Folklorna skupina Kulturnega društva Galicija in Pihalni orkester Glasbene šole Žalec.
MJ
10
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Čeprav je mrtvo, nas bo vse preživelo
Ker se s starim mestnim jedrom že dolgo nihče ne ukvarja, je to oživelo na svoj način - Vse vendarle še ni zamujeno
CELJE - Celjani si zadnja leta belijo glave s tem, kako oživiti staro mestno jedro in kaj v njem spremeniti, da bo spet kot nekoč privabljalo množice ljudi in predstavljalo stičišče vsega dogajanja. Minuli teden so o tem po sistemu Pecha Kucha razmišljali celjski šolarji, pa tudi arhitekti, umetniki in kulturni delavci. Medtem ko so prvi postregli z drznimi idejami, kakšno naj bi bilo mesto čez nekaj desetletij (o tem smo pisali v petkovi izdaji Novega tednika), pa so drugi v svojih razmišljanjih in vizijah poudarjali, da se da mestu življenje in dušo vrniti s skromnimi posegi.
Arhitekt prof. dr. Janez nadzidavami, dozidavami, Koželj z ljubljanske fakulte- urejanjem zanemarjenih te za arhitekturo je poudaril, dvorišč, podstrešij ... skrbi-da morajo biti ti posegi redni mo, da je v starem mestnem
oziroma da je treba mesto ves čas negovati in skrbeti zanj, podobno kot za organizem, ki se stara. »Z malimi
jedru ves čas nekaj novega. Če pa pustite, da mesta propadajo in da se spraznijo, pa je potreben mnogo večji
napor za njegovo obujanje in tudi mnogo več investicij,« je pojasnjeval zbranim na četrtkovi Pecha Kuchi.
Po mnenju Janeza Koželja bo za oživitev mestnega jedra Celja potrebnega veliko truda, čeprav vse vendarle še ni zamujeno: »Mislim, da celjsko mestno jedro še ni šlo skozi tisti prag, da bi bilo za njegovo oživitev potrebno desetletje. Zdajle je ravno pravi trenutek, da se praznine v mestu zapolni.« Kot je dodal, sta bila s prenovo tržnice in z novo knjižnico storjena prva koraka. Zdaj
Svoje poglede na staro mestno jedro so na četrtkovi Pechi Kuchi poleg direktorice Muzeja novejše zgodovine Celje Tanje Roženbergar Šega (na sliki), Nandeta Korpnika in Janeza Koželja predstavili še Jani Pirnat, Jerneja Kolar, Samo Selimovič, Andreja Džakušič in Simon Macuh.
bi bilo treba z oživljanjem mestnega jedra nadaljevati tako, da bi iz njega najprej odpeljali promet, ki ga duši, in dali prostor ljudem. Pri čemer je ključno, da se v mestu ustvari enakovredne pogoje bivanja, kot so na obrobju mesta.
Nasprotno od večine pa je celjski arhitekt Nande Kor-
pnik prepričan, da je staro mestno jedro Celja še kako živahno. »V njem najdemo skoraj vse,« je utemeljeval, »od Kitajcev, erotike, pestre kulinarične ponudbe s prestižno turško kuhinjo nasproti celjske občine (beri kebap, op. p.), do >top mode<, trgovskih in stanovanjskih kolosov ..., kar vse kaže, da je središče
mesta zelo tržno zanimivo.« S tem je želel povedati, da je staro mestno jedro pač »oživelo« na svoj način, ker se z njim že dolgo nihče ne ukvarja. Pri tem je pokazal na lokalno oblast, ki sicer »ima voljo, a se stvari očitno ne zna prav lotiti«. Kljub temu je Korpnik prepričan, da je Celje lepo mesto, da ima veliko priložnosti za razvoj, in verjame, da nas bo staro mestno jedro, ne glede na to, kako mrtvo je, vse preživelo.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
»Stari grad je zlata jama celjskega turizma,« pravi Jerneja Kolar iz Zavoda Celeia Celje. Pri oživljanju mesta ima namreč pomembno vlogo tudi turistična in kulturna ponudba, ki je v Celju zelo pestra. Ter nenazadnje, kot je poudarila umetnica Andreja Džakušič, tudi vključevanje marginalnih skupin prebivalcev jedra (starejši, invalidi ...) v vsakdanje mestno dogajanje.
Nove pozidave bi spremenile mesto
CELJE - Pravi uvod v razpravo Pecha Kucha je bilo odprtje razstave študentov arhitekture v kavarni Hotela Evropa. Deset novih pozidav v mestnem jedru Celja, ki jih študenti predstavljajo, bi lahko mesto dodobra spremenilo. Ne le v arhitekturnem pogledu, predvsem s tem, da bi z novimi kakovostnimi stanovanji v mesto privabili mlajšo, ustvarjalno generacijo.
Takšno je bilo izhodišče za predstavili zamisli za deset študente arhitekture, ki so svojih tako imenovanih vsad-
Študenti arhitekture v Hotelu Evropa predstavljajo deset možnih vzidav v mestnem jedru Celja.
kov v mestno jedro. Študenti so najprej izbrali zapuščene lokacije in nezazidane parcele v tistih delih mesta, ki bolj propadajo. Po besedah enega od mentorjev študentskih nalog prof. dr. Janeza Koželja, se da z malo vzidavo doseči velik poživljajoč učinek. Res je, da je v mestnem jedru in njegovem neposrednem zaledju premalo stanovalcev. Največji učinek se lahko po mnenju študentov arhitekture doseže, če mlade ljudi in družine, torej tiste, ki pripadajo tako imenovanemu ustvarjalnemu razredu, vselimo v mesto, saj prav oni tudi to mesto rabijo.«
Zanimive zasnove morda v prihodnosti tudi realnih gradbenih projektov v mestu ne burijo zgolj domišljije, ampak predvsem spodbujajo razmišljanja o tem, kam in kako z mestnim jedrom v prihodnje.
BRST Foto: SHERPA
Dame iz uprave pakirajo
ŠMARJE PRI JELŠAH - Po tehničnem pregledu novega objekta z bivalnimi zabojniki, kamor bodo za več let preselili uslužbence upravne enote, odpravljajo še posamezne pomanjkljivosti. Tehnični pregled je bil opravljen sredi prejšnjega tedna.
Kot so povedali v ministrstvu za javno upravo, se bo v primeru, če bo pravočasno urejen elektro priključek, upravna enota iz obstoječe nevarne upravne in občinske stavbe preselila 14. februarja, uporabno dovoljenje pa naj bi bilo predvidoma pridobljeno do četrtka.
Kontejnerski objekt so postavili na parkirišču nad obstoječo stavbo upravne enote in občine, ki je postala po mnenju strokovnjakov zaradi delnega pogrezanja potresno nevarna ter jo zato nameravajo podreti. Mini-
Griška šola - »cokla« ali težko pričakovana naložba
ŽALEC - Svetniki so na zadnji seji sprejeli proračun za letošnje leto. V Žalcu bodo gospodarili z dobrimi 26 milijoni evrov in se zadolžili za 4 milijone, kar je najvišja stopnja še dopustnega zadolževanja. Največja »cokla« porabe proračunskih sredstev in obenem težko pričakovana naložba občine je gradnja griške šole. Za dobrih 5 milijonov evrov vreden projekt bo občina najela kredit, slab milijon evrov bo primaknilo ministrstvo za finance.
strstvo za javno upravo je pogodbo za najem kontejnerskega objekta podpisalo za štiri leta z delniško družbo Trimo Investment, kar bo država za celotno obdobje plačala 623 tisoč evrov najemnine.
In kam namerava iz potresno nevarne stavbe občinska uprava? Občinska uprava se bo začasno preselila v sosednjo, novejšo upravno stavbo, kjer bo po preselitvi upravne enote prostih še nekaj pisarn. Na občini si za preselitev natančnejšega roka še niso postavili. »Računamo na prvo polovico tega leta,« odgovarja župan Jože Čakš.
Obstoječa stavba, ki je v celoti v lasti občine, navzven kot navznoter ne daje vtisa, da je nevarna. Strokovnjaki so njeno pogreza-nje ugotovili ob nameravani gradnji njenega prizidka.
BRANE JERANKO
Lojze Posedel
Prva obravnava odloka o proračunu je vzpodbudila predstavnike javnih zavodov, krajevnih skupnosti in štirih svetniških skupin, da podajo pripombe na proračun. Zaradi tega je sprejeti proračun za 10 odstotkov »bogatejši« od prvotnega predloga odloka, o katerem so svetniki odločali lani decembra. To pa še vedno ni prepričalo svetnika in bivšega župana Lojzeta Posedela, ki je v imenu Nadstrankarske liste za skladen razvoj Občine Žalec vložil kar 16 amandmajev zoper proračun. Vendar amandmaji niso bili upoštevani, ker jih ni vložil v skladu s poslovnikom. »V proračunu ni niti evra za prestavitev dnevnega centra Želva in za gradnjo doma upokojencev, o čemer se je pred volitvami največ govorilo. Nekaj malega je za ureditev mestnega jedra, medtem ko z odmerjenim denarjem za investicijsko vzdrževanje nikakor ne morejo biti zadovoljni v vrtcih in šolah,« pravi. »S sprejemanjem proračuna se je zelo hitelo. Razočaran sem, da se amandmaji niso uvrstili na sejo z izgovorom, da niso bili vloženi po
pravilih. Če bi bila volja, bi zanje že slišali, čeprav še vedno trdim, da so bila vloženi po poslovniku.«
IZJAVE TEDNA
»Nič ni popolno, razen če v roke vzamete žensko telo,« je ob obrazložitvi proračuna dejal Viktor Mitov, SD. »Tole o ženskem telesu je zelo diskutabilno,« je takoj zatem za govorniškim pultom izjavil Gregor Vovk Petrovski, LDS.
»Sem razmišljal, ali bi se prijavil k razpravi in porušil to vzdušje srečne družine,« je dejal edini nasprotnik proračuna Lojze Posedel, Nadstrankarska lista za skladen razvoj Občine Žalec. »Tudi gospod bivši župan se bo moral naučiti vlagati amandmaje,« je Gvido Hribar, Zveza za prihodnost, zaradi nepravilno vloženih amandmajev okrcal Posedela.
Janko Kos
Več kot 50 odstotkov denarja, namenjenega za naložbe, je za župana Janka Kosa in njegove strokovne sodelavce več kot očiten razlog, da je proračun razvojno naravnan. »Mnogim uporabnikom smo zagotovili več denarja kot v preteklem letu. Ko bomo zgradili šolo, bo več denarja tudi za pločnike, ceste in protipoplavne nasipe, lažje bodo zadihali tudi v javnih zavodih. Mnogi so pričakovali, da bo nov župan imel čarobno palico, s katero bi lahko izpolnjeval nerealna pričakovanja.« Občina naj bi počasi vendarle postajala bolj prijazna tudi do gospodarstvenikov, še poudarja Kos. Sprejetje zazidalnega načrta za severni del poslovne cone Arnovski gozd je namreč nova priložnost za razvoj gospodarstva. Tam bo prostor za skladiščno, proizvodno in servisno dejavnost, zgradili bodo tudi večje parkirišče, namenjeno predvsem za tovorna vozila.
MATEJA JAZBEC
Lani je bilo izjemno vejiko zanimanje za vpis v program medijskega tehnika Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje. Tisti, ki jim je vpis uspel, zdaj znanje nabirajo na najsodobnejši opremi v šolskem multimedijskem centru.
Želji po
razmisleku sledi odločitev
Vpisnih mest več kot bodočih dijakov in študentov - Kljub temu se tudi letos omejitvam vpisa ne bo mogoče izogniti
Januar je vsaj za učence in dijake zaključnih letnikov osnovno- in srednješolskega izobraževanja eden najbolj stresnih mesecev. Če so namreč še vse doslej lahko odlašali z odločitvijo, kje in kako nadaljevati šolanje, se zdaj začenja zares. Potem ko je sredi meseca izšel razpis za vpis v prve letnike srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja ter gimnazij v šolskem letu 2011/12, je bil zadnjega dne januarja pred dijaki zaključnih letnikov srednjih šol razpis za vpis v visokošolske in univerzitetne, štiri dni kasneje pa še višješolske študijske programe.
ABITURA
Uresničite svoje želje na ABITURI!
www.abitura.si
Znanje, sposobnosti in veščine so odločilen dejavnik naše konkurenčnosti. Zagotovite si svojo prihodnost.
V primerjavi s prejšnjim študijskim letom je le bodočim študentom višjih šol ponujenih več vpisnih mest: skupaj 14.226; za redni študij je v javnih in šolah s koncesijo razpisanih 4.435, za izredni študij pa 4.085 vpisnih mest. V primerjavi z razpisom za vpis v tekoče študijsko leto v visokošolskih in univerzitetnih programih je razpisanih 531 mest manj za redni študij in 1.623 za izrednega. A ker je tudi generacija letošnjih maturantov številčno manjša od lanske, je kljub temu ponudba vpisnih mest za redni študij v Sloveniji sploh prvič večja od števila dijakov zaključnih letnikov.
Skoraj brez novosti
Še ena značilnost je skupna vsem trem razpisom - izredno malo novosti v
ponudbi srednješolskih in študijskih programov. Če ostanemo v domačih krajih, so v Šolskem centru Šentjur sicer želeli uvesti izobraževanje bodočih veterinarskih tehnikov, a jim ministrstvo pri razmestitvi programov ni ugodilo. Tako je novost v razpisu le avtoservisni tehnik po programu poklicno-tehniškega izobraževanja v Šolskem centru Velenje.
V višješolskem študiju sta letos novost programa kozmetika in wellness, v Savinjski regiji pa se bodo v Višji strokovni šoli Poslov-no-komercialne šole Celje kot izredni študentje lahko izobraževali bodoči organizatorji socialne mreže.
Le za vzorec novih programov je tudi v visokošolskem in univerzitetnem študiju. Tako so razpisani štirje novi programi; dvopredmetni univerzitetni program etnologija
in kulturna antropologija na Univerzi v Ljubljani ter visokošolska strokovna programa mehatronika in informacijska varnost ter univerzitetni študijski program tehniško varstvo okolja na Univerzi v Mariboru. Za bodoče študente z našega območja pa je razveseljiv podatek, da se v Celju in Velenju vendarle veča število programov, zlasti pa razpisanih mest za redni in izredni študij.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)

www.radiocelje.com
Temeljni kamen za Fakulteto za logistiko v Celju je bil položen leta 2002 s podpisom pisma o nameri za njeno ustanovitev in razvoj študijev in raziskav na interdisciplinarnem področju logistike in pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje te fakultete in za izvajanje njenih študijskih programov. S študijem so prvi študenti začeli tri leta kasneje.
Razpise z vsemi podatki o vpisnih postopkih so letošnji devetošolci in maturanti dobili v šolah, prav tako pa so, tako kot je v navadi že zadnjih nekaj let, objavljeni tudi na spletnih straneh.
IS
LJUDSKA
CELJE
Ker Je več znanja danes več uspeha jutri:
www.lu-celje.si
CANKARJEVA ULICA 1, 3000 Cd|K>, Slovenija
VABIMO K VPISU
l/l$jfl STROKOI/NA ŠOLA
•	EKONOMIST
•	POSLOVNI SEKRETAR
INFORMATIVNI DAN
CEUE; Petek: 11. 2. 2011 ob 16.30; Sobota: 12.2. 2011 ob 9.00 in vsak dan v referatu šole v času uradnih ur
ZAGORJE; Četrtek: 17. 2.2011 ob 16.30
in vsak dan v referatu šole v času uradnih ur
tel.: (03/428 55 32 in 03/428 75 69); e-pošta: info@abitura.si
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA
•	TRGOVEC
•	EKONOMSKI TEHNIK
VPIS: TOREK: 1. 3. 2011 ob 16.00
tel.: (03/428 55 30 in 03/428 55 31); e-pošta: info@abitura.si
Več vpisnih mest kot mladih
Splošna značilnost razpisov je sicer nekoliko manjše število vpisnih mest (razen za višješolske strokovne študijske programe, kjer je razpisanih več mest kot lani) za bodoče dijake in študente, a vseeno več, kot pa je učencev in dijakov, ki bodo jeseni nadaljevali šolanje na višji stopnji.
Tako imamo v vsej Sloveniji letos 18.014 učencev 9. razredov, 1. septembra pa jih čaka v srednjih šolah 24.984 prostih stolov - na Celjskem je slika podobna: osnovno šolo zaključuje 2.363 otrok, zanje pa je razpisanih 3.326 prostih mest. Še bolj plastično - v Savinjski regiji bodo 1. septembra glede na letošnje šolsko leto »samevale« štiri učilnice, novincev bo namreč za štiri razrede manj oziroma natančno 114 manj.
•	Brezplačna osnovna šola za odrasle
•	Računalnikar - SPI
•	Predšolska vzgoja - PT ter SSI novi kurikulum
■	Ekonomski tehnik - PTI po končani trgovski šoli
■	Trgovec -1.,2.,3. letnik
TEČAJI IN DELAVNICE
Tečaji tujih jezikov - angleški, nemški, francoski, španski, italijanski, ruski jezik Priprave na mednarodne certifikate - angleški in nemški jezik Retorika in komunikacija - spretnosti govorništva in komunikacije
■	Računovodstvo - osnovni, nadaljevalni modul
■	Računalništvo - word, excel, internet, ECDL
' Desetprstno slepo tipkanje ' Težka gradbena mehanizacija
■	Slovenščina za tujce - priprava za izpit
NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE
Računovodja / računovodkinja Knjigovodja / knjigovodkinja Posrednik / posrednica za nepremičnine
Hišnik / hišnica
Polagalec / polagalka talnih oblog Socialni oskrbovalec / oskrbovalka
USPOSABLJANJE ZA ZIVLJENJSKU USPESNOST - UZU
Ml - Most do izobrazbe
BIPS - Beremo in pišemo skupaj
IP - Izzivi podeželja
RPO - Računalniška pismenostza odrasle
•	RDO - Računalniško digitalna pismenost
•	UŽU - Knjige so zame
•	BZZ - Branje za znanje za zabavo
•	UŽU - Razgibajmo življenje z učenjem
BREZPLAČNO OBIŠČITE TUDI
•CIPS - Centerza informiranje in poklicno svetovanje
•SSU - Središče za samostojno učenje •Borzo znanja - Izmenjava znanj, spretnosti, izkušenj 2011 - 90 let izobraževanja odraslih v Celju - Ljudska univerza Celje
Prijave in informacije: Tel.: 03 428 67 50; e-mail: info@lu-celje.si ali osebno na Ljudski univerzi Celje
Dobro je (iz)vedeti
Za tiste, ki še kolebajo, kje in kako nadaljevati šolanje, pa tudi one, ki so že nekaj časa trdno odločeni o svojem bodočem poklicu in šoli, v kateri bodo nabirali znanje zanj, sta zdaj zagotovo najbolj pomembna datuma petek in sobota, 11. in 12. februar.
brodošle pa bodo tudi informacije o samem načinu šola-
nja. Slednje sicer izvedo tudi v uvodnih predstavitvah, še bolj dragocene pa so tiste, ki jih »novincem« zaupajo »stare srajce«.
Foto: TimE (arhiv NT)
V petek dopoldne in popoldne, v soboto pa samo dopoldne - glede na izbrano šolo pa se za natančne ure splača preveriti, saj niso povsod enotne - bodo namreč vse srednje, višje in visoke
šole ter fakultete v Sloveniji na široko odprle svoja vrata in bodočim dijakom oziroma študentom predstavile svoje izobraževalne programe. Mladi bodo lahko preverili, kako so šole opremljene, do-
Deleži razpisanih mest v srednješolske programe v šolskem letu 2011/12
Nižje poklicno izobraževanje	2,7 %
Srednje poklicno izobraževanje	27,9 %
Srednje strokovno in tehniško izobraževanje	37,5 %
Gimnazije	31,9 % Vir: Razpis za vpis v srednje šole v šolskem letu 2011/12
J
Vabimo k vpisu
Srednja zdravstvena šola Celje Ipavčeva 10,3000 Celje
V PROGRAME FORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA za šolsko leto 2011/2012:
zdravstvena nega (SSI, štiriletni program), zdravstvena nega (PTI, 3+2), bolničar/negovalec (SPI, triletni program), kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program).
INFORMATIVNI DAN ZA MLADINO IN ODRASLE bo v petek, 11. februarja 2011, ob 9. in 15. uri ter v soboto,12. februarja 2011, ob 9. uri.
Opravite tečaj in si pridobite poklic:
•	maser/maserka,
•	pediker/pedikerka,
•	vizažist/vizažistka,
•	maniker/manikerka.
VPIS POTEKA vsak petek, od 10.00 do 12.00, na sedežu šole.
Tečaji potekajo kot priprava na preverjanje in potrjevanje NPK-ja. Izvajamo pa tudi postopke za preverjanje in potrjevanje NPK-ja.
Dodatne informacije: 03 428 69 00, zdravstvena-sola-ceodr@guest.arnes.si www.szsce.si
V Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje so že sredi januarja združili tekmovanje mladih kuharjev z nekakšnim predinformativnim dnevom. Osnovnošolce so namreč povabili, da v živo spremljajo tekmovanje.
Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru v študijskem letu 2011/2012 vabi k vpisu v študijske programe:
Visokošolski strokovni študijski program Energetika
(I. bolonjska stopnja) Univerzitetni študijski program Energetika (I. bolonjska stopnja) Magistrski študijski program Energetika
(II. bolonjska stopnja)

Informativna dneva bosta: - v petek, 11. februarja 2011 ob 10.00 in 15.00 ter - v soboto, 12. februarja 2011 ob 10.00
v prostorih fakultete na MIC-u, Koroška cesta 62a, Velenje

Priključi se tudi ti!

fe.uni-mb.si
HJAKUUE1AZA

Univerza v Mariboru
Dodatne informacije: on»	Krško: tel: 07-6202-216, fax: 07-6202-222
Fakulteta za energetiko Velenje: tel: 03-7770-400 e-mail: fe@uni-mb.si.
www.f kpv.s i
INFORMATIVNI DNEVI
2011/2012
11. in 12. februar
moqua Številka
KO 080 70 26)
•A*!
Naložba v vašo prihodnost
Operacijo delno financira Evropska unija. Evropski socialni sklad
Visokošolski študijski programi prva stopnja:
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Magistrski študijski programi druga stopnja:
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Doktorski študijski program tretja stopnja:
Poslovne vede
Operacijo razvoja novih študijstiti frogramoi/ Poslovna informatika inTurizem delno finanara Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja nJoveskih virov 2007-2013, razvojne prioritete 3:»Razvq nJoveskih virovin vseživijenjskega učeqa«;prednostne usmeritve 3.3»Kakovost, konkurenčnostin odzivnost visokega šolstva«.
Razlog za vpis tudi velike zaposlitvene možnosti
Fakulteta za energetiko je članica Univerze v Mariboru in je redno začela delovati leta 2007. Deluje na dveh lokacijah, v Krškem in Velenju. Študij se torej izvaja v energetskih okoljih, kjer je omogočen neposreden stik študentov z velikimi energetskimi sistemi. Skupno je bilo v študijskem letu 2010/11 vpisanih 340 študentov, kar je za tehnično fakulteto zelo dobro. Še več, ob trenutnem trendu vpisa in ob polnem izvajanju vseh študijskih programov bo število vpisanih na fakulteti preseglo rezultate tudi nekaterih primerljivih fakultet s področja tehniških ved v Sloveniji.
Fakulteta za energetiko izvaja študijske programe 1. in 2. bo-lonjske stopnje, in sicer visokošolski strokovni, univerzitetni in magistrski študijski program Energetika. Vsi so usklajeni z bolonjsko deklaracijo. Razlogi, zakaj študirati na Fakulteti za energetiko: ker so v energetiki velike zaposlitvene možnosti, ker imajo študenti velike možnosti za pridobitev kadrovske štipendije, ker je energetika gospodarska panoga z visoko dodano vrednostjo, ker je študij sodoben, zanimiv ter omogoča visoko stopnjo izbirnosti predmetov, ker predavajo kakovostni in mednarodno uveljavljeni predavatelji, ker imajo študenti možnost opravljanja izpitov na drugih fakultetah doma in v tujini, ker je diploma Univerze v Mariboru mednarodno priznana in ker je v energetiki prihodnost.
V letu 2010 je magistrski študijski program II. stopnje Energetika končalo prvih pet študentov. Glede na to, da je diploma Univerze v Mariboru mednarodno priznana, se bodo diplomanti lahko zaposlili tudi v tujini, kjer bodo lahko uporabljali znanja, ki so jih pridobili na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru.
Fakulteta za energetiko se vse od začetka delovanja zaveda pomembnosti tesnega sodelovanja z gospodarstvom. To se odraža s številnimi projekti, ki jih je in jih bo fakulteta izvedla v sodelovanju z gospodarstvom. Še posebej izstopa projekt vzpostavitve Razvojnega centra obnovljive in trajnostne energetike (ZEL-EN), čigar sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je bilo odobreno na osnovi razpisa ministrstva za gospodarstvo z naslovom Razvojni centri slovenskega gospodarstva. Gre za približno 13 milijonov evrov vreden projekt, ki ga je Fakulteta za energetiko kot koordinator in prijavitelj projekta prijavila skupaj z uglednimi gospodarskimi družbami. Projekt razvojnega centra na fakulteti vidijo kot odlično priložnost povezovanja in skupnega delovanja ustanov znanja ter različnih obstoječih in bodočih proizvajalcev, ki želijo na domačem in mednarodnem trgu uspešno konkurirati z visokotehnološkimi proizvodi, katerih skupen cilj je zagotavljanje trajnostnega razvoja na področju energetike. Namen je torej združiti razvojne potenciale z energetskega področja v Sloveniji s skupnim ciljem - dosegom nizkozogljične, energetsko visoko učinkovite družbe z izrazitim poudarkom na varovanje okolja, z lastnim znanjem, lastnimi proizvodnimi in tržnimi zmogljivostmi ter dolgoročno izrazito povečano dodano vrednostjo na energetskem in splošnem družbenem (gospodarskem) področju RS. V tej luči bo razvojni center usmerjen v razvoj novih tehnologi na področju hidro in aero energetike, jedrske energetike, izkoriščanja lesne biomase, trajnostne gradnje in fotovoltaike.
Fakulteta se loteva tudi številnih tujih projektov.
Promocijsko besedilo
Celje • Ljubljana • Maribor • Nova Gorica • Murska Sobota • Kranj • Slovenj Gradec • Rogaška Slatina
Vabimo vas k vpisu v
visokošolski strokovni študijski program
SODOBNO PROIZVODNO INŽENIRSTVO
(izredni študij)
v študijskem letu 2011/2012
Informativna dneva:
(v prostorih Šolskega centra Celje, Višje strokovne šole, Pot na Lavo 22)
- v petek, 11. 2. 2011, ob 16. uri
- v soboto, 12. 2. 2011, ob 10. uri.
Informacije: tel. št.: 03/428 79 00 e-mail: info@vgs-ce.si internet: www.vgs-ce.si
Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper
Dodiplomski in podiplomski Redni in izredni študij
v Kopru, Celju in Škofji Loki
Znanje managementa
odpira vrata mnogih priložnosti
www.fm-kp.si
VISOKA
ZDRAVSTVENA ŠOLAVCELJU
vabimo vas k vpisu v visokošolski strokovni študijski program
ZDRAVSTVENA NEGA
(izredni študij)
v študijskem letu 2011/2012.
informativna dneva:
- v petek, 11. 2. 2011, ob 16. uri - v soboto, 12. 2. 2011, ob 10. uri.
informacije: Mariborska cesta 7, 3000 Celje; tel. Št.: +386 3/428 79 00; e-mail: info@vzsce.si; internet: http://www.vzsce.si
■
H
n
rtu i i
lpq mlj rimi ) | Vhh^
l ot t» h lí i ha* utiji c BOiu. IflfoÜYlW.íl
n\
Ime študijskega
Varstvo okolja in ekotehnologija
Stopnja in vrsta
dodiplomski visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje
3 leta
redni in izredni
Pridobljeni
dipl. ekotehnolog Velenje
Vabimo vas na naše informativne dneve: ek 11. 2. 2011, ob 10. in 15. uri, oboto, 12. 2. 2011, ob 10. uri.
Informativni dnevi bodo v predavalnici 1 na sedežu VŠVO, Trg mladosti 2, Velenje.
Perspektivni poklici v EU leta 2020
Po posebni raziskavi, ki so jo opravili v švicarskem raziskovalnem inštitutu Prognos, bodo leta 2020 na območju držav članic Evropske unije najbolj čislani naslednji poklici: medicinska sestra, zdravnik, menedžer v bolnišnici, tržni svetovalec, strokovnjak oglaševanja, pravni svetovalec, špediter, skladiščnik, diplomirani logistik, elektroinženir, sistemski informatik, programer, sistemski administrator računalništva, IT projektni menedžer, specialist za pokojninsko zavarovanje, pozavarovalničar, kontrolor letenja, elektronik, letalski inženir, strojni inženir, podjetniški svetovalec, učitelj in revizor. Je med njimi tudi vaša poklicna namera?
Datumi, datumi ...
Po informativnih dnevih v petek in soboto, 11. in 12. februarja, bo še nekaj časa za razmislek, potem pa se bo počasi treba odločiti.
Vsi pomembni datumi so zapisani v razpisih, nanje pa bodo svoje učence in dijake seveda opozarjali tudi v osnovno- in srednješolskih svetovalnih službah. Ob njih je za nekatere srednješolske pa tudi študijske programe, ki zahtevajo od bodočih dijakov in študentov posebne spretnosti in znanja, treba biti pozoren tudi na datume posebnih preizkusov, ki jih bodo za novince pripravili v teh šolah.
Naj le opozorimo, da morajo bodoči dijaki prijave zanje oddati do 18. februarja, sicer pa je za vse bodoče dijake 23. marec zadnji dan za oddajo prijav za vpis. Na spletnih straneh ministrstva za šolstvo bo 4. aprila objavljeno stanja prijav v posamezne programe, potem pa bo do 15. aprila čas za prenos prijav na katero koli drugo šolo. Slednje bo prišlo v poštev, če se bodo devetošolci vmes premislili in navdušili za drugo šolo ali pa morda ugotovili, da za sprejem v svojo prvo izbiro nimajo pravih možnosti.
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Več različnih načinov je, kako mladim pomagati pri izbiri poklica. V OŠ Hruševec v Šentjurju so konec novembra gostili poseben sejem, na katerem so se s svojo ponudbo predstavljale srednje šole. Med njimi so delo bolničarjev-negovalcev in zdravstvenih tehnikov predstavili dijaki Srednje zdravstvene šole Celje.
* ïniearning
Celjska MFDPS povečuje svoj mednarodni ugled
Uspešen zaključek sodelovanja MFDPŠ v mednarodnem projektu INLearning
Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPS) je 21. januarja 2011 z udeležbo na odmevni mednarodni konferenci INLearning na Malti uspešno zaključila sodelovanje v mednarodnem projektu z nazivom Priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja za inkluzivno družbo (ang. INLearning - Validating Learning for an Inclusive Society). Raziskovalni projekt, ki je vključeval partnerje iz devetih evropskih držav, je poudaril nujnost razvoja splošnih smernic za vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja ter posledično zapolnitev vrzeli pri priznavanju vseh oblik učenja v Evropski uniji. V ta namen je skupina raziskovalcev, med njimi tudi dr. Kristijan Musek Lešnik ter dr. Valerij Dermol z MFDPS, med drugim razvila pilotno rešitev, imenovano Lifepass.
Lifepass je instrument v obliki USB-ključka, ki bo posameznikom omogočil predstavitev znanj, kompetenc in spretnosti v enem formatu, in bo poleg tega vključeval tudi zvočne in video posnetke ter fotografije, hkrati pa bo pripomoček za ocenjevanje doseganja predpisanih poklicnih standardov. Uporaba tega orodja bo imela velik vpliv predvsem na posameznike brez formalnih kvalifikacij, ki bodo lahko delodajalcem na pregleden način predstavili svoja znanja, sposobnosti in kompetence, pridobljene preko neformalnega in priložnostnega učenja.
Projektni partnerji so rezultate raziskovalnega projekta predstavili na zaključni konferenci raziskovalnega projekta, ki je potekala 21. januarja 2011 v mestu Sliema na Malti. Več kot sto udeležencev, med njimi predstavniki različnih ministrstev in nacionalnih agencij za priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja v več evropskih državah, so prisluhnili poteku projekta, razvoju in predstavitvi novega instrumenta, možnostih implementacije ter izsledkom testiranjih v različnih nacionalnih okoljih.
Mednarodna akreditacija in priznanje za kakovost izvedbe študijskih programov
MFDPS je decembra pridobila mednarodno priznanje za kakovost švicarske akreditacijske organizacije FIBAA za podiplomski študijski program 2. stopnje Management znanja. Pridobljena akreditacija pomeni mednarodno prepoznavno dokazilo o kakovosti izvedbe študijskih programov in uspešnem delovanju fakultete.
Proces mednarodne akreditacije študijskih programov je del dolgoročne razvojne strategije MFDPS, njene zavezanosti h kakovosti izobraževalnega procesa ter skrbi za nenehno izpopolnjevanje študijskih programov, ki bodo pritegnili zahtevnejše študente iz širše celjske regije. Pridobljeni znak mednarodne akreditacije, ki je dokaz kakovosti in mednarodne primerljivosti, fakulteti prinaša višjo raven ugleda v nacionalnem in mednarodnem okolju, karje pogoj za privabljanje boljših študentov in osnova za pridobivanje dodatnih sredstev za uspešno delovanje v prihodnosti. MFDPS s pridobitvijo mednarodne akreditacije izraža kakovost lastne ponudbe študijskih programov navzven in navznoter, kar bo pripomoglo k uveljavljanju fakultete v regiji ter večji prepoznavnosti in konkurenčnosti njenih diplomantov na trgu dela.
Z delovanjem je pričela Založba MFDPŠ
Konec leta 2010 je MFDPS vzpostavila tudi svojo založbo, ki se imenuje preprosto Založba MFDPS. V njenem okviru bo fakulteta izdajala znanstvene in strokovne monografije, študijska gradiva za posamezne predmete, znanstvene revije, zbornike recenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci ter letne publikacije MFDPS.^
MFDPS bo v okviru Založbe MFDPS izdajala publikacije z vsebinskih področij izobraževalnega in raziskovalnega dela fakultete. Z izdanimi publikacijami bo študentom dostopnejša učna literatura za študij, hkrati pa bodo v njih obravnavane zanimive teme tudi za številne
, . , „	organizacije in
MFDPS pomembno prispeva k uspesnosti medna- d¿h¡etia rodnih raziskovalnih projektov.	P J J ■
Glede na videno sta bila premalo na igrišču Niko Medved (izvaja sedemmetrovko) in vratar Urban Lesjak.
Tehtnico prevesil vratar Ivan Gajič
Rokometaši Gorenja po derbiju v Zlatorogu še korak bližje naslovu državnega prvaka - Varovanci Mira Požuna niso razočarali
Poraz se od poraza razlikuje, zadnji Celja Pivovarne Laško je najbrž doslej najmanj boleč proti Gorenju. Pa čeprav so z njim celjski rokometaši izgubili praktične možnosti za ubra-nitev naslova državnega prvaka. Po 17 krogih imajo deset točk zaostanka za Ve-lenjčani. Tekmeci slednjih za prvo mesto so zdaj zgolj Koprčani.
Lokalni derbi je navdušil z bojevitostjo in dinamičnostjo.
Tudi točke bi se veselili
Prvi del so dobili gostje z golom razlike, v drugem pa je zelo spremenjena celjska zasedba (zapustili so jo Pajo-vič, Gajič, Vugrinec, Zorman, poškodovana sta Kokšarov in Žvižej) imela svoje dobro obdobje tik pred končnico tekme, kajti v 54. minuti je povedla s 27:26. Ob igralcu manj je zadel Metličic. Toda Velenjčanom je nato uspel delni izid 3:0. V zadnji minuti so imeli varovanci Mira Požuna priložnost za izenačenje, toda zelo slabo so izpeljali zaključni napad. 15 sekund do konca so osvojili žogo, toda na klopi se nikakor niso zmogli dogovoriti, kdo bo oblekel vratarski dres in kot sedmi okrepil napad. Ponovila se je zgodba iz koprske Bonifike, ko je s tribune - sicer še pravočasno - tedaj proti trenerju Borisu Deniču posredoval Zvonimir Serdarušic. Tokrat se je pred iztekom časa zapletel Rnic,
po izteku pa iz devetmetrov-ke zadel velenjski živi zid ... Pri gostih je vratar Ivan Gajic zbral 14 obramb, kar je bilo odločilnega pomena. Mirko Alilovic je imel dve, Aljoša Rezar nobene, potem pa Urban Lesjak šest. Glede na trenutno formo ni razloga, da slednji ne bi bil v začetni postavi.
Piko na i postavil Medved
Osem golov je dosegel David Miklavčič, odličen je bil ob igralcu manj: »Celjani so oslabljeni, toda zato bolj srčni. S trdo obrambo v končnici smo dokazali, da smo zasluženo še vedno neporaženi.« Miklavčiču je sledil Rok Golčar s sedmimi goli ob stoodstotnem učinku meta: »Imeli smo srečo. Dobro smo se pripravili,
Vodstvo Celja Pivovarne Laško je v zadnjih tednih izbiralo trenerja za naslednjo sezono. Sprva je ponudbo zavrnil Edi Kokšarov, v igri sta bila tudi Celjana Stanko An-derluh in Igor Razgor, pogovori so potekali tudi z Dejanom Peričem, ki pa še ne namerava zaključiti igralske kariere. Nato se je upravni odbor kluba odločil, da predlaga podaljšanje pogodbe Miru Požunu, kar je 67-letni strateg sprejel. Nove razmere z mladimi igralci predstavljajo zanj navdih in izziv.
napeto je bilo do zadnje sekunde. Če bomo igrali tako, potem bomo obdržali prvo mesto in spet postali državni prvaki.« As iz rokava trenerja Tamšeta je bil Niko Medved, ki je na levem krilu zamenjal Šimiča, izkoristil vse tri strele in pridobil dve žogi: »Gostitelji so bili neobremenjeni in vedeli smo, da nas zato čaka težko delo. Zdi se mi, da smo dali od sebe vseh sto odstotkov. Nadaljevali bomo zmagoviti niz.« Pri gostiteljih je bil najbolj učinkovit Gašper Marguč s sedmimi zadetki: »Zmanjkale so nam izkušnje in kakšna obramba naših vratarjev. Na mladost se sicer ne smemo izgovarjati. Igrali smo na zmago, >šli na glavo<. Le malo nam je zmanjkalo. Deset točk prednosti ima Gorenje, to je ogromno.« Najboljšo tekmo v celjskem dresu je odigral novi kapetan Pero Metličic, zadel je šestkrat. Miro Požun je pohvalil mlade igralce: »Toda imeli smo premalo časa v novi sestavi. Zagotovo se moramo okrepiti za vidnejše dosežke.« Je prvak že znan, smo vprašali trenerja Gorenja Branka Tamšeta. Odgovor je bil pričakovan: »Ne, ne, ne. Začela se je šele druga polovica prvenstva. Lahko nas doletijo poškodbe in padec forme. Vsi bodo pre-žali na nas. Celju pa želim, da premaga Kielce in še koga v ligi prvakov.«
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
»Zelo motivirani tudi starejši«
Trener nogometašev CM Celja Stane Bevc poudarja, da jih zadnji pozitivni rezultati ne smejo zavesti
Celjski nogometaši so se vrnili s priprav v Ri-miniju, kjer so na treh prijateljskih tekmah vknjižili dve zmagi in poraz. Do začetka spomladanskega dela sezone ostaja le še dvanajst dni. Danes se bodo na Ptuju pomerili z Dravo, v soboto pa odigrali zadnjo pripravljalno tekmo, ko bodo gostili konjiško Dravinjo.
Celjani so v Italiji z 2:1 (strelec gola Pavlovič) klonili proti Misanu, z visokih 6:1 premagali Pescaro (Pavlovič, Bez-jak 2, Močivnik, Celestino), z 1:0 pa odpravili še ekipo San Marina (Gobec). Na tekmi s Pescaro je bil na preizkušnji v rumeno-modrem dresu nigerijski igralec Celestino, a trenerja Staneta Bevca, ki smo ga povabili na pogovor, ni navdušil.
Je bila prizadevnost na želeni ravni?
Glede na potek priprav in delovanje v zadnjih treh tekmah bi lahko dejali, da smo v prehodu v zadnjo fazo priprav. Najboljši pokazatelj bo začetek prvenstva. Vsi fantje so bili izjemno motivirani. Tudi tisti malce starejši, za katere bi marsikdo dejal, da jim zmanjkuje motiva. Pri nas se tega ni videlo.
Stane Bevc
Upam, da bomo s tem ritmom in željo nadaljevali.
Ste po prestopnem roku zadovoljni s sestavo ekipe za spomladanski del?
Sem. V popolnosti sicer ne, a glede na razmere ne smemo več živeti v oblakih. Plod tega je tudi usmeritev, da se malce bolj posvetimo mlajšim. Hkrati bomo spremljali tudi igralce iz okolice.
Na zadnji tekmi je prišlo do hudega trčenja med branilcema Krajcerjem in Aka-kpom. Kakšno je stanje?
Akakpo je bil nekaj trenutkov nezavesten, zatem so oba odpeljali v bolnišnico. Zdaj bosta zaradi šivov nekaj dni morala počivati. Nesrečen dogodek je nekoliko spremenil načrt, a ne smemo se ustavljati. Tukaj moram poudariti, da dostikrat igralce rotiram z enega na drugo mesto, kar nekaterim ni všeč. No, na zadnji tekmi se je pokazalo, da tako mora biti. Na enem mestu moraš znati odigrati odlično, na drugem zelo dobro .
MITJA KNEZ Foto: GrupA
Drugi del začele s porazom
V petek so odbojkarice Alianse odigrale uvodno tekmo drugega dela prvenstva. Gostile so interligaško ekipo Nova KBM Branik.
Ekipa Bena Božiča velja v letošnjem prvenstvu za pravo presenečenje, če vemo, da jo je lani zapustilo veliko igralk, ostale so predvsem mladinke. A Šempetranke so presenetile vse in kot ena najmlajših ekip prvi del ligaškega tekmovanja odigrale kar 12 krogov brez poraza, šest krogov pa brez izgubljenega niza. Dobri rezultati so jih pripeljali v modro, boljšo skupino, kjer so se v uvodnem krogu srečale z izvrstnimi Mariborčankami, ki so slavile s 3:1. Zmaga
gostij ni bila vprašljiva, saj so pokazale boljšo igro. Pri domačinkah je bila zaradi bolezni odsotna organizato-rica igre Mojca Božič, zaradi česar je bil sprejem začetnih udarcev slabši. Domačim je šepal tudi začetni udarec, ki so ga v tretjem nizu sicer popravile, a je bilo vseeno preveč napak. Živa Recek je bila najuspešnejša Šempetranka, dosegla je 19 točk: »Me smo presenetile že z uvrstitvijo v modro skupino. Seveda smo si želele zmagati, vendar so bile Mariborčanke resnično boljše. Nastopajo tudi v Interligi, me samo v domačem prvenstvu. Imajo boljše posameznice, ki znajo v pravih trenutkih odigrati
tako, kot je treba. Nista nam šla servis in sprejem, ampak zdaj je, kar je.« Nad svojimi igralkimi je bil trener Božič sicer malce razočaran, saj ve, da so zmožne pokazati veliko več: »A nimam jim česa zameriti. Malce se moramo postaviti na noge in si povrniti samozavest. Vedeli smo, da bo drugi del veliko težji, a če smo presenetili v prvem delu prvenstva, bomo mogoče tudi zdaj. Vsekakor pa je bila to prva tekma in jih je še kar nekaj pred nami, čeprav vem, da bo tudi proti Kamniku zelo težko.« Šempetranke čaka naslednji krog že danes, ko gostujejo v Kamniku.
MOJCA KNEZ
Foto: SHERPA
Napad Alianse na čelu z Živo Recek
»Vrnili bomo udarec Slovanu!«
Luka Lapornik - Lapči o prvenstvenih zmagah in ambicijah v pokalnem tekmovanju
Košarkarji laškega Zla-toroga v letošnji sezoni doživljajo razcvet. Potem ko so v pretekli sezoni zasedli skromno sedmo mesto, jim v letošnji sezoni po 15 krogih kaže odlično. Mlada zasedba Aleša Pipana, ki je v pretekli sezoni še iskala izkušnje, zdaj prepričljivo zaseda prvo mesto v 1. SL. Do konca rednega dela ostajajo še trije krogi, zatem se bo skupaj z Unionom Olimpijo in Krko začela liga za prvaka.
Velik delež k letošnjim odličnim rezultatom Zlatoroga prispeva tudi Luka Lapornik, ki se je pred sezono preselil iz Šentjurja. 22-letni Lapornik je svojo kariero začel v Šentjurju, kjer je nosil dres pionirjev, kadetov, mladincev in članov. V preteklih letih je igral tudi za reprezentanco Slovenije, za selekciji U-18 in U-20. Trenutno največji uspeh je lansko četrto mesto s Šentjurjem, potem ko se je s soigralci uvrstil v polfinale. Odhod v Laško je bil njegov prvi prestop, pred letošnjimi reprezentančnimi tekmami pa je njegova želja, da bi bil morda na širšem seznamu selektorja Božidarja Maljkovica.
Dvanajst zmag in en poraz je trenutno najboljši rezultat med desetimi ekipami. Razlika v koših je v prid Zlatoroga izjemnih +161, kar je 71 točk več od prvega zasledovalca Elektre. Ste pričakovali takšen vzpon?
Luka Lapornik se nadeja, da bo Zlatorog v pokalnem tekmovanju v Škofji Loki igral tudi v soboto.
Vsi smo se pred začetkom sezone zavedali svojih sposobnosti. Na treningih smo delali in še vedno delamo zelo dobro. To se potem odraža na tekmah. Rezultati so v letošnji sezoni prišli sami od sebe. Upam, da bomo nadaljevali v takšnem slogu. Ob trenutnem prvem mestu je zadovoljstvo seveda veliko, a do izpolnitve cilja je še daleč. Vsi si želimo,
da bi se uvrstili na koncu na tretje mesto, ki bi Laško zopet popeljalo v Jadransko ligo.
Ključ do uspeha na tekmah je nedvomno tudi vzdušje med igralci. Kako se razumete?
Člansko moštvo Zlatoroga je v slačilnici, na treningih in tekmah res prava »klapa«. Vsi smo še zelo mladi, zato je vzdušje med nami odlično.
Elektri lokalni derbi v Šentjurju
Na vrhu lestvice Laščani, Šoštanjčani in Polzelani!
V 15. krogu 1. SL za košarkarje so se zmag veselili v taborih Zlatoroga, Hopsov in Elektre.
Moštvo Zlatoroga nadaljuje izjemen niz zmag, vknjižilo je dvanajsto ob le enem porazu. Prepričljivo prvo mesto na lestvici zdaj ni več presenečenje, potem ko ekipa Aleša Pipana iz kroga v krog navdušuje. Kljub temu na gostovanju v Ljubljani proti Parkljem ni šlo vse po željah.
Dramatična končnica
Tekma bo zagotovo hitro romala v pozabo, saj so bili gostitelji v izdihljajih obračuna na robu presenečenja in s tem prve zmage v sezoni. Čeprav sta se pomerili ekipi, ki na lestvici zasedata prvo in zadnje mesto, se to na tekmi nikakor ni videlo. Laščani so na začetku zadnje četrtine vodili za 12 točk, a so se Parklji sto sekund pred koncem približali le na točko zaostanka, zato je vse do zadnje sekunde v zraku viselo vprašanje o zmagovalcu. Mož odločitve je bil zopet Vladimir Panic (30 točk), ki je po osebnih napakah domače zasedbe sproščeno in zanesljivo zadeval proste mete do končnih 78:81. Novinec Slobodan Božovic je v 11 minutah vknjižil osem točk. Trener Aleš Pipan kljub zmagi ni bil zadovoljen: »Take tekme so najtežje. Videlo se je, da fantje nocoj niso pravi, da niso v tekmo krenili tako, kot bi morali, navkljub opozorilom, kaj se lahko zgodi. Mi nimamo takšne kvalitete, da bi lahko koga podcenjevali. Iz težkega položaja nas je izvlekel Panic. Garati je moral za vse ostale, drugi so bili pod vsako kritiko.«
Vladimir Panic je pričakoval izenačeno tekmo: »Parklji niso tako slabi, kot kaže stanje na lestvici. Nam tokrat ni šlo, na koncu smo srečno zmagali. Hvala navijačem, ker nas vzpodbujajo tudi na tekmah v gosteh. Prepoznali so naše uspešne rezultate in dobro delo.«
Šentjurčani bodo še trepetali
Šentjur bi si z zmago v domači dvorani nad Elektro že skoraj zagotovil vstopnico za ligo za prvaka (šesto mesto), a poraz je bil neizbežen. Šoštanjčani so bolj ali manj ves čas vodili in na koncu zasluženo vknjižili deveto zmago (66:74), ki jih je popeljala do drugega mesta. Za Šentjur je Ivan Dr-žic dosegel 21 točk, na drugi strani Salih Nuhanovič in Boris Jeršin po 14. Hopsi so deveto zmago zabeležili v Škofji Loki (72:79). Domači so na začetku povedli s 7:0, Polzelani so jih kmalu ujeli, kasnejšega vodstva pa niso več izpustili iz rok. 21 točk je dosegel Gregg Thondique.
Komu pokalni naslov?
Jutri se bo v Škofji Loki s prvima četr-tfinalnima obračunoma začel zaključni turnir pokala KZS. Šentjur se bo pomeril s Heliosom, Hopsi z Elektro. Zlatorog bo četrtfinalno tekmo s Slovanom odigral v petek (20.30). Če bi se Laščani uvrstili v polfinale, bi se pomerili z zmagovalcem obračuna Union Olimpija - Krka. Zmagovalec srečanja Helios - Šentjur se bo pomeril s Hopsi ali z Elektro.
MITJA KNEZ
Pravi prijatelji smo sicer tudi izven slačilnic, to pa zagotovo pripomore k boljšim rezultatom.
Igrati z Vladimirjem Pa-nicem, ki je trenutno najboljši strelec lige (21,27 točke na tekmo), je zagotovo nekaj posebnega. Kot že nekajkrat je tudi proti Parkljem odločil tekmo.
Vlado je res izjemen igralec, ki je trenutno zasluženo na prvem mestu med strelci. Proti Parkljem je v končnici deloval mirno in znova odločil tekmo v našo korist. Tudi takšne tekme se dogajajo, a najpomembnejše je, da moštvo zmaguje.
Še vedno med košarkarskimi sladokusci odmeva vaše izjemno zabijanje proti Heliosu. Z atraktivno potezo ste odločili derbi 14. kroga. Kako ste se počutili?
To je bila prva tekma v moji karieri, ki sem jo odločil. Še dolgo se bom spominjal zadnjih slabih treh sekund, predvsem pa zabijanja le nekaj stotink pred koncem srečanja. Takšno tekmo težko pozabiš. Občutki so bili fantastični.
Kdo je najboljši prijatelj 195 cm visokega krilnega igralca?
Daniel Vujasinovič. Z Vu-jom, kot ga kličemo soigralci, se poznava že dolgo, saj sva skupaj igrala za mlajše reprezentančne selekcije. Sicer sem z vsemi dober prijatelj, a z Da-nielom sva najboljša kolega.
V petek bo Zlatorog nastopil na zaključnem turnirju pokalnega tekmovanja v Škofji Loki, v četrtfinalu proti Geoplinu Slovanu, morebiten preboj v polfinale pa bi pomenil, da ga čaka zmagovalec obračuna Union Olimpija - Krka. Kakšna so pričakovanja?
Do konca tedna se bomo pripravljali na četrtfinalni obračun. Močno si želimo zmagati, saj nam je Slovan v prvenstvu zadal edini poraz v tej sezoni. Vrnili mu bomo udarec in se uvrstili v polfinale. V morebitnem boju za finale bomo dali vse od sebe, nasproti nam bo stala nedvomno odlična ekipa, Krka in Olimpija sta tik pod vrhom Jadranske lige.
MITJA KNEZ Foto: TimE
»Protest ne bi zalegel ...«
Marjan Fabjan je dal sodnikom jasno vedeti, da je bila njegova varovanka oškodovana.
Na veliki nagradi Pariza sta se izkazali judoistki celjskega Z'dežele Sankakuja, Lucija Polavder je bila druga, Urška Žolnir tretja. S tem sta dodali precej točk v olimpijsko kvoto za nastop leta 2012 v Londonu.
Na dvodnevnem turnirju se je zbrala praktično vsa ju-doistična smetana, sodelovalo je preko 500 tekmovalk in tekmovalcev iz 79 držav, njihove boje je spremljalo 20 tisoč gledalcev. Lucija Polavder je v kategoriji nad 78 kilogramov osvojila drugo mesto. Na prizorišču naslednjega svetovnega prvenstva - odvijalo se bo v mesecu avgustu - je do finala zmagovala z iponi. »Žrtve« so bile Maročanka Rania El Kilali, Rusinja Jelena Ivaščenko in Kubanka Idalys Ortiz. Nato je sledil spopad z Megumi Tačimoto, bronasto z lanskega SP v Tokiu. Japonka, ki je Lucijo doslej premagala že dvakrat, je bila boljša tudi tokrat. Slavila je po točkah, boljša je bila z vazarijem s 7:0. Toda trener Marjan Fabjan je bil ogorčen nad sojenjem: »Francozi se spoznajo na judo in videli so, da je bila Japonka neupravičeno favorizirana, zato so celo žvižgali. Razmišljali smo o protestu, toda nič ne bi zalegel.«
Urška Žolnir je bila po vrsti boljša od Bolgarke Grigorove, Avstrijke Drexler in Nizozemke van Emden, v polfinalu pa je morala priznati premoč Francozinji Gevrise Emane (0:5). Klubski kolegici Petra Nareks in Vesna Dukic sta po porazih v uvodnih borbah ostali brez uvrstitev.
DŠ, foto: SHERPA
PANORAMA
MALI NOGOMET
2. SL, 14. krog: Benedikt
-	Nazarje 1:6 (1:3); Banovšek (6, 7, 20, 28), V. Kugler (25), Metulj (37). Vrstni red: Nazarje 27, Kebelj 26, Viktobirit, Benedikt 24, Slovenske gorice 21, Velike Lašče 17, Ajdovščina 16, Weber 14, Maribor Branik 12, Zavrh 10, Tomaž 9.
KOŠARKA
1. SL, 15. krog: Parklji - Zlatorog 78:81; Eržen 25, Čeba-šek 22; Panic 30, Dimec 10, Božovic, Pelko 8, Lapornik 7, Brodnik 6, Omic 4, Ata-nackovic 2, Mercator - Hopsi 72:79; Morina 20, Mihailovič 16; Thondique 21, Vrsaljko
15,	Mijajlovic 14, Sebič 10, Podvršnik 9, Kobale 7, Vašl 3, Šentjur - Elektra 66:74; Dr-žic 21, Šimovic 15, Hohler 10, Soldo 6, Ferme, Harmason 5, Sebič 3, Pelc 1; Nuhanovič, Jeršin 14, Bilič 13, Vidovič, Miljkovic 11, Horvat 9, Lelič 2. Vrstni red: Zlatorog 25, Elektra, Hopsi 23, Helios, Geoplin Slovan 22, Šentjur 19, Maribor 18, Mercator 15, Parklji 13.
1. B SL, 18. krog: Litija - Konjice 85:61, Portorož - Rogaška 71:82. Vrstni red: Rogaška, Šenčur 34, Kraški zidar 31, Portorož 30, Grosuplje, Litija 29, Hrastnik 28, Radovljica 26, Nova Gorica, Primorac Branik, Postojna, Medvode 24, Triglav 21, Konjice 20.
1. SL (ž), 17. krog: Triglav
-	GVT Konjice 57:43; Zdolšek 19, Čuk 14; Šrot 12, Božiče-vič 8, Lesjak, K. Klančnik 7, Javornik 4, N. Klančnik 3, Krajnik 2, Domžale - Rogaška 70:80; Ivanc 19, Hozjan 15; Svetič 32, Jurše 20, Baloh
16,	Starček 6, Muhovic 5, Vo-deb 1. Vrstni red: Kranjska Gora, Celje 32, AJM, Ilirija 26, Triglav 25, Ježica, Grosuplje 23, GVT 22, Odeja 21, Rogaška 19, Domžale 15.
ROKOMET
1. SL, 17. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje 29:30 (16:17); Marguč 7, Metličic 6, Razgor 4, Toskic, Rnic 3, Ra-nevski, Poklar, Kozlina 2; Mi-klavčič 8, Golčar 7, Manojlovic 5, Bezjak 4, Medved 3, Musa 2, Cehte 1. Vrstni red: Gorenje 34-0, Cimos 27-7, Celje 2410, Trimo 21-13, Loka 20-14, Krka, Maribor 16-18, Ribnica 15-19, Ormož 12-22, Slovan 10-24, Slovenj Gradec 6-28, Šmartno 3-31.
1. SL (ž), 16. krog: Celje Celjske mesnine - Zagorje 24:34 (11:16), Velenje - Ajdovščina 27:21 (15:11). Vrstni red: Krim Mercator 32, Zagorje 26, Krka 19, Ptuj 16, Olimpija 15, Celje 14, Izola, Velenje 12, Piran 8, Ajdovščina 6, Žalec 2.
ODBOJKA
1. SL (ž), končnica, 1. krog: Aliansa - Maribor Branik 1:3. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Sreda, 9. 2.
ROKOMET
1. SL, 18. krog: Slovenj Gradec - Celje Pivovarna Laško, Velenje: Gorenje - Ribnica (19).
Četrtek, 10. 2.
KOŠARKA
Pokal KZS, četrtfinale, Ško-fja Loka: Helios - Šentjur (18), Elektra - Hopsi (20.30).
16
OTROŠKI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
Združili moči pri gradnji snežnih gradov
V OŠ Griže že tradicionalno pripravljamo projekt Za zdravo delam z glavo, s katerim želimo ozavestiti pomen zdravega življenja, prehranjevanja, preživljanja prostega časa v naravi in predvsem gibanja za boljšo kakovost življenja vseh: učencev, njihovih staršev in tudi zaposlenih v šoli.
To je le ena od oblik sodelovanja s starši, s katero želi OŠ Griže hkrati vzpodbujati tudi večjo odprtost šole za starše, ponuditi jim želi priložnost, da neposredno doživijo različne dejavnosti in vzdušje v šoli, se med seboj
spoznajo in povežejo. Tudi za učitelje predstavlja takšno sodelovanje vsestransko korist in zadovoljstvo, saj imajo možnost spoznavati učence in starše v drugačnih okoliščinah ter njihova močna področja. Med učenci, učitelji in starši se gradi most spoštovanja, zaupanja in sodelovanja, ki ogromno pripomore h kvalitetnejšemu izobraževanju. Pri otrocih se pozitivni učinki kažejo v boljših učnih navadah in učnem uspehu, pozitivnem odnosu do šole ter večji motivaciji za šolsko delo. Zmanjšajo se tudi disciplinske težave.
Tako smo za bolj zdravo, prijaznejšo in kvalitetnejšo šolo izkoristili priložnost tudi v soboto, 29. januarja, ko je v Črni na Koroškem, v Parku kralja Matjaža, bila že devetnajstič turistična prireditev Gradovi kralja Matjaža z osrednjim dogodkom: tekmovanje ekip v gradnji snežnih gradov. Učitelji, starši in učenci OŠ Griže smo združili moči in se lotili zahtevnega projekta. Oblikovali smo tri skupine, narisali skice, izbrali vodje skupin, pripravili orodje in navsezgodaj zjutraj krenili v deželo kralja Matjaža. Doživeli smo pravo zimsko
idilo. Iz vnaprej pripravljenih kupov umetnega snega smo ves dan gradili gradove, si nesebično pomagali in se vzpodbujali, predvsem pa v ozračju enakopravnosti med učitelji, starši in učenci stka-
li neprecenljive vezi in medsebojno spoštovanje in tako uspeli dodati kamenček v tako občutljiv mozaik medsebojnega zaupanja. S prižiganjem bakel in z razglasitvijo najlepših gradov smo zvečer
utrujeni, a zadovoljni in polni novih doživetij sklenili celodnevno pravljično dogajanje, ki nam bo še dolgo ostalo v lepem spominu.
SAŠA SILOVŠEK, NINA MAČEK
S podelitve priznanj učencem in mentorjem OŠ Griže
Neža Maurer v Škratovem vrtcu na Polzeli
Mali škratki so se že septembra na pobudo ravnateljice Valerije Pukl odločili, da bodo letošnje leto namenili spoznavanju življenja in dela Neže Maurer. V okviru kulturne dediščine kraja so spoznali njeno rojstno hišo, življenje v njej in njeno življenjsko zgodbo.
Minuli četrtek so jo otroci dodobra spoznali, saj je prišla k njim »živa Neža« (tako so rekli mali škratki), vsa nasmejana in srečna. Otroci so ji prikazali priredbe njenih del v različnih oblikah in vse to strnili v knjigo velikanko, da je videla, kako radi jo imajo. Ob petju in plesu, čestitkah
pristnih otroških src se je nasmejana in vidno ganjena poslovila, saj se je prepričala, da je resnično doma. Čudila se je otrokom in njihovi ustvarjalnosti, radoživosti in spreje-tosti. Projekt so vodili starejši oddelki z vzgojiteljicama Vesno Verdev in Sonjo Barl.
TT
Savinova priznanja osnovnošolcem
Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, je Občina Žalec tudi letos podelila priznanja učencem in mentorjem z vseh petih osnovnih šol Občine Žalec.
Slovesnost je bila v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec, priznanja pa je v imenu občine podelil župan Janko Kos. Za šolsko in izvenšolsko delo na likovnem, literarnem, glasbenem, plesnem in dramskem področju je podelil priznanja 51 učencem in 34 mentorjem. Ob tej priložnosti je župan Janko Kos vsem, posebej pa še prejemnikom priznanj čestital ob slovenskem kulturnem prazniku. Kulturni program so pripravili učenci Glasbene šole Rista Savina Žalec.	TT
S
Izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med tistimi, ki nam boste kupon poslali do petka, 11. februarja, bomo izžrebali 100 nagrajencev, ki bodo prejeli po 2 vstopnici za ogled filmske predstave Tamara Drewe. Predstava bo v ponedeljek, 14. 2. 2011, ob 19. uri v Mestnem kinu Metropol Celje. Valentinovo darilo vam bo po ogledu filma poklonila pekarna in kavarna Rolca iz Celja, presenečenje pa pripravlja tudi kozmetika Ja
Ime in priimek:
Naslov:
Neža Maurer med najmlajšimi v polzelskem vrtcu
WM
Janssen
COSMECEUTical
KRONIKA
Devetletna sodna kalvarija po umoru sina končana!
Trideset let za brutalni umor Velenjčana Matjaža Volka - Njegova starša Jože in Paula Volk: »Vzela sta nama vse!«
Trideset let zapora! To je kazen za Gregorja Britovška, ki naj bi leta 2002 naročil umor 25-letnega Velenjčana Matjaža Volka, in za Nenada Miroviča, ki naj bi pritisnil na sprožilec pištole. Volka so 19. marca 2002 našli ustreljenega pri gramozni jami v neposredni bližini Žal v Ljubljani. Umrl je zaradi strelov iz neposredne bližine v klečečem položaju, usodna sta bila strela v srce in glavo. Devet let se je vlekel sodni postopek v Celju, nakar sta obtožena odkorakala na prostost, saj so ju oprostili zaradi pomanjkanja dokazov! Nato je primer v svoje roke vzelo Višje sodišče v Ljubljani. In oba obsodilo ter več kot očitno celjskemu sodišču prisolilo klofuto, saj je s tem pokazalo, da so v Celju marsikaj spregledali!
V ozadju umora naj bi bila goljufija z avtomobili. Volku naj bi Britovšek obljubil dva avtomobila iz tujine, za to pobral tudi 12 tisoč evrov, a s poslom ni bilo nič. Večino denarja naj bi Volk dobil nazaj, ne pa tudi dva tisoč evrov in 140 tisoč takratnih tolarjev. Tu naj bi v zgodbo vstopil Mirovič. Ta naj bi Britovšku služil le kot zaščitnik pred

■M r
> 4L
Gregor Britovšek, 30 let zapora
Nenad Mirovič, 30 let zapora
Na sojenju je prišlo na dan, da so Miroviču (po njegovih besedah) takoj po umoru v odvetniški pisarni Čeferin svetovali umik v tujino. Ista odvetniška pisarna je nato privolila, da bo zastopala očeta pokojnega Jožeta Volka. »Za to so vzeli tudi denar, ki sem ga kasneje, ko sem izvedel, kaj naj bi storili, s pomočjo celjske odvetnice Nuše Maček uspel dobiti nazaj.«
domnevnimi izterjevalci, ki naj bi jih Volk poslal nad njega. Miroviču naj bi izročil tudi pištolo. Usodnega 19. marca naj bi ravno Mirovič spremljal Volka v Ljubljano. Nato se zgodba zamegli in zavije v skrivnost. Britovšek, ki je že pred leti spregovoril samo za naš časopis, ves čas zanika, da naj bi naročil Volkov umor. Miroviču naj bi orožje res dal, a le-to po njegovih navedbah ni delovalo, pištola naj bi služila le za ustrahovanje. Točne kronologije dogodkov preiskovalci nekaj let po umoru niso mogli sestaviti, ker ni bilo ključne priče - Miroviča. Tega so po skrivanju v Avstriji na podlagi tiralice leta 2008 ven-
darle pripeljali v Celje in sojenje se je začelo. Toda Mirovič krivde ne priznava, o pištoli, ki naj bi jo dobil od Britovška, ni imel pojma. Volk je umrl 19. marca 2o02 med 24. in 3. uro zjutraj, čeprav je bil po metodah, ki so jih takrat uporabljali za ugotavljanje časa smrti možen tudi razpon (plus ali minus) 15 ur. Mirovič je tik pred koncem sojenja v Celju spremenil svoj zagovor v delu, ki se je nanašal ravno na čas, v katerem je bil v Ljubljani. Da bi dokazal nedolžnost, je med prestajanjem pripora v Celju celo gladovno stavkal, nam je v intervjuju dejal tudi, da ne bo pobegnil (to se je namreč ugibalo) v Srbijo, ko ga bodo iz pripora izpustili. Če bi namreč odšel v Srbijo, bi se s tem izognil kazni, saj Slovenija s Srbijo nima podpisanega dogovora o izročanju osumljencev. Tega se je držal, saj je vestno prihajal tudi na sojenja na ljubljansko višje sodišče, dokler ga niso policisti minuli konec tedna pridržali.
Leto dni več za rešetkami
Višje sodišče zvišalo kazni Ivanu Vučini in Iztoku Perčiču, obsojenima zaradi goljufije
Višje sodišče v Celju je pred dnevi odločilo v primeru ene večjih goljufij pri prodaji stanovanja v Sloveniji. Ivana Vučino so lani na celjskem okrožnem sodišču obsodili na 4 leta in 4 mesece, Iztoka Per-čiča pa na 3 leta zapora, ker sta Celjanu prodala tuje stanovanje v Izoli. Ta je zanj plačal kar 250 tisoč evrov, nakar je ugotovil, da je stanovanje last popolnoma druge osebe, ki o prodaji ni vedela ničesar. Vučina in Perčič bosta morala v zaporu presedeti leto več, kot so jima dosodili sprva. Tako je odločilo višje sodišče.
Goljufijo sta izvedla s ponarejenimi dokumenti, Vučina je prevzel tudi lažno identiteto. 250 tisočakov jima je kupec izročil v pisarni šmarskega notarja Sergeja Rojsa. Notar je sestavil kupoprodajno pogodbo, v njej zapi-
sal, da je s podpisom pogodbe denar izročen. Rojsa so zatem klicali kot pričo na sojenje Vučini in Perčiču, kjer je dejal, da izročitve denarja sploh ni videl. Vsa zadeva, v katero se je notar zapletel, je postavila na noge pro-tikorupcijsko skupino, kjer so v sestavi pogodbe na podlagi lažnih dokumentov videli znake korupcije, ministrstvo za pravosodje pa je proti Rojsu sprožilo tudi postopek pred razrešitvijo. Sodni senat okrožnega sodišča je lani pri sodbi Vučini in Perčiču sicer sledil navedbam tožilke Petre Apšner, kljub temu pa se je tožilki kazen zdela prenizka, zato je vložila pritožbo in zahtevala dvig kazni. Temu so prikimali tudi sodniki višjega sodišča in vsakemu kazen zvišali za natančno eno leto.
SŠol
Matjaž Volk. Devet let je trajalo, da so obsodili krivca za njegovo brutalno smrt.
Na višjem sodišču je zadevo vodila višja tožilka Vlasta Nussdorfer, na okrožnem sodišču pa mlad celjski tožilec Edvard Ermenc: »Zadovoljen sem z razsodbo. Pravici je zdaj zadoščeno!«
V dvorani ljubljanskega višjega sodišča je bilo včeraj na trenutke zelo mučno. Britovšek in Mirovič ter njuni svojci so kazen sprejeli izredno razburjeni. Hude besede naj bi bile usmerjene tudi proti Matjaževem očetu Jožetu Volku. Včeraj izrečena kazen za umor je ena najvišjih v zadnjih letih v Sloveniji. Zagovornika obsojenih sta že napovedala pritožbo na vrhovno sodišče.
V priporu je tudi Britovšek, ki naj bi ga prijeli na slovensko-hrvaški meji.
Oče čutil resnico
Matjažev oče Jože Volk zgodbi Britovška in Miroviča že od začetka ne verjame. Ve, da mu sodba višjega sodišča sina ne bo vrnila, pomeni pa zadoščenje. Od prvega dne čuti, da sta na zatožni klopi bili pravi osebi, ki sta krivi za smrt njegovega sina. Skrajno je razočaran nad sodnimi mlini, ki so mleli tako dolgo, da so krivdo dokazali. »Tako dolgo so potrebovali, da so dokazali tisto, kar je bilo očitno. Devet let!« Oktobra 2009, na dan, ko je celjsko sodišče Miroviča in Britovška oprostilo, je oče v sodni dvorani izre-
kel besede, ki jih je ponovil še enkrat pred nami: »Nikomur ne želim, da ostane na tak način brez otroka in potem čaka tako dolgo na odgovore, kdo ga je ubil! Sem pa neizmerno hvaležen tožilcu Edvardu Er-mencu, ki nama je pomagal pri tej kalvariji in vztrajal do konca,« nam je povedal Jože Volk. Matjaževa mama Paula je popolnoma strta. »Kolikokrat prosim boga, da bi lahko sprejela to, kar se je zgodilo sinu, a ne morem! Preveč
Jože Volk: »Nobenemu sodniku ne želim tega, kar sem v teh letih pretrpel sam zaradi izgube sina. Devet let trajajoči sodni postopki so me še dodatno uničili.«
Zatem ko se je na celjskem okrožnem sodišču leta 2008 le začelo sojenje, se je to vleklo vse do jeseni 2009. Ravno zadnja sodna obravnava je v tem primeru trajala nepretrgoma skoraj 12 ur. Sodišče se je namreč moralo odločiti, ker se je Miroviču iztekel čas, do katerega je bil lahko v priporu. V poznih večernih urah 8. oktobra sta oba odkorakala na prostost, saj ju je sodni senat oprostil zaradi pomanjkanja dokazov.
boli. Zakaj sta nam to storila?« nam pove v solzah, nato pokaže Matjaževe fotografije. Danes bi bil star 34 let. »Za nama je nešteto neprespanih noči. Vsa ta leta dokazovanja krivde storilcema je pri meni in ženi pustilo hude posledice. Sam sem postal srčni in sladkorni bolnik,« doda oče Jože Volk. Po sinovem umoru je oče doživel že dva srčna infarkta! Ko smo ga obiskali doma, nas je odpeljal tudi v Matjaževo stanovanje. Še danes je urejeno popolnoma tako, kot ga je usodnega marca zapustil Matjaž. Kot da se bo sin vsak čas vrnil domov. Fotografije na stenah kažejo Matjaževo ljubezen do glasbe in avtomobilov. »Če bi bil Matjaž živ, bi to vse bilo njegovo,« pravi oče in pokaže na hišo. »Načrtovali smo tudi, da bi hišo skupaj obnovili. Toliko lepih načrtov je še bilo. Tako pa tega nimam komu zapustiti. Zdaj ko bi sina najbolj potreboval, so mi ga vzeli ...« še doda, nato pa se čustveno zlomi in zajoče.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, TimE
V Sloveniji menda ni ravno praksa, da bi se višje sodišče odločilo po pritožbi obrambe ali tožilstva speljati celotno glavno obravnavo. Ljubljansko je primer prevzelo, ker so se celjski višji sodniki iz postopka izločili.
Umor na Ljubnem?
Sredi januarja so v eni izmed hiš na Ljubnem našli truplo 63-letnega Albina Kneza. Okoliščine smrti so sprva nakazovale, da gre za samomor, a so kriminalisti preiskavo v zadnjih dneh usmerili v sum kaznivega dejanja, torej, da je moški umrl nasilne smrti. Prvo izvedensko mnenje naj bi po podatkih, ki smo jih pridobili v Novem tedniku, sicer kazalo na samomor, vendar so to ovrgli ljubljanski sodno-medicinski izvedenci, ki so izdelali drugo izvedensko mnenje. Celjski kriminalisti še niso končali s preiskavo, a po naših informacijah je ena oseba zagotovo v policijskem pridržanju. Zaenkrat ji očitajo povzročitev hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico smrt, vendar še ni dokončno znano, ali bo pri tem tudi ostalo. Možno je namreč, da bodo ovadbo sestavili celo za umor oziroma za uboj.
SŠol, US
ALKOMETER
Minuli konec tedna so policisti zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali 13 voznikov. Med njimi sta tudi dve ženski. Največja izmerjena stopnja alkohola je bila 1,8 promila.
ISCEMO TOPEL DOM
■ ■	■ v ■ i" ■
Sprehajanje živali iz zavetišč
Eden izmed pomembnejših dejavnikov v življenju živali v zavetiščih je njihovo gibanje ali sprehajanje. Zakonsko sprehajanje živali ni opredeljeno v pravilniku o pogojih za zavetišča. To pomeni, da zavetišča niso dolžna tega nuditi živalim. Večina zavetišč (ne pa vsa) kljub temu organizira sprehajanja, saj s tem omogoči živalim prepotrebno gibanje in dodaten stik z morebitnimi posvojitelji.
Vsi sprehajalci, ki se odločijo za sprehajanja živali iz zavetišč, se morajo zavedati
tudi odgovornosti in morebitnih posledic. Zavetišče ni in ne more biti odgovorno za morebitno nestrokovno, neprevidno ali kako drugače škodljivo ravnanje tistega, ki žival sprehaja. Tako živali ne more in ne sme sprehajati mladoletna oseba brez spremstva staršev ali skrbnikov. Prav tako sprehajalec odgovarja za morebitne škode, ki jih povzroči sprehajana žival (ugrizi, napadi na druge živali in podobno). Sprehajanje živali iz zavetišča je torej za sprehajalca zelo odgovorna naloga. Zavedati se mora
Nero: »Čuj ti, v Jarmovcu si, ne v wellnesu!«
vseh morebitnih posledic, ki jih takšno sprehajanje lahko prinese. Zato mora tudi v večini zavetišč podpisati izjavo ob prevzemu živali, v kateri je
delovni čas
pon.-pet.7.-19. ure sob. 7,-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si
zavetišča, v katerem bivajo, v čisto novo okolje in s človekom, ki ga ne poznajo in ga niso vajene. Zelo zmotno je mišljenje, da so sprehodi koristni za vse živali. Fizično to res drži, vendar pa lahko ima na nekatere živali zelo stresen učinek in prinese več škode kot koristi. Sprehodi so torej za živali iz zavetišč zelo pomembni, vendar pa prinašajo za sprehajalca
veliko odgovornost in se je včasih bolje temu odreči kot pa imeti zaradi tega težave. Sprehajalci naj bi bili ljudje, ki znajo in imajo izkušnje z živalmi. Samo če se upoštevajo vsi vidiki takšnega sprehoda, je ta prijeten za žival in tudi sprehajalca, drugače pa se lahko kaj hitro sprevrže v »nočno moro« za oba.
ZORAN FLIS Foto: MATIC LENKO
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
točno opredeljeno, na kaj vse mora paziti med sprehodom.
Sprehodi so za nekatere živali tudi zelo stresen dogodek, saj gredo iz okolja
Caca: »Brrrr! Zdi se mi, da sem videla miš!«
Mima: »Le pogladi me - boš vsaj nekaj koristnega naredil!«
Zeus: »Zares prijajo ti topli sončni žarki!«
Sreda, 9. februar: Dopoldne bo Luna vstopila v Bika, zato bo komunikacija gladka. Čustva in razum bodo uravnovešeni. Paziti bo treba na vse, kar se bo dogajalo v okolju, vendar bo zaradi delovanja kvadrata možnost trenj, na katera ne boste računali. Bodite bolj zmerni pri izkazovanju čustev, enako velja tudi za denar. Mikala vas bo zapravljivost.
Četrtek, 10. februar: Venera se bo v nočnih urah srečala s Plutonom in prinesla nasprotujočo energijo v tem dnevu. Težko boste mirovali, zato si organizirajte pestro preživljanje časa. Karkoli boste izbrali, bo dobro, samo da ne boste mirovali, saj vam lahko prav
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Gordana
je dosegljiva na facebook astrologinja.Gordana
Astrologinja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30,
cena minute pogovora je 1,99 EURzDDV, in na www.dolores.si
mir povzroča notranji nemir. Večerne urice bodo malce manj prijetne, saj bo Luna v kvadratu z Merkurjem. Ta čas ne bo dober za dogovarjanje, saj se bo težje usklajevati.
Petek, 11. februar: Malo pred 9. uro bo nastopil lunin krajec v znamenju Bika. Zaradi delovanja energije Lune v Biku boste napeti in v nekaterih okoliščinah izredno negativni. Skušajte usklajevati različnost energij. Ker bo v jutranjih urah Luna tudi v kvadratu z Merkurjem, bo možnost presoje zmanjšana, tudi počutje bo slabše. Varčuj-te z energijo.
Sobota, 12. februar: Mogoče boste v tem dnevu hoteli preveč, vse naenkrat, lahko tudi, da bo vaš optimizem brez osnove. Dan bo precej nemiren, ozračje naelektre-no, željni boste sprememb in akcije. Luna bo v sekstilu z Jupitrom. Prisotni bodo zelo nasprotujoči vplivi planetov in takšno bo tudi vaše doživljanje.
Nedelja, 13. februar: Luna bo v nočnih urah vstopila v znamenje dvojčka in bo v tri-gonu z Merkurjem, zato bo noč mirna in pozitivno naravnana. Luna bo v sekstilu z Jupitrom, ki biva v znamenju ovna. Energijo in moč boste
usmerili v točno določen cilj in tokrat zagotovo ne boste zgrešili. To velja za vsa življenjska področja. Ugoden čas za akcijo, dajanje pobud, uvajanje novosti. Odličen čas za počutje vseh, ki ste rojeni v ognjenih znamenjih (oven, lev, strelec). Luna bo v trigonu z Marsom
prinašala povečano seksualno energijo. Potreba po čustvih bo velika, vendar jo Venera v Kozorogu ne more tako dobro izraziti. Ta dan bo treba tudi preskočiti neke ovire.
Ponedeljek, 14. februar: Luna prestopi v znamenje Raka ob 7:07 uri. Luna bo v
kvadratu z Jupitrom, kasneje v opoziciji s Plutonom. Mimogrede lahko naredite napako za napako. Pojavijo se lahko tudi težave v komunikaciji ter druge zmešnjave. Priporočljivo se je ukvarjati z zadevami, ki so odprte iz preteklega obdobja. Veliko reda lahko
naredite, saj bo Luna v Raku naklonjena resnemu in organiziranemu pristopu k delu. Nikar ne pozabite na valen-tinčka, na ljubezen in drobno pozornost nekomu, ki vam je posebno pri srcu.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
ISiiifftilti
Velika razstava dinozavrov
Celje, 11. 2. - 22. 2. 2011
tus
¡¡5wí¡jív
v. t:í 7.. - -; ■ o	-t- v -.jss
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Starejši veseli srečanja
V Braslovčah imajo že vrsto let tradicijo, da starejše enkrat na leto povabijo na srečanje s kulturnim programom in pogostitvijo. Tokratno je bilo to nedeljo v dvorani Kulturnega doma Braslovče.
Uvodoma so zbrani govorniki starejšim zaželeli veliko zdravja in lep nedeljski dan. Najstarejšima, 97-letni Tereziji Rojnik in 95-letnemu Karlu Gluku, so podelili šopek rož. Srečanje so s prisrčnim kulturnim programom popestrili učenci OŠ Braslovče. Na srečanju je bilo dovolj priložnosti za obujanje spominov, prijazne klepete in veselo razpoloženje.	TT
www.novitednik.com

a
■j-ji i, r
V
■pt
Uvod v trajnostno gradbeništvo
Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov deluje v Celju od leta 1946. Letošnja prva aktivnost društva je bilo predavanje o trajnostno naravnani gradnji, nekateri jo imenujejo tudi zelena gradnja, v četrtek, 27. januarja.
K izvedbi predavanja so povabili mag. Sabino Jordan, univ. dipl. inž. arh., Friderika Kneza, univ. dipl. fiz. in mag. Jureta Pet-kovška, univ. dipl. inž. stroj., iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije. V naslovu uporabljena beseda »uvod« je s posebnim namenom, da se poudari, da je v svetu kar nekaj dilem, kdaj je gradbeni objekt energetsko varčen v fazi gradnje in uporabe, hkrati udoben do uporabnika in okolju prijazen od začetka gradnje do konca življenjske dobe. In da smo v Sloveniji na začetku uvajanja energetske izkaznice objekta in uporabe zakonodaje za učinkovito rabo energije. Predavatelji so
Z dijaki po evropsko
V	evropskem oddelku Gimnazije Lava skušajo z dodatnimi vsebinami dijakom čim bolj približati Evropo - tako skozi mednarodne izmenjave kot tudi z dodatnimi vsebinami, zunanjimi sodelavci in podobno.
V	ponedeljek, 24. januarja, so tako gostili evropsko poslanko dr. Romano Jordan Ci-zelj. To je že tretja evropska poslanka, ki se je odzvala povabilu, razlog za druženje pa je predmet evropske študije, ki ga imajo na urniku dijaki tretjih letnikov. Pogovor s poslanko je tekel o delovanju evropskih inštitu-
cij, njihovih organih ter o njenem delovanju v EU in odborih, v katere je vključena kot evropska poslanka.
Dijaki so bili zelo odzivni, zanimali so jih vstop Turčije v EU, meja med Hrvaško in Slovenijo, predvsem zadnji spor, Termoelektrarna Šoštanj, energetika, brezvladje v Belgiji. Za vsa vprašanja je bilo kar premalo časa, pokazalo pa se je, da dijaki spremljajo aktualno politično in gospodarsko situacijo ter da so takšni in podobni obiski zanje več kot le koristni.
MATEJA ZORKO
predstavili še metodologijo določanja traj-nostnih parametrov, trajnostnih elementov ovoja stavbe in eksperimentalne metode gradbene fizike na objektu.
O vseh novostih je prisluhnilo skoraj 50 članov društva, učiteljev strokovnih predmetov iz gradbeništva in študentov Višje šole. Tema je aktualna za vse izvajalce v gradbeništvu zaradi nove zakonodaje in novih priložnostih na trgu, ki spodbuja energetsko učinkovite novogradnje in sanacije. Seveda morajo vse novosti spremljati učitelji za strokovno in aktualno izobraževanje dijakov oz. kadrov, ki bodo »trajno gradili« v prihodnosti. Tega se na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje zavedajo, zato radi pomagajo pri organizaciji vseh predavanj društva.
IP
dii
"quQ
www.radiocelje.com
Letni zbor konjiških planincev
Dvorana Konjičanka je gostila letno srečanje množice planincev, saj se je njihovo število v zadnjem letu povečalo za 87 in tako šteje društvo že 456 članov.
Po pregledu pestrega delovanja v letu 2010 so si zastavili nove cilje za letošnje leto. Planince so počastili s svojo prisotnostjo in jih s spodbudnimi besedami pozdravili podžupan konjiške občine, direktor zavoda za šport, predsednica Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev in predstavniki planinskih društev Zreče, Loče, Vitanje, Dra-mlje in Vojnik.
Srečanje je bilo tudi prava priložnost za podelitev priznanj Planinske zveze Slovenije, ki so jih prejeli: Darinka Koren, Lidija Pučnik, Marta Šmalc, Polona Rečnik, Boris Brdnik in Drago Rebec; društveno priznanje planinec grča je prejel Marko Groleger. Srečanje je z zanimivo potopisno projekcijo z odprave v Kirgizijo in na Kitajsko, z vzponom na 7.546 m visok vrh Mustagh Ata, popestril konjiški alpinist Luka Juhart, ki je z vrha tudi smučal.	J. Ka
nov WmsW> ton*
povpra^te pri
„asem oP^er>U
Gre tudi brez mesa
KUHAJMO SKUPAJ
V februar smo kuharsko vstopili z Emilijo Pavlič in njena knjiga Mamica, nauči me kuhati je še vedno lahko vodilo za celoletno kuhanje. V tem mesecu nas spomni na to, da lahko meso zamenjamo z lečo, s fižolom in čičeriko. Prijajo tudi goste ali redke juhe, mineštre, kot jim pravijo Primorci. Solate na vrtu še ni, zato za vitamine poskrbite z zeljnato solato ali malo okisajte in s solatnim prelivom začinite cvetačo. Emilija Pavlič prizna, da je njena najljubša jed fižol, le pretiravati ni treba z njim. In ker za pripravo njokov potrebujete več volje kot časa, se naučite še priprave teh. Dober tek in kuhajte z veseljem!
Fižolova zimska juha z rižem (za 5 oseb)
Sestavine: 5 žlic kuhanega fižola, 2 žlici riža, malo lovora, žlico posušenega korenčka, 5 žlic oljčnega olja, 2 strokov česna.
Priprava: Korenje nekaj minut namakamo v topli vodi. Riž operemo in odce-dimo. V hladen lonec damo debelo narezan česen, olje, riž in lovor. Malo pocvremo, dodamo vroč fižol, korenček
in zalijemo z 2 litroma vrele vode. Na koncu jed pretlačimo z ročno tlačilko.
Malo drugače: Fižolove jedi, ki jim ne dodamo nobenih instantnih dodatkov, lahko kasneje tudi pogreje-mo, sicer pa ne.
Njoki z brokolijem in mandeljni (za 5 oseb)
Sestavine: Za testo: 1 kg krompirja, 3 jajca, žlico oljčnega olja, 20 žlic polbele
moke, 10 žlic polnovredne moke.
Za omako: 5 glavic bro-kolija, 15 dag masla, 5 žličk drobtin, 20 mandeljnov
Priprava: Krompir olupimo in skuhamo v sopari. Še vročega pasiramo z ročno pa-sirko ali pretlačimo z ročno tlačilko. Malo ga ohladimo, dodamo olje, jajca, sol in pre-sejano moko ter hitro zgnete-mo v trdno testo. Oblikujemo debel svaljek in ga razdelimo na več manjših, te razrežemo na koščke. Delamo hitro, da nam testo ne zvodeni. Njoke zlagamo na luknjičasto lopatico in jih damo v osoljeno vročo vodo. Ko priplavajo na vrh, naj vrejo še 10 minut.
Skupaj z njoki damo v vodo oprane in na koščke narezane glavice in stebelca brokolija. Ko je oboje kuhano, vse s cedilom preložimo v mandljevo omako. To pri-
pravimo tako, da v mrzlo kozico damo maslo, prese-jane drobtine, olupljene in naribane mandlje ter vse skupaj malo pocvremo. Ko
zadiši (ne sme zarumeneti), dodamo njoke z brokolijem in malo vroče vode, v kateri so se kuhali njoki.
Malo drugače:
Jed lahko posujemo s sladkorjem. Omako lahko naredimo tudi iz posušene in namočene zelenjave, lešnikov, orehov ali pinjol.	NL
PRAV(N)I KORAKI
Avtorske pravice
Vprašanje: Ukvarjam se s skiciranjem in svoje skice objavljam na zasebnem spletnem portalu s pripisom, da sem avtor jaz. Pred kratkim sem zasledil eno od svojih del objavljeno na drugi internetni strani. Zapisa, da sem avtor, ni bilo niti moja stran ni bila napisana kot vir. Jasno mi je, da nekdo s tako objavo krši moje pravice in se bom glede tudi obrnil na odvetnika. Kakšne so moje pravice?
Odgovor: Podajam nekaj pa svetujem, kot ste napisali že osnovnih informacij, kaj v sami, obisk pri odvetniku oz. zvezi z zahtevki v primerih kr- drugem pravnem strokovnjaku
šitev določa Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP). V zvezi z dejanskim uveljavljanjem le-teh
s tega področja.
ZASP v 167. členu določa zahtevke, ki jih ima na voljo avtor oz. upravičenec ob kršitvi
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
rivavnr,nA
[&ŠK©
ifli-S
PIVOVARNA LAŠKO, d.d.
Laško, Trubarjeva ulica 28
razpisuje prosto delovno mesto:
OBLIKOVALEC m/ž
pogoji
-	grafični oblikovalec, tehnik oblikovanja ali aranžerski tehnik
-	znanje slovenskega jezika
-	3 mesece poskusnega dela
področje dela
-	služba marketinga - grafično oblikovanje zahtevano znanje
-	dobra usposobljenost za delo z orodji MS Office, Corel Draw, Adobe lllustrator, Adobe Indesign
-	dobra usposobljenost za oblikovanje vizualnih sporočil za medije, sposobnost načrtovati in oblikovati funkcijske in estetske vidike izdelka
-	poznavanje tiskarskih tehnik in priprave za tisk
-	vozniški izpit B kategorije
osebnostne lastnosti
-	natančnost, vestnost, izražen čut za estetiko in oblikovanje
Kandidate/kandidatke vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev do 25.02.2011 na naslov: PIVOVARNA LAŠKO, d.d. Trubarjeva ulica 28,3270 LAŠKO
izključnih pravic iz navedenega zakona, in sicer:
1.	da se prepovejo kršenje in bodoče kršitve;
2.	da se odpokličejo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov z upoštevanjem interesov do-brovernih tretjih oseb;
3.	da se odstrani stanje, ki je nastalo s kršitvijo;
4.	da se nepreklicno odstranijo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov;
5.	da se uničijo predmeti kršitve;
6.	da se uničijo sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabijo za kršitev in so v lasti kršilca;
7.	da se upravičencu prepustijo predmeti kršitve proti plačilu proizvodnih stroškov;
8.	da se sodba objavi.
Imate tudi pravico do povrnitve škode, ki jo je kršilec dolžan plačati v obsegu, ki se določi po splošnih pravilih o povrnitvi škode, ali v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste.
V zvezi s tem obstoji še institut civilne kazni, če je bila pravica iz tega zakona kršena namerno ali iz hude malomarnosti. Takrat lahko upravičenec zahteva plačilo dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila za tovrstno uporabo, povečanega do 200 %, ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne.
Pri odločanju o tovrstnem zahtevku in odmeri njene višine se upoštevajo vse okoliščine primera, zlasti pa stopnja krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila ter preventivni namen civilne kazni. Če je premoženjska škoda večja od civilne kazni, ima upravičenec pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine.
Imate pa tudi pravico do denarnega zadoščenja za ne-premoženjsko škodo, in sicer neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi, če pre-
moženjske škode ni. Avtorju ali izvajalcu je mogoče priznati pravično denarno odškodnino za pretrpljene duševne bolečine zaradi kršitve nj egovih moralnih pravic, če to opravičujejo okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in njihovo trajanje.
PAVLA BOLNER BOLARIČ, dipl. univ. pravnica
O
banka celje
Vaš zanesljiv partner. Že več kot 145 let.
Da bi jutri imeli vec kot včeraj začnite na tem delati že danes!
V Banki Celje ponujamo različne oblike varčevanja, odprtje varčevalnega računa, sklepanje depozitov, postopno varčevanje, rentno varčevanje ipd. Ponudbo prilagajamo trenutnim življenjskim položajem, finančnim zmožnostim in predvsem pričakovanim donosom naših varčevalcev.
Letošnje leto smo ponudbo nadgradili s postopnim varčevanjem s fiksno obrestno mero z letno rastjo. Postopno varčevanje je varčevanje z rednimi mesečnimi pologi, lahko tudi s trajnim nalogom, v višini najmanj 20 evrov. Varčujete lahko do pet let, prekinitev je mogoča kadar koli po 12 mesecih varčevanja. Prednost takšnega varčevanja je v naraščajoči obrestni meri, saj vam vsako leto priznamo višji pribitek k izhodiščni obrestni meri.
"Vabimo vas, da se oglasite v eni izmed poslovalnic v Celju:
•Poslovalnica Vodnikova, na Vodnikovi 2, med 8.30 in 11.30 ter od 14. do 17. ure
•	Poslovalnica CMH, na Krekovem trgu 6, med 8.30 in 11.30 ter od 14. do 17. ure
•	Poslovalnica Prešernova,
na Prešernovi 18, med 8.30 in 11.30 ter od 14. do 17. ure
Lahko nas obiščete tudi v vseh treh trgovskih centrih med 9. in 17. uro ali pa nas pokličite na telefonsko številko 03 422 17 34.
Naši finančni stokovnjaki vam bodo z veseljem svetovali pri izbiri ustrezne oblike varčevanja."
Urban Golež, vodja poslovne enote Celje
www.banka-celje.si
HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
Rekreacija je potrebna!
Preizkusili ste že skoraj vse diete in čudežne preparate, ki obljubljajo izgubo kilogramov, a spoznali, da pri vas ne delujejo. Pa ne samo pri vas. Če bi magična tabletka za hujšanje obstajala, ne bi nihče imel težav s preveliko telesno težo. Lahko pa se zadeve lotite znanstveno in s tehtnico. Kolikor pojeste, preračunajte še v energijsko vrednost in to ali še več pokurite s telesno dejavnostjo.
Rekreacija in pravilna prehrana bosta rdeča nit tudi letošnje že osme akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Za prvi del bo skrbela Nataša Šuster, vodja centra Top fit in inštruktorica fitnesa. Z njeno pomočjo boste pridobili kondicijo in s tem voljo za več telesne vadbe, kot ste je bili vajeni do sedaj. A tudi če vas groza grabi že ob besedi rekreacija in ste se nazadnje dobro spotili pri športni vzgoji v osnovni šoli, kar izpolnite kupon za prijavo. Gibanja in rekreira-
Tokrat je pred vami še zadnja možnost, da izpolnete kupon. Tiste, ki bodo prišli v ožji izbor, bomo povabili na razgovor in 20 izbranih, katerih indeks telesne mase je višji od 28, bo 15. marca prišlo na prvo srečanje letošnje skupine. In potem se bo začelo zares, da boste čez štiri mesece lahko ponosni nase!
nja se boste lotili na osnovi ocene fizičnega in zdravstvenega stanja ter po začetnem testiranju. Šele nato boste dobili individualni program vadbe v fitnesu in del časa namenili še skupinski vadbi. In tako boste postopoma fit in v formi. Morda bo tisti maraton, ki ste ga opazovali po televiziji, po akciji premamil
še vas - da se ga letos udeležite osebno.
NENA LUŽAR Foto: TimE (arhiv NT)
Akcijo Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje pripravljamo v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE
[ñoyitei
□dd
Nataša Šuster že vsa leta skrbi za rekreacijo »hujšarjev« v Top fitu.
Ime in priimek
Naslov
Telefon, starost, teža, višina
Izobrazba
Ali imate kakšne zdravstvene težave?
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
ROŽICE IN CAJCKI
Rastline z obilico vitamina C
Vitamin C je pomemben spodbujevalec imunskega sistema, še posebej v boju proti infekcijam, prehladu in gripi. Če je tudi vam v zimskem času padla odpornost, je čas, da sežete po rastlinah, bogatih z vitaminom C. Tako se bo vaše telo ponovno okrepilo in obvarovalo pred prehladnimi in viroznimi obolenji.
Vitamin C ponuja pomembno zaščito pred okužbami. Imunski sistem krepi tako, da daje belim krvničkam energijo za uničevanje virusov. Splošno znano je, da so z vitaminom C bogato obdarjene limone, pomaranče, grenivke, šipek, kislo zelje, kivi ali paprika. Danes pa se posvetimo rastlinskim predstavnikom, ki so kljub temu, da so najboljši viri vitamina C, med ljudmi malce manj poznani in uporabljani. Takšni so denimo rakitovec, acerola in papaja.
Rakitovec - šipkov konkurent
Rakitovec (Hippophae rha-mnoides) je eden od predstavnikov divjega sadja, katerega drobcene kroglaste in oranžne plodove je jeseni vredno shraniti za zimske dni, saj se po vsebnosti vitamina C lahko kosa s samim šipkom. Vseboval naj bi celo desetkrat
Piše: PAVLA KLINER
več vitamina C kot citrusi, poleg tega pa je zelo bogat tudi z vitamini iz skupine B, železom in magnezijem - torej kot nalašč za krepitev našega imunskega sistema. Če ga v tem času pridno uživamo, nas varuje pred prehladi in infekcijami. A plodovi so pre-kisli, da bi jih uživali same, zato si iz njih pripravimo sok ali sirup oziroma jih zmečkaj-mo v kašo. Pri nas rakitovec v naravi srečamo le redko, zato si ljudje rakitovčev sok ponavadi nabavijo v lekarnah in specializiranih trgovinah. No, nekateri ga gojijo tudi
Rakitovec se po vsebnosti vitamina C kosa s šipkom.
na domačem dvorišču, kjer se obnese kot odlična vrtna živa meja.
Priporoča se, da vsak dan popijemo dva kozarca vode s po dvema žlicama raki-tovčevega soka. Če ste med srečneži, ki lahko v jeseni pridejo do rakitovčevih jagod, si iz njih le pripravite osvežilni in zdravilni sok. Denite jih v posodo, prelijete z vodo tako, da so prekrite z njo, jih zmečkajte in pustite stati pol ure, nato jih precedite skozi krpo in skušajte iztisniti čim več soka. Shranite ga v manjših steklenicah v hladilniku. Po okusu sok razredčite z vodo in osladite z medom. Pripravkov iz rakitovca ne smemo jemati zvečer, saj močno poživljajo. Odsvetuje se sočasna uporaba rakitovca in zdravil proti strjevanju krvi.
Acerola -najbogatejši vir vitamina C
Mnoge študije potrjujejo, da naj bi acerola oz. ameriška višnja ali ameriška divja češnja (Malpighia glabra), kot ji tudi rečejo, vsebovala največ naravnega vitamina C. Slednji naj bi bil vsaj dvakrat bolj učinkovit kot sintetično pridelana askorbinska kislina. Plodovi acerole, zimzelenega drevesa, ki uspeva v Južni in Srednji Ameriki,
Acerola, sladko-kiselkast sadež, doma v tropih.
vsebujejo resnično ogromno vitamina C - v sto gramih plodov je približno 1800 mg C-vitamina. Če odhajate v trope, svoj obisk obogatite tudi z uživanjem sočnih sladko-kislih sadežev acerole, ki jo v teh krajih široko uporabljajo. Kdor nima te sreče, se bo moral zadovoljiti s pripravki iz acerole, ki se dobijo tudi v naših lekarnah in specializiranih trgovinah. Nahajajo se
v obliki soka, prahu, kapsul in tablet za lizanje.
Papaja namesto limone
Kogar pot zanese v tropske kraje, naj pridno uživa tudi rastlino božanskega okusa - papajo (Carica papaya). Do nje lahko pride na vsakem koraku, saj raste domala ob sleherni hiši in je zelo poceni. Ostali se bomo zaenkrat morali zadovoljiti z uvoženimi sadeži. Kakorkoli že, v zimskem času nam bo zelo koristilo, če bomo tu in tam pozobali kakšno papajo, ki po vsebnosti vitamina C gladko prekaša limono in druge citruse. Pohvali se lahko tudi s tem, da sodi med sadje, ki je najbolj bogato z beta ka-rotenom. Papaja dobro krepi
HUJSAIUJI
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
92/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
^^	Dr.Pirnatd.oj], I
imunski sistem in izboljšuje splošno dobro počutje in kondicijo.
Papaja raste v tropskih deželah skoraj na vsakem vrtu.
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
KLEPAR - KROVEC - M/Ž; KLEPARSKO - KROVSKA DELA, POLAGANJE KRITINE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.2.2011; "DOMO FINAL" IVAN RODAČER S.P.. ULICA BRATOV JANČARJEV 11 A, 3212V0JNIK KROVEC
KROVEC KLEPAR I. - M/Ž; KROVSKO KLEPARSKA IN TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 17.2.2011; MOSKK KROVSTVO. KLEPARSTVO IN VELETRGOVINA, D.0.0. NOVA CERKEV 127,3203 NOVA CERKEV SKUPINOVODJA KROVCEV IN KLEPARJEV - M/Ž; VODENJE SKUPINE KROVSKO KLEPARSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 11 MESECEV, 24.2.2011; MOSKK KROVSTVO, KLEPARSTVO IN VELETRGOVINA, D.0.0, NOVA CERKEV 127,3203 NOVA CERKEV ELEKTROINŠTALATER HIŠNIK - VZDRŽEVALEC - M/Ž; UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE; ELEKTR0 NAPRAV, CENTRALNEGA OGREVANJA, KLIMA NAPRAV, VZDRŽEVANJE IN UREJANJE OKOLICE, VZDRŽEVANJE IN DELJENJE VSEH OBJEKTOV IPD, NEDOLOČEN ČAS, 9.2.2011; EMA D.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE OBRATOVNI ELEKTBIKAB 0BRAT0VNI ELEKTRIKAR - M/Ž; OPRAVLJANJE ELEKTR0 VZDRŽEVALNIH DEL OPREME, STROJEV, REMONTI IN DRUGA PODOBNA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 12.2.2011; VALJI, PROIZVODNJA VALJEV IN ULITKOV D.0.0., ŽELEZARSKA CESTA 3,3220 ŠTORE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PREMOŽENJA IN OSEB. NADZOR.... VARN0STNIK/VARN0STNICA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.2.2011; VARNOST MARIBOR VAROVANJE PREMOŽENJA, TRGOVINA, STORITVE IN PROIZVODNJA D.D.. KRALJEVIČA MARKA ULICA 5, 2000 MARIBOR
VOZNIK INŠTRUKTOR - M/Ž; UČITELJ VOŽNJE "C", "D" IN "E" KATEGORIJE MOTORNIH VOZIL, DOLOČEN ČAS 30.0.2011, 9.2.2011; IZLETNIK CELJE D.D. PROMETNO IN TURISTIČNO PODJETJE, AŠKERČEVA ULICA 20,3000 CELJE
PRODAJALEC
TRGOVSKI POTNIK HIŠE DARIL ZA CELJE IN SAVINJSKO DOLINO. - M/Ž; DELO OBSEGA PRODAJO OBSTOJEČIM STRANKAM, PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK, POSPEŠEVANJE PRODAJE, REŠEVANJE REKLAMACIJ. PRODAJA SE DARILNI PROGRAM, SEZONSKI PROGRAM, GOSPODINJSKI PROGRAM IN P0TR0ŠNI MATERIAL. NEDOLOČEN ČAS, 12.2.2011; PANAP TRGOVINA, UVOZ, IZVOZ D.0.0., RAJŠPOVAULICA 10,2250 PTUJ KUHAR
SAMOSTOJNI KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA HLADNIH IN TOPLIH OBROKOV. PRIPRAVA DODATNE P0-NUDBE. DELJENJE HRANE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.2.2011; SL0REST D.0.0.; OBRAT CELJE, IPAVČEVA ULICA 32,3000 CELJE TEHNIK MEHATRONIKE MONTER OPREME - M/Ž; DELO V SERVISU Z AVT0D0MI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.2.2011; AC GLAVAN STORITVE IN TRGOVINA D.0.0., 0DRTNA CESTA 1, 3000 CELJE
STROJNIMEHANIK
VZDRŽEVALEC - M/Ž; POZNAVANJE OSNOV HIDRAVLIKE IN PNEVMATIKE, KONČANO POKLICNO ŠOLO, SMER STROJNI MEHANIK, POMEMBNE SO ROČNE SPRETNOSTI, VZDRŽLJIVOST IN NATANČNOST, NEDOLOČEN ČAS, 9.2.2011; SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.0.0., DUNAJSKA CESTA 21, 1000 LJUBLJANA STROJNITEHNIK
SERVISER GASILNIH APARATOV - M/Ž; SERVIS GASILNIH APARATOV NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.2.2011; SINTAL CELJE DRUŽBA ZAVAROVANJE PREMOŽENJA, D.0.0., CELJE, IPAVČEVA ULICA 22, 3000 CELJE
VODJA SKUPINE - M/Ž; VODENJE, ORGANIZIRANJE, NADZIRANJE IN USKLAJEVANJE DELA V SKUPINI OBDELOVANJE 0DRAZCEV ZA IZVRŠENO DELO V SKUPINI, V0DNJE DNEVNIKA 0 OKVARAH STROJEV ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA VARNO DELO IN IZVAJANJE PREDPISOV IZ VARSTVA PRI DELU SODELOVANJE PRI INVENTURAH NADZOR NAD OBRATOVANJEM ČISTILNE NAPRAVE IN RECIRKULACIJE HLADILNIH VOD TER SKRD ZA NEMOTENO DELOVANJE LE TEH P0SLUŽEVANJE TALILNE PEČI, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 12.2.2011; EM0 FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.0.0., MARIBORSKA CESTA 86.3000 CELJE EKONOMSKI TEHNIK
TRŽENJE STORITEV - M/Ž; TRŽENJE STORITEV NA TERENU, NEDOLOČEN ČAS, 9.2.2011; DIREKTNI NAKUP, TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0., GLAVNI TRG 9, 3000 CELJE
UPRAVNITEHNIK
ZDRAVSTVENA ADMINISTRATORKA V (III) - M/Ž; 0D-VLADDVANJE DESETPRSTNEGA SLEPEGA PISANJA NA RAČUNALNIK, PISALNI STROJ, VODENJE ZDRAVSTVENE ADMINISTRACIJE, EVIDENC, PISANJE PO DIKTATU ITD., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.2.2011; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5,3000 CELJE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA 0DM0ČJE CELJA - M/Ž; TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV, NEDOLOČEN ČAS, 11.2.2011; PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.0.0., PARTIZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA
VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA
KOMERCIALIST - DELOVNO MESTO V CELJU - M/Ž; TRŽENJE PRODAJNEGA PROGRAMA PODJETJA IN IZVAJANJE AKTIVNOSTI NA PODROČJU KOMERCIALE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.2.2011; AUTOMATIC SERVIS IZDELAVA AVTOMATOV ZA PIJAČE D.0.0., VAN-GANELSKA CESTA 5.6000 KOPER - CAP0DISTRIA
KOMERCIALIST
PRODAJA REZERVNIH DELOV - M/Ž; PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.2.2011; AVT0HIŠA ŠK0RJANEC D.0.0. PODJETJE ZA PRODAJO AVTOMODILOV IN REZERVNIH DELOV, MARIBORSKA 115, CELJE, MARIBORSKA CESTA 115,3000 CELJE
DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
(VS)
STROJNI INŽENIR V RAZVOJU - M/Z; RAZVOJ OHIŠIJ IN STROJNIH REŠITEV ZA NAPRAVE V RAZVOJU, ANALIZE IN REŠITVE V LOGISTIKI PODJETIJ, PRODAJNE AKTIVNOSTI NA PODROČJU OZNAČEVANJA, SLEDENJA IN INTERNE LOGISTIKE, NEDOLOČEN ČAS, 9.2.2011; EMA D.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIV0STV INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIDORSKACESTA1 C, 3000 CELJE EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE, RAČUNOVODSTVO
POSLOVNI SEKRETAR - M/Ž; RAZNA ADMINISTRATIVNA DELA, KNJIŽENJE RAČUNOV, PLAČEVANJE DODAVITELJEM, TEERJATVE KUPCEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.2.2011; EPR0MAR, RAČUNALNIŠKI INŽENIRING IN MARKETING, D.0.0., KOSOVELOVA ULICA 16,3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
RAZISKOVALEC - RAZVIJALEC RF ELEKTRONSKIH SKLOPOV - M/Ž; S0KREIRANJE ODLOČITEV ZA RAZVOJ NOVIH RF SKLOPOV, ZLASTI NA PODROČJU TELEMAT1KE IN M2M APLIKACIJ.IZDELAVA ZAHTEVNIKA "REQUIREMENTS SPECIFICATION" ZA NOVE APLIKACIJE, KREIRANJE P0TREDNIH ARHITEKTUR IN DIZAJNA APLIKVACIJ, NEDOLOČEN ČAS, 9.2.2011; EMA D.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIROR-SKA CESTA 1 C. 3000 CELJE
VODILNI RAZVIJALEC ELEKTRONSKIH SKLOPOV IN NAPRAV - ELECTRONIC HARDWARE DESIGNER - M/Ž; 1. RAZVOJ IN KONSTRUKCIJA DIGITALNIH ELEKTRONSKIH VEZIJ, ANALOGNIH IN KOMUNIKACIJSKIH ELEKTRONSKIH VEZIJ, SIMULACIJA ELEKTRONSKIH VEZIJ, PRIPRAVA PROTOTIPOV, IZVAJANJE MERITEV, NEDOLOČEN ČAS, 9.2.2011; EMA D.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIROR-SKA CESTA 1 C. 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI ARHEOLOG ARHEOLOG - M/Ž; TERENSKO DELO, PISANJE POROČIL, RAZISKOVALNO DELO NA RELACIJI LJURLJANA Z OKOLICO IN DOLENJSKA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.2.2011; ARHEOLOŠKE RAZISKAVE IN TRŽENJE KULTURNE DEDIŠČINE, PRIMOŽ STERGAR S.P., LJUBLJANSKA CESTA54.3000 CELJE
UELAŠKO
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; ROČNA DELA, PRANJE STROJEV IN VSA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.3.2011; MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0.. TRODNI DOL 34,3271 ŠENTRUPERT STROJNIK GRADDENE MEHANIZACIJE- M/Ž; STROJNIK, NEDOLOČEN ČAS, 22.3.2011; MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0.. TRODNI DOL 34,3271 ŠENTRUPERT VOZNIK
STROJNIK GRADDENE MEHANIZACIJE, VOZNIK - M/Ž; STROJNIK, VOZNIK, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETO, NEDOLOČEN ČAS, 22.3.2011; MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0.. TRODNI DOL 34,3271 ŠENTRUPERT
BOLNIČAR-NEGOVALEC
BOLNIČAR PRIPRAVNIK - M/Ž; NEGA BOLNIKA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.2.2011; TRERMANA D.D., DRUŽBA DODREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO
TEHNIKOBLIKOVANJA
OBLIKOVALEC - M/Ž; GRAFIČNO ODLIKOVANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.2.2011; PIVOVARNA LAŠKO, DELNIŠKA DRUŽRA, TRUDARJEVA ULICA 28, 3270 LAŠKO
ZDRAVSTVENITEHNIK
ZDRAVSTVENI TEHNIK - M/Ž; ZAHTEVNEJŠA NEGA GOLNIKA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.2.2011; TRERMANA D.D.. DRUŽRA DODREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6.3270 LAŠKO
DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT(VS)
DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT - M/Ž; IZVAJANJE TERAPIJE, NEDOLOČEN ČAS, 12.2.2011; TRERMANA D.D., DRUŽRA DODREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC
SOCIALNI DELAVEC - M/Ž; IZVAJANJE DEL SOCIALNEGA DELAVCA V DOMU STAREJŠIH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.2.2011; TRERMANA D.D.. DRUŽRA DODREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6,3270 LAŠKO
UEmozirje
GOSTINSKITEHNIK
RECEPTOR - M/Ž; VODENJE EVIDENCE KNJIGE GOSTOV, BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE, POTRJEVANJE NAROČIL IN REZERVACIJ, OSTALA DELA PO NALOGU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.2.2011; GOLTE D.0.0., ZIMSKO LETNI TURISTIČNI CENTER, RADEGDN-DA19 C, 3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJICE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
PROIZVODNI DELAVEC NA ODDELKU ELEKTRONIKE, KA-BLAŽE - M/Ž; SESTAVA SETOV NA PROIZVODNI LINIJI, DOLOČEN CAS, 11 MESECEV, 12.2.2011; LAMEX S.R.D.. POTOČNA 19, 93521 TLMAČE, REPUBLIKA SLOVAŠKA PODRUŽNICA ZA INŽENIRING IN TRGOVINO STARŠE, ROŠNJA16 A. 2205 STARŠE ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH. PRERIJALNIH. 0D-
REZILNIH, KALIBRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO V PROIZVODNJI, VODENJE DN.... DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.2.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0., STRANICE 55.3206 STRANICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA UPRAVLJALEC STROJA III. - M/Ž; IZDELOVANJE VSEH VRST BRDSOV IN DRUGIH IZDELKOV TER POLIZDELKOV NA STROJU, SPLOŠNE NASTAVITVE STROJEV ALI NAPRAV NA KATERIH DELA TER OSTALA DELA PO NAVODILU NADREJENEGA., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.2.2011; ADECCO H.R. D.0.0.; ADECCO H.R. D.0.0., PE CELJE, ULICAXIV.DIVIZIJE6,3000 CELJE ODREZOVANJE ODKDVKOV - M/Ž; DELO NA STROJIH ZA ODREZOVANJE 0DK0VK0V, TOPLO ODREZOVANJE IN PREBIJANJE ODKOVKOVVKOVAČNICI, KALIDRIRANJE, DELO NA BRUSILNIH STROJIH, MONTAŽA, DEMONTAŽA ORODIJ, BRUŠENJE ORODIJ, KONTROLA PROIZVODOV, VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK SPC., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.2.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0., STRANICE 55, 3206 STRANICE
SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
DELO V AGENCIJI ZA TURIZEM - M/Ž; DELO V AGENCIJI ZA TURIZEM, ORGANIZACIJA IN PRODAJA ARANŽMAJEV DOMA IN V TUJINI, NEDOLOČEN ČAS, 6.3.2011; CURIOUS TURISTIČNO, GOSTINSKO IN PROMETNO PODJETJE, D.0.0., KRIŽEVEC 44 A, STRANICE, KRIŽEVEC 44 A. 3206 STRANICE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽDA HRANE IN PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.2.2011; GOSTIŠČE "ZALEZNIK JANA" S.P., KRIŽEVEC 1,3206 STRANICE STROJNITEHNIK
ORODJAR - M/Ž; MENJAVA IN NASTAVLJANJE ORODIJ, PRIPRAVA LINIJ, ČIŠČENJE ORODIJ, ENOSTAVNA POPRAVILA ORODIJ, SPREMLJANJE STANJE OPREME, PO POTREDI DRUGE NALOGE, ZA KATERE JE USPOSOBLJEN. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.2.2011; KOPLAST EKSTRUZIJA IN KONFEKCIJA, D.0.0., SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE
EKONOMSKITEHNIK
ADMINISTRATIVNO KOMERCIALNA DELA - M/Ž; ADMINISTRATIVNA DELA, PRIPRAVA PONUDD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.2.2011; MEDIVAL, TRGOVINA, STORITVE IN POSREDNIŠTVO, D.0.0., MESTNI TRG 17, 3210 SLOVENSKE KONJICE VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA REFERENT V NARAVI - M/Ž; PRIČAKUJEMO SAMOINICIATIVNE, IZNAJDLJIVE, NATANČNE IN VESTNE KANDIDAT, KI BODO OPRAVLJALI SAMOSTOJNO DELO NA PODROČJU NABAVE (SPREMLJANJE ZALOG, NAROČANJE, REŠEVANJE REKLAMACIJ...), DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.2.2011; KOPLAST EKSTRUZIJA IN KONFEKCIJA, D.0.0., SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA2,3210 SLOVENSKE KONJICE KEMIJSKI PROCESNI INŽENIR SAMOSTOJNI TEHNOLOG - M/Ž; SPREMLJANJE IN UVAJANJE TEHNOLOŠKIH NOVOSTI PRIPRAVA, RAZPIS IN UREJANJE TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE PROJEKTIRANJE KONTROLNE TEHNOLOGIJE IZDELAVA PERIODIČNIH IN POSEBNIH PROIZVODNIH POROČIL IZDELAVA VZORCEV, PROTOTIPOV, RECEPTUR IN TEHNIŠKIH NAVODIL, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.2.2011; KOPLAST EKSTRUZIJA IN KONFEKCIJA, D.0.0., SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE
DOKTORMEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE OZ. DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; VSA DELA ZDRAVNIKA, NEDOLOČEN ČAS, 11.2.2011; ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE, MESTNI TRG 17,3210 SLOVENSKE KONJICE
ue Šentjur pri celju
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
EVIDENT1ČAR, ZLAGALEC LESA NA ŽAGI - DELOVNO MESTO JE V ŠENTJURJU - M/Ž; ZLAGANJE IN EVIDENTIRANJE LESA PRI RAZREZU, UPRAVLJANJE Z VILIČARJEM, NEDOLOČEN ČAS, 11.2.2011; TI B Ml TRGOVINA IN STORITVE D.0.0. DODRUNJE, ZAGRADIŠČE12 A, 1261 LJUDLJANA-DODRUNJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA POMOŽNA DELA PRI POLAGANJU PLOŠČIC - M/Ž; POLAGANJE PLOŠČIC IN POMOČ PRI POLAGANJU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.2.2011; VZDRŽEVALNA DELA MARJAN PEKOŠAK S.P., STOPČE 21,3231 GRODELNO UPRAVLJALEC TRAČNE ŽAGE ZA RAZREZ HLODOVINE - DELOVNO MESTO JE V ŠENTJURJU - M/Ž; RAZREZ HLODOVINE NA TRAČNI ŽAGI, ORGANIZACIJA DELA ITD., NEDOLOČEN ČAS, 11.2.2011; TI B Ml TRGOVINA IN STORITVE D.0.0. DODRUNJE, ZAGRADIŠČE 12 A, 1261 LJUDLJANA-DODRUNJE POMOŽNI STROJNIK
STROJNIK NA POLAVTOMATSKEM STROJU - M/Ž; IZDELAVA DETONSKE OPEKE IN DETONSKIH DLDKOV. NEDOLOČEN ČAS, 19.2.2011; DETONARNA IN CEMEN-TNINARSTVO ALOJZ LAH S.P., CESTA KOZJANSKEGA ODREDA 29 A, 3230 ŠENTJUR INŽENIR ELEKTROTEHNIKE TEHNIČNA PODPORA - M/Ž; TEHNIČNA PODPORA KUPCEM, APLIKACIJA NOVIH TEHNOLOGIJ, TESTIRANJE NOVIH PROJEKTOV, PREZENTACIJE, NEDOLOČEN ČAS, 16.2.2011; ADHEZIV TRGOVINSKA IN ZUNANJETRGOVINSKA DRUŽRA, D.0.0. ŠENTJUR, PRIMOŽ PRI ŠENTJURJU 24 C. 3230 ŠENTJUR
ue Šmarje pri jelšah
POMOŽNI DELAVEC
NATAKAR, DELOVNO MESTO; ROGAŠKA SLATINA -M/Ž; STREŽDA TOPLIH IN HLADNIH PIJAČ V LOKALU IN NA TERASI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.2.2011; GOSTINSTVO, MAJA VODOVNIK S.P., POLJSKA CESTA 7, 2204 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA TRŽENJE IN RAZVOJ - M/Ž; SVETOVANJE PRI TRŽENJU, RAZISKAVA TRGA, SODELOVANJE V TEAMU RAZVOJA, POZNAVANJE RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV ZA RISANJE, NEDOLOČEN ČAS, 12.2.2011; PANLES KUHINJE, PODJETJE ZA MIZARSKE, TRGOVSKE IN STORITVENE DEJAVNOSTI, D.0.0., TEKAČEVO 62 D, 3250 ROGAŠKA SLATINA KUHAR
KUHAR - M/j; PRIPRAVA HRANE, NADZOR NAD ROKI TRAJANJA ŽIVIL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.2.2011; ORANŽNO POLETJE, TURIZEM, TRGOVINA, NEPREMIČNINE IN STORITVE D.0.0., STRMA CESTA 1 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA STROJNITEHNIK
STROJNIK REZALNO BRUSILNIH STROJEV I - M/Ž; IZDELOVANJE PROGRAMOV ZA REZALNO BRUSILNE STROJE IN NASTAVITEV ISTIH, MENJAVA BRUSNIH SREDSTEV IN OSTALEGA ORODJA, OPRAVLJANJE TEKOČIH VZDRŽEVALNIH DEL NA STROJIH IN SODELOVANJE PRI
REMONTU ISTIH, POSLUZEVANJE STROJEV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, KONTROLIRANJE KVALITETE DELA, ČIŠČENJE STROJA IN VZDRŽEVANJE REDA IN ČISTOČE DELOVNEGA MESTA, OPRAVLJANJE DRUGIH DEL PO NALOGU NEPOSREDNEGA VODJE., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.2.2011; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1.3250 ROGAŠKA SLATINA TEHNIK MEHATRONIKE MEHATRONIK I - M/Ž; OPRAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH VZDRŽEVALNIH DEL NA VSEH ELEKTRONSKIH IN ENERGETSKIH NAPRAVAH V PODJETJU, NAČRTOVANJE IN NADZIRANJE MANJ ZAHTEVNIH KRMILNIH SISTEMOV, SODELOVANJE PRI INSTALACIJSKIH IN VZDRŽEVALNIH DELIH, SPREMLJANJE DREZHIBNDST1 ELEKTRIČNIH NAPRAV IN KRMILNIH SISTEMOV V PODJETJU IN ODPRAVLJANJE NAPAK NA LE TEH, MANJ ZAHTEVNO PROGRAMIRANJE NA OSNOVI PROJEKTNE DOKUMENTACIJE, OPRAVLJANJE DRUGIH VZDRŽEVALNIH DEL Z ELEKTRO PODROČJA PO NAVODILU NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.2.2011; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1,3250 ROGAŠKA SLATINA ZDRAVSTVENI TEHNIK TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE - PRIPRAVNIK - M/Ž; USPOSADLJANJE ZA POKLIC TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.2.2011; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16,3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UEVELENJE
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNI DELAVEC ZA KROVSKO KLEPARSKA IN Hl-DROIZOLACIJSKA DELA - M/Ž; POMOŽNI DELAVEC ZA KROVSKO KLEPARSKA IN HIDROIZOLACIJSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 15.3.2011; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 D, 3320 VELENJE
KROVEC-KLEPAR, HIDROIZOLATER - M/Ž; OPRAVLJANJE KROVSKO-KLEPARSKIH, TESARSKIH IN HIDROIZOLACIJ-SKIH DEL, POKRIVANJE OSTREŠJA Z VSEMI VRSTAMI KRITIN, MONTAŽA STREŠNIH OKEN, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 15.3.2011; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 D, 3320 VELENJE ZIDAR
GRADBENA DELA - M/Ž; ZIDARSKA, TESARSKA IN VSA SPLOŠNA POMOŽNA GRADBENA BELA, DOLOČEN ČAS, 12.2.2011; ADERA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O.. KO-ŽELJSKEGA ULICA 5.3320 VELENJE DELO TESARJA IN ZIDARJA - M/Ž; DELO TESARJA IN ZIDARJA, DOLOČEN ČAS, 12.2.2011; ADERA TRGOVINA IN STORITVE D.0.0.. KOŽELJSKEGA ULICA 5, 3320 VELENJE
MONTER VODOVODNIH NAPRAV
SAMOSTOJNI MONTER VODOVODNIH INSTALACIJ
-	M/Ž; VODOVODNE INSTALACIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.2.2011; KREVZEL INSTALACIJE, STORITVE D.O.O.. METLEČE 14A.3325 ŠOŠTANJ
MONTER KLIMATIZACIJSKIH NAPRAV SAMOSTOJNI MONTER PREZRAČEVANJA IN IZOLACIJE
-	M/Ž; PREZRAČEVANJE IN IZOLACIJA INSTALACIJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.2.2011; KREVZEL INSTALACIJE, STORITVE D.O.O.. METLEČE 14A. 3325 ŠOŠTANJ
UE ŽALEC
VODNIK
SREDA, 9. 2.
10.30 in(16.30) Muzej novejše zgodovine Celje
15.00 Glasbena šola Celje
17. GG Knjižnica pri Mišku Knjižku
17.00 Knjižnica Velenje
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
VODOVODNI INŠTALATER - M/Ž; SAMOSTOJNI VODOVODNI INŠTALATER ZA PRENOVO KOPALNIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.2.2011; FELIX, JURIJ OCEPEK, S.P., DREG PRI POLZELI 22,3313 POLZELA SAMOSTOJNI SLIKOPLESKAR - M/Ž; SLIKOPLESKAR-SKA IN SUHOMONTAŽNA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.2.2011; FELIX, JURIJ OCEPEK, S.P., DREG PRI POLZELI 22,3313 POLZELA SESTAVLJALEC - M/Ž; ROČNA MONTAŽA, SESTAVLJANJE MEHANSKIH IN ELEKTRO KOMPONENT, LEPLJENJE, VIJAČENJE, POLAGANJE, AVTOKONTROLA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.2.2011; ODELO SLOVENIJA, PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMOBILSKIH DELOV, D.0.0., TOVARNIŠKA CESTA 12, 3312 PREDOLD
NATAKAR - M/Ž; TOČENJE IN STREŽDA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.2.2011; TORAL. STORITVENO PODJETJE, D.0.0., RIMSKA CESTA 72,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI NEZNAN NAZIV
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V, MEDNARODNEM TOVORNEM PROMETU (UKRAJINA, RUSIJA], VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 12.2.2011; LOGISTIKA REM, TRANSPORT, STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0., HRAMŠE 29,3204DODRNA VOZNIKAVTOMEHANIK VOZNIKTOVORNJAKA-M/Ž; NAKLADANJE IN RAZKLADANJE DLAGA V SLO IN EU, OPRAVLJANJE NALOG V SKLADU Z AKTOM 0 UREDITVI NOTRANJE KONTROLE, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.2.2011; INT.TRANSPORT, RADOVAN FIDERŠEK S.P., ŠLANDROV TRG 28 A, 3310 ŽALEC AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž; POPRAVLJA POŠKODOVANE DELE AVTOMOBILSKIH KAROSERIJ IN JIH NADOMEŠČA Z NOVIMI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.2.2011; PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS D.0.0., LOŽNICA PRI ŽALCU 52 A. 3310 ŽALEC KROVEC
KROVEC - KLEPAR - M/Ž; KROVSKO KLEPARDKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 14.2.2011; KROV STORITVE D.0.0., KASAZE 36 A, 3301 PETROVČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA ADMINISTRATIVNA DELA - M/Ž; PISARNIŠAK DELA, SPREJEM IN ODDAJA POŠTE, TELEFONSKI KLICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.2.2011; POSREDNIŠTVO IN SVETOVANJE JERNEJ VEDENIK S.P., ŠLANDROV TRG 34 A, 3310 ŽALEC PRODAJALEC
PRODAJNI REFERENT- M/Ž; SVETOVANJE IN PRODAJA TOPLOTNIH ČRPALK ZA ŠIROKO POTROŠNJO, NEDOLOČEN ČAS, 12.2.2011; TERMO-TEHNIKA HLADILNI, OGREVALNI IN ENERGETSKI SISTEMI, D.0.0., ORLA VAS 27 A, 3314 DRASLOVČE
POSLOVODJA - M/Ž; VODJA TRGOVINE Z VODOVODNIM MATERIALOM TER OGREVALNO TEHNIKO, NEDOLOČEN ČAS, 27.2.2011; TERMO SHOP D.0.0., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK- M/Ž; SKLEPANJE AVTOMO-DILSKIH, PREMOŽENJSKIH IN OSTALIH ZAVAROVANJ, NEDOLOČEN ČAS, 10.2.2011; ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MODRA TOČKA, CLAUDIJA HOČEVAR, S.P., GRČE 26,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI TURISTIČNI TEHNIK
VODJA RECEPCIJE - M/Ž; VODJA RECEPCIJE V HOTELU, NEDOLOČEN ČAS, 19.2.2011; HOTEL ŽALEC D.0.0. ŽALEC. MESTNI TRG 3.3310 ŽALEC
Živeti v Celju
demonstracija obrtnice modistinje Marte Žohar
Javni nastop
nastopajo harmonikarji, komorne skupine in dueti: trobila, tolkala
Neke zimske noči
predstava lutkovne dramske skupine Vrtca Zarja
Ura pravljic
pripoveduje Vesna Gaber Podhovnik
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Bralna značka za odrasle
pogovor o poeziji, kaj nam pomeni in kako jo razumemo
18.00 Ljudska univerza Celje
Zdravo in čisto črevo za zdravo življenje in telo
predavanje Roka Černeliča; gostja večera Ica Krebar
19.00 Dom sv. Jožef Celje
Orgelski koncert
nastopajo učenci orgel OŠ Beltinci in Orgelske šole sv. Jožefa Celje
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Matjaž Javšnik in Improvokatorji
komedija, KUD Reporter Milan
ČETRTEK, 10. 2.
16.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic
pripoveduje Andreja Kolenc
16.00 Knjižnica Šoštanj
Zajec in Rogljiček
pravljico pripoveduje Andreja Kolenc
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
To je Ernest
lutkovna predstava za cicibanov abonma in izven
17.00 Knjižnica Kozje
Čitalniški večer
gost akademik Matjaž Kmecl
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Od Urške do Urške
literarno glasbeni večer ob slovenskem kulturnem prazniku
18.00 Osrednja knjižnica Celje
Pojoči kastrati - (zlo)rabljeno telo na odru
predstavitev knjige mag. Tatjane Rozman, pogovor vodi mag. Branko Goropevšek
18.00 Knjižnica Šentjur
Podelitev priznanj bralne značke za odrasle
gostja: pesnica, keramičarka Ifigenija Simonovič
18.GG Kulturnica Velenje
Drago Jančar: To noč sem jo videl
z avtorjem se bo pogovarjal Jaroslav Skrušny
18.30 Dvorana Glasbene šole Šentjur
Javni nastop učencev
19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje
Javne zadeve/public matters
odprtje razstave
19.00 Don Boskov center Celje Družina otroka s posebnimi potrebami
predavanje za starše Ane Tarnik Horvat, spec. ZDT
19.00 Dom sv. Jožef Celje
Stari starši in njihovo vzgojno poslanstvo
predavanje Bogdana Žorža, logoterapevta
19.30 Glasbena šola Velenje
Učitelji glasbene šole
tradicionalni koncert
19.30 Kulturni center Laško
Fotr
monokomedija Siti teatra v izvedbi Lada Bizovičarja
KINO
PLANETTUS
Spored 9. 2.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Gremo mi po svoje - komedija 16.50
Samova pustolovščina - animirana družinska komedija, sinh. 3D 16.00
Turist - triler/drama 18.45, 21.05
Čas lova na čarovnice - avanturistična fantazijska drama 20.30
Mr. Joint - komedija 16.15
Zeleni sršen - akcijski triler
3D
21.30
Dilema - komedija 16.25, 18.40, 21.00 Zlatolaska - animirana družinska komedija 3D 15.00, 17.10, 19.20 Zlatolaska - animirana družinska komedija 16.10, 18.20
Črni labod - drama/triler 18.50, 21.10
Gulliverjeva popotovanja- pustolovska komedija 3D 18.00, 20.00
Burleska - muzikal/drama 15.40, 18.10, 20.50 Zelen sršen - akcijski triler 16.20
Kraljev govor - zgodovinska
drama
19.00, 21.20
SREDA in ČETRTEK 20.00 Nič osebnega - drama
MALI OGLASI - INFORMACIJE
*o *
2&K
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNIK V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIMKRAGOLNIK d.o.o., Kettejeva 12, CdJ«
STROJI
PRODAm
DVOBRAZDNI hidravlično obračalni plug, 12 col, s podpornim kolesom, prodam. Telefon 051 211-826.	p
POSEST
HIŠO v Lokrovcu, v izmeri 159 m2, zemljišče 1.929 m2, prodamo za 195.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
ODDAM
pRoDAm
VOZILA
pRoDAm
MAZDO 323 1,5 sedan, letnik 1997/98, srebrne barve, limuzina, z vso možno opremo, prodam za 1.200 EUR. Telefon 041 506-145.	465
CELJE, Teharska cesta. Prodajalno, servis in skladišče + 4.484 m2 stavbnega zemljišča, prodamo za 570.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa - po dogovoru. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.
Celjska koča nudi naročnikom Novega tednika 20 % popust za nalcup smučarske karte!
HOTEL*
CELJSKA

Popust lahko uveljavljate s kartico Kluba naročnikov Novega tednika. Vabi vas smučišče Celjska koča.
CENTER mesta Celja. Lokal na elitni lokaciji, Ljubljanska cesta, velika izložbena okna, velikost 61 m2, oddamo. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.
n
POSLOVNE prostore, v skupni velikosti približno 30 m2, v 1. nadstropju objekta, odda v najem Društvo upokojencev Celje, Muzejski trg 7. Telefon 051 346-737.	445
PROSTOR, za skladišče ali priročno delavnico, ob cesti Arclin-Ljubečna, dajem v najem. Telefon 041 262-063, 041 523-295.	481
POSLOVNE prostore v Žalcu, zraven zdravstvenega doma, ugodno oddamo v najem. Telefon 031 611-702. Foto studio Rizmal, Savinjska cesta 18, Žalec.
451
STANOVANJE
pRoDAm
ŠTORE, Lipa. Obnovljeno trisobno stanovanje, 80 m2, z garažo, v bloku, prodam za 1.100 EUR/m2. Telefon 041 847093.	405 CELJE, Lava. Trisobno stanovanje, 74,12 m2, 8. nadstropje, prodamo za 80.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., L 5, Celje.
H!TRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, £ 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih breiplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
rrr777TT> tudi letnik2011 A J.W.Irl prilogo TV-OKNO!¿¿¿Žid
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
imam
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ima in priimek:
Kraj:
Datum rejstva:
Ulica:
Nepreklicna naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC (Lo.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
CELJE, mesto. Petsobno stanovanje na Savinjskem nabrežju, v izmeri 121 m2 ter podstrešje v izmeri 50 m2, pogled na celjski Stari grad, potrebno obnove, prodamo za 110.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE center. Enosobno in trisobno stanovanje prodam. Telefon 031 620-506.
472
oDDAm
DVOSOBNO stanovanje, 67 m2, Dečkovo naselje, Celje, delno opremljeno, oddamo v najem. Telefon 041 505-502.
411
STANOVANJE, v Celju, na Lavi, 34 m2, novo opremljeno in stanovanje v Novi vasi, enoinpolsobno, 45 m2, oddam. Telefon 041 644-677.	p
GARAŽE
oDDAm
GARAŽNI prostor v garažni hiši na Ljubljanski cesti 20 v Celju ugodno oddam v najem s 1. marcem 2011. Kličite vsak dan od 18. do 20. ure, razen nedelje in praznikov, telefon 5481-178. 448 GARAŽO v Celju (Vrunčeva) oddam v najem. Telefon 051 348-302. p
pRoDAm
odkup
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
Kupim
ZASTAVLJALNICA TIAL
CELJE
GOTOVINSKA POSOJILA
na podlagi zastavitve	J
IZPLAČILO TAKOJ!
Tel.: 031 503-140,051 633-832 J j Fax: 059 233-752	jj
E-mail: tial.sp@gmail.com	^¡j
Spomin najlepše je darilo, ker nikoli ne umre in v spominu našem boš živel do dne, ko bomo tudi mi v tvoj svet prišli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, tasta, dedija, pradedija, svaka in strica
JOŽETA CATRA
iz Trnovelj, Cesta na Ljubečno 1 (9. 3. 1929 - 29. 1. 2011)
iskrena hvala vsem, ki ste se od njega še zadnjič poslovili s cvetjem, svečami in svetimi mašami, ga pospremili na zadnjo pot, nam pa z izrazi sožalja, toplo besedo in ponujeno roko v težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Posebej hvala patronažni sestri Jani, dr. Kočar-jevi in dr. Justineku s sodelavci pljučnega oddelka v bolnišnici Topolšica za izkazano skrb v času bolezni in lajšanje bolečin. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govornici gospe Srebočan za ganljive besede slovesa in pogrebni službi Primožič.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoča hčerka Irma z družino
PODARim
KOTNO sedežno, trosed, mizo, stole, pralni stroj, štedilnik, hladilnik in zamrzovalno omaro prodam. Telefon 040 869481.	495
PSIČKE mešančke, stare 2 meseca, srednje rasti, podarimo. Telefon (03) 5442386, 031 263-218.	446
IŠČEM
V CELJU se je izgubil 10-mesečni tribarvni beagle, ki sliši na ime Čarli. Je zelo lep, lepe rasti in prijazen, okoli vratu ima verižico na poteg. Telefon 041 531-618, Barbara.	450
PRALNI stroj, hladilnik, štedilnik, zamrzovalno omaro in kuhinjo kupim. Telefon 070 870-084.
495
PRODAm
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735.	p SALAME, jelenove in rdeče domače vino, prodam. Telefon 031 276-086. 440 CVIČEK, slivovko in sadjevec ugodno prodam. Možna tudi dostava. Telefon 031 262-397. p RDEČE vino jurka iz neškropljenega grozdja prodam. Telefon (03) 5461-011, 041 641-940.
VISOKO kakovostni bukovi briketi Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	p
BUKOVA ali gabrova metrska drva prodam. Možen razrez in dostava. Telefon 051 614-316.	334
ZELO ohranjene knjige, starejša izdaja, prodam. Telefon 040 412-452. 459 SENO v kockah, samo še 500 kock, 2 EUR/kocka, betonske stebre, dolžina 3 m, okolica Laškega, prodam. Telefon 051 228-922.	462
ŠTIRI silažne bale in tri burske kozličke prodam. Telefon (03) 5461-066, 051
221-261.	476
INVALIDSKI skuter, baterijski, močnejši, primeren za vsak teren, ugodno prodam. Telefon 031 854-030. p
KUpIm
PLATIŠČA za Tomo Vinkovič, 30 KS, kupim. Telefon 051 228-922. 462
454
29-letna poštena ženska iz celjske okolice želi spoznati moškega do 44 let za skupno pot. Telefon 041 248-647; agencija Alan.
489
OSTALO
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 70 do 100 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 708154, 051 452-490.	p PRAŠIČA, težkega 200 kg, prodam. Telefon 5794-127, 041 239-514. 447 TELICO simentalko, težko 500 kg, prodam.
Telefon 031 675-129.	474
DVE telici simentalki, breji 6 in 7 mesecev, prodam. Telefon (03) 5822-134. 487 TRI bikce simentalce, teličko simentalko, stare 8 tednov in dva prašiča, težka 40
kg, prodamo. Telefon 031 466-043.
493
pRoDAm
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
ODKUP ZLATA PO NAJUGODNEJŠI CENI!
PLAČILO TAKOJ! Zlatarna Brežnik 03/544 33 33,
Stanetova 22 Celje 03/710 40 60,
Šlandrov trg 39, Žalec
Brežnik Dejan, s. p., Stanetova 22, Celje
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
55-letni situiran moški iz Šentjurja želi spoznati prijateljico do 56 let. Ti k meni ali jaz k tebi. Telefon 041 248647, agencija Alan.	489
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: pomoč na domu pri gospodinjskih opravilih. Telefon 040 412-452.
459
n
455
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Mateja Jazbec, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si


Maturantke in maturanti 4. d razreda Gimnazije Lava so plesali 22. januarja.
Spredaj z leve: Nejc Perko, Tadej Murn, Uroš Prah, Kristjan Žehelj, Matic Arčan, Mitja Jančič Druga vrsta: ravnateljica Marija Gubenšek Vezočnik, Tea Fideršek, Špela Zdolšek, Lara Martinčič, Gligorija Miljatovic, Tajana Korenički, razredničarka mag. Dragica Pavšek Guzej, Patri-cija Jazbec, Ana Guček, Lara Selišnik, Karmen Cvirn, Kaja Kitak Subotič, Neja Rihar, Nataša Kegu
Tretja vrsta: Saša Kojterer, Tamara Cokan, Tjaša Ceplak, Klara Božnik, Anja Pečnik, Anja Ugovšek, Terezija Vodišek
Zadnja vrsta: Andraž Zagruševcem, Tadej Vidmar, Tadej Strnad, Aljaž Pilih, Jernej Gajšek Manjkata Tamara Krašovec in Tina Perkovič
Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni in priimki vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslovu Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Konoplja sredi Celja
Središče Celja je bogatejše za trgovino, ki ne prodaja čevljev, ampak izdelke iz konoplje. Za telo in dušo. V Ca-nnabisu se lahko najprej nahranite s semeni sladkih in zeliščnih konopljinih semen, imajo tudi konopljino moko, olje, čokolado in za žejo konopljine čaje. Po napornem dnevu si lahko privoščite konopljina mila in masažna olja. Lahko ste brez skrbi, gre za industrijsko konopljo, tako da ne boste »zadeti«. Kvečjemu boste zadeti od zdravja. Sicer pa prodajajo v trgovini še pripomočke, ki jih bodo veseli predvsem kadilci, semena (tudi semena rož in zelenjave), gnojila, skratka trgovina je svet v malem. Po njem vas bo z nasmehom vodil Marko Tuhtar (na sliki).
ŠK
Foto: SHERPA
Veselje po dobljeni točki
WM
Ponosna starša, mamica Magdalena Božnik in ati Andrej Golež iz Šentvida pri Grobelnem, sta 21. januarja povila svojo prvorojenko Glorijo. Malčica je na svet privekala s 50 cm in 3570 g.