IaiUed d»Uy s*c«pt aundsjrs aod Holldajra. PROSVETA glasilo slovenske narpdne podporne jednote Ototailkl iu uprav uliti pro sleci; #06? H- Usws|ifctmct l*wuilslv . r* v. IV luu LETO—YEAR XI. ■»•tur Januar, t«. Iti«. M tk« »oal-offWa M A«( •( Omnu mt Mank r^SfS! CHICAGO, ILL., PONDELJEK 29. JULIJA (JULY) 1918 v+Jfig STEV.-NUMBER 176. PublUh«d «o»ribuUa u^H- P^j« (N«. 148) by tk. Act .f Q«l>Ur t. ItlT, - tj,« tU OJfU. >1 CkU^, IMU»U. ly «1 tU Pro.Uo«t, A.'S BarU..«, Po.l—ur G.,.^" Nemška armada beži proti reki Vesli Stiriletnica vojne se praznuje z drugo zmago ob Maral Nekoliko pregleda. Dane« stopamo v peto leto svc tovne vojne. Včeraj ao pretekla' štiri leta, ko je Avstrija napovedala Srfriji vojno bi njene čete so takoj prekoračile Savo v Slavoniji in Drilto v Bosni. Nato jte »sledil splošni, požar. Ambicija nemškega cesarja in njegove militaristične kaste je zapletla v krvavi konflikt skoraj 30 držav. Vse te države in državice sicer nimajo armade na .bojišču, toda diplomatične zveze niuiajo z Nemčijo. V času, odkar je Amerika v vojni — eno leto in blizo štiri mesece — so se odigrali dogodki yelikega političnega in militarističnega po- nuua. Nemogočo je povedati koliko koliko miljonov mož jc padlo v Štirih lotih vojne in ravno tako jc nemogoče računati, koliko jc sta* ln vojna v denarju. Računa se, da znašajo stroški zavezniških držav v zadnjem letu do sto miljonov dolarjev vsak dan, medtem ko izdajo centralne države dnevno okrog 50 miljonov. , Največji udarec jc prinesla voj-lli nigRnlnlin državam« kjer prevladuje utrašna -lakota ln razne bolezni, Združene države so izgubile približno 15,000 mož na suhem in morju, odkar so v vojni; tukaj so všteti ranjenci*in vjetniki. Razume se, da odslej, ko ameriške ar -mado aktivno sodelujejo v velikih bitkah, bodo izgube večje vsak dan. Stiriletnica največje vojne na Hvetu sc praznuje med zavezniki in v Ameriki z drugo zmago ob Mar-ni, kjer so bili Nemci ravno te dni silno t epe ni — kakor so bili pri avojem prvem navalu do Marne malo manj kot pred štirimi leti — in odkoder se zdaj umikajo na vsi črti. Tukaj sledi kronika nekaterih važnih dogodkov" v zadnjih štirih letih na bojiščih in drugih dogod kov, ki so v zvezi z vojno: 26. julija 1914 je Avstrija poklala ultimat um Srbiji. 28. julija 1914 je Avstrija na povedala vojno Srbiji. 31. julija 1914 je Nemčija napovedala vojno Rusiji in Franciji. 4. avgusta je Anglija napovedala vojno Nemčiji. 15. avirusta 1914 je padla belgij nka trdnjava Liege. 5. sept. 1914 so bili Angleži in Francozi premagani v 'bitki pri AlotiHU. : 6. sept 1914. — Začetek bitke ob Marni. 15. sept. 1914.—Poraz Nemcev ob Marni 16. sept. 1914.—Rusi so se u »naknili iz vzhodnč Pruslje. 20, okt. 1914.—Bitka pri Ypresu IH. febr. 1915.—Začetek nemške »ubmarinske blokade . 27. marca 1915.—Rusi so vzeli trdnjavo Przemysl v Galiciji. 25. maja 1915.—Italija napove dala vojno Avstriji. 22, aprila 1915.—Druga bitka pri Vpresu. Avgust iu september 1915. — R^i so se umaknili iz Poljske in Karpatov Oktober ln november 1915. — ttieKenaanpva ofenziva v Srbiji 21 febr. 1916.—Začetek bitke pri Ve idu n u. 1 julija 1916— Začetek ofenz ** pri reki Somme. 10 svg. 1916.—Rumunija jc na 'dala vojno Avatrijl 24. okt. 1916.—Francoska zma *» pri Verdnnu. Okt in nov. 1916.—Haekenaen©. ufenafcH v Romuniji 31. jan. 1917^—Nemčija jc raz »ladla brezobzirno submarinsko kampanjo. 3. febr. 1917,—Združene države so pretrgale stike z Nemčijo. 12. marca 1917,—Revolucija v Runiji. 6. aprila 1917.—Združene države so napovedale vojm .Nemčiji. 26. juu. 1917.—Prve ameriške čete v Franciji. 16. sept. 1917.—Proglas ruske republike/ 27. okt. 1917. — Italijani ao se umaknili iz Goriške v Benečijo. 5. nov. 1917.—Bolševlki strmoglavili Kerenskijovo vlado v Rusiji. 21. nov. 1917.—Zmaga Angležev pri Cambraiu. 24. nov. 1917.—Bolševiki obja -vili tujne pogodbe. 3. doc. 1917.—Nemci izgubili zadnjo kolonijo v Afriki. 7. dec. 1917.—Združene države napovedale vojno Avstriji. 9. dcc. 1917.—Angleži vzeli Jeruzalem. 8. jun. 191S,—Wilson objavil mi-rovne cilje Amerike. 4. marca 1918.—Premirje med Nemčijo in Rusijo. 14. marca 1918.—Rusija odobrila brest litovski mir. 2JL marca mS.-^Začetek velike nemške ofenzive v Franciji. 20. jul. 1918.—Veliki poraz nemške armade k>b Marni. UNČANJE JI SRAMOTA AMERIKO. združene drŽave hiti PRIPRAVAMI, DA POŽENEJO NEMCE ČEZ Waihington, D. 0. — Oaneral ;?oeh potrebuje vae Američane, ki mu jih lahko pošljejo poleti in zgodni jeseni, da obdršl pridobitve, ki jih je dosegel a porazom Nemcev v bitki severno od lifAr-ue. In francoski general bo dobil može, ki jih potrebuje. Na tlaoče mož v narodni armadi se vežba in pripravlja za odhod v Francijo. Pripravljene so tudi zavezniške ladje, da jih prepeljejo prek oceana. Najvišji zavezniški poveljnik nl seveda svojih namenov obesil na veliki zvon, ali zmage francoskih in ameriških čet ob Marni ao tako jasno pokazale slabosti nemških militaristov, da lahko vsakdo ugane, kaj je treba, da bodo nemške čete še bolj kazale pete kot v tej bitki. Neki višji uradnik v vojnem depertmentu je dejal: "Ce pride šc cn miljon ameriških čet, na delo, bodo Nemci počiščeni iz Fran-eije in Belgije, preden prične padati sneg." ■ / vežbanjem vojakov bodo zdaj hiteli. Vojni' tajnik je nameraval poklicati v armado v avgustu le 300,000 novincev, medtem ko so jih pozvali v juliju 400,000 Nekaj se je torej zgodilo, da so menjali program. Posledica te spremembe je, da je general Crowder obvaatil državne oblasti, da v avgustu pokličejo ravnotoliko novincev v ar msdo kot v juliju. Lokelne na-borne komisije ao dobile nalog, da ne dovolijo letnikom 1917 in 1918 vstopiti v mornarico, mor nariiko peboto, ki pridejo v prvi razred, dokler nimajo v prvem razredu toliko telesno sposobnih registriraneev, kot jih potrebujejo za splošno vojaško službo. ŽIDOVSKI DUHOVEN** DAL DOBER TOtED gumford, OeWL - I* pben Wi«e, rabtoee v sinagogi, dela -edaj ei kot dober delavec. Pr. wmp dejal; "PoHmJ jf v teh časih, kl ne more vstopit ? vojaško službo. dapomag ročnim delom do zmagr Njega* ^emnajstletill •*» *»a tud. tovarni. WILS0N OBSODIL VLADO DRHALI. Predsednik ja v posebni igjavi opozoril Američana, da aa čuvajo nasilnih činov. «4 Waahington, D. 0. — Predsednik Wilaon je podal Izjavo na a-incriško ljudstvo, kl pričenja z besedami "uioji tovariši rojaki" n v kateri obsoja vlado drhali ln apelira na ameriško ljudstvo, da pokaže vsomu svetu, da ne uničil* ,e doma demokracije, ko se za njo bojuje na tujih bojiščih. Predsednik ni obsojal le akcije drhali proti osumljenim sov • ražnim iuozemoem in njih privržencem, temveč obsoja vsako akcijo drhali, posebno f^a Unčanje. dasiravno ni predsednik posebno omenil linčanja zamorcev na jugu, je obsodbo tega linčanja vključil v karekterizaclji drhal-skega instinkta z besedami: "Ur darec v srce urejene postave in človeške pravice." Ofieijelna Nemčija ap trudi, da diskreditlra Ameriko pred svetom. V ta namen je izrabila llnča? nj/ zamorcev, povaljanje sovražnih inoaemcev po araoli in kurjem P^Slo na itaUjamko bojišče perju, da je v Južni in Centralni Ameriki lu v Evropi agitirala proti Združenim državam. Ta nepoštena protlagltaclja je šla predsedniku k areu, da je dejali "Vaake drhal prispeva nemškim lašem proti Združenim državam, kar ujih najbolj strupeni lažnjl-vel ne morejo izvršiti po poti o-) reko vanja." Predsednik pravi: "Mož, ki jubi Ameriko, mož, kl v resnlol skrbi za njen dober glas, čut ln značaj, ali vsakdo, kl je lojalen njenim napravam, ne uiore opravičiti akcije drhali, ko so sodišča odprta in ao državne vlade ln narod pripravljeni in zmožni izvršiti avojo dolžnost." Po teh besedah pove predsednik, kako se je Nemčija sama postavila laven zakona med narodi, kako se nl ozirala na avetoat zakona ln je napravila Iz svojih ar-mad llnčarje, in potem pove * asnlml besedami, kaj je denio-iraclja: "Ml ponosno izjavljamo, da smo brambovcl demokracije. In Če' smo rea v dejanju in resnici, tedaj gleda j mo na to, da ne dla-kreditiramo svoje. Povem pripro-ato, da vsak Američan, ki se ude-cži drhaieke akcije ali jI da katero podporo, nl pravi sin te ve-ike demokracije, temveč je njen izdajalec in jo bolj diskreditlra s to edino nelojalnostjo napram njenim obstoječim zakonom ln pravicam, kot laMco liesede nje nih državnikov ali Žrtve njenih unaških sinov v strelskih jarkih prepričajo trpeča ljudstva, da je njih odrešeulca." Zlate ao te besede predsednlko ve o demokraciji ln vsakdo naj si jih globoko vtisne v srce ln rav na po njlk. Demokracija ne poz na nezakonite naailnoati. Ona i-ma zakone in je pravica aama. In kdor ae ne ravna po teh zakonih ln jemlje sam pravico v roko, če ga ljudstvo nl postavilo, da Ijvr-Šuje sodnijsko oblast, je storil to, kar je predaednlk dejal z dru glml besedami: l«da» je demo kracijo. 1 Rs v na j mo aa po besedah pred sednika W1lsons in nikdar naj se noben Slovenec ne pridruži dr heleki skcijl, kajti a tako pridru lit vi jo lavešl nelojalen čin pro ti demokračji ln dokaže, da ni Vreden, de tivl v veliki ameriški republiki., | pet armadnih zborov v franciji. General Maroh pravi, da vaak abor sestoji ia šestih dlviaij, diviaija pa ima 45,000 moš. 1,850,000 MOŽ V FR Alf 01 JI. Washington, 28. jul. — General Marcli, šef geucralnega štaba, je izjavil včeraj v svojem tedenskem poročilu o položaju, da ata bila zadnji teden organizirana d*e nova armadua abora v Franciji. A-morika ima zdaj pet armadnib /borov. Vsak zbor sostoji Iz šestih divizij iu vsaka diviaija Šteje s frontnimi in pomožnimi Četami vred 45,000 moš. To pomeul, ds je danos 1,350,000 ameriških vo-jakov v Franciji. Zadnja diviaija, ki je prišla v Francijo, in je bila prideljeua petemu zboru, je 85. divizija iz taborišča Ouster, Mich. ' Zadnji teden je odšlo čez morje 5^,000 mož li^transportadja vsega moštva v meaeeu juliju doseže l^O.OOO mož. O položaju na bojišču je dejal gfcn. Marcli, da so ameriške čete af bojni fronti ob Marni prodrlo enajst milj daljave tekom sedanje ofenzive. Obenem je dejal Maroh, da je yečje število ameriških 'fcuot Do adaj ao bili na italijanski fronti lc Ameriški avljatikl. Waahington, D. 0. — Gen. Mureh, šef generalnega štaba, jc naznanil, da organizirajo šast divizij ia reguralnlh ln potrjenih &Jakov v taboriščih narodne armade, kl so bila iapraznena, ker so divizije odšle v Francijo. V armadi je adaj dva ln štirideset divizij, od katerMi jih pripada sedemnajat k narodni etra-žl, šestnajat k narodni armadi« osem k regularni armadi, ena pa obstoji iz zamorcev. Ko ustanovijo lest novih divizij, bomo imeli osem ln štirideset divizij a 2,160,-000 možmi. S tehničnimi divizijami pa šteje armada 2,500,000 moš. Nova divizije uatanove v taboriščih Cuater, Funston, Lelvis, Devetia, Meade in Sherldon. Jedro vsake diviaija bosta tvorila dva polka regularne infanterije, ostali bodo po potrjeni vojaki. Kasneje organizirajo polnoštevll-ne divizije v drugih taboriščih. Všteti sta tudi taborišči Orant in Dodge. Te divizije bodo sestavljene lz samih potrjenih fantov. Vsaka divizija bo štela 45,000 mož. General Maroh Je govoril o u-stanovltvl novih divizij, ko je razpravljal o uspehih ameriške armade. "Zdi ae, da se je Bog naveličal tovaršije 'Jaz ln Bog"' ja rekel general Mareh, ko Je govoril o proti ofenzivi Američanov ln Francozov na zapadu in o poplavi ob Piavl, kl Je avatrijako ofenzivo spremenila v poraz ca Avatrl- Jo. General Mareh je povdarll, da so uspehi Američanov In Franeo-kov spravili nemški armado v zale nevaren položaj. Vb Marni so Američani in Francozi prakora-čil! reko na več mestih in drfta zdaj vasi, ki aa nahajajo sevamo od raka. Chieago In okolica. V pondeljek ln torek Jesno ln hladno. He vernfzepedni vetrovi AMERIČANI POGNALI NEMCE PE1JMILJ OD MARNE. Perthing javlja, da je odpor sovražnika •trt Francozi vzeli Fere-en-Tardenois. Armada nemikefa kronprinca zdaj mariira v največjem neredu - proč od Pariza. Paria, 20 jul. — Ameriška ln franooaka četa so včeraj prekoračila reko Ouroq in okupirale Pere en Tardenois, glavno oporišče nemška armada na aapadni struni maroškega šapa. Nemoi so ea u -maknili pat milj od Mama in danee aa umikajo e podvojeno hitro etjo proti raki Voeli,20 milj severno od Marne, aa njimi pa prodira ameriško-francoika kavalerija in infantarija. Polovica nemške aa -tfoade mad Soiiaoneom, Remsoin in Marno je še iaginila. Waehington, 20. jul. — Poročilo generala Parehinga s včerajšnjim datumom aa glasi: "Odpor ao-vrašnika mad rekama Ouroq in Marno je alomligll. Num <, u v družbi >• za v • miški mi pode eo • vrašnika pred teboj.'' Pariz, 28. jul. — Vojni stan jc javil sinoči, da se armada nemškega kronprinca uiutče na 22 milj ši- roki fronti saveiMO ud Ašarmvll. Mitom Wowajo biti mikanje se vrši la vsogš "ŽaUlja" v smeri proti Fismesu. Francoski vojni stan poroča: "Pod neprestanim pritiskom francoskih in savezulšklh čel zud-ujlh par dni so ae Nemci (Isiicm umaknili ue vsi fronti severno od Mame. Naše čete, ki so tesno r.a petami sovražnika, so dosegle generalno črto, ua katori se uuhuja-jo postojanko Bruyoies, Vlilo-neuve-sur Fcre, Courmont, Pa**y-Grlgny, (3uMag, La Ncuvllle aux Lairis iu Chaumuay. I>esul breg Mame je na Široko izpraanjcn. Naše čete so napredovale voč ka kor 15 kilometrov se verno vr.hod no ml Chatesu Tlilerrys. Ns frou ti v ftainpauljl smo vjeli več kol MH) Ncuicev južno od Molit San sa." Z ameriško armado ob Alani, 2H. Jul. — Gozd I^ Fcre Je popol noma v naših rokah. Američani iu Francor.i hitro prodirajo v sever iiovslit dno smer lu Nemci se umi k sjo tsko naglo, Charmelu so liHi krvavi IniJI možs proti mošu. Amrrlške čele s«i na-skolile vss I« bližnjega gords iu divjal je beaen ImJ. Američani ao morali osvojiti vsako kiš^i p**-l»ej I« a krvavimi bajoneti so se končno Ksgnsli ns hrM»ček s c*r k vi jo os koneu veal, kjer je imel sovrsžuik minit zavetje. Ameri- tum, ko jim tsko ukaže poveljnl- Sivo , Vojaški eksperti so radovedni, kje se bodo Nmnel ziluj vrflavill Morda se vstavijo ^ib reki Vesli, kl drži od SolssoiiMs do Heiusa, lahko pa Je, da se umaknejo nazaj ua staro fronto novemu <»d raka Aisne. Topniški boji na angleški fronti. houdoii, 28. jul. Angleški vojni stati je (Hiročal sinoči o močnejših artilerijskih bojih v Pikardlji iu Flaudriji. Nemška artllerlja je uivii\i'.i v okolišu kanala La Baa-sce In na brltlškl črti mml rekama Somme iu Alana. j muki fronti. Z ameriško armado v Italiji, 28. i.,i Včaftij 1111 raj so ameriška čete dosfiele lis Italijansko boji-š«'«e in%nastanjene so skupaj z Ha • (gani Prebivalstvo Je naš« čete navdušeno pozdravljalo med potjo Iii ravno tako gorak sprejem so imele IM 11 "iiil Rim, 28. jul. — Vojni stsn po-ročs, da Je bila včeraj odbita a v. strijsks partija ns slemeni^ gora ('orno, Kavno tsko brezuspešen Je bil sovražni lokalu! napad v okolišu goro Asolone V Albaniji so bili včeraj vroči boji ris. črti ob Semlnl Sovrsžnik je bil Ic|mui Kspsdno od Jagovdlne in Italijani uo vjeli okrog ato mož Ns ovinku reke Devol In na za* ftadm ia bregu Mslcgs Hllovea je bil i^ibit sovražni protinapad "Vprašajte WUaoaa," odgovarja. • jo ameriški Vjatnlkl. legava. - Sem Je prišlo |H»ročl. lo, ds ameriški vjetniki v nemških, jetuišklli ,'tslNirlščlh idgovarjajo ns vss vprašanja, tiksjočs se sa • dev smeriške armsd« In mornari-e«, enostavno 1 "Vprašajte gene-1 sla Pendilnga sli brrojs»dt« Wll-•mu " Nemški oficirji |H»kajo je-ze, ker ne morejo dotdti nobsnUi Informacij od ameriških vjefni-kav. Dalje potočaH čanl v mestih ob lieiil splsvdiiajo zavezniškim vjetwlk«Ha. kadar aa pokažejo » Immbaml nad nemški • (Dalja na I. etr. 1. kol) pbosveta.1 • PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE = ltbt)a dnevna rnx*n nadal) In l.ami MNA M/JVKN.SKK NARODNI PODPOKNK JKDNOT« i: Zadinjana drinfn (Uran Ckkncn) te M.ftO sa p>( laU tn 76c aa tri Banana; Ckicnga ia ' >12» ia pol trta, «1.11 IM tri = "PROSVETA" MR KLmnMI Dala« v aUapaja n. pr. ( Jnaija JO—IS) ^^ s Issi iiM«, da »a tmi na tUrl Ibl. Is j* Štiri leta. Včeraj je bila svetovna vojna stara štiri leta. Podla avstrijskega avtokraeija v sporazumu še podlejše pruske militaristiene kaste je dne 28. julija 1914 izstrelila prvi strel čez Savo — v znamenje, da se je kajzer pripravil na vojno za osvojitev sveta. Štiri leta — kratka dobica, toda dolga in strašna doba za narode v centralnih državah in še strašnejša za ljudstva v deželah, preko katerih se je razlil val pruskega barbarizma; težka doba za države, ki so se postavile kajzerju po robu in zajezile njegovo invazijo; velika doba za Rusijo, ki se je otresla carizma in prva storila korak za svetovni socialni preobrat — in slavna doba za Združene države, ki so malo manj kot po treh letih brezupnega konflikta priskočile na pomoč teptani pravičnosti in položile temeljne principe bodočega miru. Opisovanje dogodkov v pretečenih štirih letih bi napolnilo debele knjige. Glavno, kar je vredno omeniti, je, da so vsi dpgpdki zelo malenkostni v primeri s tem, kar še pride. Piva dni vojne ni nihče na svetu pričakoval da bo konflikt trajal štiri leta — in najmanj je pričakovala Nemčija, banes ne more več nikogar presenetiti prerokovanje, da bo vojna trajala še par let; mogoče traja še štiri leta. Morda konča še letos. Naj pride konec kadarkoli, prej ga^ie bo, dokler ne pade praski militarizem z avtokracijo centralnih držav vred. To je pozitivno. Danes absolutno vemo, da bo Nemčija poražena. Pravzaprav je že poražena in to ve tudi kajzec »am, dasiravno še,|ioče priznati. Cesar ni mogla Nemčija doseči v štirih letih, ne bo dosegla nikdar več, zlasti zdaj ne, ko stopa Amerika s svežimi mil jonskimi armadami na bojišče. Nemčija s svojimi ofenzivami in obupnim defenzivnim bojem le še zadržuje svoj končni polom, ki bo obenem tudi polom Avstrije. In to zadržavanje je — sreča sa vas demokratični svat Kajti čimdalj se hočejo obdržati na površju berlinsko-dunajski tirani, tem večji bo njihov polom, tem večja bo zmaga demokracije in tem zmagovitejša in popolnejša bo revolucija v centralnih državah in povsod drugod, kjer je potrebna. Bili so momenti v pretečenih štirih letih, ko je grozil prezgodnji mir, ki bi ne bil noben mir, temveč le kratka doba priprav za drugo, še strašnejšo vojno. Kaj bi pomenil tak mir za vso Evropo in morda za ves svet, nas uči Rusija, ki je hotela imeti mir za vsako ceno. AU nevarnosti za splošen mir te vrste ni več. Hvala Viljemu in njegovi cesarsko-razbojniški bandi, ves svobodni svet danes ve, kaj more pričakovati, ako bo mislil na mir, dokler ni nemški militarizem docela uničen. Zato pa danes po štirih letih vojne ne more nihče, kdor gleda v bodočnost z jasnimi očmi, jokati za mir, češ da js že dovolj krvi prelite. Kdor se zaveda, kaj prinaša vojna s temeljitim porazom Nemčije in njenih zaveznikov, želi dalies in bo želel magari še čez pet let, da vojne ne sme biti konec, dokler ni dosežen njen cilj ravno salo, da na bo kri prelita sastonj. Nemško l/udstvo je dovolj demonstriralo, da je nezmožno slediti ruskemu ljudstvu in samo uničiti avtokracijo; nezavedna večina še vedno slepo verjame v kajzerjeve obljube, dočim je zavedna manjšina brez mo«. V Avstriji je nenemški proletarijat pri|>ravljen na revolucijo, ali dokler nemška vlada še služi kajzerju, je zmaga revolucije nemogoča. Ker si torej ljudstva v obroču avstro-pruske tirunije ne morejo sama (»omagati, je absolutno potrebno udrihati in udrihati po Nemčiji toliko čass, da je razbita njena militaristična masina. Zadnja štiri leta so bila velika šola za mednarodno delavstvo. Spoznalo je, da ke mora vojna ubiti la a vojno. Ako hočemo, da je to res zadnja vojna na svetu, tedaj zahtevajo interesi mednarodnega proletarijata, da se vojna nadaljuje, dokler ne pomandra vseh tistih, ki so jo začeli, in vseh onih, ki *0 v stanu začeti drugo vojno — dokler ne odpravi razmer, ki jiovzročajo krvave konflikte. In vojna je pokazala, da gre v to .smer. Veliko krvi bo še prelite — miljoni bodo še padfi na bojišču, nešteta mesta in vasi bo požrl plamen in miljarde dolarjev še požre bog Mart — strašna je cena vojne in idejalisti raznih barv se tresejo groze, ko kažejo na krvne in materij aftie žrtve zadnjih štirih let — ampak naši potomci bodo v resnici rekli in zapisali: Ni bilo zaetonj! Izplačalo ae je! Vojna bo pometla ne samo z monarhijami in drugimi srednjeveškimi institucijami, ki že davno spadajo v črni grob, temveč podere stebre tudi kapitalističnemu sistemu, zmaju modernega izkoriščanja in gospodarskega zasuž-njevanja. Težke so rane in bolečine Človeštva, ali to so porodne bolečine nove dobe in sato se izpl*&go. Ameriški Slovenci, med katerimi jih je na tisoče, katerim je vojna kruto pretrgala vse vezi s svojimi dragimi v stari domovini, smejo zreti z največjim zaupanjem v bodočnost. Tudi naš narod, preko katerega divja bojna vihra že štiri leta, je moral plačati krvni delež, težko ga je pla čal, ali ne bo zastonj« Naš proletarski narod bo svoboden po tej vojni in ne bo več hlapce val cesarjem niti, kraljem. In ko enkra spozna, kaj je prava svoboda in demokracija, se kmalu otrese tudi drugih izkoriščevalcev. DOPISI. Coliinwood, O. — Veate, kaj se je pri nas zgodilo novega f Vam pa pqVem. Ker ao nastopili precej vroči dnevi, si hodijo ljudje namakati grešne ude, v jezero. Tudi naš Knific je bil tegs mnenja, pa je šel meriti globočino E-rijakega jezera. Oetudi je bila nedelja, se mu ni dopadla nedolžna čista voda, katera mu je hotela poaili uhajati v grlo, zato je poklical na pomoč prijatelja ftte-ra, ki ga je rešil utopljenja. Skoda, da nekateri ljudje ne morejo bolje plavati kot kamen; med takimi sem tudi j^. Marsikatera cvetka bi točila krokodilove solze za njim, če bi se podal za vedno v kraljestvo rib. ' Kot se že zgoraj omenil, vlada tu prav pasja tročina, kot v Ari-I zoni. Zato sva jaa in moj prijatelj F. B. šla na Kuclid Beach, da nekoliko ublaživa vročino najinim udarno vi m hlačam, Ko sva midva hladila ene hlače, so ph uzmoviči olajšali druge, da ne bi preveč trpele v taki vročini. Zares, tega tatinskega spaka pa ni-0 pet plemenito dajllo med nebom ^ ^ fu<|i d|1 ^ mora dlmdanes n peklom, ma sporoči avoje te» a,w|i»i l.i,« IU. — Seja tukajšnje lokalne orgeniaaeija fl. R. S: mf bo vršila dne 4. nvgaata okoli popoldne ( po -seji društva Sloga, SNPJ) v Hlanatovi dvora-ni. — Na dnevnem redu bomo I-mell več aelo vašnih točk kot voli t vel* odbora izmed »talno priape-vajočih članov. To je bil sklep zsdnje aeje naše lokalne organizacije. isvrševalni odbor M. R. t. v Chieagi proglaša v mesecu avgustu volitve delegatov sa konvencijo R. R. 2L, ki ne bo pričela IS. septembra. Imeli bomo torej tudi volitve delegatov. Valed le-gra ja pdtre4na polnoštevllna udeležita članov nale organizacije. vaak demokrat čuditi, kako se morejo še med nami dobiti ljudje, ki pod krinko demokracije delajo aa monarhijo. Po vsem avetu se je pokasalo, da je inonarhistifn^rfl a tem dršav popolnoma'beftkretaft, toda Ša ae dobe Ijndje med ameriškimi Slovenci, kl ao naigall mo-narhiatične baklje ln počivajo narod, naj alede avetlobi kraljev-akih kron. Dolžnost našega ljudatva v tej deželi je, da se h*>rl proti avatrijaM ip pruski avtokra elji, katerim v ospredju ata baba-burika in hohenaollemska dinastija Ravno tako pa ae bomo bo. rili proti vaem drugim dfaaatl. jam. katerih cHj je povečati nji-hovr driave v njihovem Interesu. NU narod je davolj trpel pod nastlčnimi avtokracljaml, zato je Ša čaa, da dobi enkrat pravo svobodo. Do take svobode pa pride* mo le, če ae Izvrši program SIKE Da se aaisgoM U vršite v progra- ma SRE, pa je potreba, da pomagamo Zdtužeuim državam v tej vojni, kajti vojni program naše republike je v soglasju a programom SR&, ki je edini porok pravične rešitve jugoslovanskega vprašanja. Združiti pa moramo vse sile našega naroda v tej deželi v organizaciji slovenakega rcpubličanskega zdru^njo, kajti, le a močno organizacijo btuuo lahko podprli naše stremljenje in vodili uspešno propagando. Drugi govornik je bil Matija Pogorelec, član pravnega odbora. JSKJ. Povedal je, da je imel pre*j cej težko stališše na svojem potovanju po zapadu, odnosno v dr lavi Coloradi ,ker ga je R. Trošt, ki sc je tisti čas tudi mudi! v Coloradi na agitacljskem delu v prid SNZ., skušal pridobiti za njihovo stvar, to je, da bi šel Troštu na roko pri njegovi agitacij h M. Pogorelec ihu pa ni' hotel aledltl. Tretji je govoril Ivan Varoga, član nadzornega odboNi pri J. S. K. J., ki nam je natančnejše tolmačil cilje in delovanje SRZ. in apeliral na minneaolske Sfbven-ce, da stopijo skupno v vrato, bojevnikov demokracije, kjer bodo reprezentirali precejšnjo silo SRZ. Vstrajno se bomo borili za paše demokratične republikanske ideje, dokler ne bodo doseženi naši cilji, je dejal I. Varoga. Njemu je sledil Josip Pishler, glavni tajnik JSKJ., ki nas je navduševal za neumorno delovanje v vrstah Slovenskega rcpubličanskega .združenja. Vsem govornikom je navzoče članstvo SR#. in 4j*ugo občinstvo navdušeno pritrjevalo ift dajalo duška v ploskanju. Na vsem zborovanju ni bilo ne enega, ki ne bi bil zadovoljen z uspehom tega sestanka. Tistim, ki so ostali doma, je bilo pa pozneje žal, ker se niso udeležili seje. Udeležencem tega zborovanja pa ostane ta dogodek v trajnem spominu. Nastop glavnih odbornikov JSKJ. ua seji naše lokalne organizacije pa bo gotovo imel ugodne posledice na naše nadalj-no nadaljevanje. Po končanih govorih smo sklenili, da priredi lokalna organizacija SRZ. v sporazumu z drugi- o- ml slovenskimi društvi na Elyju veNk piknik v prid ameriškemu Rdečemu krilu. To smo sklenili že pjejc in piknik bi se moral vršiti dne 30. junija, toda vsled neugodnega vremena smo ga mora li odložiti. Sedaj smo prejšni sklep obdržali, da ae piknik vrši, in sicer dne 18. avgusta v Sendy Polt parku. Ta prostor pa je lastnina Oliver Iron Mining družbe, katero smo morali vprašati za dovoljenje, pri tem pa smo imeli precej zaprek, predno smo ga dobili. Bratu F. Merharju je bil poverjen mandat, da se dogovori z uradniki družbe za dovoljenje. Takoj drugi dan po seji se je napotil v glavni urad O. I. M. Co. na Elyju, ali kakor ga tu navadno imenujejo "big office," kjer dobi glavnega .ravnatelja omenjene družbe za njene rudnike na Blyju, Mr. Charles Trczonata, Ko mu tirat Merhar pojasni namen svoje misije, mu je Trezona«odgovoril, da je dobil informacije, da so vsi tiati, ki zborujejo v prostorih Slovenske čitalnice I. W. W. in so cialisti. Vsled tega vam ne dam prostora. Brat Merhar je ravnate-ju Trezonatu pojasnil, da so bi e dotične informacije le nesram ne denucljaclje brez podlage, in da jih je narekovalo le golo sovraštvo kakega avstrijakanta, ki ne ve, kako bi uničil naše giba nje. Brat Merhar je pozval Tre zonata, naj gre a njim v čital ni co, kjer mu bodo pokazali vsa H stlne, knjige in korespondenco, kjer se bo lahko prepričal, da je »Slavenska čitalnica kulturna or ganizaeija in nima nikakih vezi organizacijo I. W. W. Merhar je dejal, da so zavedni elyški in « rugi ameriški Slovenci na strani ZdruŠenih dršav in jim pomaga jo v njih boju proti avtokraciji. Tresona je nato dejal, da se bo na drugih mestih informiral, nakar bo svoj končni sklep naznanil, g. Q. L. Broaichu aH pa Piahlerju. Sedaj sme dobili prostor. Mislim, da je g. Brozieh zs sigvral Trczonata, da niao člani Slovenake Čitalnica in drugih organizacij, ki ae ahirajo pod njenim okriljem, nikakoršni anarhisti Take nadore rodi tista taktika ampov pri naaprotni organiaaci-. kino naše ljudatvo kujakali na taka umaaano bojno taktiko. Slovenski nebošni(T) list. ki izhaja New Torku pod- vodstvom liro-aulega patra, je pseval člane 8. R. požigaJci, anarhinti, propd. lice, i; W. ta vsemi mogočnimi drugimi izrazi. Taka pisava ni na-redila nobenega škodljivega e. fekta med zaveduejicuu iu iaebrj iciiejaeiu delom našega nan.,|,, pač pa so se je posluiile razne propalice iu avstrijakantje, ki delajo danes pod firmo clevelaml-skih izjavašev proti demokratični organizaciji SiiZ. Ker so vide ii taka natolcevanja v listu, v svetem listu Marijinega imena, so morala taka natolcevanja l>itj ge resnična. Ako pa niso bila, p« ludViiiČ ne de, Ce je patru do-voljduo lagati, zakaj T»i nc bilo ^akemu hlapčevskemu lizunu, ki drugače ni vreden, da ga greje božje solnce. Taki izmečki gredo jpotent na urade raznih družb, pri katerih že tako smatrajo vsako napredno delovanje med rojaki v smislu, sovražnem družbi Če pridejo poirm take suntnje pod pihovuti še neznačajni denucijan-ti, je družba uVerjena, da se delajo nji zarote in namen takih dcnucijantov je dosežen. Well, to pot ni bil in ne bo tudi v bodoče. Skrbeli bomo, da se ae natančnejše pojasni naše stališče ameriški javnosti v tem okrožju in skrbeli bomo, da taki obrekljivi lumpje pridejo v roke pravice. Pomnite, da tudi pri teh stvareh oblasti ne poznajo mnogo šale, in če se bo kateremu dokazalo, da je trosil taka lažnjiva govoričenja samo zato, da se maščuje na njemu neljubih ljudeh, se bo prej ali slej bridko prevaril, kajti znašel se bo v tisti jami, katero je preje kopal drugim. To naj si propalice zapomnijo. > Vsakdo, kdor sc količkaj zanima za naše gibanje, ve, da nismo v nobenem oziru nasprotni stališču vlade in Wilsonovega mirovnega programa v tej vojni, pač pa ga odobravamo. Pomagamo tej republiki kar največ moremo; potem ti pa pridejo avBtrijakan*-jc z nasprotno trditvijo, ki so sedaj našli zaslombo v faroviu, kajti tudi novi fajmošter je na* sovražnik. Tako so pristaši demagogije, nazadnjaštva, avstrija-kantstva in neznaČajncžev »hirajo vsi v enem studencu. Jaz se čudim, kako morejo Se nekateri jludje r»ri SNZ; trpeti tako golazen pri svoji organizaciji. Kje morete vendar napredovati a'i misliti na kako skupno delo i drugimi silami naroda, če boste dajali zavetje in potuho vsem izvrženim klikaiu. To bo s časom škodovalo vam vsem. liojaki iu rojakinje, kakor tudi cenjena društva,': Ze zadnjič ste nam obljubili sodelovanje in udeležbo, toda ker se piknik ni mogel vršiti 30. junija, se ga niste mogli udeležiti. Sedaj se vam nudi prilika pokazati vaše naklonjenosti Ameriki; dokašimo vsem da smo Slovenci lojalni Ameriki, da na nas lahko računajo za pomoč do zadnjega v kritičnih časih. Zavedni Slovenci ne poznajo izdajalstva naprednih in demokratičnih id^j in za tafke sc mo. ramo tudi predstaviti javnosti, da nas bo upoštevala in poznala Potem bo toliko bolj vedela obsojati naše "prijatelje," ki bi nas raje prej kot slej uničili. Zato vsi na plan dne IH. avgusta. Mestna godba bo iz prijaznosti igrala brexplaento, da bo preostanek za Rdeči križ toliko večji. — 01. odborniki J»KJ. so prispevali naši lokalni organizaciji sledeče svote: M. Rovanšek, $1; Varoga, $1; J. Pishler, $1; M. Pogorelec $7.50. Iskrena hvala vsem darovateljem, Fraqk Martinjak. BRZOJAVNI DRUŽBI OROZI VISOKA DENARNA OLOBA. New Tork, N. T. - Veleporo-ta je obtožila Western Union Te-legraph družbo, da je pošiljala brzojavke po pošt L Proti družbi ata bili dvlgnenl dve obtožnici. Ena obtožnica jo obtožnje, da je kršila zvezne za kone, ki prepovedujejo prenašali pošto med kraji, med katerimi to delo opravlja zvezna pošta. V tej obtošoiei je navedenih oaem točk DrUga obtožnico jo' ohtošuje, da je kršila zvezni kaeenski zakon. ki prepoveduje prenašati pisma po tskHi pfrtvatntti ekspre* nih potih. Obtošena je le druibe n v obtožnici niso navedena imena višjih uradnikov. Kvesnt pnrvdniki pravijo, da da ao sli preneaH MS brzojsvk med 2. avgustom 1017 in 16. junijem 191«. Ce be drušba spoznana, da je prelomila zakone, in *> obsojena na polno kasen, bo morala plačati $17,320,850 denarne globe. Vabilo na Daala, Pa., dae 4. aaff»«ta. IS IS f a«d«lj« papaMae. Ta sikaik ali lila« — priradi a karUt •ta*aaeh«s« k-a- aJralaaja, Rda^s« kriU U Slovo.k. |Jb« v Daala, Pa. IJIJudn« vabimo vaa rojak« ia rojakinja «lov«nahe. arbak« ia hrvatakr na sabsvo v avoftatn sraku. Kar ja dk*J dobtfak oamaajan v salo blaa« svrba, se oamafimo povabiti vaa J egostava na It Ounla in okolice 1Joyd»ll. Baaverdalo, Johe»U»w*, Coaamaugh, Franklin, Cam-bria, NaSom. Karpate Haffavn la njih okolir« kakor tudi va« is Bt. Mlrbaal la Baatli Park la vseh drugih saaelbtn v Milini iMinla. kl magal« a leo ta am»njen«. Na programu j« govor o N. R Z. In Hlo vanaka sodba bo igrala krasa« komad« v nabavo vsrm Prldit« val t Prastara j« dovolj, odbor laMa bo pa praskrbat dovolj svcisga hladila sa suha grla Is lavratnage tedMta sa laleda«. prostor I »I« t a js tik IHov«nskaga dosra. • < « Ns vanala evldaaj« vaaai v n«d«ljo t attgsaU, 1»1» v Ourrto. Ps. VESTI Z BOJIŠČA m j nam nemškimi mesti. Civilno prebivalstvo y teh mestih je že tako prestrašeno vsled vodnih zračnih naRadov, da lieži v kleti t udi tedaj, kada: se pokažejo v zraku nemfiki eroplani. Zračni napad na Carigrad. Amsterdam, 28. jul. — lz Carigrada poročajo, da ao zavezniški svijatiki metali lnnpbe tamkaj zsdnji torek. Sest eroplanov ae je pojavilo nad mestom. Pet oseb je bilo ranjenih. Dnevni seznam izgub. NVashington, 28. jul. — Včerajšnji seznam vsebuje 168 imen. Izgube : 64 mož ubitih v boju, 20 jib je umrlo za rauami in pet vsled bolezni, eden jo smrtno ponesrečil na eroplanu, dva sta lahko, 60 je težko ranjenih, 14 mož je ranje nih, a ni navedeno, kako, dva ya pogrešajo. Mornatvka pehota beleži 12 iz gub. 20 submarink v ameriških vodah Ženeva, 28. jul. — Iz Hamburga v Bszel je prišla sledeča depeša: "V ameriških vodah operira več kskor dvajset nemških submarink. Število potapljač v Atlantiškem morju se je zadnjih sedmih mesecih pomnožilo sa 30%." Nemčija do danes še ni zanikala vesti, katero je prinesel švicarski inženir iz Kiela, da je tamošnje nemško pristanišče polno poško-dovsnih potapljač in da nemška admiraliteta »ploh ne more več dobiti moštva za Kubmariusko kampanjo. Ameriška nevarnost plaii Nemce. Amsterdam, 28. jul. — Berlinska "Vossische Zeitung" piše: "Nemčija ne more »čakati, da se zavleče vojna do leta 1919. Anglija 'bi rada zavlekla vojno, ker upa, da v tem času pridejo ameriški-mi-ijoni in razbijejo našo fronto. A-meriška nevarnost je vedno večja, ali kljifb temu ikhio naše čete v odločilnčfh treno&u izvejevalc zmago."' • » Turki in Bolgari v boju. Rim, 28. julija. — Ie švicarskih virov poročajo, da so izbruhnile sovražnosti med turškimi in bolgarskimi četami ob • -železnici iz Odrina v Dcdegač. Turki zalite vajo zase železnico iu oba imenovana mesta. Med Turčijo in Bolgarijo vlada Viapctost odkar je bil sklenjen mir z Rumunijo. Turk zahtevajo južni dfc! Bolgarije, ki je pred tialkanskp vojno spadal 'iftu Junkerji rohne nad potrtimi Nemei. Amsterdam. — Vtiak, ki ga je naredila amcriško-francoska o-fenziva na Nemce v kajzerjevem cesarstvu, se nsjbolj zrcali v sle dečih besedsh, ki so povzete iz članka v berlinskem vsenemškem listu "Taegllehe Rundschau" ln zapisal jih je neki Traub, posla nee v pruski nižji zbornici: "Ce bi stari Fric (Friderik Ve liki) hodil danes po ulicah v Ber linu in videl kisle obraze naših ljudi, bi rekel: "Spomnite so ns ftcdemletjio vojno, ko je bila sre ča dostikrat proti nam. Zakaj« sc kitate, če bitka ob Marni ne gre tako kakor ste pričakovali t Vrag vas vzemi 1 Hram vas hodil" Ženeva* Švica. — Nemški listi to zadnje dni objavili dolg seznam ubitih častnikov; seznam •»hseza po cele strani. Med ubitimi je tudi general IJnverszagt, ki jo bil dodeljen šlabu generala Boehma na fronti ob Marni. NOVA ZNAKENJA RBVOLU OIJB V AVSTRIJI VVashington, D. C. — Po naj novejših uradnih poročilih se je v Avstro-Ogrski zopet pojavila velika živežna kriza. Pmiovno zasedanje pari s men ts ns Dunaju je "<'er dalo vladi priložnost, ds oglsša nove obljube glede na do l>svo živeža, poakzujejo iaforma < i je is ftviee, da so novi izgred zopet na dnevnem redu in le sila orožja je 3o zdaj preprečila večje rehclne Izbruhe med ljud-Hivom. Ko jc Nemčija pred enim tednom izjavila, da ne bo več zs 'ugsls Avstrije s žitom, je sv trijaka vlsds obljubila, ds dob žito is Rusije, tods najmsnjšege "ismenja le ni, da bi se ta ob-ljuba izpolnila. Vest iz Šviee se glasi, ds voditelji socialističnih strank pozivajo delavee ua nov štrsjk. Na Češkem je velika lakota. Dunajska " Arbeiter Zeitung" javlja, da v Pragi ni več kruha od 7. julija in v mestu se pojavljajo dnevni izgredi. V Weuiburgu in Zkikovu je prebivalstvo že več »Iui brez kruha. Posledica lakote Je, da narašča umrljivost v veli-aili skokih, posebno med otroci. V avstrijski polovici narašča vera, ds je Ogrska izdala AVstrijo, ker noče z zadnjo deliti svoje borne. živežne zaloge. Baron Husarek dela obljube. Amsterdam. — Baron llusarck je sprejel cesarjevo ponudbo za predsedništvo kabineta. Kakor poročajo z Dunaja, je bil Husarek imenovan pod vplivom klerikalnih elementov in zato, ker je cesarjev osebni prijatelj. Husarek ae trudi, da pridobi f-aae večino državnega zbora. Obenem bi rad pridržal ostale ministre, da ostanejo v službi. Apeliral je na državni zbor, da odobri proračun za šest mesecev ln nato obljubuje administrativne in finančne reforme ter ustavne reforme na Češkem, v Galiciji in na avstrijskem jugu. Poročilo ae pa glaai, da so stranke v državnem zboru zelo hladne napram njemu in njegovim obljubam; še celo Poljaki iu liusini mu ne kažejo zaupanja. Dr Seydler je odšel v pokoj s prokletst vom nad seboj, zaradi svoje tiranske vlade in germani-zma. Čehi so prodlagali v zbornici, da se obtožila Seyd!er*in Tog-genburg, minister notranjih zadev. Češki poslanec dr. Stransky je dejal v svojem govoru V dunajskem parlamentu, kakor poročajo: Na vsak način hočemo pokazati zunanjemu svetu, kako neznosno je postalo nemško gospod stvo nad narodnostmi v Avstri in kako nepostavna je avstrijska vlada. 'Obtožujemo ministrskega predsednika kot tipičnega zastopnika germanizirane Avstrije. Eksistenca Avstrije pomeni podaljšanje vojne in največjo o-viro za mir. Seydler ni skušal zbližati raznih narodov skupaj, temveč je razglasil nemški program za svojega in petdeset let nemškega terorizma je hotel kronati s tem, da priveže vse tlačene narodnoati kot priklenjene sužnje nemškemu vozu. Izjavljamo, da bomo — nost sovražili tisti Avstriji, hrbtenico, in jo razbijemo na kosoe. Avstrija je sto let star zločin proti svobodi človeštva. Največja narodna dolžnost češkega naroda jc, škodovati Avstriji kjerkoli in kadarkoli je mogoče. Zvestoba do našega ljudstva nam nalaga, da smo lu ostanemo Izdajalci Avstrije. Avstrija je država brez patri jot ov in patrijotizma. A letini nost je! Država je, katere vojaki se vržejo proti sovražniku — ne da bi ga pobili, temveč da ga objamejo ln sc mu pridružijo, kakor so storili češki vojski z namenom, da se lshko ustanove polki, brigade in armsde proti tej državi." Češki socialistični poslanec goukop je tudi imel ognjevit go-vor, ki ga je končal z beaedami: "Proč od Nemčije I" Socialisti interpeliraje aa mir. Amsterdam. — Hoclalnl demokrati v avstrijskem državnem zboru so v jetek intcrpeiirali vlado, ds nsj tskoj skupno z nem-&ko vlsdo sestavi ln objsvl mirovne pogoje. Hoeialisti očitajo vlsdl, ds se jc prepustile v roke utilitaristične strsnke v Nemčiji. Poljaki ta krttanski socialclipe -mogli do vladne večine v Avstriji. Amsterdam, 28. jul. - Nižje zbornica avstrijskega psrlsments jc z 216 tfssovl proti 1% sprejele proračun zs šest mesceev In dsls vladi ponovni vojni kredit v svotl B,000,000/100 kron. Zs proračun in kredit so glasovsll nemški ns eionalei, klščanskl sorlslei, Poljs ki In nekateri Itslijsni. Ministrski predsednik Huasrek jc v avojem govoru dejal, da rnors Avstrija še nadalje čvrsto držstl t Nemčijo, S kstero jo vele "ne-orna js no pri jat cUstvo". ni aa svata kot >e zakladnica. Da * 2 Rusije. UKRAJINSKI REBELI PODE London. — l»o informacijah zadnjih >v)' i ilr.i v l(f .!»(«■ k lil killll.lh. Potne noge niao samo nsprUetno ratoftaranj* ampak to tudi talo škodljiv« zdravju. Poloma dela n»im«i noge bo-loio. da človek Uiko hodl( pol«« ti«s pa d«ta aimnmpt PRODAJALCI OPOJNIH PI-1 JAČ PROTESTIRAJO Ohioago, 111. — Prodajalci o-pojnlh pljaA so odposlali protest jUstlčnemu tajniku Gregoryju, v kifterem protestirajo proti ure ke sesa. Nasvet braaptala«. Teles f-«l«š popolaoms jamlaa. Pri masi se adra vi velika IU vilo Stavsseav. Urada« ure od I. ajstrej šs • svslev, «b aads Ijsk mmss ed 1«. še I. pepaUaa. THE MARINE SM0KLBSS OOAL C0MPANY DAVIŠ, W. VA. | Potrebuje 10 taušenih rudarjev za delo s pikom v rovu. Rov lil u* inijski. Ni plina, ne vode, rabijo | ac odprte svetilke. 1'lača m« 70, 175 lu HO ecnlov od toue. Trisobna [hiša v najem za Š6.00 Pridite pri | pravi jeni /a delo ^ S. A W. U, It. sli |si plšilo zu pojosulls MS Mr. A. M. Hprlnfir, 701 lloiisc bldg., 1'itlsburgh, Ps. NA PBODAJ JB izvrši ns msls groecrijs lu se pro-ds po selo nizki ceni. Prods se vse blago lu druga priprsvs v groecriji. Tu js zelo ugodita prh lika zs Hloveucs sli llrvsts. Osna je le +40000. Kdor misli kupiti, nsj pride In si ogleds stvsr, ker jaz greta ns Urino, čim lillro pro [dam, Oglasit«* m- osebno sli pa pt »meno ns na«lov! Tereslja Baz. potnik, m Klnlcklnlck Sir MU waukee, Wta. t _____ Dr« Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK HI PCM Avc„ PINibsrsk, Pa, pa garantira s vse. stf Združenimi drftevamL Ake iasts kaj prihraakov, naložite jib ,r vejBOvarševalae "Preeveta" piše sa blagostanj* ljudstva. Ake ss strinjsš s »jeni ml idejami, podpiraj trgovca, kl oglašajo v Proevetl. — V ta logi Imam vsi ca vsakdan js potrebšli. ne po smerni esnl & ANTON ZOBNIK, Pa. DOPISL Nekoliko mojih misli o jugoslo vsnskmn vprašanju. Bear Creek, Most. — V 165. številki "(lian Naroda" aem čital dopia (. M. Pekiča iz Porta-moutha, Va., v katerem ae navdušuje za londonski odbor, četudi ima v svojem programu monarhijo ue pa republiko. Jaz sem sicer navaden delavec, zato se ne morem mnogo spuščati v "visoko pglitiko," toda bom vaeeno izrazil svoje misli. Omenjeni dopisnik trdi, da je tudi sa.a aa svobodo in republiko, vendar pa morsmo /a sedaj iti skupno z, londonskim odborom, da se tim hitreje rešimo av-atrijskegs jarma. Dobro! in čast takim možem, ki jasno povedo, da streme sa monarhijo v bodoči Jugoslaviji. Le nekaj pozabijo pristaviti: Da se tudi posneje, ko bi bil U namen doaežen, ne bi hoteli potegniti za republiko ali socialne reforme v korist delavstvu. Če bi ameriško jugoslovansko de lavstvo brezpogojno sledilo Ion donskemu odboru in bi se pri tem ne brigali za niš drugega, bi delavstvo s tem izdajalo svoje interese. Kajti gotovo je, da so pred stavitelji londonskega odbors bolj za veliko Srbijo, kakor za združeno Jugoslovajo. V njihovi kraljevini bi Imelo verstvo dveh verolspovedanj dobro zaslombo. Ti nazadnjaški elementi, podpira ni od države, bi ovirsli vsake večje demokratične reforme, ako bi ji celo ne preprečili. Napredni e-lenieuti v državi bi imcii težsk boj za demokratlčiie in kulturne pridobitve, ker bi se ns stališče vgpikih političnih frakcij postavila tudi vlada, ki bi bila odvisna od pomoči takih elementov. Vlada, ki sloni ns stsrovešklh temeljih državne forme, je odvisna od političnih struj, ki zastops-jo srednjeveške tradicije. Londonski odbor ima na razpo* lago več gmotnih sredstev ss svo-ropagando, kot po Slovensko jo propagando, kot po Hlovcnsko reptibUčanskoJsdružonje, kajti zu londonskimi gospodi stoje večinoma taki, ki Imajo ksj pod pslcem in jaz ne verjamem, da bi oni žrtvovali denar sa prave demokratične ideje. Zato bi morali ljudstvu povedati še to: Mi hočemo tako državo, kjer bomo le ml Imeli vpliv in glavno besedo in si ne Ikmiio past lil odvzemsti mastnih službic okoli kraljevega dvora od ljudi, kl zastopajo cilje prsve demokracije. Ne rešem, ds so v ts-lslovsnskim prolctarijatoin« je na- boru londonskega odbora vsi taki. Mogoče je tudi pri njih nekaj ljudi, ki v resnici žele demokratične rešitve jugoslovsuskega apra-šanja. Mogoče ao ti ljudje mnenja, da koristijo demokraciji naj-všeč e tem, če sodelujejo v krogih londonakega odlx>ra, ker ima najboljše zveze za svojo propaganda. Svojim zvezam se i ms londonski odbor zshvslltl srbski diplomaciji in pa precejšnim gmotnim sredstvam. Samo kampanja v Ameriki jih stane več tisoč dolarjev (pa mesec. Prispevki njihovih članov v tej deželi pa menda ue pokrivajo izdatkov, zato je treba sredstev iskati drugje. Pravijo, da jih dobe od jugoslovanskih milijonarjev v Južni AmerU kl, kar je mogoče. Tudi z londonskim odborom imajo precej troškov, poleg tega Še z literaturo. Kje dobe denar, je za naa mogoče dsnes še ugenks, ki pa bo mogoče rešena pravilno že v bližnji bodo-Čnoati. . , Dopisnik, katerega sem zgoraj omenil, morda res ieli osvoboje nje Jugoslovsnskim narodom in boljše življeuske pogoje proletar-skemu razredu, katerega je najmanj devetdeset odstotkov med Jugoslovani. To je želja vsakega zavednega Jugoslovana. Le, da nekateri Jugoslovani vse preradi verjamejo iu prav nič ne pomislijo, ds se lahko zgodi le premem-bs vlade In vladarjs, sistem vladanja pa ostane, kot je bil preje, to je reukcijonaren in sovražen sistem vladanja pa ostane, kot je bil preje, to je reakcijonaren in sovražen ljudskim masam, ki žele več svobode, več pravic. Zato je treba narod podučevati, zakaj se gre, kaj je .smisel jugoslovanskega vprašanja in kako ga je treba rešiti, da se bo ljudstvo v resnici tudi osvobodilo, ne pa samo premenilo svoje gospodarje. Kakor rečeno, je velika večina našega ljudstva delavska, kateri ni dovolj prepevanje patriotlčnih pesmi, slavljenje junaških činov srbskih armad in junakov ter poveličevati njihovo dinastijo. Realizem ne priznava frazastega navduševanjn. To delavstvo je živelo med vsemi evropskimi narodi, če se izvzame Poljake, v najbolj mlzernih rszmersh. Balkan-aki delavci so bili v Evropi, ka-kor tudi v tej deželi zaničevani, daslravno sl niso bili sami krivi svoje duševne in gospodarske nil-zerlje. Ker se nam nudi prilika odpraviti vzroke, ki so povzročili take žalostne razmere med jugo- ša dolinoet, da jih odpravimo. Pri tem ue smemo gledati na interese dinastije, ne na par stotin privi-ligiranih ljudi Naši glavni nameni in cilji naj bodo koristiti vsemu ljudstvu in to je, kar mi ime uujeiuo svobodo in demokraeijo. Veste, ljudje razumejo pod imenom osvobojenje tudi boljši kos kruha in tega ne smete pozabiti Če se združijo Slovenci, Hrvati in Srbi ua programu krfake deklaracije, bo to zelo oslabilo notranjo življenjsko siio te države. Nikar ue pozabljajte, da je mržnja in ne sloga med Jugoslovani po zaslugi avstrijske iu madžarske kamarile še zelo razvita. Treba bo velikegs napora in izobraževsnjs, predno jo bo mogoče iztrebiti. Morda je sedaj nekoliko pojeujala, toda bo bukuila z vso silo na dan, kakor hitro bodo za razpore ugodne prilike. In tske ipilike bodo prav gotovo v kraljevini, kot so si jo zsmislili gospodje na Krfu iu v Londonu. Nesloga ima največjo oporo v verski nestrpnosti med Srbi in Hrvati. V interesu Duna-ja iu Budimpešte so vzgojili med ljudmi sovraštvo zaradi vere. Pravoslavni in katoličani se prepirajo, katera vera je boljša in katera je prava. To se je silno maščevalo nad hrvatskim in srbskim narodom v preteklosti in Če ne bode pravočasno odstranili vzrokov, ki povzročajo take razprave, bo tepel bič veraklh prepirov in nesoglasij Jugoslovane tudi v bodočnosti. Krfska deklaracija ne zahteva svobode vorofc-povedovanja. Ona priznava tri vere, pravoslavno, katoliško In mohamedansko. Če bi bili ljudje, ki so jo skovsli, v resnici tudi demokrat je, bi enostavno izrekli načelo: ločitev cerkve od drŽave. Vsa veroizpovedanja pa naj u< živajo svobodo. Demokracija mora biti toliko poštena, da priznava svobodo veati, ne pa, da daje prednost enemu veroizpovedova-nju na škodo drugemu. Tako so delati v srednjem veku in tako delajo šc danea v Avstriji, v Rusiji pod carjevo vlado, v katoliški Španiji itd. V državah, kjer je ustava resnično demokratična, uživajo svobodo vsa verstva ln sc nolienega ne protežira. V tistfti državah pa, kjer so duhovniki plačani od države, kjer žkofe in druge višje cerkvene dostojanat-venike potrjuje ali celo imenuje vladar, je pa cerkev navadna služkinja države in ovira demokraciji. MI potrebujemo združeno Jugoslavijo, kjer bomo odpravili - (Konec.) Sredi jesera stal je msjhen, zelen otoček, ostsuek onega veka, ko eo še gospodi dopadale enake igrače t umetne rszvsline, klneške pagode, grški templji, viseči mostovi in druge vrtne umetnosti Ob kraju so rast le bele breze in vrbe žslo-stinks. Res, krasno je bilo tu. Izatoplla sva na kopno, ds bl sl ogledala otoček nekoliko natančneje. IV. ' • Dve kaplji rose z jutra prirudte Ne mehko nedro roži raecveteni, ln prej, ko ae laveate, da silruženl Ste, druga v drugo se ljulio vtopite. P. I). Tihota je vlsdsls okrog; čulo se je le enakomerno šumenje vslov, kl so se razbijali ob bregovih. Menil aein reeno, ds nsju je ssneals vods ns ksk samoten morski otok. Ns vlažnih tleh rsatle so bele povodu je lilije ln modre spominčice; krilat i metulji ln ksčji psstirjiso ae zibali po njih, pa srkali njih med Na vshodni strani otočka stsls je napol razpadla ribiška kočica, na katere sivih stenah so viaelc mreže, s ns zapsdnl je bils lesena koliba, kjer ao prealmovall lahudl. To ti je bila Istinito prijazna idila, kot vstvarjena za zaljubljeno dvojico. Zavidal aem pisanim metuljem, kl so živeli v Ivin lepem raju ter užlvsll le pojedine trenotke ue misleč ua bodoče dni; zavidal aem lielim labudotu. kl ml ae zibali na površju vode; zavidal laatsvl-cam, ki ao letsle nad ainjim jezerom. Skrivaj aem včaaih jmgledsl avojo apremljevalko, o kateri ae mi je zdelo, da nI ue sluti mojih misli, mojih občutkov. Veeelo, kol nedolžno dete, sedela ml je Pavlina ua strani, trgala spomenČlce, ter jih povijala v šopek, a jas, uilalil aem Meatno na prerSno uro ločitve. "Kedaj »e bova sopet vklela?" dejal aem »daj Kot bi govoril sam n aeboj. Začudena me je |wtgledala, kot bl me ne bila t Hrumela, ter dalje |»ovtjala io|>ek. Osupnila me je »kom njena namišljena mrslota. "Nemara ne \eatc," ar m rekel po daljšem molku, "dn Immu jutri iapu*tii (1* »ko graščino." "Moj Bogi" je vzkliknila, "ter si vtaknila dogotovljeni šopek cvetlic za pa« svojegs krila* "na to niti mizlila niacm. A zakaj ne bi oatali da Ije tukaj f Strie vas ljubi, in gospoda vas ima rada i gotovo bi vse veselilo, ds ostanete dalje tukaj pri njih." "To ui mogoče; jas moram oditi na Dunaj." "To tudi lahko odložite, če vam tukaj do-pada." "Kaj mi koristi tof Prejallelej inors biti" "Ne rszunietn vas; kdo bi vas silil f" "Odvisen sem od svojih roditeljev in izpolniti morem svoje dolžnosti Nadaljevati moram svoje študije, dovršiti jih, ds potem vstopim v državno službo." "Kaj vsm tegs treba? Za življenje imate dovolj. Mislila sem, da študiraj le zaradi veselja." "In ko bl to bilo, vendar ei mora vsak moški voliti kak poklle, imeti avoj delokrog." "A jaz menim, da zadoetuje, če se je mlad mož kakor vl, učil kaj, ter sl prisvojil potrebne omike$ vse drugo zdi ee mi odveč.'' Tako je govorila Pavlina, kot prava aristo -kratinja, kot bogatašica, ne pomislivša, da sera jas bori proletsrec. Niti tA mogla razumeti, da bl bilo treba ločiti se, niti so se ji sdeli vsroki, ka-tere sem jl bil navedel, dovolj tehtni Pa« se mi je zdelo čudno, ds vsiic svoje visoke omike ni imela pojms o realnem življenju in avetu, o terjatvah svet s ln okoliščin. Zdolo ae mi je, kot bi bils živela do st\*J oddaljena od sveta v kaki pustinji, člato v neznanju sveta, tako, kot pravo vili« no dete, kl sl igra s duhovi, katerim ničesar nI tre-1 ha, ketero ne posua borb, trpljenja in bolesti uho. gth nemških sinov, kl ni nikdar dulo o človeških nadlogah. Z velikim t rudom se ml je posrečilo, da sem ji dokazal vse to, ter j! odpri oči Zamišljena me je poalušala, ter nsslonlls na malo roko krsano glavico. dalje aem govoril, tem rftinejšs je bila oua; tiha žalost ee jl je rasltla po angelsko belem obličju. Niaem sl upal motiti.njenega dolgega molka, niti jl stavit) kskšua vprašanja. Nema, glotioko ganjena svs sedela pod ataro vrbo žalujko ter gledala na modro jesero, kl ae je raaproetiralo nama pred nogami. Naenkrat je vstala • kamene, na katerem je aedela, pogledila si visoko čelo, kot bl ae bila prebudila is dolgega npanja. "Idlval" dejala je lahno vzdihnlvša. "Po-peljlvs se nssaji prijatelji nsju hode pogrešali J dalje ae ne smevs tukaj muditiM Mehanično aem šel sa njo, a ozrl nem se še enkrat nazaj na mali otočee, kjer sem bil preživet kolikor mogoče vzrokov, ki bi drugače povzročali notranje politične boje. Boji bodo vseeno toda ne taki, ki spadajo v srednji vek. Menda ni treba praviti, da Slovenci niao čutili Še nikdar nag-ueuja do kake druge dinastije; da me prsv razumete: Kar je med Slovenci ljudi za dinastijo in ao-nsrhijo, so v Šušteršičevim av-atrijskem taboru. Drugi imajo prav , gotovo v mislih republiko, kajti drugače ne bi nastopali tako bojevito. Ljudi, katere ao leta in leta yzgojevali v ljubezni do Habsburžanov v cerkvi, šoli in armadi, ni lahko pridobiti za drugo dinastijo, ložje pa sa republiko. Vse to morsuio vpoštevatj, če hočemo delovati v interesu ljudstva in svetovne demokracije. V povečani srbski kraljevini bi prišli do moči nsjbolj Srbi; ki bi delali hvalospeve zs zasluge le sebi ln prezirali Hrvate in Slo -vence. Kdor pozna ljudsko na-turo in šovinizem, mi bo to tudi pritrdil. Čemu ustvarjati vzroke za narodnostna sovrsštvsf Morda jugoslovsnski odbor nitna slabih namenov, toda Jugoslavijo gradi na slabem temelju in to je, kar je za nas važno, da mu nasprotujemo. Ne glejte na frakari-jo, kaateri daje jugoslovsnski odbor vso prednost, nego pred očmi imejte interese ljudskih mas. Načelo predsednikov Lincolna in Wilsona:. "Vlads iz naroda in vlada za narod", naj velja tudi za naa. O dinaatičnih vladah ne moremo trditi tega in tudi ne . o t skih, kjer se daje prednost in protežirsnje enemu nsrodu ns škodo drugim. Zato se opravičeno vprašujemo: Ali naj ini delavci podpiramo propagando za ju-goslovanako monarhijo, ki ne spada drugam kot v ataro šaro, ki bo dajfela povod za nove boje in nove revolucije? Dovolj smo imeli prepiranja in krvoprelitja, zato je potrebno in naša dolžnost, da ne hodimo rakovo pot, ampak po kulturni in demokratičhi poti z duhom časa naprej. Ako hočemo Jugoslavijo, ki bo v resnici država jugoslovanskih narodov, ji morate dati trden demokratičen temelj. Sprejeti morate načelo svobode vesti, da odvzamemo devetdeset odstotkov vzrokov- bojev verskega- fanatizma. Ta temelj je republika, lju-dovlada jugoslovanskih narodov. Dopisnik, katerega sem omenil v zsčetku tegs spisa, tudi izreks bojszcn, ds bodo v republiki na-stall veliki boji pri volitvah pred- sednika, glavnega mesta itd. On direktno povdarja, da Jugoalo-vani še niso zreli sa republiko, zato morajo še nekaj čaaa Živeti pod monarhiatično vlado. Kaj ne žive pod monarhijami že dovolj stoletij? Ali mislite, da monarhije vzgajajo U ljudi republikance? Le povejte mi katero! To so tako smešni argumenti, da jih lahko vaakdo ovrže. Dopisnik o-pozarja. na kitajsko in mehiško republiko in se zahvaljuje za ju-goslovsnsko republiko in jo odklanja, če ne bo boljša kot sts o-menjeni Vedno povdsrjatc, ksko so Jugoslovsni, posebno Slovenci, izobraženi, kako ao razsodni in zavedni ter željni demokracije; kar naenkrat pa pravite, da je ena neizobražena masa, kateri je treba varuha v podobi kralja. Ali ni to priznanje, da bo taka Jugoslavija avto^ratična država? Dopianik primerja pravico ve-tiranja ameriškega predsednika s pravico kralja, katero bi mu dala 13. točka krfake deklaracije in pravi da je enoinisto. Če ne bo hud, mu uljudno pojasnim, ds je med vetiranjem ameriškega predaednika, ter zavračanjem zakonov na podlagi 13. točke razloček kot noč pa dan. Če naš predsednik vetira zakon, ga kongres lahko ponovno sprejme s predpisano večino, pa postane veljaven brez predsednikovega podpisa. V 13. točki se pa ne govori o veti-ranju zakonov, nego se enostavno pravi, da pridejo zakoni šele tedaj v veljavo, Če jih podpiše kralj. ^ Ali nimajo v drugih republikah nobenih bojev pri volitvah predsednika? AJi bo tak boj samo v Jugoslaviji? Ako se sprejme federacijo, predsednik lahko odpade in vladne vajeti ima v rokah kabinet, odgovoren paric-mentu. v Franciji imajo predsednika, ki pa nima skoro nobene moči, kajti v Franciji, vlada parlamentarno miniaterstvo, odgovorno parlamentu. Kadar dobi nezaupnico, mora odstopiti in sestavijo novo miniaterstvo. Nekaj podobnega j*remljala sta naju sopet; bila eta edina sve-doks bridke najine ločitve. In ko sva končala, podala mi je Pavlina belo svojo roko, katero sem strastno pritisnil na goreči avoji ustni. "Na svidenje!" sem viknil popolnoma potrt. "Na svidenje!" Šepnila je ona bleda in tresoča se. Bilo je to slovo sa celo življenje! . . . Oko se mi je vstavilo na šopku, katerega je imela sa paeom. Nisem je proadl sanj, a prijela ga je, ter mi ga s rosnimi očmi podala. Ta hip raslllo je solnce, kl ee je bližalo zatonu, šareče svoje žarke čes okolico; modro morje spremenilo se je v rožnato morje; Š kri a t as t i oblaki vihrali so po nebu; gosd in bližnje pogorje je stalo v selenom in sinjem plsmenu, čolnič svetil ee je kot čarobna ladja in erebrno labodje perje lesketalo ee je v svitu. A sredi te krasote stala je Pavlina, vieoks, enaka krilatemu angelu, kot nadsemeljaks prika sen, kot navdušenega peanika lepi sen. Nobena želja, nobena strast nI ml polnila duše pri nje pogledu, le neisrekljfvs, bridka bol, meke nebeška Želja, kot po kaki nedosegljivi iveadi v vieočlni, navdajala ml je aree. Skoro bi Ml pokleknil pred njo ter jo molil, kot avoje božanstvo. Privealala sva h kraju tor kmalu v parku dobila prejšnjo družbo V. Plavaj, plavaj, barke moja, Kamor lene te vikar, r ' • Vesls so razbit s tvoja,'.. i V Vgasnil ti je svezde žar. K Fr. Cimperman. Ostala družim se je zabavala tako itborno, do ni pogrešila nitiPavline, uiti mene; tudi ni naju nikdo opasovai \ Pričelo se je nAfačiti, kar naa je opomnilo, da se moramo vrniti v grud, .kjer nas je gospa Turo-poljska nestrpno pričakovala.— -• Se predno smo dospeli do vrtnega paviljona, prišel nam je že sluga nasproti; spoznaj sem v njem onega jezdec*, ki je bil tedaj v gozdu spremljal Pavlino. Obrnil se je k njej, rekoč, da želi gospa teta odriniti Enak ssnjsjočema spremljal sem jo v grašči. vV Vedcl niKem nWeMr' kaJ * t«*11 krog mene \ idel aem le še, da je pri najinem vatopu gcmpti Turopoljaka vstala iz blazinjaka, se dvorljivo poslovila; Videl, kako se ji je poklonila domača go-■pa, kako ji je baron poljubil roko, Čul, kako ar-čno je Pavlina izrekla svojo hvalo za poatrežbo, videl, da je objela kotntetf ter dvorljivo, vljudno pozdravila oatalo gospodo. * Končno obrnila ae je Te men! s pogledr^n, na katerega ee bodem spominjal do zadnjega trenot-ka Mvojegs življenja. Da, tako gletfcj*'lc umrli ir nelieške svoje domovine na ostsle svoje ljube, v bridki bolesti in radostnem Žalu, ter jim dele tolažbo, mir, srečo, kot svitls zvezds v temni noči, kot solnČni žarek z oblačnega neba. Podala mi je belo svojo roko. Čutil sem, kako se ji je tresla v moji desnici. Sklonil sem ee nad njo, da bi jo poljubil, da bi skril svitih solze, ki so ml lile is oči ter kapele po licih. « "Na svidenje!" šepnil« je še enkiVt. "Ns svidenje!" odvrnil sem jaz, brez upa, bres nado. \ Spremil sem jo do voza, ki je čakal pred graščino. Baron je pomagal »tarejši dami ds vos; še enkrat mije mignila Psvlina pri oknu;! sluga je dsl znamenje vosniku in — lepe mojo sanje eo iaginile. Le čipkasti robec, veli šopek, to je ^ee, kar mi je ostalo od "gosdne kraljice". Prihodnje Jutro eem se poslovil od prijszne graščine, kjer eem en dan preživel največjo are čo, največjo bolest. Nikoli ve« nieem videl Pavline, Čital sneje v novinah. da ae je omožila s neki« visokim dostojanstvenikom, s zvedel trni i, da nI MU src čns v zakonu, ta da je kmalu umrla, hoje srčne Ho lasti. ~~ V meni pa bode Živela na veko; spomin nanjo ml ne ugasne, dokler mi ne samre oko. dokler ne prestane biti moje sree?