PRIMORSKI DNEVNIK j® začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
^mya,črgamvp0p=ovin' Cena 600 lir - Leto XLI. št. 3 (12.035)
Trst, petek, 4. januarja 198£
-••j
o
o
0>
X--
J>
Cr~
O
O
o
Eskomptna mera znižana s 16,50 na 15,50 od sto
RIM — Zakladni minister je včeraj znižal uradno eskomptno mero s 50 na 15,50 od sto. S tem ukrepom, ki ga je predlagal guverner zavoda Banca d’Italia in ki prične veljati danes, se je v bistvu za en odstotek pocenil denar, s katerim se banke zalagajo pri emisijskem zavodu. To pomeni, da bi se morale znižati tudi obresti posameznih denarnih zavodov.
Goria je znižanje eskomptne mere utemeljil s splošnim zboljšanjem gospodarstva in trgovske ter plačilne bilance, je pa opozoril, da je pot do bistvenega zmanjšanja inflacije in s tem do resnične utrditve splošnega razvoja v državi še dolga in težka, zato bo treba še naprej nastopati odločno in strogo. V resnici je cena denarja v Italiji še vedno visoka, kar dokazuje raven eskomptnih mer v drugih industrializiranih državah: v ZDA znaša 8, na Japonskem 5, v ZRN 5,50, v Franciji 11 in v Vel. Britaniji 9,6 od sto.
Ministrov ukrep je izzval povoljne reakcije v krogih Confindustrie, ki Pričakujejo, da bodo sedaj banke prav tako naglo znižale svoje aktivne obresti kot so jih naglo zvišale septembra lani.
Ugodno so se izrekli že tudi nekateri bančniki s pripombo, da bodo denarni zavodi lahko odslej usmerjali več denarja v stvarne gospodarske pobude. Poudarili so sicer, da bodo posamezne banke avtonomno razvijale po-htiko obresti, pač v duhu konkurence.
V Oslu nočejo, da bi dogodek vplival na obnovitev razorožiti	3
Zelo umirjeni protesti Noi »osive zaradi preleta sovjetske rakete
Na Finskem iščejo ostanke izstrelka - Nobenega komentarja v Moskvi
OSLO — Glasnik norveškega o-brambnega ministrstva je včeraj objavil vrsto podatkov o sovjetskem izstrelku, ki je pretekli petek preletel norveško ozemlje in strmoglavil nekje na severu Finske. Glasnik je pojasnil, da je šlo verjetno za raketo vrste SS-N- 3, ki je letela s hitrostjo nižjo od hitrosti zvoka; močan pok, ki ga je slišalo prebivalstvo, naj bi bil torej pok ob padcu rakete na tla. Izstrelek, ki ga zahodni vojaški krogi nazivajo shaddock, je bil dolg približno 10 metrov, dokaj stare izdelave, njegov do-
met pa je od 200 do 400 kilometrov. Norveške oblasti so tudi pojasnile, da je izstrelek za približno minuto preleta! norveški zračni prostor, preden je strmoglavil na Finskem. Ta čas naj bi bil prekratek, da bi lahko izstrelek prestregli.
V zvezi s tem dogodkom bodo norveške oblasti izročile protestno noto Sovjetski zvezi, vendar ne kaže, da bi zadevo dramatizirali, tudi glede na dejstvo, da je po mnenju norveških vojaških strokovnjakov do preleta prišlo zaradi okvare in da norveške o-
blasti nočejo zaostrovati odnosov v trenutku, ko se ponovno začenjajo ra-zorožitvena pogajanja med Vzhodom in Zahodom.
Tudi finske oblasti so zelo previdne. Predvsem so iz zunanjega ministrstva v Helsinkih sporočili, da čakajo na izide preiskave, ki so jo uvedli na kraju padca rakete, preden sprejmejo kakršenkoli politični ukrep, vsekakor pa so finske oblasti potrdile, da so obmejni stražniki res opazili »leteči predmet«, ki je strmoglavil na območju jezera Inari na Laponskem. Doslej pa niso našli razbitin izstrelka.
Začelo se je »politično« leto 1985
RIM — Politično leto 1985 se je uradno pričelo sinoči s sejo kabinetnega sveta. Vzdušje je še kar mirno, saj po eni strani Craxi zmagoslavno govori v optimističnih tonih, po drugi strani pa vse stranke in politične sile pripravljajo svojo taktiko za prihodnje dogodke. Prvi učinkovit u-,eP te taktike je znižanje eskomptne mere, dru-p učinek pa je miren potek sinočnje seje, o kapri so vsi domnevali, da bo bolj razburkana. Tako so dolgo govorili o pokolu in predvsem o po-cmikah v zvezi s tajnimi službami, dogovorili pa So 86 samo o povečanju nadzorstva in o tem, da Se za enkrat o polemikah ne bodo pričkali. Sicer pa je prišlo samo do majhnega prepirčka med epublikanci in socialisti, na pobudo obrambnega
ministra. V zvezi z izjavami socialista Formice, ki je napisal, da italijanske tajne službe delujejo »z omejeno suverenostjo« je Spadolini dejal, da te polemike ne koristijo nikomur, še najmanj stabilnosti vlade. Jasno je vsekakor, da Craxi ni re-cediral teh polemik, ki bodo zato verjetno krenile v pozabo.
Ta umirjenost je seveda predvstim navidezna, saj mora vlada sedaj rešiti dva problema: davčni odlok, o katerem bo začel prihodnji teden razpravljati senat in De Michelisov predlog o pokojninah. Zelo verjetno je, da bo prišlo do stanja, ki bo zelo podobno onemu v novembru in decembru. Socialdemokrati in doberšen del KD bodo namreč vztrajali pri zaviranju odobritve davčne-
ga odloka, medtem ko je treba o pokojninskem predlogu zabeležiti odločno nasprotovanje KD. Sicer pa je resnični politični problem drugačen : vsa pozornost je vperjena v upravne volitve, ki bodo 12. maja, kmalu nato pa bodo volitve predsednika republike. Perthu je včeraj začel zadnjo 6-me-sečno obdobje, ko ne more več razpustiti parlamenta, kar daje vladi večja jamstva, saj nobena stranka sedaj ne more groziti s predčasnimi volitvami. Kar pa zadeva izvolitev novega predsednika republike je v krščanski demokraciji, ki želi ponovno osvojiti to mesto, kopica kandidatov. Tako da ostaja trenutno najresnejši kandidat prav Sandro Pertini.
R. G.
V	krogih atlantskega zavezništva v Bruslju so včeraj ocenili, da je dogodek resen, a ga ne dramatizirajo. Uradnih izjav ni, napovedujejo pa, da bodo svoja stališča objavili v prihodnjih urah. Neuradno pa se je izvedelo, da tudi v vojaških krogih NA TO menijo, da ni šlo za provokacijo, ampak samo za incident ter vsekakor pričakujejo nadaljnjih informacij od strani norveškega predstavništva. Sicer pa v Bruslju jemljejo na znanje, da bo Norveška naslovila protestno noto .Sovjetski zvezi.
V	Moskvi dogodka niso komentirali in uradni krogi o tem vprašanju niso hoteli izdati nobene izjave. Glasnik zunanjega ministrstva je tujim novinarjem odgovoril, da nima nobenega podatka o incidentu in da torej ne more izjaviti ničesar.
Metodologija preiskave je dobra, uspehov pa ni
Vrh preiskovalcev o atentatu na vlak
OECD o gospodarskem razvoju v Jugoslaviji
.BOLOGNA — Včeraj, 12 dni po atentatu na brzo-ak Neapelj - Milan, so se sestali vsi preiskovalci, a preverijo dosedanje delo. Načelnik državnega pravdni-• Ya v Bologni, Guido Marino, ki vodi preiskavo je de-l ,1 ~a 80 zadovoljni z načinom dela in da bo do re-n n - priF°' kajti metodologija dela daje dobra panja. Marino ni hotel dodati nič več in je le dejal, to prei8k°valci preverjajo vse informacije, ne glede na . n.a .katero skupino se nanašajo. Vsekakor sodniki cakujejo novih informacij po objavi tretjega identiki-dos^Li poÌasryuÌeÌ°. da ti identikiti ne prispevajo ne-Dri n .°-i^ identifikaciji ljudi, ampak vzbujajo spomin [taxP°™1*kih, tako na postaji kot na vlaku. Vsekakor k u - Je. identikit doslej le v majhni meri prispeval a spe.sno?ti preiskave; sicer se je javilo mnogo prič, vek^V' * S0 zc*° skromni. Javil se je celo neki člo-idenfi •! Je zc*° ustrezal opisu moškega na prvem atpm * U; zaslišali so ga in nato izpustili, ker pač z atentatom ni imel nobene zveze.
l*1- pa zadeva kraj, kamor so atentatorji namestili žniku S° sodniki mnenja, da bomba ni bila na prtlja-dosed anipak na pomožnem stolu; to naj bi izhajalo iz fi,,_,. a?Jla ugotovitev, vendar pa morajo izsledke izve-aen« se potrditi.
nih uT YčeraJ' so se nadaljevala zasliševanja fašistični-,-.. ror*,st°v v številnih italijanskih zaporih. Floren-vendar S?<™ki 80 štiri ure zasliševali Maria Tuti ja, slišiii Je, V8ebina tega zasliševanja strogo tajna. Zarenčali S° *'UC^ nekai drugih skrajnih desničarjev, v Fi-Pa 80 Pozvali na poveljstvo karabinjerjev vse,
ki so bili na večer atentata kakorkoli zaposleni na postaji S. Maria Novella: taksiste, postrežčke, železničarje ter uslužbence javnih lokalov in prodajalce časopisov. Tudi tu so bili rezultati zelo skromni.
V Neaplju pa šo včeraj karabinjerji preiskali vrsto stanovanj znanih fašističnih skrajnežev, med temi tudi nekega rajonskega svetovalca MSI. V nekaterih stanovanjih so našli orožje in priprli nekaj oseb.
Smrt slovenskega gornika
VIDEM — V poledeneli steni Viša, 2666 metrov visoke gore nadelač od Rabeljskega jezera, se je včeraj smrtno ponesrečil mlad gornik iz Slovenije. Gre za 27-letnega Marka Kogoja, ki je bil doma na Jesenicah in čigar truplo so našli včeraj zjutraj.
Nesrečni mladenič se je odpravil z Jesenic že v sredo, in to čisto sam, da bi se lotil zasnežene gore v občini Nabor jet. Ne ve se, s katere strani je začel plezati, niti ne, kako je bil opremljen, dejstvo je, da ga predolgo ni bilo nazaj na izhodiščno točko in tako se je sprožila reševalna operacija, ki so jo izvedli specialisti gorske reševalne službe iz Rablja. Povedali so, da je Kogoj strmoglavil v globino, ker se mu je pod nogami utrgal podstavek iz čistega ledu.
PARIZ — Novo leto naj bi za jugoslovansko gospodarstvo pomenilo leto utrjevanja in omogočanja Jugoslaviji, da vstopi v novo jazo dolgoročnega procesa prilagajanja, je poudarjeno v letnem pregledu OECD, posvečenem gospodarskim tokovom v Jugoslaviji. Da bi se življenjska raven izboljšala in da bi zagotovili možnosti za večje zaposlovanje v prihodnjem obdobju je nujno, menijo izvedenci te organizacije za sodelovanje in ekonomski razvoj, da si jugoslovansko gospodarstvo zagotovi trajnejšo ekonomsko rast, vendar ob manjši inflaciji. V skrajnem primeru naj bi to inflacijo znižalo na znosno raven, izboljšalo delitev pridobitev in omogočilo boljše izkoriščanje kapitala in naravnih bogastev ob odpravljanju institucionalnih in strukturalnih ovir, ki so bile v mnogih primerih ovira hitrejši gospodarski rasti.
Stabilizacijski ukrepi, ki so jih v jugoslovanskem gospodarstvu začeli izvajati leta 1981, so začeli po oceni OECD dajati ohrabrujoče rezultate. Med pomembnejše dosežke na področju gospodarske stabilizacije med drugim štejejo odpravo prora-
ZA UJUBITELJE/SMUČANJA
središču pozornosti lisica v Mariboru
našnitIariib°ru vse 1 uasnji veleslalom Ln ju
a svetovni P°kal. Vsa ■
hori„SaUČarska elita s; J" dva dni borila za
go SrZa,tor Je odlično
Sata Eto dAa je Prejel -UlS, Avstrijca Am
m£lneSvb,*io za SP te Bodo 3 ®ad Wiessee Cto tJm!,rUi v slalom Slovani 3 tudi Ital
sbrucku h!mUCarSkih :
voletn namreč tr tne skakalne turni
Na 10. STR
Požar šole Galvani: vrsta zasliševanj
Agenti političnega oddelka Digos tržaške kvesture so zaslišali včeraj več ljudi, da bi iztaknili storilce sredinega požara, ki je hudo poškodoval šolsko poslopje poklicnega zavoda za industrijo in obrt Galvani v Ul. Com-bi v Trstu. Preiskovalci domnevajo, da gre za atentat s političnim ozadjem, doslej pa ni bilo mogoče izvedeti ničesar o uspehu dosedanjih preiskav.
Včeraj je medtem tehnična ekipa tržaških gasilcev in izvedencev tehničnega urada tržaške občine pregledala šolsko poslopje in ugotovila, da je 11 učilnic še uporabnih. Prostore bodo do ponedeljka temeljito počistili, da bi v ponedeljek omogočili reden pouk.
NA 5. STRANI
novi
mataiur
tednik Slovencev videmske pokrajine
i v-:.*
omcwwi<*«*>* V5>.< fmt» » «.*,» <• >:<»-. v A	- *♦«,<. **> cw* I «erta» *» ■*
W.v.	■	'	’
Ba oggi il Novi Matajur
Aoxv	«to	don <rw-
:	W	ritti !»
ofxwa pù>	>4*w & < i/a poh tuo,
inilntulr al tronoxtao t/rlta timo».
<Ja**uK4ns	t»*een
pon» a-AOTf» Ari «to«*» votami tmnOKOSofi*, MtaftttaUÌafWM
<ft? ttmpb ( Ulto ilA-afixu *hr * >*« runuaaxtiaat xìtotrt. titattHK-talkt
*»* ■
Smo volili, kakuo je šlo?
hidt votìtev m 7. mani
. : fra in usti <Z Z&0 <*** àt »•««# W,, x-> tV » kh	*■
r	Z ri ri ’
•<«$<'	«> testi*. ISstVnVid Si *<Z :<«*<, ,ta A" notAufif xt&Kt
«'>»*#> ita *ur O' tv>\« >n >n	«veiruu., ,u Ristoro asil	W-
vìm z» S.-n m aW w .— w	axì .*at..
«sar
pano «auflto fu Mota- itoiSno w *0***1 ■ posta 6* w «ah (Silno sputa-.
*xe*W smaSmSio	.«mt. -.x - » x,.
Ànsi » « nanv tisi Vfuuy.l	t* ixe» fxtvO Uumvin PS tv sol
l'ita» on i MI* »< rtox	toV/ '
■» *'•
Takšna je naslovna stran prve letošnje številke Novega Matajurja, ki je od danes začel izhajati tedensko. Po desetih letih izhajanja se je torej glasilo Slovencev videmske pokrajine vsebinsko posodobilo in obogatilo, ima pa tudi novo grafično podobo, novo glavo in nov format (tabloid)
čunskega primanjkljaja in uravnoteženje tekoče menjave z državami s trdnimi valutami.
Zahvaljujoč takšnim gibanjem, pa tudi finančni podpori mednarodnega denarnega sklada svetovne banke in tujih komercialnih bank, bo mogoče kljub vsemu odpraviti težave Jugoslavije pri odplačevanju zunanjih dolgov.
Ob pripombi, da so ukrepi sprejeti v Jugoslaviji, posebej v minulih dveh letih, prispevali pri zagotovitvi pogojev za dolgoročno ekonomsko rast, in to ob večji usklajenosti, OE CD poudarja, da gre predvsem za prilagajanje jugoslovanskega gospodarstva realnemu tečaju dinarja, u-vedbi realnejših interesnih stopenj, novemu mehanizmu v deviznem poslovanju in sprejemanju splošnih kriterijev pri delitvi prihodka in liberalizaciji procesa oblikovanja cen.
Analiza namenja veliko pozornost strukturnim težavam jugoslovanskega gospodarstva. Če želi jugoslovansko gospodarstvo doseči trajnejšo rast ob dolgoročnejšem zmanjšanju inflacije je nujno začeti odločen boj proti vzrokom strukturalne neusklajenosti. Eden glavnih problemov, ki zadevajo Jugoslavijo, je po mnenju te organizacije v dejstvu, da se tržne sile niso mogle izkazati na uspešen način, kar je med drugim videti tudi v številnih ovirah na poti prostega pretoka kapitala dobrin in storitev, to pa je povzročilo krepitev republiškega in območnega zapiranja.
Po oceni OECD še naprej ostaja eden ključnih problemov jugoslovanskega gospodarstva velika razdrobljenost tržišča. Nadaljnjo odobritev jugoslovanskega tržišča, ki je močno omejeno tudi z dejstvom, da na tem območju živi samo 23 milijonov potrošnikov, bi morali preprečiti.
Na pariškem sedežu OECD menijo, da• bi se moralo jugoslovansko gospodarstvo opredeliti za uspešnejše mehanizme, ki bi omogočili dosego ekonomskih ciljev na državnem področju. Glede na do zdaj dosežene rezultate in prihodnje dolgoročne u-krepe strokovnjaki OECD poudarjajo, da bo Jugoslavija tudi v prihodnje potrebovala podporo mednarodne skupnosti na finančnem področju, (dd)
Proces proti morilcem duhovnika Popieluszka
Chmielewski zvrača krivdo na Pokalo in Piotrowskega
TORUN — Na procesu proti ugrabiteljem in morilcem duhovnika Jer-zyja Popieluszka se je včeraj drugi dan zapored odvijalo zasliševanje poročnika Waldemarja Chmiele wskega, ki pa je tokrat bilo krajše kot predvideno zaradi obtoženčeve slabosti. Chmielewski je bil videti bled in močno pobit, na vprašanja je odgovarjal s težavo, tu pa tam je zašel v protislovje, drugače pa se je izgo var j al s slabim spominom in odmor je bilo treba po zdravniškem pregledu podaljšati z rednih 30 na izjemnih 45 minut. Morda je bil obtoženec tudi pod vplivom dejstva, da je zasliševanju sledila njegova noseča žena (navzoč je bil tudi brat kapetana Piotrowskega) .
Poročnik Chmielewski se je branil s tem, da je odgovornost za zločin sistematično zvračal tako na Piotrowskega kot na kolego Pekalo, ki pa je predvčerajšnjim med zavračanjem o-sebnih odgovornosti posredno branil tudi samega Chmielewskega in mu tako očitno storil nepovmjeno uslugo. Chmielewski je poročnika Pekalo odkrito obdolžil, da je po prvem poskusu Popieluszkove ugrabitve 13. oktobra besedno hudo napadel kapetana Piotrowskega in da je nato sam izbral kraj ugrabitve z dne 19. oktobra.
Dalje je Chmielewski priznal, da je med napadom na duhovnika imel pištolo, vendar je zatrdil, da je bila brez nabojev, medtem ko je tista Piotrowskega bila nabita. Poročnik je potem zašel v protislovje, ko je rekel, da je kapetana branil pred nepopustljivostjo Pekale, ki da je osebno sešil plastični vreči, v kateri so stlačili Popieluszka. In še: medtem ko naj bi Piotrowski hotel sežgati duhovnikov avto, naj bi se Pekala temu zoperstavil, češ, čemu uničiti tako lep avtomobil, zamenjajmo mu rajši evidenčno tablico, prebarvajmo ga in nato prodajmo.
Chmielewski sicer v bistvu ni povedal nič takega, česar ne bi že Pekala. Potrdil je, da se je Popieluszko ugrabiteljem krčevito upiral, zato naj bi ga Piotrowski enkrat ali večkrat udaril z leseno palico zavito v staro srajco. Duhovnik je pozneje skušal pobegniti in takrat, je rekel zaslišani, mu je kapetan zagrozil s pištolo, češ, ustrelim te, če še enkrat poizkusiš zbežati. Sam Chmielewski naj bi ga gledal. Poročnik je še potrdil, da so ugrabitev naročili v višjih krogih notranjega ministrstva in v tej zvezi omenil bivšega podministra Miroslawa Milewskega.
Soglasne ocene v avstrijskem tisku
Avstrijci z zadovoljstvom pozdravili odpravo depozita
DUNAJ — »Dobrodošli v Kleinkirchheimu - Wilkom-men in Kleinkirchheim« — napis na tabli pred narisanim hotelom na Koroškem, na pragu zadovoljni birt in nad vrati jugoslovanska, slovenska, avstrijska in koroška zastava. Karikatura v glasilu koroških socialistov »Kaemtner Tageszeitung« v petek, 28. decembra preteklega leta. In pod karikaturo vesel podpis: »Vsaj v tujskem prometu bo, kot vse kaže ponovno povpraševanje po dvojezičnosti. . . potem, ko je Jugoslavija prižgala zeleno luč za potovanja svojih državljanov preko meja.«
In istega dne1 uvodnik izpod peresa Petra Martosa v uglednem dunajskem dnevniku »Die Presse« z naslovom: »Zmaga za vse Jugoslovane«, kajti — tako Martos: »Če je bila uvedba potovalnih restrikcij, ki jo je zaradi gospodarskih razlogov uvedel Beograd, ukrep moči, potem pomeni njihova odprava zmago za vse Jugoslovane:-do je znak, da vsem problemom navkljub, sistem oblikujejo ljudje in ne obratno.«
»Kar je za mnogonacionalno državo prav ob koncu Onvellovega leta posebej pomembno spoznanje.« Nasploh namreč, človek dobivaš, če potegneš bilanco odmevov avstrijske javnosti v zadnjih dneh umirajočega in v prvih dneh porajajočega se leta na odpravo tega neljubega ukrepa, občutek, da se Avstrijci skoraj bolj veselijo kot Jugoslovani sami in da s skorajda večjim optimizmom gledajo na razvoj gospodarske in politične situacije v svoji južni sosedi.
Peter Martos dalje: »Štiri in pol leta so minila, odkar je integracijska osebnost — Tito — zapustil Jugoslavijo samo sebi. V tem času dežela ni bila izpostavljena zgolj »centripetalnim« silam in razvoj-
no pogojenim razlikam med posameznimi republikami in pokrajinama, temveč z veliko zakasnitvijo tudi gospodarskopolitičnim posledicam svetovne recesije. Imela je opraviti z enakimi problemi kot na ducate drugih držav: zadolžitev, negativno plačilno bilanco, strukturalnimi slabostmi v industriji in s pomanjkljivo produktivnostjo.«
Takšen optimizem in, kot je videti, tudi iskreno veselje, veje iz vseh časopisnih, radijskih in televizijskih komentarjev, ki so bili v Avstriji te dni posvečeni odpravi depozita v Jugoslaviji, kajti »bil je to res gospodarski ukrep, kakršnega so ga narekovale ekonomske težave, vendar tudi političen za neko državo, kakršna je Jugoslavija, ki prav zaradi svoje odprtosti uživa ugled v svetu«. (Kleine Zeitung).
Koroški deželni glavar Leopold Wagner pa je včeraj izjavil za javnost: »Na Koroškem smo z zadovoljstvom sprejeli odpravo depozita za naše potujoče južne sosede. Pri čemer vidim tudi določen uspeh naporov koroške dežele, saj so se njeni politični predstavniki v številnih srečanjih in ob različnih priložnostih s svojimi kolegi v Sloveniji trudili izražati težnjo po odpravi tega ukrepa. Tu ne gre zgolj za človeški vidik v interesu sosedskih odnosov, temveč tudi za gospodarsko in turistično povezavo. Koroški turizem je zaradi enosmernih omejitev precej trpel.«
In ob koncu dejal: »Upati je, pri vsem razumevanju za gospodarske probleme naše sosede, da v interesu nadaljnje izboljšave dobrih sosedskih stikov, v bodočnosti ne bo več prišlo do potovalnih omejitev za jugoslovanske državljane.«
BARBARA GORIČAR
Ameriški boeing se je raztreščil ob goro Illimani
LA PAZ — Bolivijske oblasti so potrdile, da se je boeing 727 ameriške družbe Eastem Airlines, ki je v noči od torka na sredo med poletom iz Asunciona v Paragvaju proti Miamiju osem minut pred napovedanim pristankom na letališču v La Pazu izginil z radarja, raztreščil ob južno steno 6500 metrov visoke gore Illimani kakih 50 kilometrov južno od bolivijskega glavnega mesta. Trije civilni piloti in bolivijski letalski častnik so namreč 5322 metrov visoko na zasneženi gori opažali razbitine modrega letala, a letala omenjene družbe so iste barve.
Povedali so, da se je boeing po tresku gotovo vnel, zato naj bi tudi ne bilo nobenega upanja več, da reševalne ekipe najdejo pri življenju koga od 29 vkrcanih potnikov in članov posadke. Med njimi je bila žena ameriškega ambasadorja v Paragvaju.
Delo reševalnih ekip, ki so se odpravile na kraj nesreče včeraj, je zelo težko tako zaradi neprehodnosti območja kot spričo obilice snega pa tudi snežnega plazu, ki je nastal po tre-ščenju letala v goro. Brž po tragediji se je razbohotila polemika okrog odgovornosti : eni trdijo, da je vsega kriv pilot, drugi prtijo krivdo nadzornemu stolpu na letališču v La Pazu, tretji — teh pa je morda največ — pripisujejo nesrečo snežnemu me-težu in siceršnjemu slabemu vremenu.
Oborožene teroristične skupine opozorile na svojo prisotnost z vrsto atentatov v ZRN
BONN — Okrog novega leta in pred njim v Zvezni republiki Nemčiji niso pokale samo žabice, petarde in rakete praznujočih otrok in o-draslih, ampak je bilo slišati vmes zlovešče grmenje pravega rušilnega razstreliva. Včeraj je nekaj uredništev zahednonemških časopisov in časopisnih agencij prejelo pisma, ki se nanašajo na atentat na urad ameriške protiobveščevalne službe v Duesseldorfu, na turški generalni konzulat v Muenstru, na eno izmed poslopij francoskega veleposlaništva v Bonn-Mehlemu in na ameriško vojaško radijsko postajo v Edingenu pri Mannhei-mu. V pismih, ki so jih prejela uredništva, zahtevajo neznanci »združitev zaprtih pripadnikov frakcije rdeče armade »RAF«, ki sedijo zdaj po samicah, ločeni drug od drugega. Na koncu pisma, ki ga je prejelo uredništvo časopisa »Mannhei-mer Morgen«, stoji podpis »bojne enote v anti-imperialistični fronti«. En dan poprej pa se je po telefonu oglasil neznanec, ki je sporočil, da so revolucionarne celice izvedle atentat na veliko oddajno anteno v Edingenu.
V zahodnonemški ilegali se je očitno spet reorganiziralo in usposobilo trdo jedro RAF, ki ga je zahodnonemški glavni državni tožilec Rebmann lani julija, ko je policija naenkrat aretirala štiri voditelje RAF, odpravil z izjavo, da je »frakcija rdeče fronte razbita«. Toda v začetku decembra je sklical tiskovno konferenco, na kateri je opozoril javnost, da lahko pričakuje neprijetne dogodke v bližnji prihodnosti, in to od RAF, ki si je očitno toliko opomogla od udarcev, da lahko spet organizira atentate. Pristavil pa je, da imajo varnostni organi položaj trdno v rokah.
Izmed skupno enajstih terorističnih napadov od 4. decembra, ko je začelo gladovno stavko 30 izmed 37 zaprtih domnevnih teroristov RAF, jih zvezno tožilstvo pripisuje devet »militantnim skupinam RAF«. Samo po srečnem naključju nista eksplodirala dva naboja razstreliva — skupno kakih 120 kilogramov v prtljažniku in na zadnjem sedežu avtomobila, ki so ga atentatorji parkirali pred natovsko oficirsko šolo v Oberammergauu.
Policija je prepričana, da je izjalovljeni atentat izvedla RAF in da po vsej verjetnosti pomeni u-vod v vrsto napadov proti sedanjemu državnemu in družbenemu redu.
Poleg atentatov na ameriško radijsko postajo pri Mannheimu, eno izmed poslopij francoskega veleposlaništva v Bonnu in na turški generalni konzulat so pripadniki RAF verjetno izvedli tudi atentat na skladišče podjetja Siemens v Frankfurtu na poslopje družbe AEG v Muelheimu v Porurju, na regionalni računalniški center v Reutlingenu in na policijsko mehanično delavnico za popravilo policijskih vozil v Osnabruecku, škoda gre v sto-tisoče mark.
Kaj se je zgodilo, da RAF, ena najpomembnejših organizacij, ki je po študentovskih nemirih po zahodnonemških — in zahodnoevropskih mestih — leta 1968 sprožila obdobje teroristične dejavnosti v ZRN, spet straši javnost? Varnostni organi, ki
V Bejrutu včeraj ugrabili švicarskega diplomata
BEJRUT — Skupina oboroženih mož je včeraj popoldne v zahodnem delu mesta ugrabila tretjega tajnika švicarskega veleposlaništva v Libanonu Erica Wehrlija. Vest o tem so razširile policijske oblasti s pripombo, da ugrabiteljev še niso mogli istovetiti in da se je ugrabitev tudi sicer odvila v zaenkrat nejasnih okoliščinah.
Preiskovalci so pozneje razodeli samo še to, da je napad bil izvršen v neposredni bjižini ene glavnih in najbolj prometnih ulic v zahodnem delu Bejruta. Na diplomata so se ugrabitelji spravili kmalu potem, ko je zapustil ambasado.
Eric Vehrli je zasedel diplomatsko mesto v Libanonu avgusta 1982. Kot je sinoči ponazoril glasnik zveznega zunanjega ministrstva v Bernu, je ugrabljeni začasno opravljal dolžnosti veleposlanika, ki ga že nekaj časa ni v Bejrutu.
so dokaj redkobesedni, priznavajo, da se je preostalemu kadru RAF posrečilo, da se je v tolikšni meri »personalno in logistično obnovil«, da so možni in verjetni novi atentati.
Tako imenovana militantna okolica teroristov se je utrdila in okrepila in ne gre izključevati, da so si rafovci spet spletli dovolj široko omrežje zavetišč, to je stanovanj, v katerih se vsaj začasno lahko dokaj varno zadržujejo.
Domnevajo, da usmerja novi val atentatov vodstvo, ki ga sestavlja 15 vodilnih teroristov. Po uradnem mnenju so najbolj nevarni tile teroristi: Henning Beer, Christine Duemlein, Baptist - Rolf Friedrich, Monika Helbing, Werner Lotze, Silke Maier - Witt in Inge Viett.
Glavni cilj sedanjih akcij RAF je opozoriti javnost na razmere, v katerih živijo zaprti domnevni pripadniki RAF. Petnajst simpatizerjev, 39 delno že obsojenih in delno v preiskovalnem zaporu zaprtih pripadnikov RAF je v petek zasedlo deželno centralo zelenih na Spodnjem Saškem v Hannovru. S tem so hoteli zlasti opozoriti na stanje jetnikov, ki so že od 4. decembra v gladovni stavki. Njihovo stanje je čedalje bolj kritično in za nekatere je tožilstvo že zahtevalo od sodišča dovoljenje, da bi jih lahko prisilno umetno hranili. Hkrati so simpatizerji zahtevali, naj bodo jetniki skupaj zaprti.
S temi zahtevami je solidariziralo tudi vodstvo zelenih za Spodnjo Saško, člani presedstva so objavili sporočilo za javnost, v katerem so poudarili, da po samice in jetniški trakti poostrene varnosti metode mučenja jetnikov, s katerimi naj bi jetniška uprava zlomila njihovo voljo. Prisilno hranjenje jetnikov, ki so v gladovni stavki, so zeleni obsodili kot »poniževalno in človeka nevredno.«
Dosedanja serija atentatov ne kaže, da bi bil RAF že docela obnovil svojo prejšnjo »strelno moč« in organizacijo. Sedanjemu družbenemu redu v ZRN niso življenjsko nevarni in tudi ne morejo biti nevarni. Toda politiki in varnostni organi jih jemljejo zelo resno.
BOŽIDAR PAHOR
Stavkajoči angleški rudarji popuščajo sindikat pa namerava iti do konca
Pravične stanarine: spor med lastniki in najemniki
LONDON — Vodstvo državne ustanove za premog NCB se je uštelo. Predvidenega množičnega povratka stavkajočih delavcev na delo ni bilo in predvčerajšnjim se je v rudnike vrnilo le nekaj sto rudarjev. Po zadnjih vesteh stavka tačas še 118.000 rudarjev od skupnih 188.000, vodja stavkajočih delavcev in predsednik sindikata NUM, Arthur Scargill, pa trdi, da je stavkajočih še veliko več, morda 140.000.
Angleški rudarji so se odločili za stavko 12. marca lani, ko je ustanova NCB sklenila zapreti dvajset pre-mogokopov zaradi neproduktivnosti. Pogajanja med sindikatom NUM in delodajalci so že dolgo tega propadla in obe strani sedaj trmasto vztrajata na svojih okopih : NCB je odločena zapreti te rudnike, Scargill pa je prav tako trdno odločen podaljšati stavko v nedogled, če NCB ne bo popustila.
Desetmesečna stavka je pahnila angleško družbo na rob krize: delavstvo je razdvojeno, slepo poulično nasilje pobira žrtve med stavkajočimi in stavkokazi, njihove družine so sprte med seboj, prijatelji in znanci pa se ne pozdravljajo več, temveč se obkladajo z žaljivkami. Nekdaj tako priljubljena angleška policija je v očeh stavkajočih delavcev postala orodje vladne represije, saj so »bobbyji« pričeli ščititi rudarje, ki so se vrnili na de-
lo. Rane, ki jih je divja stavka zasekala v družbeno tkivo, se bodo le počasi zacelile. Sindikati in laburistična stranka, ki jih je vzela v varstvo, so razklani. Levica obtožuje zmerne sindikaliste in laburistično vodstvo izdaje delavskega razreda, ker so bojda le deklarativno solidarni s stavkajočimi. Vodja laburistov Nell Kin-nock, sin rudarja, ima zavezane roke: kakršna koli izjava v prid stavkajočim ali »skesanim«, bi še poglobila prepad med sprtima stranema. Protagonist tega dvoboja je Arthur Scargill, prosovjetsko usmerjeni marksist. Zavrnil je vsakršen kompromis z vlado in rad bi postavil angleško javnost pred izbiro: ali za gospodarsko politiko vladne predsednice Margaret Thatcher, ali za socialistično reformo s kapilarno prisotnostjo vladne oskrbe v vseh sektorjih družbenega življenja, t.j. za kolektivizem, kjer naj bo družba pomembnejša od posameznika. Mnogi angleški politiki so mnenja, da bo Scargill pogorel, kajti stavka je stala državo že 2,4 milijarde funtov šterlingov (blizu 6.000 milijard lir) in borbenost stavkajočih delavcev se po malem unaša.
Scargill se v svojem zanosu zgleduje po stavki izpred desetih let, ki je prisilila tedanjo konservativno vlado Edwarda Heatha k odstopu. Železna lady si kaj takega brzda ne bo dovolila.
RIM — Novo leto je še zaostrilo polemiko med stanovanjskimi najemniki in lastniki v zvezi z vprašanjem navezave pravične stanarine na gibanje življenjskih stroškov. V krogih vladnega predsedstva potrjujejo tezo, da ta mesec ne sme biti nobenega zvišanja najemnin, kajti zakon z dne 26. julija 1984 pravi, da prilagoditve pravične stanarine porastu življenjskih izdatkov v lanskem letu ne bo in da ostanejo najemnine zamrznjene za eno leto ne glede na pogodbeni datum. S tem soglaša tudi najmočnejši sindikat stanovanjskih upravičencev SUNIA.
Čisto nasprotnega mnenja je seveda najvplivnejše združenje malih hišnih lastnikov UPPI, ki zajema 70 od sto vseh lastnikov : »Poviške stanarin, ki so bili zamrznjeni avgusta 1984, je treba uvesti ta mesec in o zadevi naj odloči, če treba, sodstvo. Mi vsekakor zahtevamo takojšnje na-
vitje najemnin za 8,4 od sto, kar je v skladu z izračunom ISTAT o povečanju življenjskih stroškov«.
To pa še ni vse. Kaj bo s tistimi stanovalci, ki jim rok za zvišanje stanarine redno pade med januarjem in julijem? Lani so ti plačali povišek, ker zakona še ni bilo, ker pa julijski zakon ni retroaktivnega učinka, tudi niso prejeli povračila za odvečno vplačilo. Ne samo, povišano stanarino so plačevali nato vse leto 1984. SUNIA trdi, da ne smejo biti podvrženi sedaj več nobenemu zvišanju, UPPI pa zatrjuje nasprotno. Vsekakor drži, da se je več sto tisoč stanovalcev znašlo med tnalom in kladivom, kot da bi zakona o zamrznitvi pravične stanarine sploh ne bilo.
Najemniki in lastniki soglašajo edinole v tem, da je zakon o pravičnih stanarinah zastarel, slab in neroden, zato ga je treba bistveno spremeniti.
Razpravo je sprožil svetovalec Petricig
Videmski pokrajinski svet razpravljal o podpori Zvezi slovenskih izseljencev
VIDEM — Na zadnji seji videm skega pokrajinskega sveta v lanskem letu je bil ponovno govor o Slovencih. Pokrajinski odbor je pri-Poznal, da je zahteva KPI, po kateri bi bilo treba v okviru podpor izseljeniškim združenjem dodeliti finančni Prispevek tudi Zvezi slovenskih izseljencev Furlanije - Julijske krajine, upravičena.
Razpravo je sprožil svetovalec Petricig, ki je predlog odbora ocenil kot nevzdržen, saj je že drugič ignoriral slovenske izseljence: odbor je namreč predlagal 22,2 milijona lir za Ente Friuli nel mondo, 3 milijone lir za ALEF in 2,5 milijona lir »Pal Friul« za skupnih 27 milijonov in 700 tisoč lir. Petricig je za Zvezo slovenskih izseljencev predlagal 2 milijona lir prispevka. Odbornik Pelizzo je s svoje strani napovedal zasedanje o izseljenstvu v Spetru ali Čedadu, ki naj bi ga priredila pokrajinska uprava v sodelovanju z deželo in vlado in se strinjal s pravilnostjo pripomb KPI. Je Pa povedal, da Zveza slovenskih izseljencev ni predložila prošnje in da Je treba dokumentacijo urediti.
Predvsem zaradi opozicije misov-skega svetovalca La Brune se je °krog tega vprašanja vnela živahna razprava. »Kar se mi upira je iz raz "slovenski” izseljenci...« je med drugim rekel. Svetovalec Contin (KPI) je tedaj zagovarjal, da slo venski izseljenci imajo enako pravi c° kot furlanski, s specifično pozor nostjo ker pripadajo določeni manjši- ki čaka na zaščito in ki želi ohraniti odprte svoje kulturne vezi. rudi svetovalec Strizzolo (KD) se je strinjal s predlogom odbornika Pe uzza,' hotel pa je spomniti na raz-
Za PSDI je z odločnostjo nastopil svetovalec Melissa, ki je zavrnil poskus MSI po diskriminaciji Zveze slovenskih izseljencev, naših državljanov v tujini. Izrazil je tudi zadovoljstvo glede odbornikovega predloga in pozval Zvezo, naj predloži potrebno dokumentacijo. Misovski svetovalec se je sicer poskušal opravičiti: »Nisem mislil, da bom spro žil tako reakcijo...« je dejal in takoj zatem pa pristavil, da »če so Slovenci, naj zanje poskrbi kdo drugi.«
Za PSI je spregovoril svetovalec Sbuelz in izjavil, da je stališče socialistov glede manjšin diametralno pasprotno od misovskega; strinjal sc je torej s podelitvijo podpore slovenskim izseljencem, kakor za njim tudi predstavnik MF Comini.
Svetovalec Petricig je vzel na znanje Pelizzove izjave in posege vseh
svetovalskih skupin, ki so potrdile, da bi bilo krivično diskriminirati slovenske izseljence, italijanske državljane iz videmske pokrajine, pripadnike manjšine, ki se sklicuje na ustavo in na zakone italijanske države, mirne manjšine, ki je odio-' cena, da bi si zagotovila svoje pravice. V odgovoru na stališča KD, ki jih je iznesel Strizzolo, je predstavnik KPI ponovno urgiral, da bi prišlo do razčiščenja v komisiji (obrnjen do predsednika Cominija) in v pokrajinskem svetu (obrnjen do predsednika Englara), glede na dej stvo, da bo pokrajinska uprava izrazila svoje mnenje glede zaščite Slovencev.
Na predlog svetovalca Petriciga je bil sprejet tudi predlog, da se odkupijo izvodi knjige Bruna Petrisa »Autori resiani«.
V	Tržaški zaliv se izliva kot Timava
Pripravljen je načrt za sanacijo reke Reke
PORTOROŽ — Načrti za sanacijo reke Reke, ki izvira v bližini Ilirske Bistrice in po nekaj kilometrih ponikne v Škocjanske jame ter po 40 kilometrih podzemskega teka ponovno privre na površje in se z imenom Timava izliva v Tržaški zaliv, so bili v središču posvetovanja, pri katerem so sodelovali skupina strokovnjakov skupnosti za vodno gospodarstvo Slovenije in predstavniki industrijskih obratov, ki so zainteresirani, da bi reka Reka ponovno postala čista.
V	razpravi je bilo ugotovljeno, da bo akcija za popolno sanacijo Reke razčlenjena v dve fazi, ki bi se po realnih predvidevanjih morali zaključiti pred letom 1990. Prva etapa važnega načrta predvideva tehnološko modernizacijo in postopno preosnovo produktivnega procesa v nekaterih najvažnejših industrijskih obratih v Ilirski Bistrici, ki so v največji meri prispevali za ekološko propadanje reke Reke. Druga etapa omenjenega sanacijskega načrta pa predvideva izgradnjo posebnega sistema čistilnih naprav. Trenutno je že bil zagotovljen del finačnih sredstev za postopno uresničevanje omenjenega načrta.
Reka Timava, kot znano, v veliki meri oskrbuje tržaški vodovod.
,□ PORTOROŽ — Občuten sunek turističnemu razvoju na enem najbolj poznanih krajev slovenske Obale, bo gotovo dalo skorajšnje odprtje novih toplic v Portorožu. Nove toplice — dela šo v zaključni fazi — sodijo med najmodernejše v državi, za njihovo' izgradnjo pa je bilo nakazanih preko 390 milijonov dinarjev. Trenutno je v teku montiranje nekaterih naprav, ki so namenjene predvsem zdravljenju revme in išiasa.
iiko
med nacionalnimi manjšinami
111 »kulturnimi odrazi«, ki se razlikujejo od italijanskih.
Večja pozornost F-JK kulturnim dobrinam
VIDEM — Deželni odbornik za šolstvo, poklicno izobraževanje in kulturo Barnaba je včeraj v Vidmu na tiskovni konferenci predstavil prvo knjigo aktov I. deželne konference o kulturnih dobrinah, ki je bila meseca marca leta 1933 in ki vsebuje prispevke strokovnjakov in politikov, Ivi so na njej sodelovali. Konferenca je deželni upravi nudila priložnost za oceno doslej opravljenega dela na tem področju in za dodelitev smernic nove politike v korist zaščite in valorizacije kulturnih dobrin
Sicer pa je deželna uprava F-JK prav pred kratkim odobrenem triletnem načrtu za obdobje 1985-1987 namenila kar štirinajst milijard lir za posege v tem sektorju; višina prispevka je zdaleč največja od vseh dosedanjih v zgodovini dežele, predvsem če upoštevamo, da deželna u-prava nima vseh pristojnosti na tem področju (za nepremičnine in obnove kulturnih dobrin je na primer pristojna država)
V okviru tega nakazila ho deželna uprava največjo
pozornost namenila dvema sektorjema primarnega deželnega interesa : knjižnicam in muzejem. Sicer pa ne bo zanemarila drugih področij, kot na primer katalogiranja kulturnih dobrin v F-JK, kjer so bili že doseženi dobri rezultati ob upoštevanju dejstva, da je naša dežela med prvimi v državi glede količine in tudi kakovosti opravljenega dela v tem sektorju.
Deželna uprava namerava torej v triletju 1985-1987 posvetiti večjo skrb kulturnemu zakladu v F-JK; po odbornikovih besedah pa je tudi obračun lanskega leta zadovoljivo pozitiven, ne toliko zaradi obsega, ampak zaradi točne določitve posegov; predvsem v zvezi s knjižnicami in muzeji je deželna uprava uvedla nove metode za izkoriščanje finančnih prispevkov, ki so objektivnejše od onih, ki so veljale v preteklosti in temeljijo na »znanstveni« osnovi. Na tak način namerava deželna uprava F-JK optimalno izkoristiti finančna nakazila, ki so na razpolago za ta sektor v nastopajočem triletju.
V Jugoslaviji določili režim za obmejne izmenjave v letu 1985
Del deviznega dohodka za splošne družbene potrebe
Skrb zlasti za gospodarsko sodelovanje med obmejnimi območji
^LJUBLJANA, NOVA GORICA — Blagovne iz-^-njave po regionalnih sporazumih med ob e]nimi območji Jugoslavije in Italije so lani osegle rekordno vsoto okoli 1100 milijard lir. nasale so dobro tretjino skupne trgovine po Generalnih sporazumih med obema državama.
°1 znano gre pri takoimenovanih tržaškem in Bonskem avtonomnem računu dejansko za kompenzacijske posle, ko se blago zamenjuje za ago. 2 uvozom repromaterialov, surovin, nafte J* nienih derivatov, medicinskih potrebščin in ^ugega blaga, ki ga potrebujeta proizvodnja Gospodarstvo v Jugoslaviji, se sicer veča frf.bljenost z različnimi proizvodi tako po-tair v obdobju stabilizacije, toda ne zago-Oajo deviznega priliva. Zaradi tega je lani ezna vlada v Beogradu prvič uvedla nekatere JJìtnistrativne omejitve pri regionalnih blagov-izmenjavah.
bodo
Judi p0 predpisih, ki veljajo za leto 1985,
Podjetja oziroma delovne organizacije ude-
izl S^e. obmejnih trgovinskih izmenjav morale del deviznega dohodka za pokrivanje P osnih družbenih potreb v Jugoslaviji. Ukrepi
o tem so bili tik pred koncem lanskega leta, torej pravočasno, sprejeti v okviru Odbora za ekonomske odnose s tujino Zbora republik in pokrajin Skupščine Jugoslavije. »Potrebno je bilo dolgo in natančno usklajevanje različnih mnenj raznih delegatov,« je o tem za »Primorski dnevnik« dejala Jolanda Slokar iz Nove Gorice, ki je delegat (poslanka) v osrednjem jugoslovanskem parlamentu. Pri poslih do 30 odstotkov vrednosti trgovinskih izmenjav po gene-mlnih sporazumih med Jugoslavijo in Italijo bodo morale delovne organizacije izločati za splošne družbene potrebe 27 odstotkov deviznega dohodka, ko bodo izmenjave po tržaškem in goričkem avtonomnem računu presegle omenjeno raven pa se bodo obveznosti jugoslovanskih podjetij povečale na 54 odstotkov deviznega dohodka.
Prostor za poslovne pobude v okviru obeh avtonomnih računov je torej velik in omogoča praktično neomejen obseg poslov in izmenjav. V pogovoru za »Primorski dnevnik« je predsednik Interesne skupnosti Slovenije za razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo, A-
leksander Lovec, dejal, da so bili predpisi o režimu pri obmejnih izmenjavah doseženi pravočasno in to je velikega pomena. Po njegovem mnenju naj bi vrednost poslov po tržaškem in goriškem sporazumu v letu 1985 dosegla približno lansko raven.
V Sloveniji in zlasti v obmejnih krajih z Italijo po poudarjajo, da so v sedanjih gospodarskih razmerah in glede na visoko stopnjo prijateljskega sodelovanja med sosednjima državama aktualne zlasti naloge za razvijanje industrijskega sodelovanja med organizacijami na obeh straneh jugoslovansko - italijanske meje, Pa za vlaganje italijanskega kapitala v obmejno in slovensko gospodarstvo, skladno z zakonom o vlaganjih tujega kapitala, ki je bil v Jugoslaviji nedavno sprejet. Tudi v »Primorskem dnevniku« smo večkrat opozorili, da so zadevne možnosti še skoraj povsem neizkoriščene. O tem sta nedavna govorila tudi podpredsednik Skupščine Slovenije Jože šušmelj in v nekem novoletnem intervjuju tudi predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj.
MARJAN DROBEŽ
Delegacija evropskih parlamentarcev KPI v naši deželi
TRST — V sredo, 9. t.m., bo prišla v Trst delegacija evropskih parlamentarcev KPI, ki se bo mudila v naši deželi tri dni. Na sporedu so srečanja s političnimi, gospodarskimi, družbenimi in sindikalnimi predstavniki dežele.
Namen obiska, ki je na pobudo posl. Giorgia Rossettija in deželnega komiteja KPI, je predvsem ha, da se delegacija neposredno seznani z družbenimi in gospodarskimi vprašanji F-JK, ki pobliže zadevajo »evropsko dimenzijo«. Temu ustrezen je zelo natrpan program srečanj in obiskov. Delegacija, v kateri je med drugimi tudi član vsedržavnega vodstva KPI Gianni Cervetti, se bo sestala s pred sednikom deželnega odbora Biasutti-jem, z deželno federacijo industrijcev, s posl. Tombesijem, predstavništvom sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL ter drugimi.
Poleg teh skupnih srečanj, se bodo posamezni člani komunistične delegacije sestali še z drugimi dejavniki, ki oblikujejo življenje v naši deželi. V tem smislu gre opozoriti tudi na delovno srečanje, ki ga bodo imeli evropski parlamentarci z enotno delegacijo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
• TRST — Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Renzulli se je v prejšnjih dneh udeležil vsedržavnega zasedanja »Informatika in zdravstvo«, ki ga je priredila dežela Umbrija v kraju Villalago di Piediluco v pokrajini Terni.
V zaključkih zasedanja je predstavnik Furlanije - Julijske krajine med drugim nakazal potrebo, da bi si dežele ponovno prisvojile odločujočo vlogo pri realizaciji Zdravstvenega informativnega sistema, ki s pomočjo informatike in najbolj naprednih tehnologij, prispeva k izvajanju zdravstvene reforme s tem da usmerja u-stvarjanje in širjenje zdravstvenih informacij o raznih službah, predvsem onih, ki so razčlenjene na teritoriju.
TONE SVETINA
Med nebom in pek/om
_______ 334._____
v “Torej tako, kot so oni delali z nami, v belih roncai*? S ran j e,« je siknil Karlo. »Le kdo se bo zna-to V navzkrižju teh interesov, ko vsak sebi pripisuje Do ?Zemlie! Za poraz prvega bataljona na Sušici jih siušam z vseh strani, čemu pa so se kazali Nem-z tn’ da so jih podnevi gledali s proge in jih razbili iščIna^en^ostno premočjo!? Zdaj pa za svojo napako žueJ° krivca. Obveščevalci so obdolžili duhovnika in duha’- m* Pa prejemamo proteste, zakaj zapiramo ni ni^e' Veliko je napak in premalo smo previd-Sa' Pravih bojnih izkušenj, kot jih imajo brigade. pa riršimo le majhne postojanke, patrulje razbijamo „1 automobile. Potem pa nam takole vračajo in slab s kroži med ljudmi. Širi ga sovražna propaganda.« k°jze, ki je imel polno drobovje strahu od nem-in ga Uc*ara v Cerknem, je povedal, kar je slišal tam neb*3a*0rna' P°vs°d se vrstijo poboji, ki jim botrujeta la D°St *n Presenečenje. Prešernova brigada je interna a Okljuki devetdeset mrtvih, Gradnikova ne dosti Cank OC* *rel1 napadov, najhujši poraz pa je doživela ja karjeva brigada. Belogardisti z Nemci so jim na trovici pobili sto trideset borcev.
»Karlo, prepričan sem, da bo treba voditi odred po tvojem. Sicer jo bomo slej ko prej tudi mi iztaknili.«
»Saj ga bodo vodili drugi, ne jaz. Pravijo, da ga bo prevzel mladi Savo, ki so ga že poklicali na korpus. Dobil bo čin kapetana in postavljen bo za komandanta.«
»Kaj pa bo s teboj, Karlo?« je vprašal oče, ki je bil v skrbeh spričo njegove potrtosti.
» Odšel bom na Kočevsko. Zbiramo bataljon tristo mož, da bi ga peljal na Dolenjsko, kjer bi postal jedro neke nove brigade.«
»Pa boš ti za komandanta?« je vprašal Lojze.
»Nič mi ni do tega, saj je vseeno, kaj si. Za enak cilj se borimo, pa če si poveljnik, komisar, desetar ali vodnik, mitraljezec, kuhar ali mulovodec. Plača je enaka, samo odgovornosti so drugačne.«
Oče je začutil v sinovem glasu razočaranje. Karlo ni bil nikoli takšen. Vedel je, da ga je aretacija matere silno potrla in zdaj še te govorice, dan za dnem druge. Saj ni iz železa, da bi vzdržal.
Skušal ga je potolažiti.
»Prav imaš, Karlo, ne ženi si k srcu. Kaj pa imamo, ko smo se tako gnali? Kup očitkov, dva člana družine mrtva, matere ni več... Povedal pa vam bom še nekaj, saj smo vsi domači. Kristina me je prišla obvestit o intrigah in pismih, ki jih z raznih strani pišejo na korpusni štab in vodstva pokrajinskih organizacij. Plat zvona bijejo proti štabu odreda. Zakaj? Zato, da bi odstranili Karla, ne pa komisarja Batoga. Kristini je bilo večkrat rečeno: zdaj nam bo vladala
Bečanova dinastija — Karlo komandant, Marija in Kristina voditeljici žensk, Lojze v vodstvu partije...«
Osojnik se je razjezil: »Naj vpijejo karkoli, kje pa so bili takrat, ko si ti s svojimi strahoval Italijane in ko vas je bilo Bečanovih četrtina čete.«
»Na to se ne ozirajo. Batog mi je rekel: »Karlo, ne trudi se, da bi kaj spremenil. Tako bo, kot je.«
Osojnik pa se ni dal ugnati. Z ihto je popil kozarček žganja, da bi podkrepil svojo misel.
»Karlo, bodi previden, mnogo psov je zajčja smrt. Glej, Lahi te niso ugonobili, Nemci te ne bodo, ker jih imaš pred seboj, toda domači — te imaš za hrbtom... Saj veš, kakšna je naša navada: žreti drug drugega, takoj ko nas sovražnik ne zaposluje preveč. To je slovenski narodni šport. Malo zahrbtnosti pa smo se naučili tudi pri Lahih. Gorje mu, kdor le malo pogleda čez povprečje. Lotili so se te z lažmi in polresnicami; česar ne zmorejo, pa dodaja sovražnikova propaganda.«
»Osojnik ima prav, najbolje bo, da odideš, sin.«
»Saj bom odšel, vas vsaj preganjali ne bodo več...«
»Tako je, vidiš, Karlo, slava ti je v škodo. To poraja zavist celo pri prijateljih. Sto tisoč izvodov tiralic pa nagrada za tvojo glavo — to se ne da prenesti. Seveda, ko si slaven, morajo napadati iz teme v hrbet. Italijani bi te radi odstranili z nagrado v zlatu, naši aktivisti pa bi te kar zastonj.«
»Saj so me, Osojnik. Praktično me ni od tistega dne, ko sem izgubil veselje, da bi se tu boril. Saj me poznate, jaz nisem bil nikoli in tudi zdaj nisem proti aktivistom.
Trst - eno najbolj umazanih mest?
Trst je kar precej umazano mesto, pa naj rečejo odgovorni, da to drži, ali pa tudi ne. V zadnjem času pripisujemo to umazanijo stavkam smetarjev, pa ne bo vsa krivda samo v tem. Če je vreme samo deževno, oziroma, če ne piha veter, potem te umazanije ne vidimo toliko po mestnih ulicah. Ko pa zapiha burja, potxim pa se »sprostijo« vse rezerve iz raznih kotov, improviziranih smetišč, nepočiščenih stopnišč, zapuščenih stavb itd., in ulice so naenkrat naravnost preplavljene z različnimi odpadki in smetmi, ki se najraje vgnezdijo pod avti, včasih tako, da človek svojega vozila še premakniti ne more, preden ne povleče izpod koles raznih škatel, konzerv in še marsikaj drugega.
Prav gotovo niso naši čitatelji pozabili obljub, ki so jih dali na začetku svojega vstopa v vse krajevne uprave listar ji. »Trst bo eno najbolj čistih mest in tudi nje-
govo okolico bpmo očistili«, so obljubljali 'in krivili za nesnago in umazanijo jugoslovanske turiste, ki so tedaj še hodili na nakupe v Trst, Gorico in druge obmejne kraje. Nekaj takih čistilnih akcij so v začetku tudi demonstrativno izvedli, potem je ostalo vse pri starem, oziroma se je položaj še poslabšal.
Smetarji so bili že nekaj časa v sporu z občinsko u-pravo, najprej glede obnovitve delovne pogodbe, potem glede plačila nadur, ki so jih morali, zaradi velikih količin smeti, še opraviti. Pred dnevi je bil del teh zahtev rešen in smetarji so v tem kratkem času, od novega leta do danes, že veliko počistili in izpraznili smetnjake.
A izgled mesta ni veliko bolj vzpodbuden, saj ne gre samo za odnašanje smeti, temveč tudi za počiščen je ulic in trgov, ki so noč in dan zasedeni od raznih vozil, izpod katerih je težko pomesti in počistiti smeti. Vse tei smeti se potem nabirajo v luknjah za odtok vode, ki jih seveda tudi povsem zamašijo. Če bi sedaj, po nekaj dneh močne burje, prišlo do močnega naliva, bi v mestu zopet doživeli pravcate poplave in tudi velik kaos samo v mestnem prometu.
Smetarji opravljajo svojo službo v redu, če seveda ne stavkajo — toda do stavke imajo vso pravico, če pride do kršitve tistih določb, ki jih njihova delovna pogodba predvideva. Treba bi bilo ukrepati kako drugače, da bi se to vprašanje rešilo. Ljudje ne občutijo potrebe po čistoči, ne prizadenejo jih pozivi, naj se poslužujejo košev za smeti in naj ne mečejo le-teh tudi skozi okna, če ne vidijo tudi okoli sebe čiste okolice. Ker pa je ta več kot zapuščena, potem pač tudi sami vržejo na tla smeti pa čeprav se potem nad umazanijo sami tudi hudujejo.
Nekaj pa bo le treba ukreniti, če nočemo, da nas bodo lepega dne vse te smeti, vsa ta navlaka, ki jo ljudje odlagajo tudi v parkih, na zelenicah, pred spomeniki itd, čisto preplavile. In teh smeti niso prinesli jugoslovanski kupci, temveč smo krivci kar mi sami.
Prošnje za prispevke za kulturne dejavnosti
Tržaška pokrajinska uprava obvešča, da bo 31. januarja zapadel rok za predstavitev prošenj za deželne prispevke za razvoj in širjenje kulturnih dejavnosti. Zainteresirani lahko dvignejo ustrezne obrazce z vsemi potrebnimi navodili za izpolnitev (obrazci se razlikujejo od tistih iz prejšnjih let) v vratarnici pokrajine na Trgu V. Veneto 4.
Prispevki društvom za glasbene tečaje
Dne 31. januarja zapade rok za predstavitev prošenj za prispevke za glasbene tečaje, ki jih nudi dežela Furlanija - Julijska krajina. V poštev pridejo prispevki za zborovske tečaje, instrumentalne in godbene tečaje.
Zainteresirana društva in organizacije bodo morala k prošnji dodati poročilo o programih tečajev, predvidene stroške za izvedbo tečajev in prejemke iz vpisnin na tečaje. V prošnji na kolkovanOm papirju za 3 tisoč lir bodo morala navesti število in tip programiranih tečajev s številom učnih ur, številom tečajnikov in sedežem tečaja.
Prispevke lahko prejmejo krajevne ustanove, posamezniki ali združenja, društva in organizacije, ki imajo vzgojno-kultume cilje.
Društva, ki bodo prvič predstavila podobne prošnje, bodo morala v prošnjo vključiti tudi dokumentacijo o pravem statusu društva. Vse druge informacije nudi Urad za šolstvo in kulturne dejavnosti tržaške pokrajine, Ul. Gcppa 21, 1. nadstropje.
V nedeljo popoldne na Opčinah
Ponovitev »Malega tabora starih«
Ob pripravah na lanski tradicionalni Tabor na Opčinah se je znanemu odrskemu sladokuscu Dragu Gorupu porodila ideja, da bi prikazal na otvoritvi nekaj pikrih in zbadljivih »naših« življenjskih dogodkov. Lepljenki, ali bolje povedano — zlitini, je dal vabljiv naslov: »Mali tabor starih — Beseda 84«. V spomin na preteklost in v ojmmin na sedanjost letijo puščice našim »demokratičnim« oblastnikom, opozarjajoč na našo tu že zgodovinsko prisotnost. Krstna predstava je vzbudila navdušenje tako pri izvajalcih samih kot pri poslušalcih.
Stekle so »turneje« po številnih dvoranicah naših društev po Tržaškem vse do predmestja naše Gorice s slavnim Travnikom. Povsod je bilo veliko aplavzov med predstavo in navdušenega odobravanja ter sproščenega veselega razpoloženja ob zaključku. Tako domačini, ki niso bili prisotni na krsni predstavi, že dalj časa pričakujejo ponovitev, in to se bo zgodilo v nedeljo, 6. januarja, ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Vprašanje Parovela v zvezi s Silosom
O usodi Silosa, o njegovi bodoči ureditvi, je bilo že veliko govora in tudi polemik. Sedaj se je oglasil s svojo interpelacijo tudi občinski svetovalec Tržaškega gibanja Paolo Parovel, ki je sprožil vprašanje Silosa, pa tudi delovanje komisije, ki bi morala ocenjevati ponudbe posameznih podjetij za opravo del na tem velikem, poslopju. Zamude pri delovanju omenjene komisije, ugotavlja Parovel, so prav gotovo povzročile škodo tako tržaški občini, kot tudi podjetjem., ki so se udeležila natečaja za izvedbo del. Ker je bil v omenjeni komisiji tudi predstavnik, ki ga je imenoval tržaški župan, gre, po mnenju Parovela, krivdo za zamudo pri delovanju omenjene komisije pripisati tudi občinski upravi. V svoji interpelaciji zato Parovel vprašuje župana, če namerava s tem v zvezi ukrepati in tudi oceniti škodo, ki je pri vsem tem odlašanju nastala.
Še božične prireditve
V nadaljevanju božičnih prireditev bo danes v galeriji Tergesteo koncert dua Gigliola Maturo (čembalo) in Giuliana Križman (flavta). Izvajali bosta skladbe Telemanna, Bacha, Haendla, Galuppija, Cimarose in Scarlattija. Ob 16.30 pa bo v Avditoriju »Glasbeni varieté« ob sodelovanju Podreccovih lutk.
Novoletni obračun delovanja po besedah inž. Biasuttija
Skoraj pet tisoč posegov tržaških gasilcev od teh pa le majhen del za gašenje požarov
Za tržaške gasilce je Mo preteklo leto v znamenju ustaljevanja in utrditve. Iz državnih fondov so jim odobrili izreden prispevek 240 milijard lir za izboljšanje opreme in poslopij, ministrstvo za civilno zaščito pa jim je namenilo 100 milijard za okrepitev specializiranih oddelkov. To je bila izhodiščna in najbolj »konkretna« ugotovitev inž. Biasuttija, bivšega poveljnika tržaških gasilcev in sedaj deželnega inšpektorja, s katerim smo skušali narediti obračun lanskoletnega dela gasilske službe na Tržaškem.
Bilo je vsekakor leto brez hujših dogodkov, čeprav je bilo število posegov precej visoko. Do začetka decembra je 230 tržaških gasilcev opravilo skupno 4769 posegov, od katerih je le 782 zadevalo gašenje požarov. 783-krat so posegli v primerih, da se je kaj porušilo, 814-krat so nudili osebno pomoč ljudem v težavah, 519-krat so posegli v primerih prometnih nasreč, 539-krat so imeli opravka s škodo, ki jo je povzročila voda, 1332 je bilo drugih primerov.
Kako pa je z opremo, nad katero so se gasilci še pred nekaj leti pritoževali, češ da je neustrezna in pomanjkljiva? »Mislim, da smo sedaj zelo dobro opremljeni in to za vse okoliščine«,' je ugotovil Bia-sutti in začel naštevati zadnje tehnološke novosti za reševanje ljudi in imovine. Od prevoznega sredstva, ki je pripravno tako za vožnjo po cestah kot po vodi, do posebne podvodne sonde, imenovane »Filippo«, s katero potapljači iščejo trupla tudi 300 metrov pod gladino. V vsakodnevnih primerih, ko je
treba izvleči iz skrotovičene pločevine ranjenca, uporabljajo sedaj posebno hidravlično napravo. »Kako bi nam prišla prav pred leti, ko smo morali izvleči iz avta ranjenca, ki je bil praktično pribit na avto (kos železa se mu je zapičil v stegno) in smo si lahko pomagali le z varilnim aparatom ter mu pri tem povzročili nadaljnje bolečine in trpljenje,« se je spomnil Biasutti. Ko je omenil geofon za ugotavljanje zasutih ljudi, še je spomnil eksplozije v Ul. Baiamonti, kjer smo časnikarji s pridržanim dihom sledili operacijam reševanja zasute ženske. »Imela je srečo: čisto po naključju smo
slišali njeno stokanje,« pravi Biasutti.
Pogovor se naveže na naravne katastrofe, na potres v Irpiniji, na primemo civilno zaščito, o kateri, Biasutti meni, da je pomembna predvsem v preventivnem smislu. Gasilci so res njen steber (in v to smer se njihovo delo ter priprave razvijajo), toda kot pri bolezni je tudi v tem primeru bolje preprečevati kot reševati. Prav zato so pri nadziranju varnostnih predpisov tako v gradbeništvu kot na industrijskem področju zelo pozorni in natančni. Z novimi predpisi EGS, ki zadevajo varnost pred požari v javnih prostorih (gledališče, kinodvorane itd.), pred industrijskim onesnaževanjem in pred radioaktivnim žarčenjem, imajo polne roke dela, posebno kar zahteva specializirane tehnike, teh pa je zaenkrat malo.
Eden od glavnih problemov tržaških gasilcev je vsekakor vprašanje sedeža. Kasarna na Trgu Nic-colini je neustrezna in premajhna, tako za ljudi kot za vozila. Težave so tudi zaradi prometa. »Mi smo pripravljeni na odhod v 30 sekundah, potem pa se ustavimo za vogalom, ker nas ovira promet,« je potarnal Biasutti. Načrt in tudi finančna sredstva za nov sedež v prostorih bivše tovarne jute so sicer že dolgo nared, tudi občinski svet je odobril sklep v tem smislu, že štiri leta pa se ni nič premaknilo. Biasutti je kljub temu optimist: kaže, da je sedaj prišlo do dogovora z lastniki tamkajšnjih skladišč in da bodo odšli brez razlastitvenega postopka. Toda kdaj? Na to vprašanje ne ve zaenkrat še nihče odgovora.	N. F.
NOVOLETNE ZELJE PO ZAŠČITI OKOLJA
Med želje za novo leto bi morala vsekakor soditi želja po zaščiti okolja. V enem samem letu lahko pač uničimo preveč tega, kar se je v naravi naredilo v teku stoletij. Prav glede okolja bi morali biti neizprosni, brez demagogij a vendar pozorni in pogumni.
Naše okolje je morje, je obala, je Kras in je tudi mesto. Najbolj smo seveda napadli morje, obalo in Kras.
Vse ekološke kampanje, vsa gesla, vse to je dokaj malo zaleglo, kajti prevečkrat je bila obramba okolja le pretveza, vaba za volivce. Bojimo se, da bo še tako naprej. Črne gradnje na primer. Dober del Krasa, predvsem še v bližini mesta, so skazili zidovi, zidki, barake, lope, utice za pse, ki so veliki kot medvedi, za steze in tudi za odlagališča itd. Ves ta obupni kič je na mestu, se razvija in širi. Kratek sprehod, na primer od Padrič do Gropade (na žalost pa ne samo tu) nam lahko dokaže, s čim nekateri ljudje obdajajo svoje počitniške vrtičke. Gre že za pravo tekmo, kdo bo kaj gršega napravil. Vse to delajo povečini nemoteno...
Obalo je uspelo raznim špekulantom in politikantom skoraj do kraja uničiti. Kaj bi morda lahko še ohranili, popravili, verjetno pa nam ostaja v večini primerov le zvon, da zvonimo po toči...
O onesnaževanju morja bi lahko tudi marsikaj zapisali, čeprav je res, da morje s trmo uničuje dokaj velika druščina ljudi.
In čemu ne bi spregovorili tudi o mestu kot o okolju. Pisali smo že o načrtih občine in dežele za obnovo starega mesta. Tu bi se spomnili le na lansko spomladansko razstavo rož. Trst je bil v resnici lepši, bolj svež, vendar se je kmalu porodil dvom, če so meščani sposobni gojiti v mestu gredice. Precej močan dvom, kot da bi ljubili mesto, ki naj diši čimbolj po prahu in žalosti...	A. M.
0 tečajih Ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture
Spoznal sem nov svet, v katerem pa nisem tuj
V prostorih Ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture v Ul. Valdirivo se tudi to zimo odvijajo — že petnajstič zaporedoma — tečaji slovenščine. Vpis tečajnikov je v primerjavi s prejšnjimi leti zabeležil porast, tako da so organizatorji priredili štiri tečaje : dva za začetnike, po enega pa za dve nadaljevalni stopnji. Srednja starost tečajnikov se postopoma niža in se letos suka med 25. in 35. letom. Kaj pa njihov poklic? Roberto Starec, organizacijski član tajništva Ustanove,. nam je povedal, da se za slovenščino v glavnem zanimata dve kategoriji italijanskih someščanov: na eni strani izobraženci, na drugi pa delavci. Pri vseh pa je opaziti predvsem osebno motivacijo. Zelo maio je namreč tistih, ki pristopajo k pouku slovenščine z upanjem, da se bodo lažje zaposlili. Pri tem vprašanju ima bržkone svojo vlogo kriza terciarnega sektorja, ki je nastala v Trstu po uvedbi depozita (čeprav je bil v poprečju odstotek takih tečajnikov vedno nizek), predvsem pa kulturna rast in odprtost, ki nastaja pri italijanskih someščanih.
Predsednik Luciano Ferluga je sicer nekoliko jedek, saj pravi, da so razlogi, ki so skupini mladih Tržačanov narekovali realizacijo te pobude, »žal še vedno aktualni«. Za Trst, meni, je še vedno težko dojeti pojem kulturne izmenjave s slovensko stvarnostjo, seveda prek poznavanja enega najbolj pomembnih sredstev komunikacije — jezika. »Te službe nismo ustvarili tako, slučajno, ali po višjih sklepih, ampak iz prepričanja (in tudi potrebe), da je treba rešiti nekatere bistvene vozle nacionalizma,« nadaljuje Ferluga. »Če nam je to vsaj v majhni meri uspelo, smo zadovoljni.«
Lelja Rehar Sancin je že pravi simbol teh tečajev in nekaka svečenica za vse, ki se v Ul. Valdirivo približujejo slovenskemu svetu. Someščane (pa tudi ju-žnjake) uči slovenščine praktično od samega začetka,
ko je šola začela delovati. »Osnovna je motivacija, ki je nekoga pripeljala do učenja slovenskega jezika. Čimbolj je osebna, toliko več bo tečajnik vztrajal in se naučil. Tisti, ki mislijo, da se bodo naučili našega jezika v nekaj mesecih in to predvsem iz razloga, da bi lažje dobili delovno mesto, se izpišejo zelo kmalu,« nam je povedala. Obenem je tudi opozorila, da je v mestu še veliko pobud za poučevanje slovenščine, o katerih pa vemo zelo malo ali skoraj nič. Zelo pogosto pa se zgodi, da te lučke ugasnejo ob prvem pihu, tudi zato, ker so preveč izolirane in prepuščene samim sebi, ne da bi lahko uživale specifične podpore zainteresiranih organizacij.«
Da bi sliko o tečajih v Ustanovi za spoznavanje slovenskega jezika in kulture dopolnili, smo se pogovorili tudi s 36-letnim uradnikom, ki se je letos vpisal med začetnike. »Do odločitve, da se skušam naučiti slovenščine, tako da jo vsaj razumem, me je pripeljala vrsta razlogov. Kot prvo bi navedel svojo nedavno odločitev za aktivno politično delo v KPl-Mislim, da ni mogoče biti angažiran v napredni stranki, pa ne gre le za KPI, ne da bi se soočal s slovensko manjšino. Slovence hočem razumeti in če je le mogoče bi rad govoril tudi v vašem jeziku. Naj povem, da sem, kot se temu reče, pravi Tržačan, da sem vedno vedel za Slovence, toda nikdar nisem imel posebne motivacije, da bi Slovence spoznal. Sedaj sem tudi prek prijateljev (in to je zelo pomembna komponenta moje odločitve) spoznal, oziroma poglobil spoznanje, da je v Trstu prisotna kulturna sredina, ki mi je bila zaradi nepoznavanja jezika dobesedno nedosegljiva. Ravno tako sem tudi s presenečenjem ugotovil, da imam iste občutke, kot Kosovel, ko piše o brinjevki, in da je le eno uro od Trsta čudovita Ljubljana. Nov svet, v katerem pa se čutim manj tuj kot v Neaplju,« je zaključil naš sogovornik, (nf)
Dan po zažigalnem atentatu, ki je opustošil šolo v Ul. Combi
Požar na šoli Galvani: vrsta zasliševanj Enajst učilnic še primernih za reden pouk
Medtem ko preiskovalci političnega oddelka Digos nadaljujejo s preiskavo, da bi izsledili krivce sredinega zažigalnega atentata, ki je hudo Poškodoval šolsko poslopje italijanskega poklicnega zavoda za industrijo in obrt Galvani v Ul. Combi, je. ’ včeraj dopoldne tehnična ekipa, ki so jo sestavljali izvedenci tržaških gasilcev in tehničnega urada trza- : ške občine, ponovno pregledala opu-stošeno šolo, da bi ugotovila ali so šolski prostori sploh še uporabni za Pouk.
. Po temeljitem pregledu so bili izvedenci mnenja, da je desni trakt nevseljiv, enajst učilnic v prvem ln v drugem nadstropju osrednjega Poslopja in prostor za profesorsko zbornico pa so še primerni za šolske dejavnosti. Te prostore bodo morali sedaj, do ponedeljka, ko se bo po končanih počitnicah spet pričel reden P?*, na vrat na nos počistiti, da bi odi 7. januarja nared.
Tržaški župan je že izdal poseben pdlok za intenzivno čiščenje učilnic ln za odstranitev materiala in uni-cenega pohištva. Tržaški gasilci so medtem podrli del poškodovanega stropa v šolski telovadnici, saj je Pretila nevarnost, da se zaradi moč-ožganih lesenih tramov sam po-ore. Kot rečeno so telovadnica in gornji uradi neuporabni.
po pregledu uničenega poslopja so 81 občinski izvedenci ogledali tudi sedež bivše nižje srednje šole Addobbati na Greti, kjer je bilo še nekaj Prostih prostorov. V tej šoli bodo namestili pet preostalih učilnic in vod-stYene urade zavoda Galvani.
Preiskovalci tržaškega Digosa so včeraj nadaljevali s preiskavo, da
bi iztaknili storilce atentata. Po njihovem mnenju je bil atentat (s kakimi desetimi zažigalnimi stekleničkami) zelo dobro pripravljen, zaradi česar ima skoraj gotovo politično o-zadje.
Včeraj so med drugimi zaslišali zdravnika, ki je obvestil gasilce o požaru, in moškega, ki se je v sredo približno ob 4. uri zjutraj nahajal v bližini šole Galvani, vse kaže pa, da si preiskovalci ne bodo mogli mnogo pomagati s tema pričevanjema. Prav tako negativno je bilo iskanje prstnih odtisov na najdeni zažigalni steklenički in v šolskih prostorih.
Poleg tega so agenti in funkcionarji Digosa zaslišali več oseb, ki bj bile lahko vpletene v požar. 0 izidih zasliševanj doslej ni bilo mogoče izvedeti ničesar. Na tržaški kvesturi so nam vsekakor zagotovili, da so zastavili preiskavo zelo široko, da proučujejo vse možne smeri in da je preiskava temeljita.
Solidarnost slovenskega poklicnega zavoda
Zavodski svet in ravnateljstvo slovenskega poklicnega zavoda Stefan sta včeraj poslala pismo zavodskemu svetu in ravnatelju italijanskega poklicnega zavoda Galvani, v katerem izražata svojo solidarnost ob požigu, ki je opustošil sedež šole Galvani.
Poklicni zavod Stefan je bil kar osem let, od septembra 1970 do septembra 1978 pravno odvisen od italijanskega poklicnega zavoda, šele kasneje se je osamosvojil. Ravnateljstvo in učno osebje slovenske šole sta tudi po osamosvojitvi šole ohranili prijateljske delovne stike z italijanskim zavodom; oddelek orodnih mehanikov našega zavoda namreč še sedaj uporablja trikrat tedensko mehanične delavnice italijanskega zavoda v Ul. Andrena Economo in v Ul. Campanelle.
KPI obsodila atentat na italijansko šolo
Pokrajinsko tajništvo KPI je včeraj ostro obsodilo atentat, ki je hudo poškodoval sedež zavoda Galvani v Ul. Combi.
Izvedba atentata in izkušenost, ki so jo neznanci pokazali v tem primeru, spominjajo na teroristične izpade proti sedežem političnih in sindikalnih organizacij, proti stanovanjem zasebnikov, društvom in proti kinodvorani Ritz dan pred manifestacijo KPI, iz prejšnjih let. Vsi ti atentati, piše v tiskovnem sporočilu KPI, so bili neofašistično obarvani; z njimi so hoteli fašistični skrajneži ustvariti v mestu vzdušje nasilja in izzivanja in tako prizadeti omikano in demokratično sožitje v Trstu.
KPI želi, da bi hitro iztaknili storilce in jih tudi strogo kaznovali, obenem pa poziva delavce, mladino, občane in demokratične politične sile k budnosti in enotni mobilizaciji, da bi Se Trst lahko primerno, v demokratičnem vzdušju pripravil na bližnje preizkušnje, ki bodo odločilne za gospodarsko in kulturno prihodnost našega mesta.
Za enako dostojanstvo
Dolge vrste pred okenci v bankah in poštnih uradih
kobu'° S*Pt0 j® na® fotograf posnel včeraj zjutraj v poštnem uradu pri Sv. Ja-
dneh
Podobne prizore pa je bilo videti v glavnem v vseh tržaških poštnih ura-'•* v mnogih bančnih zavodih: povsod dolge vrste pred okenci. V teh
.. zaPade namreč vrsta rokov, kot na primer za radio in televizijo, za avto-ir-ii] Pa .tut*' za Pl™- vodo, elektriko in telefon. V marsikaterem poštnem ■ll u so pričakovali naval, zato so se primerno pripravili tako da kljub dolgim vrstam čakanje ni bilo predolgo
Na Opčinah se že pripravljajo
na letošnji 1
Pustni sprevod bo v
Po novoletnem krokanju se na Opčinah te dni že aktivno pripravljajo na drugo, še pomembnejše slavje: na svečano proslavitev letošnjega Kraškega pusta, ki bo tokrat že 19. po vrsti. Prireditelji imajo polne roke dela, saj jim je koledar odmeril letos le malo časa za primemo pripravo. Kralj šaljivcev bo imel letos svoj praznik v torek, 19. februarja, Kraševci pa mu bodo po tradiciji priredili svoje slavje na pustno soboto, 16. februarja.
Odbor kraškega pusta je imel doslej že dva ožja sestanka, osrednji sestanek s predstavniki vasi, ki bodo letos sodelovale v pustnem sprevodu na Opčinah pa bo v sredo, 9. januarja, ob 20. uri v openskem Prosvetnem domu.
V sprevodu bodo za velike kraš-ke nagrade, za pustno čast in slavo tekmovali tako vozovi kot skupine mask m posamezne maske. Pustni odbor tudi tokrat vabi k sodelovanju še posebej posamezne šole in otroške vrtce in mladino, saj je bodočnost Kraškega pusta predvsem v mladih silah. Udeležba mladih sil se je mno-
). kraški pust
soboto, 16. februarja
go poznala že na lanskem pustu; tako so na primer mladi Prosečani in Kontovelci osvojili s svojim Reaganom in njegovo italijansko kozo prvo nagrado, mladi Križani pa s svojim zgodovinskim prikazom našega boja za globalno zaščito tretjo.
Na sestanku v sredo se bodo predstavniki osrednjega odbora in vaških pustnih odborov med drugim domenili o sestavi ocenjevalne komisije, da bo le ta kar se da objektivna in nepristranska. Odbor poziva tudi zamejske šaljivce in šaljivke naj se zglasijo -za pustnega kralja in kraljico. Vpisovanje voz, skupin mask in posameznih mask bo v sredo na sestanku, zamudniki pa se lahko vpišejo tudi telefonsko, in sicer vsako sredo od 18. do 19. zvečer s pozivom na telefonsko številko 213457.
Do tod sežejo uradne vesti o letošnjem 19. kraškem pustu. Našim bralcem pa lahko postrežemo tudi z neuradno vestjo: vse kaže namreč, da so na Proseku in Kontevelu, pod zanosnim vplivom lanske zmage, baje že začeli s pustnimi pripravami . . .
Na mestih, ki so dodeljena reklamnim lepakom in podobnemu, se je pred kratkim pojavil vsebinsko veliko bolj pomemben lepak, ki opozarja mimoidoče po tržaških ulicah na tisto stvarnost, pred katero si mnogi Tržačani še vedno zapirajo oči: na sožitje med Slovenci in Italijani.
»Za skupno življenje v medsebojnem spoštovanju« in »enako dostojanstvo za vse« sta paroli, ki označujeta lepak in vabita Tržačane k razmisleku. Kajti pripadnost eni ali drugi narodnostni skupnosti se ne istoveti z zlim, ampak različnost govoric lahko samo bogati družbeni in zemljepisni prostor.
Tudi Trst, ki naj bi se ponašal s kulturno odprtostjo in vlogo mostu, bi se moral končno zazreti vase, se vprašati, kaj je naredil za potrjevanje in utrjevanje sožitja, kaj dela, da se tehtnica ne bi vedno nagibala na isto stran. O:\vellovo leto je z vsemi svojimi katastrofalnimi napovedmi za nami, pred nami pa je novo obdobje, ki kar narekuje, da pritegnemo mislim lepaka in se končno znebimo vseh predsodkov — za pravo in plemenito, zravnano hojo z ramo ob rami.
• Openski gasilci so včeraj okrog 11.30 pohiteli na opensko železniško postajo, od koder so jih obvestili, da na neki lokomotivi gori. Kaj se je zgodilo? Cev, po kateri izpuhtevajo naftni plini (lokomotiva je bila namreč opremljena z motorjem diesel), se je pregrela, tako da so začeli goreti trdi ostanki goriva.
hot običajno yeliko zanimanje Za izlete PD
njf6-^®nes je čas za vpis na let tp.-jh 616 Primorskega dnevnika, 1 letni P,roSram smo objaviti v no smo , ste-vilki. Včeraj, kot običaji dakem kn° V tržaški kot v goriški vi nJ aasega dnevnika doživeli p: že	mtcresentov, ki so zase
raj vsa razpoložljiva mesta
za filf1 86 Jih Je seveda prijav slavi ie 130 Partizanskih poteh Ju; 130 o ',hSaj se j® nanj vpisalo 1 kih 30 mLi3 razpoiago pa je še 1 je hit mest- Nepričakovano veliko skanriin , 1 zanimanje za izlet
razDr,l?vSke dežele- V PičLi uri si tako H ^ VSetl 30 razpoložljivih me vsai	P°m° skušali organizirati
Prav	dodatni let, če ne celo d’
tudi 7! , nadaljujejo vpisovat le čez a IZ6t’ vendar pogojno. ! deti ,1-w1 ak dva bo mogoče z-datila J, , mogoče zagotoviti še i
t-ilo	obisk na Antile. Tu
de na manj vpisanih, tudi g Kot d?JStvo’ da je izlet najdrai še danZČe,i?’ 86 vpisovanje nadalji Potekalo a Jrža8k«m uredništvu
11116 (S 14 do 17° 12" Ure m V°V
Novoletni obisk s konzulata
Včeraj sta bila na bolj prijateljskem kot uradnem novoletnem obisku v našem: uredništvu generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič in konzul Vlasta Valenčič. Ob zdravici in izmenjavi voščil za uspešno delo v letu 1985,i je stekel tudi pogovor o vlogi našega dnevnika in o dejavnosti konzfi/b, še zlasti kar zadeva prizadevanja za dosego zaščitnega zakona. Pogovarjali smo se tudi o številnih stikih, ki bodo stekli preko meje v teh prvih tednih novega leta in o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v matični domovini ter se dogovorili za tesnejše sodelovanje na področju informiranja. Na sliki: generalni konzul Mirošič in konzul Vlasta Valenčič med novinarji našega
uredništva
Včeraj v križišču Crispi-Brunner
Hudo ranjen 18-letni študent
Križišče med Ul. Crispi in Brunner, kjer se je pripetilo v zadnjem času že precej prometnih nesreč, je bilo včeraj zjutraj spet prizorišče hude nezgode. Manjkalo je nekaj minut do osmih, ko je 18-letni študent Andrea Schillani iz Ul. D’Angeli 13 hitel z vespo po Ulici Brunner, proti Drevoredu XX. septembra. Na križišču z Ul. Crispi je imel prednost in zato ni pristavil. Prav v tistem trenutku pa je zavozil v križišče tudi fiat uno z milansko registracijo, ki ga je u-pravljal 22-letni Dario De Vincentis iz Roviga.
Trčenje je bilo neizogibno in silovito, kajti oba voznika sta peljala s precejšnjo hitrostjo. Schillanija je u-darec vrgel z vespe proti avtu, od koder ga je nato odrinilo in s silo vrglo v parkirani fiat 127, kjer se je zgrudil na asfalt. Z rešilcem so ga nemudoma prepeljali v katinarsko bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da ima hude poškodbe na glavi in verjetne zlome kosti. Sprejeli so ga na nevrokirurškem oddelku s strogo pridržano prognozo.
Vse podatke o nesreči so zbrali mestni redarji, ki so vozniku iz Roviga naložili globo zaradi nespoštovanja
prednosti in tudi zaradi prevelike hitrosti.
Bodo imele živali prost vstop na mestne avtobuse?
Pokrajinski odbornik za šport, turizem in prosti čas Cavicchioli je s pismom ponovno opozoril predsednika Konzorcialnega podjetja za prevoze (ACT) Paola de Gavarda naj prouči možnost prevoza manjših živali na mestnih avtobusih. Za prevoz živali bi lahko na avtobusih našli primerna mesta, prevoz pa naj bi bil omejen le na nekatere ure. Živali bi morale seveda imeti nagobčnik. Cavicchioli v svojem pismu omenja, da so v nekaterih drugih italijanskih mestih na podoben način že uredili vprašanje prevozov živali na avtobusih.
• Zaradi radikalnega čiščenja mestnih ulic bo danes med 7. in 13. uro prepovedano parkiranje v Ul. del Destriero, na Trgu Foraggi in v Ul. Si-gnorelli. Parkirana vozila bodo odstranili s »pajkom«.
Pogovori s slovenskimi sindikalisti
Stanka Mokolè bi želela nadaljevati delo v sindikatu
Ženske - sindikalistke so bile še do pred nekaj leti kot bele vrane.
Prvič sem spoznala Stanko Mokolè, doma iz Prečnika, a sedaj stanujočo z družino v Slivnem, na nekem zborovanju, kot govornico. Tako sproščeno je povedala svoj govor, da je vzbudila mojo pozornost. Potem sem jo srečala kot eno od organizatork srečanja o problemih slovenskih delavcev septembra 1982 v prostorih Pomorske postaje v Trstu.
Tokrat sem jo našla doma, obkroženo od dveh majhnih otrok — dve in polletne Jagode in komaj sedem mesečnega Jerneja. »Na porodniškem dopustu sem še in nič ne vem, če se bom lahko kmalu vrnila v službo. Rada bi bila s svežina otrokoma, ju sama vzgajala in jima posvetila kolikor bi mogla veliko časa. Toda tudi svoje delo sem imela rada, ker sem spoznala probleme delavcev in delavk še takrat, ko sem bila tudi sama zaposlena, najprej v Prečniku nato na Proseku, leta 1971 pa sem prišla v službo na vodstvo CGIL, kjer sem bila najprej centralinistka, nato pa sem se z dušo in srcem posvetila problematiki delavcev in delavk trgovinske stroke. Bila sem in sem še članica Zveze demokratičnih žena, potem sem v nabrežinski občinski upravi odgovarjala za šport in mladinsko problematiko, bila sem aktivna v društvu »Rdeča zvezda« v Saležu, potem pa sem se odločila za delo v sindikatih.«
Ste imeli veliko težav, preden ste uspeli?
»Je že tako, da mora ženska pokazati trikrat več sposobnosti, če hoče na delu uspeti. Sedaj sem na primer samo mati in težko bi se vključila v normalno delo, ne da bi pri tem zanemarila svojih materinskih dolžnosti. Rada pa sem delala svoje delo, rada bila predvsem med delavci in z njimi. Seveda sem prihajala v kontakt tudi s slovenskimi
TK
tržaška knjigarna
TRST — Ul. sv. Frančiška 20
sporoča, da bo zaprta danes, 4., in jutri, 5. januarja, zaradi inventure.
delavci in delavkami. A, če so se čutili Slovence, potem so bili že angažirani v svojih domačih društvih. V sindikalno življenje jih je težko pritegniti. Seveda bi se zopet rada vrnila na delo, a to morda, ko bosta otroka malo večja.«
Jagoda je bila malo naveličana, ker se nisva bolj z njo pobavili, Jernej ček pa je pridno in potrpežljivo čakal, da sva končali razgovor in da je prišel do svojega kosila.
Takih sindikalnih delavcev, kot sta Stanka Mokolè in Igor Castellani, o katerem smo pisali v novoletni številki, bi prav gotovo še potrebovali.
N. L.
Obvestilo sindikata upokojencev CGIL
Sindikat upokojencev CGIL obvešča upokojence, ki prejemajo tudi družinsko doklado za člane družine, da bodo dobili ob izplačilu pokojnine tudi obrazec DSTPS, ki ga bodo morali izpolniti in overoviti. Zaradi zapletenosti obrazca bo osebje sindikata upokojencev CGIL nudilo upokojencem pomoč pri izpolnitvi. Zainteresirani se lahko obrnejo na sedež sindikata v Ul. Pondares 8 ali pa na rajonska združenja sindikata upokojencev in sedeže patronata INČA - CGIL. S seboj morajo prinesti družinski list, fiskalno številko vseh članov družine, o-brazce 101 ali 201 za leti 1982 in 1983 ali kopijo obrazca 740/83 in 740/84 in pokojninsko knjižico.
Novoletna voščila na Škofijah
Še en posnetek s tradicionalne izmenjave voščil in daril na mejnih prehodih med Italijo in Jugoslavijo. Predvčerajšnjim smo objavili fotografije s Ferneti-čev in Peska, danes pa objavljamo še sliko s Škofij
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1985
CELOLETNA . . .	............ 80.500 lir
MESEČNA............................ 10.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 80.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 28. februarja. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst. Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. mala 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure
Raznašalcl Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka:
Tekoči račun št. 1192
Hranilnica In posojilnica na Opčinah:
Tekoči račun št. 1718 Kmečka banka - Gorica:
Tekoči račun št. 8333
Kmečka in obrtna hranilnica In posojilnica v
Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03
Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči:
Tekoči račun št. 269/03
Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob:
Takočl račun št. 654/23
gledališča		kino	
VERDI
Danes, 4. januarja, ob 20. uri (red H in A) na sporedu četrta predstava De-bussyjeve opere »Pelléas et Mélisande«. Dirigent Louis de Froment, režiser René Terasson.
ROSSETTI
Do 6. januarja ob 20.30 bo Teatro d'Arte CITTA’ IZ RAVENNE predstavil Millerjevo delo »Uno sguardo dal ponte«. Igra G. Moschin. Abonenti Teatra Stabile imajo 30-odst. popust za prvi dve predstavi, 20-odst. za ostale predstave. Vstopnice pri glavni blagajni v Pasaži Pretti.
Od 8. do 20. t. m. bodo uprizorili Pi-randellovo delo »II berretto a sonagli«. V glavnih vlogah igrajo Paolo Stoppa, Miriam Grotti, Alberto Sorrentino, Stefano Lescovelli. Režiser Luigi Squarzi-na. V abonmaju odrezek št. 5. Predprodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Protti.
AVDITORIJ
Od danes, 4., do 6. t. m. ob 16.30 bo Stalno gledališče F-JK predstavilo »Varietà musicale« s Podreccovimi lutkami. Vstopnice so na prodaj pri osrednji blagajni v Pasaži Protti po 5.000 lir, za otroke do 12 let vstopnica je 1.500 lir.
Od 8. do 13. t. m. bo Stalno gledališče predstavilo »L’amore delle tre melarance«. Režija Francesco Macedonio.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 4., ob 19.30 in jutri, 5. t. m., ob 18. uri: Lipa zelenela je... - Večer ljudskih pesmi. Dirigent Marko Munih.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 7. januarja ’85, ob 20. uri »Nasvidenje v naslednji vojni«.
Srednja dvorana
V	ponedeljek, 7., sredo, 9., in petek, 11. januarja ’85, ob 10. in 12. uri: H. W. Henze »Palček«. Mladinska opera.
Okrogla dvorana
Danes, 4., ob 22. uri in jutri, 5. t. m., ob 20.30: M. Mikeln »Fraklova vrnitev«. Ponovitev. * V
razstave
V	prostorih Tržaške kreditne banke,
Ul. F. Filzi 10, razstavlja Franko Vec-chiet.
Foto Trst ’80 sporoča, da je razstava čmo-belih fotografij III. natečaja odprta do 6. januarja ’85 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, od 8.30 do
12.30	ter od 14. do 22. ure razen ob praznikih in predpražnikih.
V	galeriji Cartesius je do 10. januarja ’85 odprta razstava tržaškega slikarja Alda Bressanuttija.
Do 11. januarja bo v umetnostni galeriji Rossoni — Korzo Italia 9 — razstavljal slikar Oliviero Cervini. Otvoritev ob 18. uri.
koncerti
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert skupine »NUOVO QUARTETTO« iz Zu-richa.
NATEČAJ ZA IZVIRNO RADIJSKO IGRO
Dramsko uredništvo slovenske tržaške radijske postaje »Radio Trst A« ponovno opozarja vse interesente, da je deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino razpisal natečaj za IZVIRNE SLOVENSKE RADIJSKE IGRE. Prireditelji natečaja, ki obsega tri kategorije (izvirna radijska igra, izvirna radijska igra za otroke in doraščajočo mladino ter izvirna radijska igra v narečju) si nadejajo, da bi s tem novim razpisom pospešili nadaljnjo rast tovrstne ustvarjalnosti v slovenskih deželnih oddajah Radia Trst A.
Natečaja se lahko udeležijo avtorji s stalnim bivališčem v Italiji, predložena dela pa morajo biti izvirna in neobjavljena. Oblikovno morajo ustrezati zahtevam radiofonskega medija.
V prosti žanrski obliki naj tematsko posegajo v živo stvarnost današnjega trenutka, izvirne radijske igre za otroke in doraščajočo mladino pa naj ponazarjajo svet otrokove domišljije.
Določene so tudi naslednje nagrade: a) IZVIRNA RADIJSKA IGRA: prva nagrada 600.000
lir, druga nagrada 450.000 lir, tretja nagrada 300 tisoč lir;
b)	IZVIRNA RADIJSKA IGRA ZA OTROKE IN DORAŠČAJOČO MLADINO: prva nagrada 400.000 lir, druga nagrada 300.000 lir, tretja nagrada 200.000 lir;
c)	IZVIRNA RADIJSKA IGRA V NAREČJU: prva nagrada 400.000 lir, druga nagrada 300.000 lir, tretja nagrada 200.000 lir.
Izid natečaja bo objavlje najkasneje do 31. maja 1985, nagrajena dela pa bo postaja Radio Trst A izvedla v lastni produkciji ter jih oddajala od oktobra 1985 dalje. Dela bo ocenjevala posebna 7-članska komisija, ki bo izbrala najboljše prispevke za nagrado ali odkup.
Avtorji morajo poslati svoja dela s priporočeno poštno pošiljko najkasneje do 31. januarja 1985. Interesenti lahko dvignejo izvod pravilnika natečaja na Deželnem sedežu RAI — Slovenski sporedi — Ulica Fabio Severo 7 — Trst.
Prireditve in sporočilu kulturnih društev in organizacij
razna obvestila
Mladinski dom Boljunec vabi na BOŽIČNI KONCERT, ki bo jutri, 5. t. m., ob 20. uri v boljunski cerkvi. Pela bosta škedenjski ter boljunski zbor. Na sporedu tudi nagrajevanje božičnega extempore.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva ulica 3, vabi v ponedeljek, 7. t. m., ob 20.15 na predstavitev knjige Saše Martelanca »Melodija«. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani.
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Alda Alzette darujeta Justina in Rino Daneu z družino 50.000 lir za Dijaško matico in
50.000	lir za SKD Tabor.
Ob 40-letnici smrti drage mame Ane Ukmar daruje Armido 20.000 lir za Dijaško matico in 20.000 lir za Dom A. Sirk v Križu.
V	spomin na sosedo nono Marijo darujeta Vera in Janko Ban 30.000 lir za sklad M. Čuk.
V	spomin na Petra Slavca daruje brat Josip z družino 20.000 lir za KD Primorsko.
V	spomin na drago Tejo daruje teta Marija 60.000 lir za ŠK Kras.
Justina Možina daruje 15.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
Namesto cvetja na grob Marije Hrovatin vd. Germek darujejo Antonia Bresciani 10.000 lir ter Mario Emili, Miranda in Rudi 30.000 lir za gradnjo Kulturnega doma - spomenika padlim v NOB iz Briščikov.
V	spomin na moža daruje Marija Križman 20.000 lir za ŠK Kras, 20.000 lir za KD Rdeča zvezda, 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Zgoniku in 20.000 lir za cerkev sv. Mihaela v Zgoniku.
V	spomin na Karla Blažino darujeta Ivanka Simoneta in Janko Guštin 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu.
včeraj-danes
Ariston 15.30 — 22.10 »La signora in rosso«. Režija Gene Wilder.
Eden 15.30 — 22.15 »Gremlins«. Steven Spielberg.
Fenice 17.00 — 22.15 »Bertoldo. Bertoldino e Cacasenno«. Ugo Tognazzi, Maurizio Nichetti, Alberto Sordi.
Excelsior 16.00 — 22.00 »I due carabinieri«. E. Montesano, C. Verdone in M. Boldi.
Nazionale Dvorana št. 1 15.00 — 22.00 »La storia infinita«.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Annie -Erotic USA«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.00 — 22.00 »Le nuove avventure dei Puffi«. Za vsakogar.
Mignon 15.00 — 22.00 »Le avventure di Bianca e Bemie«.
Grattacielo 17.00 — 22.00 »Dune«.
Aurora 17.00 — 22.00 »Per vincere domani - The Karate Kid«.
Capitol 16.30 — 22.00 »L’allenatore nel pallone«. L. Banfi.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »La casa«.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Quadrophenia«.
Radio 15.30 — 22.00 »Seducenti... porno e bagnati«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Obiettivo mortale«. S. Connery.
Danes, PETEK, 4. januarja
ANGELA
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.35 — Dolžina dneva 8.49 — Luna vzide ob 14.08 in zatone ob 5.17.
Jutri, SOBOTA, 5. januarja SIMEON
Vreme včeraj : temperatura zraka 3,1 stopinje, zračni tlak 1003,1 mb ustaljen, veter 16 km na uro severozahodnik, vlaga 44-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marco Cavalletto, Davide De Bacco, Giulia Castelli.
UMRLI SO: 82-letna Ernesta Mlach vd. Fazarinz, 61-letni Silvestro Francese. 75-letna Maria Spetich por. Giorgi, 90-letna Giordana Ferro, 71-letni Marcello Bemetti, 76-letna Anita Gentilli por. Rovere, 81-letna Stefania Cocian-cich, 75-letna Maria Iacumin por. Mo-ratto, 82-letni Stefano Bazo, 82-letna Floriana Palese vd. Pieri.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
Fantje izpod Grmade, Dekliški zbor Devin in otroški zbor iz štivana priredijo KONCERT BOŽIČNIH PESMI jutri, 5. t. m., ob 20.30 v župni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Stivami. Vabljeni!
Kriški mladinski krožek priredi jutri, 5. t. m., ob 20.30 PLES v prostorih Ljudskega doma v Križu.
Mladina P. Tomažič bo imela prvo vajo v letu 1985 v ponedeljek, 7. t. m., ob 20.30 v Partizanskem domu v Bazovici; vaja TPPZ P. Tomažič pa bo v petek. 11. t. m., ob 20.30; seja glavnega odbora 12. t. m. ob 16. uri.
KD Lonjer - Katinara vabi na predvajanje mladinskega filma KEKEC, ki bo danes, 4. t. m., ob 17.30 v društvenih prostorih v Lonjerju. Vabljeni vsi otroci.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: teL 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Danes praznuje 76. rojstni dan draga mama MARIJA ŠKRK. Vse najboljše ter še na mnoga zdrava leta in korajžno naprej ji želijo sinova in hčerki z družinami.
mali oglasi
PRODAM manjšo parcelo ob strogi bližini morja pri Crikvenici. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Parcela«.
PRODAM deske, dolge 1,20 m. Telefonirati na št. 226-113 ali 228-547.
OSMICO sta odprla v Borštu Albin in Vladi. Točita belo in črno kapljico.
PRODAM ravno nezazidljivo zemljišče 2.500 kv. m Briščiki (Girandole) ter drugo v Trebčah 2.500 kv. m z dolinico, 200 m od zadnje hiše. Tel. na št. 040/759-169.
KMETIJSKA ZADRUGA DOLGA KRONA ima na razpolago 11 brejih junic za prodajo. Interesenti naj se zglasijo po telefonu na št. 228-404.
menjalnica
3. I. 1985
Ameriški dolar		1.937,—
Kanadski dolar		
švicarski frank		740,—
Danska krona 		170.—
Norveška krona ......	210.—
švedska krona		213,—
Holandski florint		543.—
Francoski frank		199,—
Belgijski frank		29,-
Funt šterling		2.220,—
Irski šterling		1.900,—
Nemška marka		612,—
Avstrijski šiling		86.75
Portugalski eskudo		11.-
Japonski jen		6,-
španska pezeta 		10,—
Avstralski dolar		
Grška drahma		15.—
Debeli dinar		7.50
Drobni dinar		7,-
ISB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. p. A.
TRST - ULICA F.-FILZIIO -	Sl-AAE
Mi in prizadeti otroci I
— Rubrika sklada »Mitja Čuk« —
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RADIO
Glasbena vzgoja skozi zamisli Carla Orffa in Zoltana Kodalyja
Glasbeni laiki se mnogokrat pri vzgoji svojih otrok srečujemo s pojmi, kot so Orffov instrumentarij ali Kodaly-jev koncept glasbene vzgoje. Megleno se nam prikazujejo kot načini u-čenja glasbe, ki so priporočeni pri razvoju vseh učenčevih sposobnosti, kaj več pa o tem ne vemo. Vse o-stalo prepustimo glasbenim pedago-S°ni, ne da bi tudi sami natančneje Preverili, zakaj pravzaprav gre. Knjiga nemškega skladatelja Carla Orffa Glasba za otroke, je prvič izšla pred ' leti. Sicer pa tega skladateja, ki 80 je rodil v zatonu prejšnjega storia v Muenchnu, poznamo najbolj P° delu Carmina Burana. Kot vsaka inovacija so tudi Orffove pedago-ske zamisli poleg svoje dobre stra-m: vnesle v pouk glasbe veliko vznemirjenja. Po eni plati mu namreč še nanes očitajo, da njegov koncept ni zadostno didaktično oprejemljiv in da ar znal izoblikovati učne metode, po nru&i strani pa Orffov inštitut visoke glasbene šole Mozarteum v Salzburga upošteva Orffovo delo kot temelj osnovne glasbene in plesne vzgoje, ,r dokazujejo tako uspehi pri predšolskih in osnovnošolskih otrocih, kot Pn glasbenem izobraževanju mladi-nc 'n odraslih. Nič manj pa niso vzpodbudni uspehi pri socialni in zdravstveni pedagogiki. V čem je torej bistvo drugačnega pojmovanja pedagoških zamisli Carla Orffa?
besedilo, glasba, ples
Osnovni princip tega pojmovanja Je Povezanost med besedilom, glasbo m plesom ali sočasni učinek govora, glasbe in plesa ter njihovih lastnosti.
0 se pravi, da nam komunikativni aspekt govora, glasbe in plesa orno-goca po svojih lastnostih dinamike, casa in oblike vedno novo vzpodbu-ianjn k povezavam besed s petjem, uziciranja s plesom in gibanja s spremljavo. Carl Orff sam pravi, da Jo elementarna glasba vedno poveza-, 8 Plesom in govorom, nikoli ni S asba sama. In če je res, da se v ^azvoju posameznika ponavlja razvoj rste, nam opazovanje majhnega o-te Orffove besede potrjuje. V n u’ ki vse oblikuje, se pri majh-in l °troku Prepletajo govor, glasba D P 'es-. To niso ločeni elementi, pač jejotakl- ki drug drugega dopolnju-
Elas^-6™ l<0 Bil do Orffa samo v si- • ki J6 omogočil dejavnost Se glasu P™ Orffu pridru-vair,ntem’ metrum in zvok spremi jeni dga glasbila. Tako nudijo bob-OrfT/,°^°^U^e’ zv°čniki in ksilofoni iz nrpHZfga instrumentarija priložnost tor). 0iSkim in šolskim otrokom, pa niso ; Seip mladim in odraslim, ki še ni incT^1 Priložnosti spoznati glasbe-7 mstrument, da se seznanijo z in-stnjmentahK) improvizacijo. Tak pouk as“ili motivira učenca za dejaven asbeni pouk, pri katerem lahko glas-ustvarja, ponavlja že ustvarjeno, in nudi. Dinamika teh de-osti pa preseže značilnosti otro-cev^arZ^°ra v togi razvrščenosti pev-’ . ^ Preraste v raznoliko social-ra	Tu* zaradi tega, ker moro'	Paziti na pravilno razpo-
obremenjenosti, razdeljevanje j s m lahko izkoristiti priložnost, hncifr* muziciranju kompenzira sla-Predmetih^1'^1 °*'rok v ‘trugih učnih
n° je. da je mogoče tako del tani nfr glede na Orffov instrumer sel H yen ,r je prav Orffova zam krivasta,.ki_na področju glasbe oc učen in najveeje možnosti za skupn vidnair,-V Popolnem nasprotju z ind ai:	m Poukom, recimo klavirji
memhntr->8° disciplino zbora. Najpc na: ,.ejsa zamisel Carla Orffa pa j( pona,,Lne Bilo muziciranje le gol tako l njy.ze Izdelanih oblik, pač p nost’ m ibl znaI° izzvati samosto. uči eBBkovanja. Ker taka šola n Pred ,nj° Podajati, pač pa postavlj misliti Cenca vedno nove naloge, k srni o_S1 m?ra besedilu pesem, k p<
dovo,iPJemljavo' k Plesu glasbo, j n°J°’J dinamična, da bistveno sprem kov ,lzkušnjami, ki jih nudi člov< ta dr08-130 glasbe- Hkrati pa ravn volita arrucn?st in fleksibilnost ne d< v tov Uokvir.iti to glasbeno vzgoj sli Predpise, ki bi Orffovi zam sod oh y261® življenjskost. Seveda s os_ 111 Slstemi glasbene vzgoje 1 §jrjjjVno zamisel še dopolnili in ra
GLASBA PRIPADA VSEM
Toliko o Orffu, po drugi strani pa moramo spregovoriti o drugem velikanu v glasbi in na pedagoškem glasbenem področju, o Zoltanu Koda ìyju. Skladatelj madžarskega rodu se je rodil 1882 in živel do leta 1967. Njegov moto je bil »Glasba pripada vsem« in zato si je prizadeval, da bi na Madžarskem glasba postala dobrina vseh ljudi. Tudi za Kodalyja ne moremo govoriti o novi metodi, pač pa o konceptu glasbene vzgoje. Prepričan je bil, da bo glasba šele takrat pripadala vsem, ko se bo začelo z glasbeno vzgojo v čimbolj zgodnji otrokovi razvojni dobi in na čim-širši bazi. V zavesti, da mora koncept glasbene vzgoje izhajati iz ljudske glasbe, hkrati pa biti povzetek vseh dotedanjih glasbeno pedagoških prizadevanj v svetu in v prepričanju, da glasba ni luksuz, pač pa neob-hodno potreben del našega življenja, je znal okoli sebe zbrati številne sodelavce, ki so s svojim delovanjem in preko specifičnih časopisov popularizirali koncept take vrste glasbene vzgoje: ljudske in široko zasnovano.
Tak tip vzgoje se je na Madžarskem razvijal z ustanovitvijo glasbenih osnovnih šol. Madžarski psihologi so ugotovili s primerjalnimi testi, da so splošni uspehi otrok v glasbeni o-snovni šoli bili boljši kot uspehi o-trok v navadni osnovni šoli. Učinek se je pokazal predvsem v hitrejšem in čitljivejšem pisanju, v hitrejšem vpogledu bralne enote pri branju in v razvitejšem mišljenju pri računanju. Dokopali so se tako do prepričanja, da vsakodnevni glasbeni pouk razvija (razen glasbenih) tudi druge otrokove sposobnosti. Skupno doseženi uspehi pri glasbenem pouku razvijajo pri otroku tudi občutek za kolektivnost, stopnjevanje odgovornosti, koncentracije, pozornosti in sposobnosti izražanja. Glasbeni ritem pa pomaga pri telovadbi. Zaradi uspešnosti je Koda!yjev koncept glasbene vzgoje danes osvojil že Združene države Amerike, Kanado, Japonsko, pa tudi drugod je razširjen.
Koncept Kodalyjeve glasbene vzgoje pa predpostavlja tudi obstoj metode posredovanja te vzgoje. Take metode ni izdelal skladatelj sam, pač pa je nastala s trudom generacije pedagogov. Osnovne zakonitosti, ki si jih je Kodaly zamislil so, da ima petje osrednje mesto, da izhaja glasbeni pouk iz ljudskega izročila, da je najustreznejša metoda metoda relativne solmizacije in da vse to privede do zavestne rabe vokalne in instrumentalne glasbe z namenom u-stvariti harmoničnega človeka. Prepričan je tudi bil, da bi moral biti pouk glasbe na osnovni šoli obvezen.
G.asbeno vzgajanje se mora torej začeti s petjem, da se otrok nauči not ob petju, preden mu pride v roke instrument. Za »glasbeno razumevanje« pa je po Kodalyju solfeggio vse. Solfeggio služi za razvijanje posluha in oblikovanje glasbenega razumevanja. Zato je najboljše izhodišče za katerokoli glasbeno vzgojo. Solfeggio pomeni notranjo povezavo med petjem in učenjem not. Glasbeno mišljenje —- jasno zaznavanje s pomenom — je možno le takrat, ko je razvito hitro glasbeno pisanje in branje. Temelje za glasbeno mišljenje pa ustvari ravno solmizacija, kajti Kodaly je bil prepričan, da nastaja čisto glasbeno mišljenje pod vplivom akustičnih in emocionalnih tonskih doživljajev, zato je treba nekako zagotoviti enakost teh dveh tipov doživljajev. Relativno solmizacija pomaga pri fiksiranju tonalnih vtisov s tonskimi zlogi. Vendar bo dala taka metoda s solmizacijskimi zlogi prave rezultate le tedaj, če ne bomo operirali le z golimi zlogi, pač pa jih bomo vedno povezovali v logične melodične celote. Pri tem pa moramo paziti, da ne postane ta metoda le rutinska in mehanična in s tem vnese škodljivo akustično emocionalno doživljanje.
BERITE
»Novi Mat a j ure
Prvi kanal
11.55	Vremenska slika
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute
14.00	Pronto... Raffaella?
14.05	Dvajset let oddaje Italijanske kronike
16.00	Zimski šport: Slalom
16.30	L’opera selvaggia - Dok.
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.50	Clap Clap - Aplavzi in glasba
18.40	II fiuto di Sherlock Holmes
18.50	Italia sera
19.35	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	Salome - Film
22.10	Dnevnik
22.20	Veliki dirigenti Peter Maag
23.15	Šola in vzgoja:
II segreto di Gustave Flaubert -1. del
23.45	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
9.20	Zimski šport - Svetovno prvenstvo
11.55	Che fai, mangi? - Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - Zaposlitev
13.30	Capitol - TV nadalj.
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	- 16.00 Tandem
14.45	Contiamo - Nagradno tekmovanje
16.00	Esteban e le misteriose città d’oro - Risanka
16.25	Šola in vzgoja:
Tečaj nemškega jezika
16.55	Madame Bovary - 6. del
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Vediamoci sul due
18.20	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.30	L’ispettore Derrick - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Aboccaperta
21.50	Hill Street giorno e notte
22.40	Dnevnik 2 - Vesti
22.50	Primo piano
23.40	Tuttoca valli
23.55	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
12.45	AC/DC v Let there be rock
14.10	Gli allegri pasticcioni - Komični film
14.20	Le avventure di Rin Tin Tin -TV film
15.10	Gli allegri pasticcioni - Komični film
15.20	Le nuove avventure di Oliver Twist - 12. epizoda
15.45	Gli allegri pasticcioni - Komični film
15.55	Šola in vzgoja :
16.55	Galleria di Dadaumpa
18.15	L’Orecchiocchio - Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.35	Po sledeh prednikov
20.05	Šola in vzgoja :
Svet malih živali - 2. del
20.30	La Mandragola - TV priredba
22.25	Dnevnik 3
23.00	Giuseppe Fava: Siciliano come me - TV priredba
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
9.25	in 11.55 Bad Wiessee : Svetovni pokal v smučanju - Slalom 10 25 in 12.55 Maribor : Svetovni pokal v smučanju - Veleslalom
15.05	Teletekst
15.20	Poročila
15.30	Svetovni pokal v smučanju
17.55	Za mano, mulci
17.40	šola za junake: Tom Paine
18.25	Obzornik ljubljanskega območja
18.40	Otroške nalezljive bolezni
19.30	Dnevnik I
20.00	Včeraj za jutri:
Obzorja leta 1947 - Dok. oddaja
20.45	Da, gospod minister
21.15	TV dnevnik H
21.30	Kozorog I - Film
Zagreb
8.55	Zimski šolski spored
10.35	TV v šoli
17.45	Majske igre
18.15	Izobraževalna oddaja
18.45	Aleksander Mežek na festivalu v Readingu
20.00	Gangstrska kronika - TV nadalj.
21.00	Show Lepe Brene - Ponovitev
21.45	Po desetih - Kulturni magazin
Koper
10.30,	11.30 in 13.00 Smučanje
14.00	TV novice
14.05	Za uho in oko - Glasbena oddaja
Danes bodo v oddaji Odprta meja tudi naslednji prispevki:
TRŽIČ — Nova naročila za ladjedelnico
TRST — Portiče popravljajo GORICA — Sindikalne organizacije o mladinski brezposelnosti TRST — Načrt o spremembi anglikanske cerkve v kulturni center
14.50	Delta - Oddaja o medicini
15.40	Marmornat favn - TV nadalj.
16.35	Skrivnostni svet Arthurja Clarka - Dok.
17.05	Baileyeve dogodivščine - TV film
17.35	Risanke
18.00	Smučanje
19.00	Odprta meja
19.30	TVD - Stičišče
19.50	Z nami pred kamero
20.25	Wandina zgodba - Film
22.00	TVD - Vse danes
22.10	Visok pritisk
23.10	Obiskovalci - TV film
ZASEBNE
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria - TV film
9.30	Gli amanti - Film
11.30	Tuttinfamiglia - Kviz
12.10	Bis - Kviz
12.45	II pranzo è servito - Kviz
13.25	Sentieri - Nadalj.
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - Nadalj.
16.25	Buck Rogers - TV film
17.25	Johnatan dimensione avventura
18.25	Help - Glasbeno tekmovanje
19.00	I Jefferson - TV film
19.25	Zig Zag - Kviz
20.30	W le donne
22.30	Superecord
23.30	Sport
00.30 Effetto notte - Film
RETEQUATTRO
8.30	Brillante - TV novela
9.20	In casa Lawrence - TV film
10.10	Alice - TV film
10.30	Mary Tyler Moore - TV film
11.20	Samba d’amore - TV film
12.00	Febbre d’amore - TV novela
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - TV novela
15.10	Cuore - Risanka
15.35	Piccole donne - Risanka
16.30	In casa Lawrence - TV film
17.30	Febbre d’amore - TV film
18.30	Samba d'amore - TV novela
19.15	M’ama non m’ama - Tekmovanje
20.25	Quo Vadiz
22.15	SOB - Film
1.20	Hawaii Squadra Cinque Zero -TV film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Vacanze alle Hawaii - Film
11.30	Operazione sottoveste - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television
14.40	Variety
POSTAJE
16.00	Bim Bum Barn
Lo specchio magico - Risanka Lalabel - Risanka Il tulipano nero - Risanka -
17.40	I corsari dell’isola degli squali -Film
19.50	I Puffi - Risanka
20.30	II scapente alato - Film
23.00	002 agenti segretissimi - Film
24.00	Colpo grosso al Casinò - Film
TELEPADOVA
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Marna Linda - TV film
15.00	Dottor Slump e Arale - Risanka
15.30	Yattaman - Risanka
17.00	Rocky Joe - Risanka
17.30	Gatchman - risanka
18.00	Petete - risanka
18.05	Zorro - Risanka
18.30	Hero High - Risanka
19.00	Blackstar - Risanka
19.30	Marcia nuziale - TV film
20.20	Quell’antico amore - Nadalj.
21.20	La grande lotteria - TV film
22.30	Eurocalcio
23.30	Adultero lui, adultea-a lei - Film
TRIVENETA
13.00	Oddaja o ribolovu
14.00	II triangolo delle Bermuda - Dok.
14.30	II mago di Oz - Film
16.30	Dotakon - Risanka
17.00	Le ragazze di Blansky - TV film
17.30	SWAT - TV film
18.30	Dokumentarec
19.00	Hawk l’indiano - TV film
20.30	Palcoscenico - TV film
21.30	Squadra speciale anticrimine -TV film
TELEFRIULI
16.50	La piccola Nell - Risanka
17.15	Submariner - Risanka
17.40	Casper - Risanka
18.05	L’invincibile Shogun - Risanka
18.30	Divji svet živali - Dok.
19.00	Veronica, il volto dell’amore
20.00	Veronica, il volto dell’amore
22.45	L’ora del topo - TV film
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 8.10 Na goriškem valu; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 -
13.00	Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni pot puri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Spoznavajmo ribe našega morja; 12.20 Glasbeni potpuri ; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 V svetu filma;
16.00	Iz zakladnice pripovedništva;
16.15	Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: Nabožna glasba; 17.35 Glasbena priloga ; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne infor-
Spremenjene frekvence Radia Koper (slovenski program) — Srednji val 546,4 m ali 549 MHz: UKW - Beli Križ 102,0 MHz; UKW Skalnica 101,1 MHz; UKW Koper 98,1 MHz; UKW Nanos 88,6 MHz.
macije; 6.50 Objave; 7.00 II. jutranja kronika; 7.20 Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper, Mladinska oddaja, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
G.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev - jutranji program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki ; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Oddaja o modi; 11.30 Na prvi strani ; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Danes bo govor; 14.35 Po-popoldanski program; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Vrtiljak kulture in umetnosti ; 18.00 Besede in glasba;
18.45	Igor Stravinski: Ognjeni ptič;
20.00	Zaključek.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.02 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke skozi čas;
11.10	Rodolfo De Angelis - radij, priredba; 11.30 II garage dei ricordi; 12 03 Via Asiago Tenda; 13.20 Zeleni vai weekend; 13.36 Master; 14.30 Šola in vzgoja; 15.03 Homosapiens; 16.00 Il Paginone; 17.30 Jazz; 18.30 Glasbeni program ; 19.30 Na naših trgih;
20.00	Fonit - Cetra predstavlja; 20.29 Un detective nell’antica Roma - radij, priredba; 21.03 Koncert; 23.05 Telefonski poziv - nočni program.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radiodue predstavlja;
9.10	Discogame; 10.30 Radiodue 3131;
12.45	Tanto è un gioco; 15.00 Colloqui con i personaggi - Pirandellova novela; 15.24 Omnibus; 17.32 Signorine -radij, priredba; 18.32 Čas za glasbo; 19.57 Glasbeni program ; 21.00 Jazz;
21.30	Radiodue 3131 - nočni program.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja;
10.05	Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 »Drsalci«... balet Giacoma Meyerbeera v priredbi C. Lamberto; 14.30 Popoldanski mozaik; 15.30' Dogodki in odmevi;
15.55	Obvestila in zabavna glasba;
16.00	Vrtiljak želja; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Gremo v kino; 19 00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci ; 19.45 Pojemo in godemo ; 20.00 Zakaj imamo radi;
21.05	Oddaja o morju in pomorščakih - glasba ; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno.
S 3. februarjem grozi 600 delavcem brezposelnost
V torek odločitev o dopolnilni blagajni za delavce bivše podgorske predilnice
Prireditve ob 20-letnici
v
dramske skupine PD Standrež
Za približno 600 delavcev bivše podgorske predilnice bo prihodnji teden odločilnega pomena, saj bodo izvedeli kakšna bo njihova prihodnost v letošnjem in morda tudi v prihodnjem letu. V torek, 8. t.m., se bo delegacija sindikalne zveze in krajevnih upraviteljev iz naše pokrajine in dežele odpravila v Rim na pogajanja za podaljšanje posebne dopolnilne blagajne. Doslej priznano kritje iz dopolnilne blagajne zapade namreč 3. februarja. Če iz Rima ne bo zadovoljive vesti o podaljšanju tega jamstva, se bo za sko raj 600 delavcev pričela brezposelnost.
O teh problemih je tekla beseda na skupščini, ki jo je enotna zveza tekstilcev sklicala včeraj dopoldne v menzi predilnice. Govoril je član tajništva F ULTA Armando Benfatto. Povedal je, da je stanje zaskrbljujoče in da so potrebne takojšnje obveze, da se delavcem zagotovi še vnaprej dopolnilna blagajna. Sindikati so že decembra vložili prošnjo na medministrski odbor za industrijsko programiranje, v torek pa bo goriška delegacija v Rimu obiskala tri ministrstva, ki so pristojna za izdajo privoljenja o podaljšanju posebne dopolnilne blagaj-
ne. O rezultatih torkovega srečanja bodo sindikalisti podrobno informirali delavce na prihodnji skupščini, ki so jo sklicali za četrtek. 10. t.m.
Benfatto je v svojem posegu tudi u-gotovil, da je leto, ki se pričenja, leto preverjanja za razne možnosti obnove proizvodnje v predilnici, ali bolje na območju bivše predilnice. Po krizi ob koncu 70. let, kratkotrajni obnovi proizvodnje leta 1979 in postopnem propadanju do pred dvema letoma, ko se je delo v predilnici popolnoma u-stavilo, so se v lanskem letu pričele na območju tovarne nekatere nove dejavnosti. Družba »Texigiulia«, podjetnika Sergia Moltrasia, je odkupila del proizvodnih prostorov in zaposlila o-krog 80 delavcev. Nadaljnjih dvajset ljudi se je zaposlilo v tkalnici »Tex-macò«, ki jo je odprl podjetnik Sergio Zavarise. Zelo zanimiva in kvalitetno nova je bila pobuda samih delavcev v dopolnilni b’agajni, ki so ustanovili zadrugo »Tsontex« z namenom, da si sami zagotovijo možnosti dela za več desetin ljudi. Omeniti gre nadalje še gradnjo novih hal »Manifattura di Gorizia - Gorizia Spa«, bratov Borghi,
kjer naj bi že sredi letošnjega leta zaposlili okrog sto delavcev.
Benfatto je na včerajšnji skupščini dejal, da so te pobude pomembne, vendar potrebujejo določen čas za u-resničitev. Tačas pa je treba delavcem bivše predilnice zagotoviti socialno in ekonomsko varstvo z dopolnilno blagajno. To toliko bolj, ker obstajajo sicer še nedoločene možnosti za še dve novi tekstilni proizvodni enoti v območju podgorske tovarne. Glede prve, načrt je predstavil indu-strijec Ettore Sola, so sindikati zahtevali, naj pride do tristranskega srečanja na sedežu deželnega odbor-ništva za industrijo 17. t.m., da se čimprej preverijo razsežnosti in realne možnosti za uresničenje načrta. Drugo možnost pa naj bi predstav Ijalo zanimanje nekega manjšega vi demskega tekstilnega obrata, »Tessitura Bruna«, ki naj bi želelo v Podgori odpreti manjšo predilnico.
Obeti za leto 1985 so torej kolikor toliko spodbudni, prav gotovo pa bodo še boljši, če bodo sindikalisti lahko na prihodnjo skupščino v četrtek prinesli iz Rima dobre vesti glede dopolnilne blagajne.
Kot smo že poročali bo dramska družina prosvetnega društva štan-drež praznovala v teh dneh dvajseto obletnico delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili bogat program prireditev. Začelo se bodo jutri zvečer, v soboto, ob 19.30. Odprli bodo dokumentarno razstavo in predstavili brošuro o delovanju skupine. Jutri, v nedeljo, ob 17. uri, bo krstna izvedba vedre igre Milijonarji v obla-
SLOVENSKO STALNO „ gledališče V TRSTU
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
v KULTURNEM DOMU v Gorici
Ivanka Hergold
PARACELS
(ASKLEPIJU SMO DOLŽNI PETELINA)
krstna uprizoritev
v nedeljo, 6. januarja, ob 16.00 — ABONMA RED A v ponedeljek, 7. jan., ob 20.30 — ABONMA 'RED B v torek, 8. januarja, ob 20.30 — ABONMA RED C
kih, ki jo je napisal Janez Povše, režiral pa Emil Aberšek. Ob tej priliki bodo podelili priznanja članom dramske skupine.
Prihodnjo sredo, 9. januarja, ob 20. uri, bo okrogla miza na temo: gledališko ljubiteljstvo — potreba ali naključje. Sodelovali bodo Emil Aberšek, Franci Kočan, Damjan Paulin, Adrijan Rustja in Franko Žerjal. V četrtek, 10. januarja, ob 20. uri, bodo podali prikaz 20-letne dramske dejavnosti v Štandrežu. V soboto, 12. januarja, bo ob 20. uri, srečanje članov in sodelavcev dramske skupine. Ves program se bo odvijal v Župnijskem domu Anton Gregorčič v Štandrežu.
razna obvestila
Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da zaradi slabih snežnih razmer odpade že najavljeni nedeljski smučarski izlet na Nevejsko sedlo. Društvo bo tečajnike in druge Izletnike pravočasno obvestilo o nadaljnjih izletih.
koncerti
V cerkvi v Loč ruku bo jutri zvečer, ob 20.30, koncert domačega pevskega zbora Goral di Lucinis. Sodeloval bo tudi organist Humbert Bergant.
Nadvse ugodna ocena poslovanja Kmečke banke
Kakšni so davčni odbitki
zavoda INPS?
Bančni strokovnjaki ocenjujejo, da je goriška Kmečka banka v predlanskem letu bila med tistimi, ki so v svojem poslovanju dosegle največ u-speha. Prejšnji mesec je znana italijanska gospodarska revija »Successo« ocenila najbolj uspešnih tisoč kreditnih zavodov v Italiji. Kar se tiče poviška zbranih hranilnih vlog je Kmečka banka prišla na četrto mesto v državi. V letu 1983 je namreč kar za 41,15 odstotkov povečala hranilne vloge v primerjavi s prejšnjim letom. To ji je uspelo ker je precej povečala poslovanje. V drugi razpredelnici, kjer so ocenili solidnost podjetij je bila Kmečka banka na 112. mestu med tisoč ocenjenimi bankami v Italiji. V teh seznamih so tudi nekatera druga kreditna podjetja naše dežele.
Radia Nova Gorica ni več
Ob novem letu je v Novi Gorici prenehala delovati lokalna radijska postaja. Njene delavce in tehnike so vključili v goriško dopisništvo Radia Koper. Program, ki ga je predvajala lokalna radijska postaja bodo odslej posredovali, in to v večjem obsegu, po celotnem omrežju koprskega radia in bo torej dosegel mnogo večje število poslušalcev. Pri tem bo nova radijska organizacija v Novi Gorici zagotavljala tudi povezavo z zamejskimi Slovenci v sosednji goriški in videmski pokrajini.
Tudi v teh prazničnih dneh ob novem letu se v Novi Gorici nadaljujejo priprave na prvo srečanje gledališč z območja delovne skupnosti Alpe-
Jadran, ki bo od 17. do 26. januarja v Novi Gorici in v Gorici. V okviru kronike ob začetku leta 1985 naj sporočimo še, da se je lani v splošni bolnišnici v Šempetru rodil 1301 otrok, kar je 29 otrok več kot leta 1983.
Delavci AAA v hudih težavah
Včeraj je bila v Tržiču skupščina delavcev Acciaierie Alto Adriatico. Z novim letom sta namreč dve tretjini od približno 100 zaposlenih v dopolnilni blagajni in s konkretno možnostjo, da dokončno izgubijo delovna mesta. Zdi se namreč, da je vodstvo obrata že dobilo od vlade zagotovila o prispevku (skoraj 7 milijard), ki je predviden za prekinitev jeklarske proizvodnje. To, čeprav je še v teku pogajanje z italijansko - špansko družbo, ki je pripravljena odkupiti tovarno. Sindikati zahtevajo, da dežela pospeši pogajanja. V nasprotnem primeru bo konec februarja postalo zaprtje obrata dokončno.
Dovoljenja za avtoprevoznike
Kot sporoča pokrajinsko združenje obrtnikov, je ministrstvo za prevoze podaljšalo veljavnost permanentnih dovoljenj za avtoprevoznike med Italijo in Jugoslavijo. Sedanja dovolje nja bodo veljala še do 31. t.m. Zato združenje obrtnikov vabi podjetja, naj uporabljajo sedanje tiskovine še do omenjenega datuma in naj jih ne odpošiljajo na ministrstvo pred koncem meseca.
za upokojence
Pokrajinsko ravnateljstvo zavoda za socialno skrbstvo (INPS) obvešča, da so pojasnila na obrazcu št. 201, ki so ga že prejeli, oziroma ga bodo prejeli upokojenci, ki pokojnino prejemajo na pošti, nepopolna. V decembru so namreč pričela veljati nova določila glede davčnih odbitkov, oziroma glede ugotavljanja maksimalnega zneska, do katerega imajo upokojenci pravico do odbitka.
Pri računanju maksimalnega skupnega dohodka je treba poleg pokojnine upoštevati tudi druge dohodke imetnika pokojnine, oziroma družinskih članov v breme, bodisi, če gre za neobdavčljive dohodke, kakor dohodke, ki so podvrženi takojšnjim davčnim odtegljajem (n pr. obresti na hranilne vloge, stavbe itd.) in če ti dohodki presegajo dva milijona lir. Ne pridejo v poštev dohodki iz lastništva državnih vrednostnih papirjev, pokojnine civilnih invalidov in slepih, socialne pokojnine, vojne pokojnine in razne priznavalnine.
Ker so nova določila pričela veljati šele pred kratkim in je najbrž med upokojenci tudi precej takih, ki nimajo pravice do davčnih odbitkov, oziroma do enega od davčnih odbitkov, bodo morali ti upokojenci do konca maja namesto obrazca 201 davčnemu uradu izročiti letos obrazec 740,
Še danes sprejemamo na goriški upravi Primorskega dnevnika, Drevored 24 maggio'1, prijave za izleta po Jugoslaviji in v Dominikansko republiko. Za Norveško so vsa razpoložljiva mesta že zasedena.
in seveda, kolikor jim je zavod INPS priznal (neupravičeno) davčni odbitek, to vsoto vrniti. Istočasno bodo morali zavodu INPS predložiti izjavo iz katere bo izhajala višina dohodkov v letu 1985 in na podlagi katere jim bodo izračunali davčne odbitke.
Ta dopolnilna pojasnila veljajo samo za upokojence, ki prejemajo pokojnino po pošti in ki so že, ali pa bodo šele prejeli -obrazec 201.
Počastitev Paimira Togliattija
Goriški kulturni krožek Rinascita ter razne organizacije KPI bodo danes ob 20. uri priredile na sedežu v Ulici Bocchi v Gorici posvet o vlogi in delu pred dvajsetimi leti umrlega voditelja Paimira Togliattija. Govoril bo Silvino Poletto. Predvajali bodo tudi film o komunistih v italijanski državi, za katerega je komentar napisal zgodovinar Paolo Spriano.
Umrla je Marica Rustja
Včeraj je v goriški bolnišnici usmiljenih bratov umrla 81-letna Marica Rustja. Z možem inž. Josipom, sta dolgo let uspešno vodila znano trgovino potrebščin za kmete Agraria na Travniku. Inž. Josip Rustja je že od prvih let po prvi svetovni vojni bil aktivno soudeležen v vodenju goriške Zadružne zveze, Centralne posojilnice, urejeval je gospodarske časopise in zbornike; umrl je leta 1987. Pogreb pokojnice bo danes ob 12.30 na pokopališče v Pevmo.
kino
Gorica
VERDI 20.30 Gledališka predstava. Michael Frayn: »Rumori fuori scena«.
VITTORIA 17.30—22.00 »La sorella di Ursula«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30-22.00 »Bertoldo, Bertoldino e Cacasenna«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »La signora in rosso«.
COMUNALE 20.30 Gledališka predstava. Peter Handke: »Attraverso i villaggi«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Vigilante«. 20.00 »Fanny Hill«.
SVOBODA 20.00 »Viktor, Viktorija«. 22.00 »Mačji sindrom«.
DESKLE 19.30 »Skrivnostna moč«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
•	Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša pre-
*	drova
Marica Rustja
rojena 26. 10. 1903
Pogreb bo danes ob 12.30 v cerkvi sv. Ivana in nato na pokopališču v Pevmi.
Žalujoči svojci : brat Danilo, nečak Jurko in drugi sorodniki z družinami.
Gorica, Trst, 4. januarja 1985
Goriška trgovina in industrija... bo z njima kaj bolje ?
Božični in novoletni prazniki so za nami. Pričelo se je novo leto v katerem, vsaj tako upamo, bomo lahko kot kronisti beležili vsaj nekaj uspehov na gospodarskem področju in nam ne bo treba venomer samo tožiti nad pomanjkanjem dela v tovarnah in nad praznimi trgovinami. Nekateri obeti na gospodarskem področju za letošnje leto so dobri, pa čeprav ne bo s tem rešenih vseh vprašanj. Odprava depozita za potovanja jugoslovanskih državljanov v tujino bo prinesla vsaj nekaj dodatnih klientov gori-škim trgovinam. Tržiški' ladjedelnici se obetajo nova naročila, tako da bi se morala postopoma v njej odpraviti dopolnima blagajna. V prostorih nekdanje goriške predilnice je vsaj nekaj zaživelo, gradijo se nove tovarniške hale, z delom je pričela zadruga nekaj desetin delavcev, o-betajo se nove pobude. Ne bomo seveda s tem prišli na nekdanjo zaposlitveno raven. Veliko mladih je brez dela, mnogi brez prve zaposlitve. Za starejše so itak poskrbeli tako, da so jim predčasno dali pokojnino ali da jim dajejo vsaj mi-
nimalno plačo v obliki dopolnilne blagajne.
Kar pa nas pri vsem tem boli ja to, da tukajšnji gospodarstveniki in politiki ne znajo potrkati na prava vrata oziroma najbrž jih na odgovornih mestih stežka poslušajo. K temu moramo dodati še nekaj. Gorica je bila od nekdaj mesto trgovcev, ki so živeli od velike slovenske okolice, ki je danes onkraj državne meje. Na prstih ene roke bi lahko našteli Goričane, ki so v zadnjih dveh stoletjih doma zgradili tovarno. Te so gradili Nemci, Avstrijci, Madžari, Čehi, Slovenci iz drugih pokrajin, Furlani iz drugih krajev, Italijani iz drugih dežel, Švicarji, in še in še. Goričan se je omejeval na majhno trgovinsko dejavnost. Največkrat se je celo zgodilo, da so v Gorici rojeni sinovi tovarnarjev, ki so prišli k nam z raznimi pobudami, kaj kmalu opustili očetovo dejavnost na industrijskem področju. Tudi za Tržič velja ista ugotovitev.
K vsemu temu so pripomogla tudi podjetja z državno udeležbo. V ta sklop sodi danes tržiška ladje-
delnica, sem so sodile goriška tovarna Sajog, sem sodi tržiška tovarna Ansaldo, sem je sodila SBF, in še katera druga. Zelo dobri in specializirani delavci iz teh tovarn so se le v maloštevilnih primerih in stežka privadili samostojni obrtni dejavnosti in veliko od njih se je, po nekajletnem poizkusu gospodarske osamosvojitve, vrnil v veliko tovarno.
K vsemu temu so pripomogla tu-tudi nekatere politične upravitelje, \:i delujejo na gospodarskem področju. V Gorici smo zgradili velike razstavne hale Espomega. Najbrž prepozno, saj so sejmi že mimo. Ostajajo le kot velik sodobni sejem, na katerega prihajajo poleg resnih trgovcev tudi kramarji. Marsikdaj smo tožili, da je z našim razstaviščem tako in da nima pomena dajati težke milijone za prireditve podobne šagram. Saj se te finansi-rajo same od sebe v vsaki vasi ali mestnem rajonu.
In še naše goriške trgovce bi malo potreptali po rami. Gorica je bila za praznike podobna večerom v drugih letnih časih. Niti ene pra-
znične žarnice ni bilo na mestnih ulicah. Že v prejšnjih letih so trgovci štedili s stroški za takšno raz-vetljavo. Vendarle so dali vsak nekaj, pa smo imeli nekaj prazničnega. V Vidmu je bilo tudi letos vse razsvetljeno, prav tako v Tržiču in drugod. Celo v Foglianu so domis-leni trgovci privabljali kupce od drugod. Pri nas pa štednja, kot da bi bili v vojnih časih. In vendarle so bile trgovine polne kupcev.
Čisto drugače pa je na vseh področjih v sosedni Furlaniji. Industri-ci kar tekmujejo med seboj kdo bo hitreje posodobil svojo tovarno. O tem razpravljajo industrijci, obrtniki, trgovci na strokovnih shodih. Vabijo na predavanja priznane italijanske in tuje strokovnjake. Kdor je uvedel '.iovo tehnologijo v tovarno je že uspel s plasiranjem izdelkov tako doma kot na tujem. Furlanija danes izvaža približno tri četrtine svoje industrijske proizvodnje. Mali industrijci so v glavnem bivši kmetje, ki so pred desetimi ali dvajsetimi leti pustili na polju traktor in se lotili bolj zahtevnega dela na obrtnem in industrijskem področju.
Krize skoro ne poznajo. Ko pa ta pride se znajdejo in se začasno vrnejo k zemlji. Pa tudi obdelave zemlje niso opustili. Uvedli so sodobno kmetijstvo, ki daje visoke zaslužke. Tudi o obmejni trgovini so obširno govorili. Goričani in Tržačani smo tudi v tem izgubili avtobus.
Nekak promocijski motor vsega tega je videmska trgovinska zbornica, ki kot povezovalni organ gospodarstva odpira nove trge furlanskim izdelkom. Geslo »Made in Friuli« so z uspehom propagirali v Združenih državah Amerike, v Sovjetski zvezi, v Južni Afriki, v Avstraliji, na Japonskem, na Kitajskem, da omenimo samo najpomembnejša tržišča. Furlani izvažajo vse, od preprostih stolic in žlahtnega vina pa do najsodobnejših elektronskih naprav in kompletnih tovarn.
Ko z goriškega zornega kota gledamo na te furlanske uspehe se marsidkaj vprašamo. Smo sami krivi za našo gospodarsko stagnacijo? Kaj bi se dalo napraviti, da bi spet zaživeli, a ne le s trkanjem na vrata ministrov v Rimu ali deželnih odbornikov v Trstu ali Vidmu? (mw)
Od prvih procesov do Bollettina
Našega nekdanjega dolgoletnega odgovornega urednika (1947 do 1974) smo zaprosili za kakšen časnikarski spomin — kot smo to storili že za 30-Ietnico SKGZ — za to našo današnjo številko. Obakrat nam je ustregel in danes objavljamo njegove zapise pod gornjim naslovom. — Uredništvo
STANISLAV RENKO
V novembru 1947
Trg Goldoni: — Trst. Soba za balkonom z na ograji zamazanim — z odvrženo steklenico črnila — velikim napisom PRIMORSKI DNEVNIK ob grbu OF. Tam je bilo uredništvo do prvih dni junija 1948, ko smo se preselili v šentjakobsko Ulico Montecchi. Pred rnojo pisalno mizo stoji pritlikav petnajst- ali Šestnajstletni mladenič pobalinskega videza:
È lei il direttore del Primorski? (Kaže samokres)
— Infatti...
Mi hanno detto che è una bestia feroce, adesso vedo che non è vero e perciò non la faccio fuori. (Se obrne proti vratom)
E senza saluto? Dammi la mano... e amici come prima.
Ecco la mano mia. Però nemici come prima. La odio — Per la patria... capisci?
Maree 1948
. ,P° znani predvolilni tristranski zavezniški izjavi o vrnitvi obeh con STO Italiji. Nacio-nalistični demonstranti korakajo od Portici di hiozza do Rossettijevega spomenika — kot ved.no in tako naprej do Ulice Ginnastica. °leg drugih jih spremlja — vestno kot vedno tudi naš urednik Franček Kavs — kljub Or<)zečemu streljanju in kakšni bombni eksploziji.
Okrog 19. ure Se vrne Kavs v uredništvo. Saj imaš luknjo v klobuku...
Tam nekje na Ulici Rossetti, ko sem gledal fašistično povorko in slišal močno eksplozijo, mi je odneslo klobuk. Ko sem ga pobral, sem opazil, da je preluknjan. Pa si se prestrašil?
Nisem. Saj se nisem niti zavedel. Zato sem jih spremljal, dokler se niso razšli — kot si mi naročil...
Eogve kje je sedaj tisti klobuk. Zaslužil bi prostor v bodočem (šele načrtovanem) »Mu-eJU in arhivu Slovencev v Italiji« (po možnosti v svetoivanskem Narodnem domu, ko ga orno končno po lond. sporazumu prevzeli).
13. november
t n Poljskega patrona škofa Stanislava Kostke, zaradi neuspelega poskusa linčanja e« 20. uro izpred vhoda v stavbo v Ulici tuT*cchi-	80 do 100 vidalijevcev je
kr f	Poznega popoldneva — kot že več-
nem pre'i — zasedlo uredniške prostore v dru-ve - nadstropju pred odhodom urednikov na spmT^°'	telefonske žice so prerezali. Ko
r; v spremstvu tedanjega uredniškega šofe-ie ’ pokojnega Darka Mavra, odšel tudi jaz, rninform'V^odom čakala skupina 40 ali 50 ko-
Ne arivà—! sem slišal zapovedovalni klic.
obkoliloi me ]e kakib sedem ali deset oseb
Titofascista! je siknil eden, drugi pa: »Porco!«
ku Sem bil na asfaltu ob samem pločni-ali tr°- sem kotel naglo priti do avta. In dva je “i]e mladeniči, so me začeli brcati, kamor hrihni el°' Eden je imel okovane čevlje za tedai °ZCe' Prestopil se je do moje glave in PoliriferrL zasHšal Darkov glas: »Sem poklical ŠenUnt u olikana«. — (»Vatikan« pravijo kj er	°oooni bližnji karabinjerski kasarni,
»cerivi^ P°d ZVU tedanji njeni policaji vanim - ..molu nato me je mladenič z oko-ušesnm cey}iem brcnil m levo stran glave pod ku zar \ •,	vse kože, sta ga v tistem trenut-
nem n’1™'? dva policaja, za katera so mi poz-ulico P^y^uuli, da sta stala na vogalu z Istrsko Padalm aPQdolci so se razbežali, mene in na-Pred -..t- Po so Policaji odpeljali v »Vatikan« Poverir,iay?ta<<’ ki uiu je neki tretji policist že aal’ da le poklical Rdeči križ.
Prikazni s J ie med čakanjem na zasliševanje dice hrr.Tavn^ 2 bolničarji, si ogledal posle-osmih riB ^ Slovi in izjavil: »Ozdravljiv v ujem nV j ? Sledila je .zaslišanje z vpraša-tisti rninh ..ko trdim, da je napadalec prav govoril denic’ s katerim so me pripeljali. Od-nič krm Sf-in negotivno, kar pa napadalcu ni je bil r,r°’ ^Br Sta oba PoUcoio Izjavila, da Qativn P aV on' yrav tako sem odgovoril ne-uopadni 710 vPrašanje, ali pristanem, da se uradni P°stavi pred sodišče, ker da je deni ozri?!-- Postopek mogoč le, če je napasem J1V llv. P° več kot osmih dneh. Ravnal resolucij aJred Po navodilu — štiri mesece po Podalcpv Kominforma — da vidalijevskih na-monstrnn-^ Pojavljamo oblastem. (Med de-P°uavljal’ia7ril P70*} »titofašistom», ki so se Paparini Ji -, Stalinove smrti, nisem svojega evaaica nikdar več opazil).
Ne bom
ga pozabil. Pa ne zaradi godu, na
Ko sem se pozneje po opravičilu Hruščova zanimal za podroben potek tistega novembrskega napada, sem ugotovil, da je šlo za kar precej natančno izdelan poskus linčanja odgovornega urednika tistega edinega levičarskega dnevnika na Zapadu, ki na kominformovsko resolucijo ni hotel pristati. Taktika je bila: množična spremljava sto demonstrantov v prostorih redakcije, okrog 50 pred vhodom v poslopje in med njimi sedem udarnih izvrševalcev in od teh eden ali dva »glavna«.
Župnik v fraku
Večkrat se spomnim — ne preveč rad — prve od 23 tiskovnih pravd pred tržaškim tribunalom lik pred tristransko izjavo leta 1948. Tožitelj je bil tedanji mavhinjski župnik zaradi »obrekovanja« v nekem dopisu iz Mavhinj, ki so bile tudi takrat kar precej blizu demarkacijske črte z jugoslovansko cono tedanjega STO. Kot obrekovanje je tožitelj navedel pisanje dopisnika, da je posredoval med nasprotniki nove Jugoslavije z begunci na STO. Najbolj sem si zapomnil, da se je župnik pojavil v elegantnem, verjetno novem črnem fraku, se pred sodniki večkrat globoko poklonil, tik za njim pa sem vstopil podpisani obtoženec v precej ponošeni ceneni obleki, prvi po vojni, ki smo jo tedanji aktivisti PNOO dobili pri Beltramu v maju 1945 iz zaloge, ki jo je nakupil finančni odsek.
Sodnika sta si naju radovedno ogledala in si začela nekaj šepetati. Takoj me je obšla slutnja, da bo »slavokomunist« obsojen. Tako se je tudi zgodilo — brez običajnega dopuščanja »dokaza resnice« s strani »obrekovanega«. Kazen je bila sicer malenkostna in menda tudi pogojna, ostala pa je kot obteževalna okol-nost pri ostalih tiskovnih pravdah pred civilnim in kazenskim sodiščem, ker je bilo sklenjeno, da se priziv ne vloži. Mavhinjski župnik je danes med zamejci cenjen in slaven Mirko Filej, ki je kmalu odšel drugam.
Pred vojaškim sodiščem
V istem letu 1948 smo imeli v prvih dneh junija že drugi proces pred vojaškim sodiščem ZVU za cono A zaradi sedmih člankov z zelo ostro kritično vsebino politike poveljnika Zavezniške vojaške uprave, zloglasnega protislovensko usmerjenega generala Aireya. Sodnik, polk. Bayliss (v civilu londonski odvetnik) je najprej prepovedal obema zagovornikoma (dr. Kukanji in dr. Ferlugi) do tedaj dovoljeno obrambo v slovenščini, tako da sta bila prisiljena zapustiti sodno dvorano, r.ato pa me je obsodil na izredno visoko globo, tedanjih dveh milijonov in osemsto tisoč lir ali tri mesece zapora, kar bi bilo skoraj 90 milijonov današnjih lir. Bila je verjetno najvišja globa v vsej dnevnikovi zgodovini.
Tretji proces pred vojaškim sodiščem, ki je trajal ves teden in sta o poteku vsak dan poročali tržaška in koprska radijska postaja, je bil leta 1952. Isti polkovnik me je obsodil samo na pogojno zaporno kazen, ker nam je skupaj z zagovorniki uspelo izpodbiti obtožbo neresničnega poročanja, da je neki britanski narednik pretepal tržaške šoferje. Uveljavil pa je »obrekovanje« ameriške vojske, za katero smo pisali, da ne upošteva določb o obveznem zavarovanju, češ da je ravnala po predpisih, ki so veljavni v ZDA in da se naš očitek ne tiče vse ZVU.
Rožljanje pok. Pelle
Dvostranska oktobrska izjava iz leta 1952 o prepustitvi cone A Italiji na podlagi njune enostranske in samovoljne odločitve je naletela na izredno odločen jugoslovanski odgovor in nato je sledila koncentracija jugoslovanskih in italijanskih čet ob meji. V Trstu pa so hoteli uresničenje dvojne izjave izsiliti z ostrimi, po več dni trajajočimi protislovenskimi in protijugoslovanskimi demonstracijami, ki jim je dajalo glavni pečat skandiranje za Tita sramotilnih (neponovljivih) gesel ob nošenju transparentov s prav takimi napisi. Nanje so odgovarjali v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu pa tudi po drugih mestih. Zlasti beograjska mladina ni ostala dolžna italijanskim novim in starim fašistom. Študentje so hudomušno skandirali:
»Ako dodje do bombaša,
i Silvana bit če naša!«
Tudi samemu Pelli niso prizanesli, v odgovor na njegov znani »borbeni« izzivalni govor na rimskem Kapitolu z rimo »Pella — svinja debela«. Tudi tokrat ni šlo brez streljanja. In ni nam bilo prijetno spremljali početje demonstrantov. Silvana Pampanini pa je bila na višku svoje pevske in zlasti filmske druge slave in je v tistih letih prihajala v Trst poleg drugih pevk v podporo iredentistov. Takrat smo spričo vestnega opazovanja dogodkov po trgih in ulicah ter tudi izven njih ugotovili marsikaj, kar se ni niti takrat in se niti danes ne strinja z uradnimi poročili o smrti tistih nekaj demonstrantov z mladoletnim sinom nam prijateljskega tržaškega zdravnika. Mogoče se bo našel med bodočimi slovenskimi novinarji ali zgodovinarji nekdo, ki bo tisto takratno streljanje temeljito in objektivno raziskal. Za sedaj je ugotovljeno, da so bili demonstranti, ki so predstavljali jedro demonstrantskih po-
vork, pripeljani iz Italije in prejemali po pet do šest tisoč lir dnevne nagrade. Iri tudi to, da so organizatorji demonstracij iskali... mrtveca: za vsako ceno.
»Tokrat
ne bodo plačani«
Bilo je dan ali dva pred 26. oktobrom 1954, t.j. pred drugo italijansko vojaško okupacijo Trsta. Niti do danes nisem »pogruntal«, zakaj se je šele takrat zgodilo, da je neki vodilni tržaški demokristjanski novinar obiskal naše uredništvo — prvič po devetih letih izhajanja PD. Takrat je pripadal k zapostavljeni »levi« Gronchijevi struji. (Pozneje je postal morotejec gronchijevec. In res, peljali smo se s taksijem, in pred upokojitvijo aosegel kar lepo kariero).
S seboj je pripeljal dva časnikarja iz Italije: enega iz uredništva rimskega II Tempo, drugi pa je bil iz Neaplja. Da bi rada vedela, kaj se dogaja v teh zgodovinskih dneh v coni in da bosta opisala vkorakanje ital. vojske. Rekel sem, naj ju odpelje na jugoslovansko delegacijo na Furlanski cesti 54. (Gen. konzulata takrat še ni bilo). Tam jim bodo verjetno dali prepustnico za Koper itd. ’ »Če pojdeš z nami, bo šlo morda laže«, me je povabil gronkijevec. In res, peljali smo se s taxi jen),. Iz pogovora med vožnjo sem si zapomnil nekaj stavkov, ki jih niti po tridesetih letih in kljub starčevski pozabljivosti še vedno nisem pozabil:
— Kaj se bo zgodilo jutri? Sinoči sem bil namreč v neki zakotni krčmi v Ulici Cavana in eden izmed temperamentnih — in vino veritas — je zasadil nož v gostilniško mizo in kričal: Domani correrà sangue slavo!«, nas je zaskrbljeno spraševal Neapeljčan.
— Nič se ne bo zgodilo — Non succederà proprio nulla«, ga je potolažil tržaški gronchijevec, ki je vedel nekaj več kot tisti, ki niso imeli vpogleda v kuhanje v demokristjanskem vladnem kotlu.
— Kako to veš? — Come lo sai?, je bil radoveden južnjak.
— Vem! Ker mulci ne bodo dobili denarja od Bartolija — 1 muli non Čapa i soldi da Bartoli, je bil odgovor vsevednega Tržačana.
Zaradi pozne ure smo v jugoslovanski delegaciji našli samo vratarja. »Meglio così«, sta se nekako oddahnila gosta, saj sta imela razlog, zakaj nista mogla v »nevarno« cono B, kot jima je bilo zelo verjetno naročeno. Zato sem jima predlagal, naj se kar po telefonu pogovorita s kakšnim slovenskim časnikarskim kolegom, na pr. z radijske postaje. Pa vratar ni dovolil in gronchijevec nas je odpeljal v sosednjo luksuzno vilo svojega sorodnika, znanega tržaškega ladjarja. In od tam sem poklical koprski radio in našel dežurnega, ki je Rimljanu in Napolitancu povedal, med drugim, da je vse mirno in da se bodo jugoslovanski obmejni organi premaknili za en kilometer z meje v Škofijah na Rabujez, na obali pa do Šentjernejskega zaliva.
Srečen dan 26. maj 1955
Med najbolj srečnimi dnevi življenja našega dnevnika in s tem tudi mojimi, je doslej 26. maj 1955. Od leta 1948 pa do njegove smrti leta 1953 sem se v tistih dolgih in hudih petih letih večkrat zalotil pri rahli in vabljivi misli, da bo tisti Stalin, ki smo ga med vojno tako poveličevali in se leta 1941 ob nacističnem napadu na ZSSR takorekoč edini na svetu odzvali njegovemu pretresljivemu pozivu vsem
antifašistom sveta na oboroženo borbo proti zavojevalcem nacijašističnim (kljub paktu Molotov — Ribbentrop in kljub temu, da ob bombardiranju Beograda 6. aprila in razkosanju naše matične domovine ni niti s prstom mignil), da bo torej tisti Stalin vendarle ugotovil, kako krivična je bila njegova kominformska resolucija in se na kakšen način — opravičil. Neko noč se mi je celo sanjalo, da je to storil. In po dveh naslednjih letih dobe Malen-kova in Hruščova, je to upanje že skoraj usahnilo. Zato je bilo splošno presenečenje toliko večje, ko smo brali in poslušali besede Nikite Hruščova z beograjskega letališča Titu, Kardelju in drugim voditeljem:
»Dragi tovariši! Mi iskreno obžalujemo to, kar se je zgodilo in odločno zavračamo vse, kar se je nakopičilo v tej dobi...« Dejal je še, da so v ZSSR temeljito preučili gradivo, na katerem so temeljile takratne obtožbe in ugotovili, da so te materiale sfabricirali sovražniki ljudstva in ogenti imperializma kot Berija, Avakumov in drugi. Večkrat je omenil Lenina, Stalina pa nobenkrat. Vemo pa, kaj jo o njem povedal nato na 22. kongresu KP Sovjetske zveze. Pri nas pa je sledila Vidalijeva samokritika in celo polemiziral je s tistimi, ki jih niti Hruščov ni prepričal, samokritika, ki jo je pred smrtjo večkrat zatajil. (Mogoče zaradi poznejših obtožb Hruščova v zvezi z jugoslovanskim »revizionizmom«).
Spočetje Bollettina
»Primorski? Non posso! Alla »Stampa estera«, prego. È qui vicino, all’angolo della piazza«, mi je rekel službujoči vratar v rimski Sala stampa, v palači na Trgu San Silvestro, ko sem ga prosil za telefonsko kabino, da bi ob tisti pozni uri (po 23.) prebral poročilo o nekem važnem kongresu, ki se je zavlekel globoko v noč.
»Toda Primorski ni inozemski, ampak tržaški dnevnik v slovenščini kot je dnevnik Dolomiten v nemščini v pokrajini Bolzano.« A ker ga nisem prepričal, je poklical na dom samega načelnika Sala stampa, poklicnega časnikarja, ki je odločno ponovil:
»Stampa estera!« in dodal: »Ali pa krajevne telefonske centrale tu preko trga, diagonalno na drugem vogalu«.
Šel sem torej v centralo, zakaj mudilo se mi je že in od tam so v Sala stampa ukazali, da mi morajo kabino dodeliti. Ko sem odtele-foniral sem se pogovoril s kakšnimi enajstimi vedno radovednimi časnikarji, ki so se ob tisti uri še znašli okrog mene. Dobre pol ure sem jim razlagal, kaj in kje je PD. Nato sem vsakega posebej vprašal, ali so me razumeli in ali sem imel pravico na telefonsko kabino v Sala stampa. Vsi, razen enega, so odgovorili negativno in da niso ne za našo ne za druge manjšine nič slišali. Takrat sem se prepričal, kako nujno je informirati predvsem italijanske časnikarje in parlamentarce o nas v smislu pregovora: Če noče Mohamed na goro, mora gora k njemu in narobe.
Ko sem se vrnil v Trst, sem na vseh koncih in krajih prepričeval, da moramo v tem pogledu nekaj storiti in po šestih ali sedmih letih je izšla v rimski Sala stampa spočeta prva številka štirinajstdnevnega biltena »II bollettino degli Sloveni in Italia«. To se je zgodilo v decembru leta 1962. Bollettino izhaja še danes. Po zaslugi izdajatelja ga prejemajo brezplačno, poleg vseh odgovornih urednikov dnevnikov in tednikov, tudi vsi parlamentarci in mnogi zlasti krajevni dejavniki. Tudi če iz njega nič ne objavijo ali berejo, jih bilten dvakrat mesečno opozarja, da smo tu (»Da še živimo...« bi rekel Kajuh).
Zaradi pomanjkanja prostora odpade danes stalna rubrika Alenke Rebula Tuta »Beseda o stiski«. Rubriko bomo objavili v eni naslednjih številk.
Smučanje: danes veleslalom in jutri slalom za svetovni pokail
Maribor v znamenju tekmovanja za Zlato lisico
MARIBOR — Maribor je ves v znamenju tekmovanja za Zlato lisico, ki je privabilo najboljše smučarke na svetu. Že precisinoci so dopotovale iz Miinchna ameriške tekmovalke, za njimi pa so prišle danes reprezentantke iz Francije, Italije, Poljske, Bolgarije, Liechtensteina, Švice, švedske, Nizozemske in Nove Zelandije. Pričakujejo še vrsto tekmovalk iz drugih držav.
Včeraj popoldne smo se pogovarjali s trenerjem trinajstčlanske smučarske ekipe iz Švice Foumierom, ki računa, da se bodo Erika Hess, Vreni Schneider in Zoe Haas uvrstile med prvih deset v slalomu h veleslalomu. Povedal je tudi, da so imeli zlasti med 10. in 20. novembrom slabše vremenske in snežne razmere in da niso mogli uresničiti načrtovanega treninga. Tudi v decembru so članice švicarske ekipe premalo smučale. Erika Hess, 22-letna članica
'švicarske ekipe, je praznike preživela pri svoji družini. V Maribor zelo rada prihaja. Na vprašanje, ali se je za tekmovanje v Mariboru posebej pripravljala, je dejala, da se je pripravljala za celoten letošnji obsežni program tekmovanj. Povedala pa je, da v veleslalomu ta čas ni v dobri formi in da je boljša v slalomu. V ameriški ekipi je tudi znana tekmovalka svetovnega slovesa Tamara McKinney, ki je praznike preživela v krogu svoje družine. Rada se spominja na svoja dosedanja tekmovanja v Mariboru.
Za poročanje se je prijavilo več kot sto novinarjev tiska in RTV, prvič pa so prišli tudi komentatorji za ameriško in francosko televizijo.
Tehnični delegat FIS, Avstrijec Karl Armitter si je ogledal progi in skoraj ni verjel, da bodo tako dobro pripravljeni. Tudi predsednik koordinacijskega odbora Dušan Sen-
čar je zadovoljen z delom članov organizacijskega odbora in posameznih sektorjev.
Danes ob 10.30 bo start prvega teka veleslaloma, ob 13. uri pa drugega." Jutri ob 10. uri bo start prvega teka slaloma, ob 12. uri pa drugega teka. Organizatorji pričakujejo veliko število gledalcev, organizirali so za ta namen prevoze in informativno službo.
Obe tekmi bosta tudi neposredno po ljubljanski televiziji.
Marjan Kos
Anja Zavadlal prva
na Veliki planini
Včerajšnji slalom FIS za ženske na Veliki planini je bil dokaj uspešen za domače smučarke. Prvo mesto je namreč osvojila Anja Zavadlal, četrta pa je bOa Leskovško va. Skupno
je tekmovalo skoraj 50 smučark iz Avstrije, Kanade, Finske in Jugoslavije.
Danes slalom za moške v Bad Wiesseeju (ZRN)
BAD WIESSEE — Tudi moški bodo danes nadaljevali boje za točke v svetovnem pokalu. Danes bo namreč v zahodnonemškem kraju Bad Wiessee slalom, na katerem bodo seveda nastopili tudi italijanski in jugoslovanski smučarji.
Medtem pa je mednarodna smučarska zveza sporočila, da sta zaradi pomanjkanja snega odpadla slalom in veleslalom za SP v španskem kraju Ba-quira Beret. Za španskega organizatorja je to hud udarec, saj je za svojo prireditev vložil več kot 200 milijonov lir. Spodletela je torej pobuda, da bi tudi Španija gostila »beli cirkus«.
»NAŠ ŠPORTNIK«
Skupna prireditev 10. januarja 1985 v tržaškem Kulturnem domu
Nagrajevanje najboljših športnikov in ekip bo v četrtek, 10. januarja 1985, v tržaškem Kulturnem domu s pričetkom ob 17.15, Letos bomo prvič skupno nagradili naše in najboljše športnike in ekipe iz Primorske. Pobudniki te prireditve pa so Primorske novice, Radio in TV Koper, Radio Trst A in Primorski dnevnik. Prireditev bo v organizaciji ZS S D I.
kratke vesti - kratke vesti
DANES V INNSBRUCKU
Tretja tekma skakalne turneje
INNSBRUCK — V Innsbrucku je vse nared za današnjo tretjo tekmo novoletne skakalne turneje In ter sport. Poslednja bo v nedeljo v Bischofshofnu.
Čeprav je imel organizator v Innsbrucku hude težave zaradi pomanjkanja snega, je odlično pripravil olimpijsko skakalnico in danes je torej pričakovati hude boje, tako da je prvo mesto Vzhodnega Nemca Weiss-floga v nevarnosti.
V	konkurenci bodo tudi-jugoslovanski skakalci.
Nogomet: jutri v Sovodnjah
Prijateljska tekma Sovodnj e - Mladost
V	pripravo na nadaljevanje prvenstva se bosta jutri, v soboto, srečali postavi Sovodenj in Mladosti, ki nastopata v 3. amaterski ligi.
Doberdobci so prvi del prvenstva sklenili na prvem mestu, medtem ko so Sovodenjci na sredini razpredelnice.
Srečanje, ki bo ob 14.30 v Sovodnjah, bo gotovo zanimivo in vredno, da si ga ogleda čimveč ljudi.
Avto-moto rally
Pariz - Dakar
SETE — Organizator avto-moto ral-lyja Pariz - Dakar je objavil vrstni red po koncu vezne proge Versailles -
MOTORJI: 1. Gilles Lalay (Francija) honda 7’54”; 2. Jean Michel Baron (Francija) honda za 1”; 3. Serge Bacon (Francija) honda za 7”.
AVTOMOBILI: 1. Darniche - Mahe (Fr.) audi quattro 8’54”; 2. Fourticq (Fr.) land rover za 1”; 3. Dayaraut -Boulard (Fr.) porsche za 2”.
TOVORNJAKI: 1. Capito - Capito (ZRN) mercedes 12’09”.
Nogomet - disciplinski ukrepi: Biagini izključen za eno kolo
MILAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze je v B ligi izključila za eno kolo Biaginija (Triestina), F errarija (Sambenedet-tese), Pagliarija (Monza), De Stefa-nisa (Perugia), Manfrina (Sambene-dettese), Novellina (Perugia), Pelle-grinija (Catania) in Petersa (Genoa), v A ligi pa za eno kolo Celestinija (Napoli), Passarello (Fiorentina) in Podavinija (Lazio).
Formia — Udinese 1:3
FORMIA (Latina) — V okviru priprav na nedeljsko prvenstveno tek-
mo v Neaplju je Udinese včeraj igral prijateljsko srečanje proti Formii, ki nastopa v promocijskem prvenstvu. Vidmečani so zmagali s 3:1 (2:0).
Italijanski košarkarski
pokal: Simac izločen
Sinoči so igrali povratna četrtfinalna srečanja italijanskega košarkarskega pokala. Simac je sicer v Milanu premagal Scavolini s 100:81, v prvi tekmi v Pesaru pa je izgubil s 97:120 in je tako izločen iz tega pokala. Ostali izidi:	Bertoni - Granarolo
100:92 (prva tekma 94:97, kvalificiran Bertoni), American Eagle - Ciao-crem 106:108 (prva tekma 73:104, kval. Ciaocrem).
totip
1.	— prvi	1	X	
	drugi	X	1	
2.	— prvi	1	X	2
	drugi	X	1	2
3.	— prvi	1	X	
	drugi	X	1	
4.	— prvi	1	X	2
	drugi	2	1	X
5.	— prvi	X	2	
	drugi	2	X	’■
6.	— prvi	1	2	
	drugi	X	1	
	
danes igra za vas	obvestila
Igor Može
totocalcio
Como - Avellino	1	X
Cremonese - Ascoli	X	
Inter - Roma	1	
Lazio - Milan	1	2
Napoli - Udinese	1	
Sampdoria - Juventus	1	X
Torino - Fiorentina	X	1
Verona - Atalanta	1	
Bari - Cesena	1	X
Campobasso - Lecce	X	
Pisa - Genoa	X	
Brescia - Vicenza	X	
Messina - Catanzaro	1	X
Igor Može (letnik 1952) je v zamejskih odbojkarskih krogih prav dobro znan. Odbojko je namreč začel igrati, ko je imel komaj 12 let, z Borom pa je igral v vseh možnih ligah (od B lige do prve divizije).
Z aktivnim igranjem je končal leta 1977, ko se je lotil trenerskega poklica. Najprej je vadil Breg, nato pa je do letos treniral vse mogoče Borove moške in ženske odbojkarske ekipe.
Pred dvema tednoma je Dušan Košuta pravilno napovedal 10 rezultatov.
SK DEVIN
sporoča, da bo vozni red avtobusov za Trbiž sledeč : Bazovica ob 6. uri, Prosek ob 6.10, Praprot ob 6.20, Mavhinje ob 6.25, Sesljan ob 6.30 in Devin ob 6.35.
S P D T
obvešča, da se predsmučarska telovadba za člane in prijatelje nadaljuje danes, 4. januarja ’85, na stadionu »1. maj« s pričetkom ob 20.30. Telovadbo vodi prof. Giani Furlanič.
SMUČARSKI ODSEK ŠZ BREG prireja smučarski tečaj, ki bo v Sap-padi 13., 20. in 27. januarja ter 3. februarja prihodnjega leta. štiri nedelje prevoza in tečaja stane 68 tisoč lir, samo prevoz 46 tisoč lir ter samo tečaj 24 tisoč lir. Vpisovanje je vsak delavnik na sedežu društva od 20. do 21. ure še danes, 4. januarja. Vabljeni!
ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da bo redni mesečni šahovski flirzoturnir danes, 4. januarja, v prostorih Z SKD (Ulica sv. Frančiška 20, 2. nad.) s pričetkom ob 19. uri. Vabljeni vsi zamejski salasti!
j komentar trenerja andreja žagarja
Nadaljevati zmagovito pot
Že zadnjič sem v nekaj stavkih analiziral letošnje prvenstvo. Ker zaradi prekinitve prvenstva ni bilo tekem, bom v današnjem komentarju bolj podrobno pregledal dosedanjih 13 kol, ne samo naše rezultate, temveč tudi ostale. Prvo kolo v sezoni 84-85 je prineslo nekaj osnovnih podatkov o moči posameznih ekip, predvsem podobo o novincih v ligi in o povratnikih iz B lige. Mi smo gostili Cavejo, ki je ostala v ligi zaradi odpovedi San Bonifacia, nam pa je v lanskem prvenstvu povzročila precej preglavic, zato smo tudi letos pričakovali težko tekmo in o-gor Seno borbo za zmago. Toda igrali smo res dobro in gostje so odšli domov poraženi kar s 107:75. Zlasti smo se odlikovali v skokih pod košem.
Udine Nord so napovedale svojo dobro igro v letošnjem prvenstvu z zmago v Forliju proti Fulgorju, Castelfranco pa je tesno z dvema točkama razlike slavil v Tržiču. Modena je lepo začela prvenstvo z zmago v Ravenni in s svojo igro opozorila, da nas v drugem kolu čaka težko delo. Vicenza je po pričakovanju zmagala proti Servolani, Virtus Padova je odpravil Fidenzo, Ceam pa tesno z 80:78 Oderzo. Najbolj je presenetil San Donò z zmago v Trevisu.
V drugem kolu smo potovali v Modeno. Bili smo opozorjeni na nasprotnika, ki je z zmago v Ravenni imel tudi doma velike apetite. V prvem delu smo igrali res dobro in si priigrali visoko prednost, ki je zadostovala za solidno zmago tudi potem ko smo nekoliko popustili v drugem polčasu: 104:97 je bila že druga naša statica. San Dona je tudi drugo gostovanje opravil uspešno in zmagal v Oderzu, Fidenza je s točko razlike premagala Italmon-falcone, Stefanel pa je z 82:81 izgubil v Vicenzi. Udine so zanesljivo odpravile Ravenna, Servolana tesno Ceam, Virtus pa je zmagal v Forliju s Cavejo. Tudi druga ekipa iz Farli-ja, Fulgor, -je pustila točke v Castel-francu. Tako je bilo po drugem kolu še šest neporaženih ekip, mi pa smo bili zaradi najboljše koš razlike prav na vrhu lestvice.
že v tretjem kolu pa smo doživeli zelo neprijetno presenečenje, saj smo v Trstu izgubili s Fidenzo s 73:71. Slab skok in slaba igra proti conski obrambi sta bila glavna vzroka poraza. S tem porazom smo zdrsnili na 5. mesto. Ostali rezultati so bili pričakovani: derbi med Virtusom in Udinami so tesno osvojili domačini in Castelfranco je zasedel vrh lestvice.
V četrtem kolu smo odšli na težko gostovanje v Vicenzo, povrhu še brez težje poškodovanega Daneua. Po izenačenem prvem polčasu so si domačini v drugem delu nabrali 14 točk prednosti in do konca smo uspeli samo omiliti poraz na 78:74. Castelfranco je doma premagal Stefanel in zadržal prvo mesto, prvi poraz pa je doživel San Donà s Cavejo, Tudi v petem kolu pravi šok za nas. Ceam, ki je doma izgubil s Tržičani kar s 26 točkami razlike, nas je v Trstu premagal z 71:69. Padli smo na 8. mesto in zaostajali za vodilnima Vicenzo in Padovo že za 6 točk. Nato smo z zmagama v Tržiču in doma z Virtusom iz Padove položaj na lestvici nekoliko izboljšali, toda zaostanek za vodilno Vicenzo je ostal isti. V Trevisu smo nato doživeli hud poraz, saj so domači vodili že z več kot 20 točkami razlike in na koncu slavili z 91:77. Vicenza je ostala še edina neporažena, na dnu je bil Oderzo. Tudi v Vidmu nam ni uspelo pripraviti presenečenja in zopet smo padli na 8. mesto, kar 10 točk za Vicenzo.
Nato je prišla serija štirih tekem na domačih tleh in vse štiri smo osvojili tako da smo leto 1984 uspešno zaključili in smo s 16 točkami na 4. mestu. Razliko glede na prvo mesto smo zmanjšali na 6 točk. Po božičnih in novoletnih praznikih v soboto potujemo v Castelfranco, kjer smo si lani. priborili vstop v play-off. Tudi to pot nismo brez izgledov za zmago, saj so domačini v zadnjih kolih precej popustili. Najnevarnejši so s krilnih pozicij, od koder dobro mečejo, veliko bo seveda odvisno od tega, ali bodo tokrat nastopili kompletni in kako so izkoristili odmor. Mi smo se zbrali že 2. januarja in bomo do sobote vsak dan redno trenirali, da bi z zmago na »vročem« terenu v Castelfrancu nadaljevali zmagovito serijo.
Košarkarsko promocijsko prvenstvo na Tržaškem: mnenje naših trenerjev
Nadaljujemo in danes tudi končujemo intervju s trenerji naših košarkarskih ekip, ki nastopajo v tržaški skupini promocijskega prvenstva. Intervjuvali pa smo Pina Bradassija (Kontovel Electronic Shop), Sergija Tavčarja (Polet) in Valterja Vatovca (Bor Radenska).
• Navedite kateri je, po vašem mnenju, najboljši igralec v slovenskih moštvih in kdo je najboljši košarkar
v promocijskem prvenstvu.
BRAD ASSI: »Rekel bi Peter Štoka (Kontovel), ki ima izredne fizične sposobnosti, čeprav ni tehnično zelo dovršen. V absolutnem merilu pa bi izbral Corsija (Libertas Trst).«
TAVČAR : »Rekel bi, da je najboljši košarkar v slovenskih moštvih Peretta (Bor). Drugih ne bi navajal, tudi zato, ker nastopajo boljši košarkarji v višjih ligah, v promocijskem prvenstvu pa ni nobenega posameznika, ki bi me posebno navdušil.«
VATOVEC: »Pregare, ki igra komaj tretje leto in je kljub, svoji mladosti in neizkušenosti največ pripomogel k naši dobri uvrstitvi. Za najboljšega košarkarja lige pa bi proglasil Porettija (Scoglietto), ki ima izreden čut za koš.«
• Kaj si še obetate od svojega moštva in katero je po vašem mnenju glavni favorit za zmago?
BRAD ASSI : »Obetam si, da bomo v povratnem delu osvojili vsaj deset točk, ki so nam v prvem delu ušle. Po mojem mnenju je največji favorit za končno zmago Alabarda, za njo pa Bor Radenska in Scoglietto.«
TAVČAR : »Upam, da bomo v nadaljnjih tekmah lahko popolni, da bomo dobro trenirali in dostojno igrali. Za naše razmere bi bil uspeh, če bi osvojili še tri ali štiri zmage. Glavni favorit po mojem mnenju je Bar-eolana zaradi zvrhane mere izkušenosti svojih ključnih igralcev.«
VATOVEC: »S treningi bomo začeli 4. januarja in menim, da bo od teh prvih sedem dni odvisen tudi nadaljnji potek prvenstva. Če se bomo na povratni del ustrezno pripravili, bi morali potrditi uspešne nastope iz prvega dela. Mnogo b,o seveda odvisno od nekaterih posameznikov. Tu mislim predvsem na Klobasa, ki je tak igralec, ki nam lahko omogoči kvalitetni skok. Trdno sem prepričan, da če bi on redno treniral in dobro i-gral, bi naša igra pridobila na učinkovitosti. Poleg tega bi rad pohvalil Adrijana Sosiča, ki me je dejansko
presenetil, saj je kljub svoji relativni starosti še vedno zelo zagnan, marljiv in vzoren košarkar, tako na igrišču kot izvetn njega.
S Največje presenečenje oziroma razočaranje, ki ste ju doživeli na dosedanjih tekmah?
BRAD ASSI : »Največje razočaranje so bile vse tekme, ki smo jih izgubili z minimalno razliko. Preseneča pa me odnos mojih fantov, ki so kljub kopici realnih težav še vedno navezani na svoje društvo, poleg tega pa tudi veliki prijatelji izvtin igrišča.«
TAVČAR: »Največje presenečenje je bila naša edina zmaga v Miljah, ki je bila nepričakovana. Razočaranja v bistvu ni bilo, ker smo že v začetku startali s skromnimi cilji. Mogočei edino to, da so nam poškodbe v nekaterih primerih prekrižale račune, na primer v tekmi proti San-
tosu, v kateri bi v normalnih okoliščinah zmagali.«
VATOVEC: »Presenečenje so bile vse naše dobre igre, predvsem z A-labardo, ko smo igrali res vrhunsko. Na j več je razočaranje pa je spoznanje, da zaradi interesov posameznih društev ni mogoče sestaviti kvalitetne članske ekipe mladih in perspektivnih igralcev, ki bi lahko bili ustrezen rezervoar za Jadran. Ni res, da ni kvalitetnih igralcev! Na žalost pa je način pristopa in dela v posameznih društvih neustrezen. Vsi premalo trenirajo in jasno je, da na tak način ne dosežeš napredka. Tega nisem povedal v interesu svojega društva. Zdi se mi samo realna slika in kritična ocena sedanjega stanja zamejske košarke.«
IGOR CANCIANI (Konec)
Ob rednem šahovskem brzoturnirju
Se razširiti dejavnost
Dozorel čas za
mladinski nogomet - tedenski komentar
B. Primožič: »Tudi ekipa under 18«
Šahovska komisija ZSŠDI prireja drevi s pričetkom ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadst.) četrti redni Sezonski šahovski brzotumir. Spomniti se moramo, da je letos že tretja sezo-na teh vsakomesečnih turnirjev, ki Idi zamejski šahisti nepreklicno redno odigravajo vsak prvi petek v mesecu že od marca 1983.
Skupno so jih torej, z dvema nekajmesečnima poletnima presledkoma, odigrali kakih dvajset, je pa že tradicionalno vsakomesečno srečanje šahi-stov, ki postaja vse bolj množično. V Pnd sezoni je bilo povprečje prisotnosti deset, v drugi pa se je že dvignilo na štirinajst prisotnosti na turnir. V ì'Cdnnji sezoni pa prisotnost niha med 12 in 17 šahistov vseh starosti in seveda različnega šahovskega znanja.
kvaliteten skok
Ob tem pa se je treba pravzaprav zamisliti nad kvantiteto, pa tudi kvaliteto zamejskega šaha ter z njim o-praviti, če bo seveda mogoče, kvalitetni skok. Tu gre predvsem za pogostejše nastope v širšem državnem in mednarodnem okviru, saj je čas za razširitev in popestritev dejavnosti povsem zrel. O teh problemih se bodo šahisti med seboj še pogovorili.
Na prejšnjem brzoturnirju, ld je bil 7. decembra lani, je državni prvokategornik Egon Pertot osvojil prvo mesto pred prof. Dragom Bajcem. Pertot je skupno z mojstrom Božidarjem Filipovičem tudi tokrat favorit turnirja. Na tega so vabljeni vsi zamejski šahisti, predvsem pa mladi, ki so se v prejšnjih sezonah rodno odzivali na šahovskih brzoturnirjih.
Rezultate, novosti, zanimivosti dobre in slabe plati mladinskih prvenstev doslej v sezoni 1984-85 smo na kratko ocenili skupaj s predsednikom nogometne komisije ZSŠDI in trenerjem naraščajnikov Zarje Borisom Primožičem.
»Glede na obnašanje naših ekip sem nekoliko razočaran, predvsem nad svojimi fanti, ki so imeli priložnost, da se letos dobro odrežejo, saj je v ekipi precej dobrih elementov. Rezultati so izostali tudi pri Bregu in Vesni, ti dve ekipi pa sta zelo mladi in neizkušeni. Vzrok, za delni neuspeh, vsaj pri moji ekipi, je gotovo ta, da smo nastopali vedno v okrnjeni postavi. Iz koša v kolo moram spremeniti postavo.' Iz raznih razlogov manjkajo ključni igralci. Probleme smo i-meli glede izključitev, ki so, kljub vsem ugovorom povsem upravičene. Fantje so padli v past že znanih pro-
vokacij in se žal niso znali krotiti ter so grobo reagirali. Nekaj je bilo tudi izključitev zaradi grobe igre. Kljub vsemu upam, da bomo v prihodnjih kolih dosegli tisto ravnotežje, ki nam manjka. Minila je že polovica sezone in razen Muggesane, San Luigi j a in Fortituda nisem videl ekip, ki bi si zaslužile pohvalo glede prikazane i-gre. Od posameznikov me je presenetil Brežan Silvano Olenik. Skratka prvenstvo je nekoliko revno glede tehničnega nivoja in še išče svojo pravo identiteto.
Ob prvenstvu naraščajnikov, mislim, da je zelo pozitivna točka ustanovitev združene ekipe najmlajših Krasa. Videl sem nekaj tekem te ekipe. Fantje se lahko še mnogo izboljšajo in dosežejo še boljše rezultate.
V prihodnosti se bom še vedno boril in prizadeval za ustanovitev združene ekipe under 18. Kot je znano bodo v
prihodnji sezoni stopile v veljavo nova pravila glede prvenstev. Prvenstvo under 19 bodo ukinili, ustanovili pa bodo ligo »under 18«. To bo za nas problematično, saj ne bomo imeli več na razpolago fantov, ki pridejo v poštev za prve ekipe in tako bodo 18-let-niki ali dokončno uveljavljeni na nivoju prvih ekip, ali bodo tako rekoč m cesti. V glavnem se ostala slovenska društva strinjajo, vendar ostajajo še določeni problemi. Vsako društvo bi na primer hotelo svojo ekipo under 18. S tem se strinjam,, ker pač mora biti združevanje v korist vseh in ne le posameznikov. Vsekakor bomo skušali te nevšečnosti do prihodnje sezone" odpraviti. V nadaljevanju prvenstev voščim vsem nasprotnikom mnogo sreče in upam, da bodo nadaljevali z vestnim in prizadevnim delom.«
MILOŠ TUL
naše odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih
NA TRŽAŠKEM
Lestvica pokrajinskega odbojkarskegaprvenstva dobiva pri dečkih vse P°lj realno podobo. Dve koli pred koncem imata Inter 1904 in Bor še na-Pre3 enako točk, a lanski in po vsej verjetnosti tudi letošnji pokrajinski prvaki morajo še odigrati zaostalo tek-*P(? z VIS (katero bodo slej ko prej dobili) in imajo praktično 2 točki pred-nosti, ki bosta prav gotovo zadostovali za ubranitev pokrajinskega naslova.
V 12. kolu sta slavila oba naša zastopnika. Odbojkarji Sloge so brez .Ja Premagali Volley club (bilo jih Je namreč premalo, da bi lahko tek-m? Pričeli) in imajo v najslabšem Primeru matematično gotovo 4. mesto na končni lestvici. Zastopniki Bora pa 80 Premagali tudi Prevenire, neposrednega tekmeca za mesto pod vr-otn lestvice in se tako najbolje od-
dolžili za poraz v prvem delu prvenstva.
Vse drugače pa bi bilo, če bi tudi v tej konkurenci nastopili z združenimi močmi, ker prav gotovo ne bi naleteli tudi pri dečkih, kot pri deklicah, na enakovrednega tekmeca. Res, da baza pri fantih ni tako široka — na Tržaškem gojita moško odbojko samo dve društvi — a možnosti sodelovanja prav gotovo ne gre že vnaprej odrekati in to prav pri mlajših kategorijah, kar bi bilo za mlade fante izredno dobra motivacija in tudi najboljša propaganda za pritegnitev najmlajših k odbojki, ki res nima veliko privržencev v primerjavi z nogometom in košarko. Gotovo bi letos lahko nastopili z dvema šesterkama, od katerih bi bila ena daleč najmočnejša, druga pa ne bi prav nič zaostajala za denimo kakega VIS.
Pri deklicah slovenski monopol ni v dvomu, le DMA Linea Vogue (edi-
no močno italijansko tržaško društvo) preprečuje, da hi bila vsa tri prva mesta v rokah naših šesterk.
DEČKI
Izidi 12. kola: Inter 1904 - Nuova Pallavolo Trst 3:0, Bor - Prevenire 3:1, Volley Club Trst - Sloga 0:3, Roz-zol - VIS 2:3.
Lestvica: Inter 1904 in Bor 20, Prevenire in Sloga 18, VIS Trst 10, Nuova Pallavolo Trst 6, Rozzol 2 in Volley Club Trst 0.
DEKLICE
Izidi 12. kola: Breg - S. Sergio 3:0, Friulexport - CUS Trst 3:0, Virtus -DMA Linea Vogue 0:3.
Lestvica Friulexport 20, Breg 16, DMA Linea Vogue 14, Sokol 10, Virtus in CUS Trst 6, S. Sergio —2.
Prihodnje kolo: Sokol - Virtus, DMA Linea Vogue - Friulexport, CUS Trst -Breg. (G. F.)
Planinci v novem letu
Kaj si lahko planinci ob novem le-rt 2a.aebjo ? Da bi s svojim športom (konjičkom, strastjo) lahko nadalje-.}• da bi pač še v naprej ob vsaki Priložnosti zahajali v hribe. Kar se ??* delovanja nekega planinskega dru-f,ua Lče, si lahko to zgželi predvsem Prenovitev dejavnosti z novimi pobu-novimi prijemi in novimi ideja-rn '~.arn° tako si lahko ohrani in še zsiri število članov, s fantazijo, pe-rostjo in širino prijemov in seveda PTedvsem z delom.
, .,. _ Programira za letošnje leto ijucek praznovanj svoje 80-letnice T>7?JrntStiČno odVravo na Južno Ana-o in istočasnim trekingom okoli Z-ZPU!n' pole9 <ego po še poletno ni °s!OJno večdnevno turo, kot že la-Aosto, in še marsikaj drugega.
Silvestrovanje
v ,P°mu Mangart
.- e lv".° število članov, prij
,mr,	u pianmsicem u
SS ® ?abnicah. To silv, Postaja ze tradicionalno, s,
si ylr9iCi■ zaP°redoma, prisi
tZZelell’ da bi ^ ta tn nadaljevala. Na vigililo je
iz planinskega sveta
koliko snežilo, tako da je bila pokrajina povsem zimska in sanjska, pa tudi gostoljubnost upravnikov Doma je bila na višku.
Med slavnostjo je nastopil gledali-
ški igralec in režiser Adrijan Rustja s svojim »shouiom«, poleg njega pa še čarodej iz Rezije, nato rezijanska glasbena skupina in še marsikdo drug. Seveda ni mogla ob taki priložnosti
SPDT je vedno skrbelo za naraščaj in že vrsto let prireja izlete za osnovnošolsko in predšolsko mladino v okviru delovanja Športne šole - Trst. Zadnji tak izlet je bil v sredini novembra lani, ko se je okoli sto otrok v spremstvu vodnikov društva in staršev podalo na Vrh na Sovodnjami na Goriškem, kjer si je med drugim ogledalo vojaški muzej iz prve svetovne vojne (na sliki)
V 1. zenski diviziji na Goriškem
Tri naše šesterke
Ta teden starta na Goriškem tudi 1. zimska odbojkarska divizija, v kateri bodo letos sodelovale kar tri slovenske ekipe. Dom Agorest Gorica, O-lympia Gorica in Soča iz Sovodenj, število je še kar zadostno, če dodamo, da šesterka Sovodenj nastopa v D ligi, je paleta slovenskih članskih ženskih ekip povsem zadovoljiva. Pri tem pa moramo pomisliti, da ne dolgo let od tega je Goriška razpolagala le z eno člansko slovensko ekipo, ki je izmenično nastopala v D ligi ali 1. ŽD.
V letošnji 1. ženski diviziji nastopa skupno devet ekip, za razliko od lanske sezone so vse v eni skupini in bodo torej igrale po sistemu vsak z vsakim. Nastopajoče ekipe so naslednje: Volley Canon Tržič, Tomana Gradišče, Olympia Gorica, Intrepida Maria-
manjkati harmonika z Brega. To je bilo vsekakor prijetno silvestrovanje, sedaj pa se bo Dom začel polniti s šolarji in mladino v okviru raznih zimovanj in zimskih počitnic.
Sicer pa so bile za novo leto polne tudi razne druge koče. Planinci iz zamejstva in predvsem iz matične domovine radi zahajajo v planinske postojanke, da tam preživijo Silvestrovo. Tako so bile polne vse že »tradicionalne« koče na Primorskem, ■pa tudi na Vršiču, na Gorenjskem in drugje. Veselja seveda ni manjkalo.
Predsmučarska
telovadba SPDT
Drevi se na stadionu »L maj« pri Sv. Ivanu s pričetkom ob 20.30 nadaljuje predsmučarska telovadba SPDT, ki jo vodi prof. Giani Furlanič.
Nova številka revije »Alpi Giulie«
Pred kratkim je izšla zadnja lanska številka revije »Alpi Giulie«, ki je že 88 (!) let glasilo tržaškega italijanskega planinskega društva CAI -Alpina delle Giulie. To je revija, ki izide nekajkrat na leto, zastonj pa jo dobijo vsi člani tega planinskega društva.
no, Dom Agorest Gorica, Pallavolo Grado Gradež, Soča Sovodnje, Liber-tas Krmin in Italcantieri Tržič. Prvenstvo se bo končalo šele 22. maja.
V letošnjem tekmovanju imajo naše ekipe lepe izglede. Goriška Olympia, ki je lansko leto izpadla iz D lige, se bo prav gotovo želela v najkrajšem času vrniti v višjo ligo in bo zatorej ena izmed glavnih favoritov za osvojitev prvega mesta. Šesterka plavili namreč razpolaga s solidnim i-gralnim kadrom, ki je tudi precej izkušen za tovrstne nastope. Goriški Dom Agorest je lani prvič sodeloval v tej ligi. Letošnji cilj domovk je vsekakor težnja po napredku, oziroma nabiranja še dodatnih igralnih izkušenj. Šesterko Doma sestavljajo v glavnem mlada dekleta, ki so letos nastopila tudi v raznih mladinskih tekmovanjih. Ne glede na to pa bodo varovanke trenerja Mirana Strgarja težile k dosegi najboljših rezultatov in prepričani smo, da bodo nevaren tekmec za slehernega nasprotnika.
Igralke Soče imajo ravno tako lepe izglede, da posežejo po razveseljivih rezultatih. V zadnjih sezonah so namreč pokazale postopen napredek, ki bo prav gotovo prišel do izraza.
Nevarni tekmeci za prva mesta so še posebej ekipi iz Tržiča in Intrepida ter krminski Libertas. Podčrtati pa moramo, da bi morala biti letošnja liga precej izenačena, kar pomeni, da za nikogar ne bo lahkih nasprotnikov in vsako podcenjevanje bi lahko drago stalo.
Soča in Olympia bosta svoje domače tekme igrali v občinski telovadnici v Štandrežu. Soča ob nedeljah zjutraj s pričetkom ob 9. uri, Olympia pa ravno tako ob nedeljah s pričetkom ob 11. uri. Dom Agorest pa bo nastopal v telovadnici Kulturnega doma v Gorici ob sredah s pričetkom ob 18.45. Spored prvega kola je naslednji:
Olympia - Tomana (v nedeljo, 6.12. ob 11. uri v Štandrežu) ; Canon - Dom Agorest (v nedeljo, 6.1., ob 11. uri v Tržiču) ; Mariano - Gradež; Libertas Krmin - Soča 9.1. ob 17.45 v Kr-minu) ; Počiva: Italcantieri Tržič.
3. amaterska nogometna liga: statistični pregled
SS®0 s statistico
na vrsti s AL 6 llge-Prevoj e Prlmorje in boS^ c!stal,h ekip bo m
zaostale Sme' >>M<< ^
PRIMOREC
zasedh-6?0' so z 11 zbranir »I« i4 tA1”lesto dani sicer V št i0?’ mesto), šču !n ‘h niastoPih na dorr
Zbrali j68.1 S- Marcu m
» oŽto”17 Mk- d*“
zbff n fmpno je tore gotov. 1 tock’ dal 16- P
je bil izključen Marko Kralj. Treben-ci so zakrivili tudi dva avtogola (Finessi - S. Nazario in F. Milkovič -S. Marco). Na razpolago so imeli tri 11-metrovke, dve (Sagrado, Fossalon) je uspešno izvedel Sullini, ki je tudi zastreljal najstrožjo kazen proti Romani. Proti pa so Trebenci imeli dve 11-metrovki in sicer obe proti Sta-ranzanu.
Trener Aldo Kralj je do sedaj poslal na igrišče le 18 nogometašev, od katerih so kar trije igrali vse tekme (v oklepaju doseženi goli) : 12 odigranih tekem Leone, Maxi Kralj, E. Kralj (1); 11 tekem Marko Kralj, W. Milkovič (1), Sullini (9), Ritossa (2); 10 Jekem Modesti, Mule (2); 9 tekem B. Kralj, P. Kralj; 8 tekem Finessi (1), Bruni; 4 tekme F. Kralj, Mauro Kralj; 2 tekmi F. Milkovič, R. Malalan, Bacchia.
PRIMORJE
Proseška enajsterica je z 10 osvojenimi točkami zasedla deveto mesto (lani je Primorje igralo v 2. AL).
Na Proseku je v šestih nastopih Primorje premagalo le Romano in Barbarians, remiziralo proti Fossa-
lonu, S. Nazariu in Primorcu ter zgubilo proti Mladosti. Zbralo je torej 7 točk, dalo 15, prejelo pa 6 gotov.
V šestih nastopih v gosteh ni Primorju nikoli uspelo zmagati, izboje-
valo je tri remije (Staranzano, S. Marco, Italcantieri) proti Sagradu, Fogliami in Krasu pa je poraženo zapustilo igrišče. »Rdeče-rumeni« so torej osvojili le tri točke, dali 4, prejeli
Primorje (na sliki proti Krasu) je doslej zbralo 10 točk
pa 8 golov. Skupni obračun Primorja v prvem delu je 10 osvojenih točk, 19 danih, 14 prejetih golov.
V vrstah Primorja smo zabeležili že pet izključitev, dvakrat (S. Marco in Kras) je moral predčasno zapustiti igrišče Antoni, Rojaz in Bortolotti sta bila izključena proti Fossatomi, Štoka pa proti Staranzanu. Prosečani so imeli v svojo korist tudi en avtogol, katerega je zakrivil branilec Romane. Na razpolagoi so imeli tri 11-metrovke, kar dve (S. Marco in Mladost) pa jih je zastreljal Livan, u-spešen pa je bil Dinoi proti S. Nazariu. Proti pa so Prosečani prav tako imeli tri 11-metrovke in sicer proti S. Marcu, S. Nazariu in Fogliami.
Trener Renier je do sedaj poslal na igrišče 20 nogometašev, od katerih pa ni nobeden igral vseh tekem: 11 odigranih tekem Coslovich (1), Beato, Livan (1), W. Husu; 10 tekem Rojaz, Castriotta, Antoni (5), Olivo
(1)	; 9 tekem Milkovič (2), Bortolotti
(2)	; 8 tekem M. Štoka, Micor, Dinoi
(3)	, 5 tekem Colatoti, V. Pertot, S. Husu; 2 tekmi A. Husu, Rustja (2), Blažina, 1 tekmo Daneu (1).
(Bruno Rupel)
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno .250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
4. januarja 1985
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - T1x 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumti Samsa
Izdaja L JZTT	fefld ČlenluMnsU
in tiskar' "N Trst	i II19 zv*z*e—op*n'h
*	'	zakainikov FIEG
Pinochetova policija na meji zavrnila politične begunce
RIM — Predstavniki čilskih političnih emigrantov ugodno ocenjujejo poskus, da bd se vrnili v domovino, pa čeprav jim Pinochetov režim kaj takšnega brani. »Prvič, odkar smo v tujini, je imela politična emigracija neposreden vpliv na boj proti diktatorskemu režimu in je svoj glas prinesla na samo čilsko mejo,« je izjavil Antonio Leal, predsednik političnega urada Demokratičnega Čila. Leal je nadalje izjavil, da bodo v tujini živeči Čilenci »po morju, kopnem in zraku« še poskušali povratek v domovino.
Po Lealovih besedah so begunci v prejšnjih mesecih nekajkrat poskušali priti v Čile, zadnjič 20. decembra, ko se je 21 socialistov, komunistov, levih katoličanov, sindikalnih voditeljev in nekdanjih parlamentarcev z linijskim avtobusom pripeljalo iz Argentine na mejni prehod Las Cuevas. Na čilskem ozemlju jih je pričakalo kakšnih 100 policajev, ki so jih grobo zavrnili. Nekateri med potniki so bili tudi ranjeni.
Čeprav povratek ni bil mogoč, pa je bila politična odmevnost tega dogodka izredna. O njem je poročal tisk, med enotedenskim bivanjem v bližini meje pa so prejeli solidarnostne telegrame senatorja ZDA Edwarda Kenne-dyja, nekdanjega nemškega kanclerja Willyja Brandta, nobelovca za mir Alfreda Pereza Esquivela in monsignorja Tutuja. V 57 državah živi 200:000 čilskih beguncev, od tega 2.500 v Italiji.
Ali so svojci skesanih mafijcev nezaščiteni?
PALERMO — Skesani mafijci so s svojimi izpovedmi pomagali preiskovalcem na pravo sled, obenem pa sprožili družbeno tragedijo nepreračunljivih razsežnosti. Gre za zaščito skesancev in njihovih družin pred mafijo, ki se krvavo maščuje nad odpadniki.
Kronika zadnjih dni govori o sestri skesanega mafijca Tommasa Buscette, Serafini, ki so ji 7. decembra lani pred očmi ubili moža, Pietra Buscetto. Leda ni imel z mafijo nobenih stikov, torej so se nad nedolžno žrtvijo maščevalno znesli razkrinkani mafijci. Serafina Bu-scetta je v pismu sicilskemu dnevniku »II Giornale di Sicilia« izpovedala svojo bolečino: »Skesani Tommaso je zaprosil za zaščito svojih najdražjih, na varnost drugih bližnjih sorodnikov, ki nosijo isti priimek, pa ni pomislil. Odkar je spregovoril, živimo njegovi sorodniki v nenehnem strahu.«
Tako navzkrižno maščevanje je doletelo tudi Maria Coniglia, brata skesanega mafijca Sal-vatoreja, ki je preiskovalcem razkril mrežo razpečevalcev mamil. Nasilno smrt je na svojem domu učakal tudi skesanec Salvatore Anseimo.
Krmilo je v dobrih rokah
LONDON — Danska modna manekenka Helle Kjaer se nastavlja novinarjem, ki so prišli na ogled 31. londonskega pomorskega sejma
Uspešna reklama
CHICAGO — Nagradno igro, ki jo je tukajšnji muzej razpisal z namenom, da bi proslavili njegovo 50-letnico, je zmagalo pet oseb. Po dveh letih so odgovorili na kakšnih 20 vprašanj, kolikor jih je bilo v križanki, in si tako zagotovili (vsi skupaj) 10.000 dolarjev, okoli 20 milijonov lir.
Križanko je sestavil Paul Hoffman, bolje poznan kot »doktor Cryp-ton«, strokovnjak v sestavljanju križank za neko ameriško znanstveno revijo. Odgovore za to igro, vse izredno težke, je bilo potrebno poiskati v samem muzeju. Tako je bilo, denimo, potrebno prebrskati ves muzej, preden je igralec izvedel, kaj pomeni stavek: Grad vil ni urejen. Dejansko je ta stavek pomenil, da sta v neki muzejski zbirki, ki je obsegala tudi šahovnico, trdjava in konj imela zamenjana položaja.
Po nekaj tednih igranja so se znašli igralci, skupno kakšnih 1.200 oseb, v hudih škripcih in jim je morala uprava muzeja priskočiti na pomoč. Postopoma se je njihovo število pričelo krčiti, najbolj trmasti pa, ki so v igri vztrajali, so bili kot zasvojeni od nje. Neki taksist je več mesecev po nekaj ur na dan preživel v muzeju. Ker se je žena bala, da bo izgubil službo, je tako pritiskala nanj, da je odjenjal. Eden izmed zmagovalcev pa je izjavil, da se je muzeja tako »najedel«, da vsaj 50 let ne bo več prestopil njegovega praga. Res uspešna reklama!
Črni skladi IRI
RIM — Radikalski poslanci predlagajo ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj ugotovi odgovornosti glede trošenja črnih skladov ustanove z državno udeležbo IRI in pridruženih podjetij. Radikalci niso zadovoljni z molkom, ki je nastal po izbruhu škandala, in hočejo, vsaj tako oni trdijo, stvari priti do dna. Radikalci se sprašujejo, kako so nastali črni skladi, kdo je zanje odgovoren in kdo se je okoriščal z njimi.
Za radikalce obstajata dve možnosti: ali so Petrilli, Bemabei, Cala bria in drugi ustanovili zasebno kriminalno družbo, ki si je prisvajala javni denar, ali pa so ti manažerji delali za stranke. V obeh primerih so kršili zakon in pravila demokratične igre.
Podpisniki parlamentarnega vprašanja hočejo vedeti, če so časniki, ki so prejemali denar iz črnih skladov, prihodne vpisali v računovodske knjige. Če teh prihodkov niso vpisali, naj se jim odvzame podpora, ki jo prejemajo po zakonu.
Črne sklade je v sedemdesetih letih upravljala Banca Nazionale del Lavoro, ki jo je vodil član lože P 2 general Alberto Ferrari. V zadevo je vpleten tudi zelo razvpiti Francesco Pazienza, ki so ga takoj po prihodu v Italijo zaposlili v Ital-statu, podjetju skupine IRI.
Gojijo jih že štiri leta
Orhideje v Kuvajtu
KUVAJT — Orhideje, žlahtne zelike tropskih in subtropskih predelov, osvajajo svet in okrog njih se pletejo živahni trgovski posli. Do tega spoznanja so prišli tudi v Kuvajtu, kjer se je sprva še ljubiteljsko gojenje razraslo v pravo gospodarsko panogo. Kuvajt je danes ena redkih držav izvoznic orhidej in prodaja jih celo v Amsterdam. V kraju La Jahra na severu države so pred štirimi leti pričeli s poskusnim gojenjem in v toplih gredah je pognalo svoje ljubke cvetove kakih 50 različnih vrst orhidej .
Prava pravcata serijska proizvodnja je stekla že kako leto kasneje in sedaj se v sezoni razcveta, t.j. v decembru in januarju in ponuja že kar štiri milijone cvetov. Danski botanik Mathiassen, ki v La Jahri skrbi za pravilno nego vsakršnih rastlin v toplih gredah, že govori o bližnji podvojitvi proizvodnje ter o vzgoji novih križancev. Najbolj priljubljena vrsta orhidej je sedaj rumenorjava Paphiopedilum Leanum, ki jo tod zaradi njene oblike imenujejo tudi damska copatka. Njena domovina je Himalaja in tamkajšnje ostro podnebje je postavilo kuvajtske cvetličarje pred hudo preizkušnjo: z uspehom so naposled sestavili poseben humus, mešanico drobcev premoga, borove skorje, šote in polistirolo.
Orhideje so največja rastlinska družina, saj so botaniki našteli že kakih 20.000 vrst. Domujejo predvsem v južni Afriki in v jugovzhodni Aziji, pa tudi v Braziliji in Avstraliji. Evropske vrste, kukavičnice, rastejo v tleh, tropske pa so povečini »epifiti«, t.j. priraslike na drevju. Gojitelji so dandanes vzeli v nego okrog 10.000 vrst orhidej, kar je presenetljivo, če pomislimo, da so prvo orhidejo vzgojili šele pred sto leti. Na svetovnih cvetličnih trgih jih je že toliko, da jim znanstveniki že kar s težavo sproti iščejo primerna imena.
Prizadevanja kuvajtskih cvetličarjev denarno podpira tudi vlada: v toplih gredah na površini 10.000 kv. metrov preizkušajo sedaj nove vrste zemlje in naprav za uravnavo vlage, toplote in svetlobe, da bi se njihove ljubljenke počutile kot na svojem naravnem rastišču.
V Avstraliji zaskrbljeni zaradi ekoloških katastrof
SYDNEY — Po dveh katastrofah v Ciudad Mexicu in Bhopalu v Indiji so se začeli tudi v Avstraliji ljudje spraševati, če se morda tudi njim ne piše, ne da bi oni zanjo vedeli, kakšna tragična usoda. Aktualnost; teh skrbi je mogoče razbrati iz avstralskega tiska, kjer se državljani sprašujejo o takšnih in podobnih nevarnostih. Odgovarja jim akademik Desmond O Connor, eden izmed največjih strokovnjakov na področju varstva okolja. O Connor pravi, da vedno obstaja za človeka nevarnost takšne ali drugačne katastrofe, kadar dela in živi v neposrednem stiku z industrijskimi obrati ali dcjcči) nimi materiali, vendar so zakoni za zdravstveno - tehnično zaščito oseb tako strogi in jih morajo na kontinentu vsi spoštovati, da do zgcjtij omenjenih katastrof sploh ne more priti.
Toda znanstvenikove izjave je postavilo na laž samo dogajanje na domačem območju. V Newcastelu, industrijskem mestu, ki je kakšnih 200 km oddaljeno od Sydneya, je iz nekega obrata, ki se je pravkar pripravljal, da proslavi dva milijona ur delovanja »brez najmanjše nesreče«, pričel uhajati plin in usmrtil dva delavca. Iz kraja Altona v predmestju Melbourna pa je prišla vest, da prihaja iz podzemlja za ljudi in celotno okolico nevaren plin.
Oba primera sta v javnosti povzročila zaskrbljenost, zlasti pa potrebo, da čimprej raziščejo vzroke nastajanja plina v Altoni. Po nekaterih govoricah naj bi namreč imeli skladišče podzemeljskih kemijskih oo’ipadkov tam, kjer je bila nekoč tovarna razstreliva. Ljudje želijo izvedeti, kako je prišlo do kemičnih reakcij in kakšen je plin, ki se skozi zemeljske plasti prebija na površje. Še večjo zaskrbljenost pa je povzročilo zapoznelo vedenje o jedrskem žarčenju na območju osrednje Avstralije, kjer so Britanci pred 30 leti izvedli jedrski poskus in kjer je še danes »prepovedano območje«.
Prebivalci so zaskrbljeni tudi zaradi skladišč ostankov jedrskih reakcij na Avstraliji, o kateri je znano, da je zaradi največjih nahajališč uranove rude na svetu prava in pravcata »atomska bomba«.
Miki Muster:---------------------------
RAZBOJNIKI
_________ ___________ •	------- 3.
avki—
/MJster.