Glas z Goriškega, :) Rad bi se bil odzval Tabilu na j a v n i s h o d dne 28. dec; a razraere so največkrat močnejše nego najboljša volja; zato sem ostal doma za pečjo ter se u d e 1 e ž i 1 8 h o d a 1 e v d u h u. Poslušal sem poročilo o o b upnera položaju učiteljstva na Kranjskem, kjer se je tako čudno zasukalo, da so zavladale razmere, ki se labko imenujejo prave kranjske razmere; tako jih tudi imenujemo Da Goriškem. Učiteljstvu ni nikjer postlano z rožicami. S o 1 a , splošua ljudska šola se trpi kot neko z 1 o , ettudi potrebao zlo. V Avstriji sa je uvedel Ijudsko-šolski zakon kot obliž za nasledke bitke pri Kralj. Gradcu 1866. V išji s 1 o j i so bili novi šoli nasprotni iz g m o t n i h o z i r o v , češ, da bodo postali delavei dražji, ker jim odpre ljudsko-šolska izobrazba poti do kruha. Tem višjim slojem. ki so imeli nekdaj narode kot novodobne sužnje, so se pjidružili celo boljši kmetje tudi iz sebižnih namenov zaradi poslov. N a j n i ž j i 8 1 o j i, ki jim koristi ljudska šola najrefi, ji tudi niso bili prijazni, ker se jim je omejila uporaba otrok na domu, na polju in paši. Vaem posestnikom — posebno zemljiškim — pa so stroški za Ijudskošolo vedno bo^inbolj zbujali, ne ljubezni, ampak mržnjo do šole. Vsem tem pa je stala na čelu ter jib. todila t boju proti ioli naša duhovščina, in sicer iz dveh razlogov: prvič, ker se ji je od zgoraj zapovedalo tako, zakaj e e r k e v (škofje, papež) je p r o k 1 e 1 a avstrijski drž. šol: zakon; drugič pa je iz osebnih nagibov, boječ se za svoj neomajan ugled in komando nad Ijudstvom našim. Kakor večkrat, tako se je dogajalo tudi tu, je trpel konj namesto jezdeca, služabnik namesto gospodarja, učitelj namesto d r ž a t e , ki je ustvarila ljud. Sol. zakon. Ves odij je padel na učitelja, ki ni imel nikjer nikogar, ki bi ga branil. In k rsemu temu še tisti p r o k 1 e t i § 55. drž. šolskega zakona! Mrzlica me trese vsakokrat, ko se spomnim, da sem moral služboTati za letnih 300 gld. na šoli z nad 200 otrok. Po drugem izpitu pa sera dohil letnih 400 gld. Mene je Za prvo številko prepozno došlo. Uredn. Dalje v prilogi. bilo sram take plače, a driave, dežele ni bilo 8ram dotočati je. Ker ni bilo postranskih zasluikov je morala umirati za lakoto d r u ž i n a ljud. u&itelja. Leto za letom je zavračal poniine prošnje deželni zbor iz vsakojakih, iz trte izritih izgovorov, in sicer vedno s o g 1 a a n o t najlepši siogi slovenskih in laških poslaneer. Ko pa je bilo začelo nekaj vreti med slorenskim uiiteljstrom, so se zavračale naše prošnje z izgoTorom, da niso laški poslanci za hboljšaDJe. Po dolgem, trnjevem pottrprošenj, groženj in boja, strastnega boja na življenje in smrt — smo končno vendar i z b o j e v a 1 i nekaj izboljšanja, ki pa še dalefi ni toliko, da bi odgovarjalo našemu delu in trudu. Ako bi ne bilo sedanje splošne dragiDJe (Ie tino je celo prevež pod ceno!), bi se dalo izhajati onim, ki nimajo večje družine ne boleani in ne otrok za šolaoje; sicer pa gre trda tudi zdaj poaebno onim, ki nimajo postranskib za8lužkov. PosebDO trda je, da se mora služborati nad 40 let, a vkljub temu vpokojenee ne dobi ničesar za stanoranje, ki je i Gorici jako drago. Priznavam rade rolje, da so šol. doklade na Goriškem ne le visoke, ampak eelo previsoke: a to ne pornaga nam nič, le davkoplačevalee toži; kri?da ni niti na tej, niti na oni strani, ampak držara je kriva, ker ne doprinaša k bremenom za ljudske šole skoro ničesar, četudi iroa glavne besedo nad šolo in užiteljatvom. Držarajeprava nMica K o y a fi era"! Ako mi dovolite gospod urednik, izpregororim par etarkov o vaših kranjskih razmerah, ki so na goriškim docela drugačne; le v sramotno uiikih plačah učiteljstra so si enake. Dolgo vrsto let bo se izgovarjali goriški slofenski deželni poslanci, da ni mogoče priToliti r zvišaDJe plač, ker nimamo deželnega žol. zaloga, ampak le okrajne, r katere se iztekajo le dobodki doklad od izrednib davkov. Učiteljstvo 8e je bojevalo za izboljšanje učiteljskib plač, oaši poslanci pa za d e ž e 1 n i š o I. z a 1 o g. Na Kranjskem pa ste imeli deželni šol. zalog, a vkljub temu je učiteljstvo še slabeje plaSano kakor pri nas. To zopet potrjuje naše prepričanje, da naš stan zapostavljajo tuintam, ker ni ljubezni do njega, ampak je tako, kakor sem trdil spredaj, da se komaj trpi kot neko zlo — kakor šolo. Pri vas na Kranjskem je bila na krmilu dolgo vrsto let napredna s t r a n k a , ki se je štulila za prijateljico šoli in ačiteljstvu, a to prijateljstro ni segalo tako daleč, da bi bilo izboljšalo gmotno stanje. Dokler je bila ta stranka močna in je imela t deželnem zboru glavno besedo ter bi bila zmožna doseči izboljšanje, ni tega storila, ker ni storiti hotela. Zdaj pa je odigrala, prvo vijolino ji je potegnila iz rok gibčnejša lj u d ska stranka, ki seji pravi tudi k 1 e r ik a 1 n a , ker ima glarno oporo t duhovščini. Ta stranka ni prijazna našemu stanu, kakor pmiaprav n o b e n a ; nasprotna pa mu je tudi zaraditega, ker je bilo učiteljstvo do malega t iiasprotni stranki. Kaj pa zdaj? Čuden položaj! Rado?eden sem na sklepe božičnega Bhoda. Vrnem se zopet k našim g o r i š k i m razmeram, kjer vlada ex lex stanje. Manjšina deželnega zbora ima deželnega glavarja dr. Pajerja in podglavarja dr. Gregorčiča; večina hoče imeti pa večino v deželnem odboru. Ker ni bilo mogoče miroim potom pričeti deloranja v dež. zboru, se je odgodil brez vaakega zaključka; niti odbora ni rolil. Torej uimamo niti dež. odbora, pač pa d e ž e 1 n i z b o r , v katerem z obstrukcijo zabraBJuje delovanje deželni glavar in njegov namestnik z obema njenima strankarna, t. j. laiko-napredna in slovensko-klerikalna. To so razmere za bogore! Ogorčenje nad takim početjem je t deželi splošno. Vlada noče razpustiti dež. zbora in razpisati novih roliter, ker so ji dali razumeti, da bi potem ostalo razmerje neizpremenjeno. Ni verjetnol Kako pa slovensko učiteljstvo ? Tudi pri nas je bila napredna stranka v razsulu: vse je kazalo, da zmaga na celi črti klerikalna stranka. V tem pa se je tik pred volitvami ustanovila nofa kmetiška stranka, in sieer 8 pomočjo učiteljstva, ki jije pristopilo po veliki večini. In tako se je zgodilo, da je izšla kot zmagovalka iz volilnega boja kmetiška stranka z napredno vred, ker je ua volišču vladala med njima edinost. Zdaj pa, ko deželni zbor ne deluje, je nastal razpor med klerikalno stranko, ki bi hotel vreči dr. Gregorčiča z Berbučem vred. Ta dva se bojujeta za žive in mrtve z Gabr&čkoiu, ki ga ne moreta trpeti t dež. zboru, a še raanj v odboru. : Da bo še več zmešnjave, je nastal časnikarski boj še med dr. Tumo in Gabrščkom, med glavnima stebroma napredne stranke in celo med pobratima. Naj čuje zemlja in nebo kar dans pobratima pojo! Žalostno, a resnično!... In rai? Ali naj poslušamo prijazno dr. Tumoro peaem o socialni demokrac i j i ter krenemo za Tnbljivimi glasovi; ali naj ostanerao pri kmetiški in napredni atranki, pri katerib smo bili doslej ? Že doslej je sicer raalo, a vendar nekoliko učite!jst?a pri klerikalni ljudaki stranki; večje število pa je indiferentnih; ostali pa naj se cepimo kar med tri stranke: napredno, kinetiško in soeialno-demokraško ?! Kmetiška stranka je pokazala ob zadnjih Tolitvah, da ima dovolj življensko moči; a njena organizacija je pod ničlo. Izdaja ubožno glasilce nNaš glas", ki ne dela časti Uki stranki, ki ima celo med deželnimi sloveDskimi poslanci večino. Kaj se hoče z glasilcem, ki izhaja komsj Tsakih 14 dni in še to iz tuje ti8karne. Resno svetujemo strankinemu Todstvrj, naj potrebno ukrene, da zagoto?i atranki primerno glasilo, sicer pride razoSaranje, ko bo že prepozno. Taki in enaki so glasovi z GoriSkega koncem leta 1908. Da bi bili ugodnejši r novem letu! e