Št. 277 (15.721) leto Lil.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji TrebuSI, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. MQ/77%600 GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190_
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50%
1500 LIR
PETEK, 20. DECEMBRA 1996
Poštena do manjšin in koristna za dmvo
Bojan Brezigar
Novica, da ustavno sodišče republike Slovenije ni sprejelo zahteve nekdanjega poslanca, koprskega odvetnika Danjela Star-niana, ki je želel omejiti Ustavne pravice obeh poslancev italijanske in niadžarske narodnosti, ki sta bila izvoljena na osnovi Ustavnega določila o Zajamčenem zastopstvu, ni razveselila samo pripadnikov obeh manjšin, ampak vse, ki se v Sloveniji ukvarjajo z manjšinskimi vprašanji v prepričanju, da gre za uveljavljanje človekovih pravic, ki so osnova vsake omikane demok-faticne države. Ta novica je razveselila tudi nas, saj Vemo, kako kočljiva so nianjsinska vprašanja zno-traj vsake države in kako v odnosih med državami ter
smo preprfeani, da bi se
Vsakršno znižanje ravni zaščite italijanske manjšine v Slovenije v končni fazi obrnilo tudi proti naši Uianjšini. Poleg tega je ta novica pomembna tudi zato, ker je tudi slovenska Uianjsina v Italiji postavila Zahtevo po zajamčenem za-s’topstvu v izvoljenih organih: tu seveda ni slo za re-oiprocnost, ampak za osvajanje norm, ki so že v Veljavi v nekaterih evropskih državah in - v primeru evropskih volitev ter Pokrajinskih volitev v Boc-Uu - tudi v Italiji. Vendar Pa je vsem jasno, da bi bila omejitev te pravice v Slove-joji zadostni izgovor za ita-njanskega zakonodajalca, da bi v trenutku, ko bo o tem tekla razprava, ugovarjal podobnim zahtevam Slovencev v Italiji.
Pa tudi sicer je pomemb-'ro dejstvo, da je ostala z včerajšnjo razsodbo ustavnega sodišča zaščita Uianjsin v Sloveniji nespre-Oienjena. To je dobro tudi Za državo samo, kajti prav °dnos do manjšin je eden •zmed pokazateljev, na Osnovi katerih Evropa od-toCa o »zrelosti« držav nekdanjega vzhodnega bloka, da postanejo Članice Zahodnoevropske družine. t° je sicer nepošteno, kajti da Zahodu vprašanja dranjsin se zdaleč niso JdSena, vendar je paC tako. j ato bi ukinitev ali omejitev katerekoli pravice tdanjsin negativno vplivala ,di na približevanje Slove-tdje Evropi.
Iz teh razlogov lahko recemo, da je včerajšnja odločitev ustavnega so-.sca poštena do manjšin td koristna za državo.
KRIZA TKB / PRVE PODROBNOSTI PO RIMSKEM ZASEDANJU
Medbančni sklad jamči vloge do 400 milijard lir
Veliko vprašanj o usodi varčevalcev in podjetij še brez odgovora - Nova banka bo steber italijanske zunanje trgovine
RIM - Kriza TKB se je s sklepom Medbančnega jamstvenega sklada'končno premaknila z mrtve točke. Včeraj se je izvedelo za glavne smernice sklepa, ki so ga sprejeli prejšnji večer: Sklad bo posegel z vsoto 400 mi-lijad lir, s katero bodo razpolagali komisarji likvidatorji, in ki bo prispevala tudi k zagonu nove banke.
Čeprav še ni nobene uradne informacije, kaže, da bodo ustanovili nov zavod v najkrajšem: dokončno zeleno luč naj bi prižgali na današnjem sestanku pri Banki Italije. Vodilno vlogo bo prevzela padovanska Banca po-polare antoniana veneta. Na 3. strani
NAGRAJEVANJE NAŠ ŠPORTNIK 1996
Praznik športnikov Primorske
Prti nas prvi Arianna Bogateč, Matej Černič in Juventina
OPČINE - V Prosvetnem domu je bila včeraj popoldne slovesna podelitev nagrad najboljšim športnikom Primorske z obeh strani meje za leto 1996. Športnika leta pri nas sta Sirenina jadralka Arianna Bogateč in Valov odbojkar Matej Černič, najboljša ekipa pa so nogometaši Juven-tine. Najboljši športniki Primroske so Jernej Abramic, Vesna Dekleva in OK Salonit.
Na 12. in 13. strani
Janez
Podobnik
sprejel
manjšince
LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je včeraj sprejel predstavnike slovenskih manjšin vsosednjih državah. Poleg voščil za praznike jim je zagotovil vsestransko pomoč Slovenije. Sprejema sta se udeležila tudi podpredsednik državnega zbora Thaler in državni sekretar Vencelj.
Na 4. strani
Slovenija:
zastopstvo
manjšin
ostaja
LJUBLJANA -Slovensko ustavno sodišče ni soprejelo zahteve odvetnika Danjela Starmana, ki je ugovarjal pravici italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji do enakopravnega zastopstva v državnem zboru in volilni pravici poslancev obeh manjšin.
Na 4. strani
Ljubljana: o položaju šol v
zamejstvu
LJUBLJANA -Predstavniki goriške-ga Sindikata slovenske šole in Slonja so na novinarski konferenci opozorili slovenske medije na slabšanje položaja slovenskih šol v Italiji in zahtevali, naj slovenska država poseže pri italijanskih oblasteh, da bi spoštovale obveze.
Na 4. strani
Orožje in heroin tihotapili iz Slovenije
TRST - Policija in karabinjerji so onesposobili tolpo, ki je na Krasu tihotapila orožje in mamilo preko sloven-sko-italij anske meje. Orožje je nato prodajala kriminalnim organizacijam v Venetu, heroin pa so razpečevali na tržaškem trgu mamil.
Na 6. strani
f.tb
PAHOR
S Široka izbira peči
*	Oprema za peči
*	Kopališke kadi in prhe Jacuzzi
*	Leseni pod in predmeti
florentinskega lončarstva
Tržič - Ulica Grada 76 -(Industrijska conal Tel - (04811 713018
Odprto od ponedeljka do sobote


t.' .-I. '
k S

molalan
Oil Iclii ll>4*> Y:iS;i rinintiljnrnsl OpCinc (Trst) - Narodna uliva, 28 - Tel. 04(1/211465
Nedelja in ponedeljek odprto. Sobota celodnevni umik S.ll>,t)0
Spričo pomembnosti Primorskega dnevnika za vso našo skupnost je
BANCAGRICOLA
KMEČKA BANKA gruppo caer omogočila izid današnje številke.
Vsi, ki ustvarjamo časopis, najlepše zahvaljujemo.
Sporočilo bralcem in naročnikom
Založnik Primorskega dnevnika, podjetje DZP-PRAE, je včeraj prejelo iz Rima del državnih prispevkov za leto 1995. S tem denarjem je lahko izplačal osebne dohodke vsem uslužbencem, v prihodnjih dneh pa bo tudi izplačalo del dolgov dobaviteljem, sodelavcem, raznašalcem in podjetju Edi-graf, ki tiska dnevnik. S temi sredstvi kriza Primorskega dnevnika nikakor ni rešena in prav tako ni mogoče trditi, da je nadaljnje izhajanje Primorskega dnevnika sedaj zajamčeno.
V Parizu je umrl Marcello Mastroianni
PARIZ - Marcella Mastroiannija, svetovno znanega igralca ni veC. Zaslovel je z vrsto filmov velikih italijanskih režiserjev njegove generacije, njegovo ime pa še zlasti povezujejo s Fellinijevim. Svojo uspešno kariero je zaCel v gledališču. Na 16. strani
Stopnja inflacije v Trstu narašča
TRST - Začasni podatki o stopnji inflacije v decembru so prinesli neprijetno presenečenje: cene so pri nas narasle za 0, 2 odstotka, kar postavlja Trst skupaj z Benetkami na prvo mesto lestvice naj-dražjih italijanskih mest. Letna stopnja inflacije je narasla na 2, 8 odstotka.
Na 5. strani
Lima: drama s talci se nadaljuje
LIMA - Medtem ko se drama več kot 400 talcev na japonskem veleposlaništvu v Limi nadaljuje, je v teku spopad med zagovorniki nasilne in miroljubne rešitve zapleta. . Vojska noče, da bi klonili pred zahtevami teroristov, Japonska in evropske države pa so za mimo rešitev. Na 9. strani
JBH9I
Starodavne dobrote, moderna tradicija.
Izbrane čokolade - Visoko mednarodno slaščičarstvo. Darilni predmeti v ekskluzivnih kombiniranih konfekcijah.
TRST- V.leXXSettembre, 5/h - Tel. 771064 * ODPRTO TUDI OB NEDELJAH IN PONEDELJKIH *
RIM / FORUM LEVIH SIL
PREISKAVA / PO NALOGU JAVNEGA TOŽILSTVA IZ BRESCIE
Kako lahko levica Afera Di Pietro: Gico ohrani vodilno vlogo obiskal tudi ministrstva
Liderji Oljke nakazali vladi cilje, ki naj dajo nov zagon politiki in osmislijo njeno delo
Silvio Berlusconi pričal o sodnikih tima čistih rok
RIM - Nova stranka italijanske levice ima »skupno ambicijo«, da si ne zastavi nobenih omejitev niti v odnosu do centra političnega sistema. Obenem pa mora biti tudi stranka, ki »pluje po smeri evropskega socializma«.
To je v sitenzi zamisel levice, ki se je izluščila na Forumu levice, ki se je končal včeraj v Rimu z zaključno razpravo tajnika DSL Massima D’Aleme. Po D’Alemi se levica noče izneveriti sama sebi, vendar hoče imeti »hegemonijo« v Gramscijevem pomenu besedu, hoče se postaviti na tisti del loka politične družbe, da bo »lahko odigrala vlogo vodilne družbene sile«. Prav zaradi tega mora »nujno vključiti elemente centra«, kar po-
meni, da mora imeti«ja-sno vizijo splošnih interesov družbe, imeti mora vladni zorni kot, kar pomeni, da mora ohraniti tisto ravnovesje in tisto zmernost, ki naj ji omogočita, da predstavlja vse Italijane, tudi tiste, ki ne mislijo kot levičarji«.
Iz te teze, kot jo je razvil Massimo DAlema, levica noče oblikovati nove stranke proti Oljki, ker bi to bila nepopravljiva napaka. Tudi zaradi tega D’Alemi ni všeč, ko novinarji pišejo o »preverjanju« v Oljki. »Preverja se, ali obstajajo razlogi za zavezništvo. Ti niso v dvomu, ker so volil-ci sklenili, da moramo biti povezani«. Oljka mora predvsem določiti cilje. »Razmisliti hočemo o ukrepih, ki naj dajo nov za-
NOVICE
Slovenija privačuje Italijane
RIM - Po pisanju uglednega italijanskega dnevnika La Repubblica spada Slovenija med najbolj privlačne države za italijanske turiste. Letno naj bi jo obiskalo 5, 8 milijona italijanskih državljanov, turistično sta bolj privlačni le Švica (s 14, 5 milijona turisti) in Francija (7, 5 milijona). Za Slovenijo se je na tej turistični lestvici uvrstila Avstrija z dvema milijonoma italijanskih turistov. Dnevnik piše, da predstavlja visoka uvrstitev mlade republike pravo presenečenje, a dodaja, da ponuja Slovenija pisano turistično ponudbo.
Televizijski športni novinarji protestirajo
RIM - Imenovanje Fabrizia Maffeja za odgovornega urednika televizijske športne mreže je izzvala protest športnih novinarjev RAL Po včerajšnjem srečanju sindikata televizijskih novinarjev Usigrai Roberta Nataleja z glavnim ravnateljem Francom Iseppijem, je sindikalni odbor športnih novinarjev oklical stavko, ki jo bodo novinarji izvedb jutri in v ponedeljek. Ta dna dni se ne bodo pojavljali na ekranu, odrekli pa se bodo tudi zvočnim posegom. Zaradi tega bodo po vsej verjetnosh odpadle priljubljene nedeljske športne oddaje vsedržavne televizije.
Razstava ob 7004etnici kneževine Monakovo
RIM - Monaški princ Rainer Ih. je sinoči v spremstvu sina Alberta in ob prisotnosh predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara odprl razstavo ob 700-letnici kneževine Monakovo. Razstavljeni so rodbinski predmeh še iz časa Franca Grimaldija, ki je leta 1297 osvojil monaški grad, in tako postavil temelje eni najbolj znanih dinastij na svetu. Princ Rainer je ob tej priložnosh podaril Scalfarukopijo srednjeveškega kodeksa o zgodovini kneževine Monakovo.
gon vladni politiki«. Oljka bo zmagala, če ji bo uspelo ohraniti združene tri aspekte: stabilnost vlade, ustavno reformo in oblikovanje nove levičarske stranke«. To je torej zahtevni izziv, ki ga je Forum nakazal levici.
In o teh treh aspektih je bil govor v noči od srede na četrtek na srečanju predsednika vlade Romana Prodija z liderji Oljke. Nov zagon je potreben, saj je ugled sedanje vlade močno upadel. Po izidih razsikave, ki jo je za tednik L’Espfesso pripravila družba Swg na vzrocu 800 anketiranih, je 75 odstotkov Italijanov nezadovoljnih z dosedanjim delom Prodijeve vlade in le malokdo bi Prodiju spet zaupal krmilo ita-lijanske ladjice.
Bivši sodnik in bivši minister Antonio Di Pietro (foto AP)
RIM - Posebna enota finančne straže (Gico) iz Firenc je včeraj preiskala urad Antonia Di Pie-tra v inštitutu Cattaneo, kjer bivši sodnik poučuje pravo, hkrati pa je tudi »obiskala« rimska ministrstva za prevoze in za javna dela. Iz obeh ministrstev so finančni stražniki odnesli dokumente, ki zadevajo gradnjo nekaterih tovornih postajališč v Lombardiji, iz zasebne univerze v kraju Castel-lanza pa precej dokumentov in disket. Preiskavo je ukazalo tožilstvo iz Brescie, ki raziskuje domnevne nečiste finančne in druge posle nekdanjega sodnika in bivšega ministra za ja\ na dela.
S tem v zvezi je Di
RIM / MINISTER TREU SE JE.SESTAL S SINDIKATI IN DELODAJALCI
Vlada napovedala posredovanje v sindikalnem sponi kovinarjev
Federmecconico: Sporazuma še ni no obzorju
RIM - Vlada bo posredovala v sporu med sindikati in Metal-meccanico o obnovitvi delovne pogodbe kovinarjev, toda razkorak med zahtevami delavcev in predlogi delodajalcev je tolikšen, da sporazuma ni videti na obzorju.
Včerajšnja mrzlična posvetovanja so vsekakor privedla do prvega rezultata, da je vlada napovedala svoj posredovalni predlog. Ze zjutraj so se generalni tajniki sindikalnih federacij Coffe-rati, D Antoni in Larizza sestali z voditelji sindikatov kon’vinarjev Fiom, Film in Uilm, opoldne pa so odšli v palačo Chigi, kjer so imeli daljši sestanek z ministri Treuom, Bersanijem in Viscom. Takoj po zaključku sestanka so prišli na sedež vlade predstavniki Federmeccanice. Ob koncu vseh teh srečanj je minister za delo Tiziano Treu napovedal svoj posredovalni predlog, ki naj bi ga izdelal do jutrišnjega dne.
Predstavniki delodajalcev pa so že dah razumeh, da ne verjamejo veliko v vladno posredovanje. »Možnosti sporazuma so
za zdaj zelo oddaljene,« je na tiskovni konferenci po srečanju s Treuom povedal generalni ravnatelj Federmeccanice Michele Figurah, ki je orisal stališča delodajalcev. Eno glavnih spornih točk je vprašanje poviškov: kovinarji zahtevajo 230 tisoč lir mesečno in bi bili pripravljeni svoje zahteve redimenzionirah na 215 tisoč lir, delodajalci pa postavljajo maksimalno možno mero poviškov na 138 - 139 tisoč Ih. Druga sporna točka je cena dela: Figurati je dejal, da od vlade pričakuje zmanjšanje socialnih dajatev oziroma ukinitev podražitve le-teh za 1, 2 odstotka, ki sta jo določili zadnji dve vladi, podaljšanje fiscalizacije socialnih bremen na Jugu ter ločen dogovor o ceni dela na Jugu, ne da bi okrnili sindikalnih minimumov. Vsekakor pa je Figurah prepričan, da dogovora ne bo še pred božičem, kot bi želeli sindikati: nasprotno, predvidel je, da se bodo pogajanja nadaljevala sredi januarja.
Na sliki AP: minister za delo Tiziano Treu.
Pietro naslovil tožilcu iz Brescie odprto pismo, v katerem očita krajevnemu tožilstvu, da p°' sveča pozornost edinole domnevnim okoliščinam, ki ga bremenijo, ter ne upošteva tez in stališč obrambe. Bivši sodnik iz milanskega tima čistih rok se tudi sprašuje, zakaj so sodniki iz Brescie tako pozorni do anonomnih prijav, glede preiskave na ministrstvih pa pravi, da sodijo le-te v pristojnost ustavnega telesa, ki nadzoruje del°' vanje vlade in njenih ministrov.
Silvio Berlusconi se je včeraj celih osem ur razgovarjal s načelnikom tožilstva iz Brescie Giancarlom Tarqui-nijem in z njegovim namestnikom Silviom Bonfiglijem, katerima se je za nekaj časa pridružil tudi kolega Fran-cesco Piantoni. Nekdanji ministrski predsednik je zapustil karabinjersko kasarno v Brescii nekaj po 18. uri, 0 pogovoru s sodniki pa ni dal nobenih izjav.
Berlusconi se je pr°' stovoljno javil sodstvu, tema razgovora pa je bila afera Di Pietro. Vodja »Forza Italia« je pred dnevi večkrat povedal, da so se v milanski sodni palači dogajal® »strašne stvari«, več pa ni hotel (ah znal) pove; dati. Morda je to sedaj razkril sodnikom iz Brescie, ki so se, podobno kot Berlusconi, sj' noči izognili novinarjev.
Sodnica za predhodne preiskave Maria Gra-zia Moi je medtefl1 dokončno arhiviral® tožbe, ki jih je bivši m>' lanski sodnik vloži proti tožilcema iz Br®' scie Salamoneju j11 Bonfigliju. Obema j® očital, da sta v preiskavi proti njemu nezako nito ravnala in da s® morata zato zagovarjaj pred sodiščem. Odloči tev sodnice za predhod ne preiskave je vnapj® podprl tožilec, ki je . Pietrovo prijavo ocen1 kot neosnovano.
ser	19. DECEMBER 1996	v LIRAH	
	valuta	nakupni	prodajni
< N	ameriški dolar nemška marka	1513,00 974,00	1558,00 994,00
	funt šterling	2539,00	2594,00
5 o	švicarski frank	1131,00	1161,00
</> N h	belgijski frank	46,76	48,76
	francoski frank	286,00	296,00
5	<o c/) 85	m cc	danska krona	252,00	262,00
	norveška krona	231,00	241,00
^ = i-	švedska krona	218,00	228,00
	kanadski doldr	1098,00	1138,00
$	portugalski eskudo	9,26	10,16
M	nizozemski gulden	862,00	887,00
■sr	avstrjski šiling	137,30	141,80
Q	španska pezeta	11,19	12,29
N	grška drahma	5,91	6,71
	irski šterling	2510,00	2590,00
	japonski jen	12,94	13,84
	avstralski dolar	1163,00	1233,00
	madžarski florint	8,75	11,50
	hrvaška kuna	230,00	280,00
'ČV	slovenski tolar	10,70	11,20
		
19. DECEMBER 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1517,00	1547,00
nemška marka	975,00	993,00
francoski frank	286,00	296,00
nizozemski gulden	862,00	887,00
belgijski frank	46,92	48,72
funt šterling	2518,00	2598,00
irski šterling	2502,00	2597,00
danska krona	253,00	263,00
grška drahma	6,01	6,61
kanadski dolar	1100,00	1135,00
švicarski frank	1133,00	1158,00
avstrijski šiling	137,41	141,91
slovenski tolar	10,80	11,25
	
19. DECEMBER 1996	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1529,520
EKU	1891,400
nemška marka	983,620
francoski frank	290,950
funt šterling	2548,950
nizozemski gulden	876,260
belgijski frank	47,723
španska pezeta	11,681
danska krona	257,980
irski funt	2537,470
grška drahma	6,196
portugalski eskudo	9,746
kanadski dolar	1117,990
japonski jen	13,405
švicarski frank	1147,430
avstrijski šiling	139,770
norveška krona	236,380
švedska krona	223,060
finska marka	329,570
					
1 19. DECEMBER 1996		INDEKS MIB-30: +0,75 %			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	^VOTjjc
Alleanza Ass.	10.990	-1,27	Mediolanum	14.753	+ 1,49
Bca di Roma	1.279	+0,62	Montedison	1.035	+1,57
Bca Fideuram	3.399	+1,94	Olivetti	522	-0,43
Benetton	18.627	+1,27	Parmalat	2.402	-1,39
Comit	2.771	+0,36	Pirelli Spa	2.766	+0,61
Credit	1.683	+1,32	Ras	14.410	-0,49
Edison	9.485	+1,80	Rolo	14.900	+0,99
Fiat	4.269	-1,06	Saipem	7.094	+0,16
Gemina	723	+0,90	San Paolo To	9.662	-0,37
Generali	29.225	-0,65	Sirti	9.381	+ 1,50
Imi	12.726	+0,63	Štet	6.693	+1,53
Ina	1.983	-2,41	TIM	3.758	+2,62
Italgas	6.335	-0,03	Telecom Ita	3.774	+2,19
La Fondiaria	5.321	-1,59			
Mediaset	7.167	-0,98			
Mediobanca	8.313	-0,16			
LIKVIDACIJA TKB / NEENOTNE OCENE POSLEDIC SKLEPA MEDBANČNEGA JAMSTVENEGA SKLADA
400 milijard lir za kritje vlog upnikov, zelena luč za nastanek nove banke
Sindikalno predstavništvo predložilo komisorjemo predlog o znižanju plač uslužbencev
RIM - Kocka je torej padla, zadetek pa ni znan oz. ocene rezultata so različne. Tako bi lahko strnili prva mnenja glede sklepa, ki ga je predsinočnjim sprejel Medbančni jamstveni sklad v zvezi s Tržaško kreditno banko in z nadaljnjim razvojem dogajanj po zlomu nekdanjega bančnega zavoda slovenske manjšine.
Bistveni sklep Medbančnega jamstvenega sklada je, da bo dodelil do največ 400 milijard lir za izplačevanje vlog varčevalcem. Z vsoto bo razpolagala likvidatorska uprava TKB, tako da denarja ne bodo neposredno prejeli varčevalci, komisarja likvidatorja pa bosta uredila izplačevanje v sodelovanju z novo banko, ki bo nastala na zdravem delu dosedanje banke. Izvedenci menijo, da bo za zagon nove banke in za pokritje poslovanja zadostovalo 150 milijard lir.Vloge, ki so jih v TKB imele slovenske in hrvaške banke bodo začeli vračati aprila, vendar še ni znano v kolikšnem znesku in na koliko let.
Vsi soglasno priznavajo, da je bil nedvomno storjen korak naprej predvsem za zagotovitev delovnih mest uslužbencev, pa tudi samih finančnih temeljev novega zavoda, ki bo nastal z namenom, da prevzame vlogo finančnega stebra
italijanske trgovinske izmenjave in kooperacije s srednje-vzhodno Evropo. Glede vseh ostalih posledic sklepa Medbančnega jamstvenega sklada pa so mnenja kar se da deljena in celo protislovna.
Poglejmo najprej, katera so bolj negativna gledanja na rimski razplet dogajanj okrog TKB. Glede na dejstvo, da bodo povrnili v celoti samo prvih 200 milijonov lir vlog, bo skupna izguba za varčevalce znašala okrog 34 milijard lir, saj bodg za prihranke ali druge vloge od 200 do 1.000 milijonov lir izplačali samo 75% vrednosti, za vsote nad milijardo lir pa bodo varčevalci beležili popolno izgubo. Nedvomno dejstvo je tudi, da se bo dramatično propadanje TKB zaključilo z likvidacijo banke in da bodo interesi slovenske manjšine in njenih gospodarskih, pa tudi drugih dejavnikov, povsem obrobni v novem zavodu. Predvsem pa vlada velika zaskrbljenost glede vračanja posojil, v prvi vrsti »problematičnih« posojil, ki jih marsikatero podjetje ne bo moglo izplačati vrat na nos in ga bodo težave potisnile v stečaj. Posplošena likvidacija podjetij in ustanov pa bo katastrofalno vplivala na celotno manjšino, kakor tudi na krajevno gospodarstvo, na zaposli-
tev, na tržaško vlogo pri mednarodni trgovinski izmenjavi.
Zelo verjetno je, da bo Odbor za zaščito varčevalcev moral formalizirati svojo vlogo s pravno ustanovitvijo in zastopanjem tudi na sodni ravni interesov tistih varčevalcev, ki bodo oškodovani zaradi dele povrnitve svojih sredstev, kar pa ne pride v poštev za vse one, ki imajo vloge pri TKB izpod 200 milijonov lir in ki jim jih bodo v celoti povrnili (vprašanje je sicer kdaj in po kakšnem postopku).
Z drugega, bolj pozitivnega zornega kota pa ni mogoče mimo ugotovitve, da so usodo TKB že zapečatili novembra, ko so ji odvzeli dovoljenje za operativnost in jo spravili v likvidacijo, in da sedanji sklepi samo odpirajo nove perspektive v dosedanjem negativnem okviru. Vendar osnovna odločitev Medbančnega jamstvenega sklada gre v smer, ki sta jo podprla predvem Banka Italije in vlada - ob ostrem nasprotovanju predstavnikov velikih vsedržavnih zavodov - da je treba pristopiti k reševanju propadlih bank z določenimi kompromisi ob upoštevanju širših interesov. V to smer bi kazala navodila komisarjem likvidatorjem, po katerih je treba
zagotoviti novi banki Cimveč možnosti za nadaljevanjem dosedanjih poslov TKB, kar bo med drugim lahko tudi botrovalo drugačnemu pristopu do izterjevanja kreditov: »trdo« izterjanje, ki bi v bistvu samo povzročilo stečaje podjetij in dokončne negativne po-pstavke v bilanci likvidirane TKB, bi nadomestil prenos dolgov na novo banko in dogovorjeni konkordati ter reprogra-macija dolgov, vsaj za stranke in podjetja z bolj verodostojnimi perspektivami, kar bi med drugim predstavljalo pozitivno finančno postavko novega zavoda.
Neprimerno hujše bi bilo, ugotavljajo optimisti, ko bi prevladal »evropski« pristop, po katerem bi »gnilo drevo« odžagali, upnikom povrnili samo 35 milijonov lir na glavo, vse ostalo pa prepustili neizprosnim pravilom prostega tržišča in nebrzdane konkurence.
Z vseh strani pa soglasno potrjujejo, da bo nova banka res nastala z odločilno vlogo padovan-skega zavoda Banca po-polare antoniana veneta, ki bo prevzela 80-odstot-no kapitalsko vlogo, po 10 odstotkov pa naj bi bil delež slovenskega in hrvaškega zavoda, ki še nista še določena. Iz virov blizu padovanske banke smo izvedeli, da naj bi bil
kandidat za pristop v novi zavod slovenska Krekova banka. Vsekakor naj bi se domenili za zadnje podrobnosti glede ustanovitve nove banke že danes na srečanju, ki bo na sedežu osrednjega denarnega zavoda Banka Italije, novi zavod pa naj bi operativno nastal v najkrajšem, verjetno že prve dni prihodnjega leta.
Da bo res Antoniana vodila novo banko, potrjuje tudi pisanje uglednega finančno-gospodar-skega dnevnika Sole 24 Ore, ki ga povzemamo na tej strani, pa tudi sami visoki predstavniki Medbančnega jamstvenega sklada, ki so zadolženi za rešitev perečega vprašanja TKB. Na istem stališču naj bi bilo tudi vodstvo Banke Italije.
Banca Antoniana in sploh italijanski finančni krogi, ki so vpleteni v reševanje krize TKB, pa postavljajo pogoj, da bi novi zavod lahko odprl vsaj pet okenc onstran meje v Sloveniji in po Istri. Nepremostljivih ovir menda ni, vsaj s slovenske strani, kot je prišlo do izraza tudi na nedavnih rimskih srečanjih slovenskih vladnih predstavnikov
Glede dogajanj na TKB naj še zabeležimo, da so sinoči predstavniki uslužbencev predložili komisarju likvidatorju sklep predvčerajšnje skup-
ščine glede osebnih dohodkov. Kot je znano, so na seji z uslužbenci prejšnjega 3. decembra predlagali znižanje plač, da bi vsi zaposleni ohranili delovno mesto v novem zavodu, ki bo nastal na ruševinah TKB. Na skupščini so po daljši razpravi osvojili predlog sindikalnega predstavništva, po katerem naj bi plače znižali od 13 do 30 odstotkov glede na višino prejemkov, tako da ne bi preveč prizadeli nižjih kategorij.
S sindikalnega predstavništva so nas opozorili tudi na različno interpretacijo glede morebitnih ugovorov varčevalcev na sporočila, ki jih te dni prejemajo na dom v zvezi s svojimi hranilnimi pismi, vrednostnimi papirji in drugimi oblikami depozitov. Včeraj smo zabeležili mnenje Odbora varčevalcev, po katerem je treba morebitne konte-stacije predložiti najkasneje do prihodnjega 6. januarja, po drugi interpretaciji pa imajo varčevalci 15 dni časa po prejemu sporočila, da predložijo svoja drugačne ugotovitve v pisni obliki s priporoporočenim pismom s povratnico na-slovnjenim na likvidatro-sko upravo banke iz Ul. Filzi.
Predstavniki Odbora pa so se sinoči sestali s ko-misarkso upravo in nam
po srečanju posredovali tiskovno poročilo z nasveti varčevalcem, ki jih objavljamo na drugem mestu.
V teh dneh se na banki spopadajo z izredno zahtevnim delom, da posredujejo pisna sporočila o stanju računov kakim 25 do 30 tisoč strankam: med drugim tržaška postna uprava ne razpolaga s takim izrednim številom obrazcev za priporočena pisma s povratnico in jih bodo morali preskrbeti iz bližnjih krajev krajev, na banki pa bodo morali ročno izpolniti vsak posamezni obrazec.
In še zadnja informacija glede izplačevanja pokojnin Inps: za decembrsko in januarsko dvo-mesečje so čeke iztiskali pri TKB, izdali pa pri banki Credito italiano. Inps bo v najkrajšem dal na licitacijo začasno izplačevanje za prihodnjih 6 mesecev, pri kateri se najbolj poteguje lombardska hranilnica Cariplo. Dokončne rešitve Se niso izbrali in se bodo odločili na podlagi prave licitacije med bankami. Pado-vanska Anca antoniana se seveda vneto poteguje, da bi izplačevanje pokojnin državljanom nekdanje Jugoslavije ostalo v domeni zavoda, ki bo nasledil Tržaški kreditni banki, saj bi to bila pomembna dota, ki bi ovrednotila novo banko že od samega nastanka.
Nasveti Odbora za zaščito varčevalcev glede odgovora pismom likvidatorjev TKB
Komisarja te dni s priporočenim pismom sporočata vsem upnikom Tržaške kreditne banke stanje njihovih vlog, depozitov ali kreditov na dan 22.11.1996, vključno z dozorelimi obrestmi do tega datuma. Pisma prihajajo na obroke, ker jih ni bilo mogoče poslati vseh naenkrat. Hranilne knjižice na prinositelja velikokrat nimajo imena in zato ni mogoče poslati sporočila. Številni slovenski in hrvaški državljani so izbrali domicil v banki sami. Pisma so tako odposlana na domicil v banki.
Kdor je prejel sporočilo in smatra, da znesek ni pravilen, naj upošteva, da so vanj že vključene obresti. Ge kljub temu znesek ni točen, morajo prejemniki v roku 15 dni od prejema pisma s priporočenim povratnim pismom poslati komisarjema kontesta-cijo s priloženo tozadevno dokumentacijo. Vzorec pisma objavljamo posebej.
Kdor ni prejel nobenega sporočila (imetniki hranilnih knjižic na prinositelja, dobavitelji ipd.), ima čas do 6.2.1997, da prav tako s priporočenim pismom in priloženo potrebno dokumentacijo predloži komisarjema svoje terjatve. Tudi za te primere objavljamo vzorec pisma posebej.
Za ostale podrobnosti v zvezi z osebnimi pozicijami naj varčevalci vprašajo za pojasnila v banki sami.
Odbor varčevalcev TKB sporoča, da bo verjetno jutri na voljo dovolj informacij v zvezi s tehničnimi problemi, ki so še ostali odprti. Vse informacije bodo pravočasno posredovane varčevalcem preko tiska, radia in televizije. Prosimo za razumevanje, ker je nemogoče dajati tisočem interesentov individualna pojasnila.
Prvo pismo je primer eventuelne reklamacije, ki se posije v petnajstih dneh od
prejema pisma likvidator]evz reklamacijo se sporočijo izključitve, neskladnosti o vrsti, količini, itd. kreditov in drugih pravic do banke, ki jih vsebuje pismo likvidatorjev. Drago pismo pa je zahteva po priznanju kreditov in drugih stvarnih pravic nad dobrinami v posesti banke; predložiti jo je treba do 3. februarja 1996 likvidatorjem s priporočenim pismom s povratnico (to zahtevo predstavijo ne le klienti ampak tudi dobavitelji ali drugi imetniki kreditov ali drugačnih pravic)
priimek in ime naslov
kraj, datum
p.n.
Likvidacijski komisarji
pri Banca di Credito di Trieste
Tržaška kreditna banka SpA
v prisilni upravni likvidaciji
Ul. Filzi 10
Trst
Predmet: Reklamacija v smislu čl. 86, odstavek 4, del. odi. 1. septembra 1993
V smislu zakonske norme v predmetu,
podpisani........., rojen......sporočam:
obstoj naslednjih kreditov/pravic, ki niso
vključeni v Vasem pismu z dne.......
naslednje neskladnosti v zvezi s krediti/pravicami, ki ste jih sporočili z Vašim pismom z dne........
Prilagam naslednje utemeljujoče listine:
(listine, ki potrjujejo obstoj, vrsto in količino kreditov in/ali pravic)
Prgsim Vas, da mi priznate zgoraj navedene kredite/pravice v Vašem sporočilu tako kot je zgoraj navedeno.
S spoštovanjem
Priporočeno P.P.
Priloge * v
priimek in ime naslov
kraj, datum
P.n.
Likvidacijski komisarji pri Banca di Credito di Trieste Tržaška kreditna banka SpA
v prisilni upravni likvidaciji Ul. Filzi 10 - Trst
Predmet: Sporočilo v smislu čl. 86, odstavek 5, del. odi. 1. septembra 1993
V smislu zakonske norme v predmetu,
podpisani .......rojen ....sporočam, da
sem upnik za ženske, ki izvirajo iz naslednjih kreditnih razmerij z Banko (da sem imetnik naslednjih stvarnih pravic nad spodaj opisanimi dobrinami v posesti banke):
Prilagam naslednje utemeljujoče listine:
(listine, ki potrjujejo obstoj, vrsto in količino kreditov in/ali pravic)
Prosim Vas, da mi priznate kredite/pravice, ki izvirajo iz zgoraj navedenih razmerij.
S spoštovanjem
Priporočeno P.P.
Priloge
»II Sole« o Antoniani
Denarni zavod Banca Antoniana Popolare Veneta pospešuje rešitev krize Tržaške kreditne banke. Tako trdi včerajšnji gospodarski dnevnik II sole-240re, ki dodaja, da padovanski zavod obenem preučuje tudi možnost rasti. Generalni direktor padovanskega zavoda Silvano Pointello je predložil pred nekaj dnevi medbančnemu jamstvenemu skladu organski predlog, da bi Antoniana Popolare Veneta prevzela dejavnost tržaške banke in jo v kratkem času obnovila v novi banki, v kateri bi sodelovale tudi slovenski in hrvaški denarni zavodi.
Poleg tega so se po poročanju milanskega gospodarskega dnevnika začeli širiti glasovi, po katerih naj bi Antoniana Popolare Veneta začela pogajanja z zavodom Banca di Roma za odkup nekaj desetin okenc rimske banke. V Padovi sicer pravijo, da v teh glasovih ni nič konkretnega, kot tudi dodajajo, da niso potencialni kupec Interbance, ki jo danes povsem nadzoruje rimski denarni zavod.
Po oceni milanskega časopisa je vzmet, ki je spodbudila dejavnost Antoniane Popolare Venete, zanimanje za severovzhodni gospodarski prostor. Od tod tudi interes za rešitev Kreditne skupno s slovenskimi in hrvaškimi bankami, saj imajo številne slovenske in hrvaške banke odprte račune s Kreditno, obenem pa je Antoniana Popolare Veneta zainteresirana za odprtje svojih okenc čez mejo.
Padovanska banka, v katero sta se pred niti enim letos združili Antoniana in Popolare Veneta, je povečala svojo dejavnost, saj je letos zbrala za 12.500 milijard lir vlog, imela pa je za 11.500 milijard lir dejavnosti. Grupa ima 330 okenc in možno je, da bo dosegla cilj 500 okenc že pred koncem leta 1998, če ji bo uspelo udeja-niti svoje strateške iniciative.
Najpomembnejša med temi pobudami naj bi bili stiki z rimsko Banca di Roma za odkup od 60 do 80 okenc. Rimski zavod naj bi že pred nekaj dnevi začel pogajanja z osebjem o prestrukturiranju in o odvečnem osebju. K prestrukturiranju naj bi Banco di Roma šilih tudi delničar IRI, ki je zainteresiran, da bi čimprej podal svojo partecipacijo.
Prav zaradi tega naj bi v Rimu prisluhnih stari ponudbi padovanske banke za odkup okenc in tudi za soudeležbo v Interbanci. Glasove so v Padovi demantirali, toda milanska borza, trdi H sole-24 ore, Se upa v senzacionalno napoved o poslovnem dogovoru.
RUBRIKE, ALPE JADRAN
Petek, 20. decembra 1996
r LJUBLJANA / USTAVNO SODIŠČE
LJUBLJANA / PO POGOVORIH S PREDSEDNIKI PARLAMENTARNIH STRANK
Zavrnjen priziv proti dvojnemu glasu volivcev narodnih skupin
LJUBLJANA Ustavno sodišče Slovenije je po javni obravnavi zavrnilo pobudo skupine podpisnikov, ki jih je zastopal Danijel Starman. Zadržali naj bi veljavnost nekaterih zakonov, ki se nanašajo na položaj poslančev italijanske in madžarske narodnostne skupnosti, predvsem na njihovo dvojno volilno pravico, je poročal Radio Slovenija. Ustavno sodiSCe je sklep sprejelo soglasno. Danes so odločali le o tem, ali do dokončne odločitve zadržijo veljavnost nekaterih zakonov ali ne. Po tehtanju argumentov so pobudo zavrnili,
saj so menili, da bi lahko nastala večja škoda tudi v luči možnih novih volitev, če bi pobudo sprejeli. Po ohjavi sklepov in zavrnitvi Starmanove pobude je Robert Battelli za Radio Slovenija izjavil, da je sicer zadovoljen s sodbo ustavnega sodišča, vendar to še ne pomeni, da ne bo ustavno sodišče moralo v prihodnje razsoditi o t.i. dvojni volilni pravici za pripadnike narodnih skupnosti. Danijel Starman pa je poudaril, da je ustavno sodišče očitno štelo, da ne bi bilo modro, da bi v tem trenutku posegli v oblikovanje izvršilne meje oblasti.
Kučan bo še pred koncem leta imenoval mandatarja
Slovenski predsednik: Z dvema glasovoma več se ne do voditi države
LJUBLJANA - Po končanih pogovorih s predsedniki parlamentarnih strank, na katerih je predvsem preverjal pripravljenost strank prestopiti delitve v državnem zboru, je predsednik države Milan Kučan v včerajšnji izjavi povedal, da posveti niso pripeljali do napredka, ki ga pričakuje javnost. Povedal je tudi, da je zaradi položaja, v kakršnem je Slovenija, že čutiti vznemirjenost v nekaterih državah - omenil je Avstrijo, Italijo, Madžarsko in ZDA.
Povedal je, da se vse stranke strinjajo, da se z glasom ali dvema več ne bo dalo voditi države, kljub temu pa ni bilo zaslediti pripravljenosti, da bi se poiskalo kompromis. Zato se je odločil, da bo opravil še nekatere pogovore, s pomočjo ka-
terih bi bilo mogoče priti do stabilne vlade. Med sogovorniki je omenil guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja, predsednika ustavnega sodišča Toneta Je-rovška, predsednika državnega sveta Ivana Kristana ter še nekatere, ki so na čelu institucij, ki jim je oblikovanje vlade v interesu. Pogovore bo najverjetneje opravil v dnevih med božičnimi in novoletnimi prazniki, saj namerava kandidata za mandatarja predlagati še pred koncem leta. Ce dogovora ne bo, je povedal Kučan, se bo za kandidata odločil na podlagi svoje presoje. O možnosti predčasnih volitev pa je dejal, da ustavna možnost sicer obstaja, da pa je vprašanje razpoloženja javnosti, kakšen preobrat bi prinesle.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan
r- ŠOLSTVO / NOVINARSKA KONFERENCA h
V Ljubljani o slabšanju položaja zamejskih šol
O tem so včeraj spregovorili predstavniki goričkega Sindikata slovenske šole in Slorija
tični domovini, ker se šegi. Vsaka zakasnitev Italija ne drži sporazu- bi lahko imela izredno ma, ki ga je sklenila s negativne posledice, ki Slovenijo in ki ga je bi jih bilo kasneje težko
LJUBLJANA Vprašanja zamejskega šolstva (in goriškega Se posebej) so bili v središču včerajšnje novinarske konference, ki jo je priredil Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, udeležili pa so se je predsednica in tajnik goriškega Sindikata slovenske šole Sonja Klanjšček in Livio Semolič, predstavnica zamejskih šolnikov v Vsedržavnem šolskem svetu Silvana Hvalič in predstavnik goriškega Slorija Aldo Rupel.
Zamejski predstavniki so spregovorili o slabšanju položaja slovenske šole v Italiji. Opozorili so na dejstvo, da šolski sindikat ni priznan, da slovenskim šolnikom je dejansko onemogočeno poklicno izpopolnjevanje v ma-
spomladi tudi ratificirala. Zamejski šolski predstavniki so menili, da bi moralo slovensko zunanje ministrstvo bolj odločno zahtevati, naj italijanske oblasti spoštujejo dogovore. Ta zahteva mora biti toliko bolj odločna v času, ko se v italijanskem Šolskem sistemu uveljavlja tako imenovana racionalizacija, saj tvegamo, da se bodo italijanske krajevne šolske oblasti držale splošnih pravil, ki veljajo za vse italijanske šole, in ne bodo upoštevale specifičnosti slovenskih, kar bi lahko privedlo do drastičnega krčenja slovenske šolske strukture. Potrebni so torej takojšnji ukrepi in po-
popraviti. Slovenska vlada ima torej dolžnost, da se loti tega vprašanja v pogovorih z italijansko stranjo, zunanje ministrstvo pa naj preverja, če italijanska stran spoštuje dogovore. Le tako bo mogoče primerno zaščititi zamejsko šolstvo v Italiji, so poudarili zamejski zastopniki.
Sindikalni predstavniki goriskih šolnikov so s tem v zvezi napovedali, da bodo januarja zahtevali srečanje z ministrom za zunanje zadeve Slovenije, da bi tudi njega opozorili na odprta vprašanja zamejskih šol in ga zaprosili, da bi temeljitejše sledil zamejski šolski problematiki.
LJUBLJANA / POBUDA DRŽAVNEGA ZBORA
Predsednik Janez Podobnik sprejel predstavnike manjšin
Zagotovilo zo pomoč Slovenije pri reševanju težav
LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je včeraj v Vili Po-drožnik priredil sprejem za predstavnike slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in v Hrvaški. V pozdravnem nagovom je Podobnik dejal, da je Slovenija ponosna, ker je v svojo ustavo zapisala skrb za manjšine, želi pa, da bi se na osnovi pozitivne recipročnosti
uresničile tudi pravice slovenskih manjšin v sosednjih državah. V državnem zboru se je s tem vprašanjem ukvarjal Odbor za mednarodne odnose, državni zbor pa je tudi odobril resolucijo, ki ureja odnose med Slovenijo in svojimi manjšinami v sosednjih državah. Podobnik je izrazil željo, da bi bili odnosi med manjšinami in državnim zborom čedalje boljši; dejal je tudi, da ve, da obstajajo problemi in težave ter da Slovenija podph3 manjšine, »da bi z modrostjo rešile te probleme ter enotno in čvrsto gledale v prihodnost.«
_____BENEŠKA SLOVENIJA / STARI PRAZNIČNI OBIČAJI
V Grmeku se je začela »Devetica božična*
Zaključila se bo v nedeljo v Hostnah
GRMEK - V nedeljo zvečer se je v Grmeku začela »Devetica božična«, ki jo letos že drugič organizirata kulturno društvo Rečan in župnija z Ljes. Gre za star božični običaj, ki so ga pri Rečanu želeli obnoviti, da bi ohranili spomin na preteklost in obenem ponudili mlajšim generacijam izsek iz beneške ljudske tradicije.
Skupina pevcev in vaščanov obide vse vasi občine. Za letošnjo devetico so se zmenili, da bodo začeli v Seucah, kjer so se letos zvrstile številne kulturne prireditve in je
kraj bil imenovan za vas leta
1996.	V ponedeljek so bili v Platacu, v torek v Zverincu, v sredo pa v Malem Grmeku.
Božična procesija je sinoči obiskala Topolovo, j danes pa bo v Dolenji Kozci, kjer se bodo ljudje zbrali pred vaškim vodnjakom.
V naslednjih dneh bo devetica obiskala še druge kraje občine in se zaključila v nedeljo, 23. decembra v Hostnah, ki so jo izbrali za vas leta
1997,	kar pomeni, da bodo v tem kraju priredili najpomembnejše kulturne prireditve. (r.p.)
Predstavili knjigo o Reziji
REZIJA - Konec prejšnjega tedna so na županstvu v Reziji predstavili knjigo prof. Roberta Dapita »Aspetti di cultura resiana nei nomi di luogo. Area di Solbica/Stolvizza e Korito/Coritis«.
V svojem pozdravnem nagovoru je župan Luigi Paletti podčrtal resnost avtorjevega pristopa, ki se kaže v bogatosti izrazov in strokovnosti knjige. V njej je namreč veliko izvirnih imen za predmete, kraje, dejavnosti in sploh vsega, kar tako ali drugaCe je vezano z rezijansko stvarnostjo. Dapitovo knjigo je predstavil prof. Pavle Merku, ki je podal analizo in primerjavo rezijanskih toponimov, ki jih obravnava Dapitova raziskava. Sam avtor pa je obrazložil, kako je knjiga nastala in kaj je želel v njej izpostaviti.
PATRONAT INAC SVETUJE
Od 1. januarja višje pokojnine
S 1. januarjem 1997 se bodo minimalne pokojnine povišale za 3, 8 odstotka. Tako določa odlok zakladnega ministrstva oziroma ministrstva za delo, ki je bil objavljen v uradnem listu. Gre za avtomatično ovrednotenje prejemkov na osnovi porasta cen potrošnik dobrin v letu 1996, ki jo je ugotovil državni stratistični zavod ISTAT. Za november in december so upoštevali oktobrsko stopnjo rasti: v kolikor bodo uradni podatki višji ali nižji, bodo razliko poračunali čez leto dni.
Minimalna mesečna pokojnina IN-PS bo januarja poskočila za 25.000 lir (od 660.300 na 685.400). Ovrednotila se bo tudi socialna pokojnina, ki ni dozorela na osnovi vplačanih pri-
spevkov, ampak jo zavod izplačuje revnejšim upravičencem: povišala se bo za 14.300 lir (od 376.000 na 390.300).
Mehanizem usklajevanja pokojnin, ki so višje od minimalne, je nekoliko drugačen. Skrbstveni zavod INPS (isto velja tudi za državo, ENPALS, INPDAj, INPDAP) bo povečal za 3, 8 % znesek do minimalne pokojnine (660.300), za višje pasove pokojnine pa bo ovrednotenje nekoliko nižje, in sicer 90-odstot-no od dvojne do trojne vrednosti miru-malne pokojnine, za višje zneske pa bo povišek 75 odstoten.
Vsak upokojenec lahko na osnovi navedenih številk sam izračuna, kolikšen bo njegov prejemek v letu 1997. (ma)
OBČINA TRST / ZARADI TRENJ Z ŽUPANOM ILLVJEM
INFLACIJA / NOVEMBRA 2,6, TOKRAT PA 2,8 %
Sodaro nepričakovano zapustil občinski odbor
Ali župan res že snuje listo za prihodnje volitve?
Decembrski porast cen (+0,2)
Najbolj so se pri nas podražila živila
Antonio Sodaro je vCe-raj odstopil iz tržaškega občinskega odbora. Njegov odstop, kot kaže, ni politične narave, ampak je vezan na njegova neizpolnjena pričakovanja pri izvrševanju odborniske funkcije in morda tudi na trenja z županom Riccar-dom lllyjem. Ločitev, kot izhaja iz tiskovnega sporočila Občine, je bila Vsekakor vzajemna.
Po prvem obdobju preverjanja in aktivnega sodelovanja z županom -beremo Se v tiskovni noti - se je Sodaro odločil za angažiranost na socialnem področju. Zapustil je odbor, ker je prišel do spoznanja, da ne more vec nuditi zazeljenega doprinosa, zlasti na področju upravljanja občinskih zadev. Illy je vseka-
kor izrazil pričakovanje, da bo bivši odbornik, po svojih močeh in pristojnostih, še naprej sodeloval z mestno upravo. Zupan je ob tem napovedal, da bo že jutri predstavil upravitelja, ki bo zamenjal Soda-ra.
Sodaro je bil imenovan za odbornika v začetku novembra. Bil je pooblaščeni upravitelj zavarovalnice Lloyd Adriati-co, nato pa je stopil v aktivno politično življenje. Bil je nekaj časa deželni koordinator nastajajočega gibanja Oljke, o njem pa se je govorilo kot o možnem kandidatu za parlament in nato za predsedstvo Pokrajine. Sodaro, ki se prepoznava v naprednih katoliških krogih, je že vrsto let aktiven v prostovoljnih organizacijah
in združenjih, ki se ukvarjajo s socialnim skrbstvom.
Illy, sodec po nekaterih glasovih, se medtem že pripravlja na občinske vo-
litve, ki bodo prihodnjo jesen. Zupan namerava seveda kandidirati in v tem okviru naj bi snoval neke vrste nadstrankarsko listo »Listo Illy«, s katero naj bi iskal politično oziroma volilno podporo občanov. Zupanova lista naj bi »dozorela« takoj po novem letu.
Tajnik DSL Massimo D’Alema je pred nekaj dnevi pozval vse župane Oljke iz velikih mest, naj spet kandidirajo. Apel sta že sprejela rimski Zupan Francesco Rutelli in njegov neapeljski kolega Antonio Bassolino. Ni znano, Ce je imel voditelj Hrasta v mislih tudi Illyja, ki se vsekakor ni nikoli uradno prepoznaval v Oljki, Čeprav v občinskem svetu uživa podporo levosredinskih komponent.
Statistični urad Tržaške občine je včeraj popoldne objavil podatke o inflaciji, ki so jo zabeležih decembra, in podatek je marsikoga presenetil: v Trstu se je trend zadnjih mesecev obrnil, saj je stopnja inflacije poskočila od 2,6 odstotka, ki so jo zabeležili novembra, na 2,8 %.
Se največ so k porastu inflacije prispevale podražitev živil (+3,5%) in v prvi vrsti alkoholnih pijač (+8,1%), krompirja (+6,-4%) in rib (+2,7%); v primerjavi s prejšnjim mesecem so cene živil poskočile za +0,3%. Rahlo so na-rastle tudi cene prevozov (+0,2% na mesečni ravni, +3% na letni osnovi), dejavnosti v prostem Času, predstave in kultura (+0,2% na mesečni ravni, +3,2% v letu), oblačila in
PREISKAVA / »AKCIJA IRON«
Orožje je s Krasa romalo v Venelo, heroin pa je bil za tržaško tržišče
Doslej so preiskovalci odkrili 14 članov kraške, venetske in tržaške tolpe
»Akcija Iron« o tihotapljenju orožja na Krasu dobiva vse Sirse in jasnejše okvire, razkrila Pa je tudi ozadje nekaterih zagonetnih dogodkov, ki so se dogodili v preteklih mesecih, kot sta bila »atentat« na plinsko centralo SNAM pri Vižovljah in noCno streljanje v Križu. V preiskavo je vpletena, poleg nekaterih Kraševcev in skupine pripadnikov »mafije iz brente«, o katerih smo v Prejšnjih tednih že poročali, tudi tolpa tržaških razpečevalcev mamil, pri katerih so odkrili za skoraj kilogram heroina. Karabinjerji nabrežinske postaje in letečega oddelka tržaške kvesture so doslej odkrili 14 ljudi: pet elanov tolpe, ki je tihotapila hrvaško orožje cez slovensko- italijansko mejo Ua Krasu (Viliama Ursicha, Klaurizia Palcicha, Gianpaola Zollio, Martina Skerka in Maria Markezica), pet elanov kriminalnih organizacij iz Veneta, katerim so Ursich in njegovi Prodajali orožje (Giovannija Žaga, Massima Trovoja, Renata fozzata, Pietra Scarpo in Mau-rizia Burgata) ter štiri tržaške tuzpečevalce mamil (Romea Galanteja, Rossello Sibilio, La-r° Mattei in Diega Matteia). Zaplenili so tudi nekaj novega °rožja (puškomitraljeze in brzostrelke), naboje, razstrelivo m dva krznena plašča.
Po izsledkih preiskave kaze, da je Ursich tihotapil hrvaško °rožje cez mejo na Krasu po Naročilu Žaga in Trovoja, ki ju 1® bil spoznal pred leti med Prestajanjem kazni v zaporu v uellunu. Pripadnikoma kriminalne organizacije iz Brente je Prodajal tudi eksploziv, ki so 8a zlikovci uporabili pri svojih napadih na poštna dostavna ''ožila, in pri atentatih na
bankomate.
, Žago, Trovo in Pozzato naj ni se vsaj trikrat pripeljali v Tr-sb da bi se z Ursichem domenili za nakup. Orožje in ek-
sploziv sta nato Skerk in Zollia naložila na Pozzatov fiat uno padovske registracije, s katerim je slednji prepeljal pošiljko v Venelo.
Preiskovalci so med novembrsko akcijo, še pred prvimi aretacijami, odkrili na Krasu del orožja in eksploziva, ki je še čakalo na »prodajo«, 27. novembra pa so pod skalami na območju pri Samatorci odkrili še 20 valjastih paličic razstreliva znamke gelamon. Eksploziv je bil dotrajan in bi bilo njegovo odstranjevanje nevarno, zato so se pirotehniki odločili, da ga kar na mestu samem razstrelijo. Pred tem je javni tožilec Nicoli odredil, naj ohranijo primerek, da bi ugotovili morebitne podobnosti z razstrelivom, ki ga je pri svojih akcijah uporabljala »mafija iz Brente«. Prav pred nekaj dnevi je sodišče iz Roviga (od koder sta Žago in Pozzato) izdalo nov zaporni nalog za Pozzata zaradi posesti 20 paličic razstreliva znamke gelamon, ki- naj bi jih kupil od Ursicha.
Zlikovci iz Veneta so plačevali Ursicha in njegove ne le z denarjem, pac pa tudi z ukradenim blagom. V okviru preiskave so namreč agenti našli tudi dva dragocena krznena plašča. Odkrili so, da je trojka Zago-Trovo-Pozzato ukradla 6. marca letos v trgovini Golf v Trentu 20 krznenih plaščev, s katerimi je plačala pošiljko orožja, Zollia in Skerk pa sta imela nalogo, da krzno prodata na Črni borzi v državah nek-
danje Jugoslavije.
Med zaslišanji so preiskovalci tudi odkrili krivce nekaterih »skrivnostnih dogodkov«, ki so se pripetili na Krasu v preteklih mesecih.
Atentat na plinsko centralo SNAM pri Vižovljah sta 27. aprila letos zakrivila Zollia in Skerk. Proti centrali sta odvrgla ročno bombo le zato, da bi preverila, kolikšna je njena rušilna moč. Takoj po atentatu so preiskovalci vzeli v poštev drugo možnost: domnevali so, da naj bi šlo za ustrahovalno dejanje proti družbi SNAM, ki je nameravala zgraditi veliki uplinjevalnik pri Tržiču. Razkrito je bilo tudi ozadje nočnega streljanja v Križu na terensko vozilo lastnika doma za ostarele Ettoreja Cinquepalmija. Na vozilo je Ursich sprožil rafal, ker je Cinquepalmi nekaj dni
prej odpustil iz službe njegovo zaročenko Sabrino P. Motorno kolo, na katerem se je Ursich peljal, je upravljal Skerk.
Na Krasu pa niso tihotapili Cez mejo le orožja, pac pa tudi mamilo. Nabrežinski karabinjerji so v dveh skrivališčih pri Križu našli dva hlebca heroina za skoraj kilogram mamila, iz katerih bi lahko pripravili 30 tisoC doz v skupni vrednosti poldruge milijarde lir. V okviru preiskave so bili aretirani Galante, njegova družica Sibi-liova in oba Matteia. Razpece-valsko tolpo je vodil Galante, mamilo pa je bilo namenjeno tržaškemu tržišču. Skupini je uspelo prodati tedensko tudi do 100 gramov mamila, kar je za tukajšnje razmere res veliko.
Heroin je prihajal iz Slovenije, preiskovalci so tudi odkrili ime slovenskega dobavitelja, proti kateremu bodo izdali mednarodni zaporni nalog. Prav tako so izvedeli za imeni hrvaških državljanov, ki sta Ursichu prodajala orožje. Tudi v njunem primeru bodo posredovali po mednarodni poti. »Akcija Iron« pa se še ni končala. Nadaljuje se, tokrat pa imajo preiskovalci na muhi tihotapce ukradenih avtomobilov.
Viliam Ursich, Gianpaolo Zollia, Romeo Galante, Renato Pozzato
obutev (+0,1% v primerjavi z novembrom, +3,4% v zadnjem letu) in stanovanjska oprema ter drugi stroški za stanovanje (0,1% na mesečni in +2,9% na letni osnovi). Od novembra pa se niso spremenile stanarine, cene vode, električne energije in gretja (+4,8% na letni osnovi), stroški za zdravje (+1,5% v letu), za izobrazbo (+6,2%), cene hotelov in javnih lokalov (+3,9% na letni osnovi).
Danes bodo objavili podatke drugih mest, na
podlagi katerih vsedržavni statistični zavod Istat določa italijansko inflacijo, včerajšnji podatek pa postavlja Trst v sam vrh italijanskega naraščanja cen, skupaj z Benetkami (+0,2%), medtem ko so v Palermu zabeležili manjši porast (+0,1%), v Perugii pa so bile cene v zadnjem mesecu ustaljene. Dokončni podatek za letošnje leto bo znan 8. januarja: celoletna inflacija je lani znašala 5,4%, letošnja pa se bo verjetno ustalila pri 3,8%.
NOVICE
»Otroška urica« v Boljuncu
Občinska knjižnica v Boljuncu vabi na »Prvo otroško urico«, ki bo danes ob 16.30 v prostorih knjižnice za gledališčem F. Prešeren v Boljuncu. Kot pravijo organizatorji, ki na večer vabijo otroke -velike in male, »nas bosta v svet knjige in ilustracij popeljala Marko Kravos in Klavdij Palčič«.
Plačevanje davka ICI
Poštna uprava sporoča, da bodo danes nekatera okenca odprta dlje kot običajno, da bi omogočili plačevanja davka ICI, katerega rok zapade prav danes. Do 18. ure bodo sprejemali vplačila na Trgu V. Venelo 1, v Ul. Marconi 7, v Miljah in na Opčinah. Agencija 3 na Trgu Verdi 2 bo delovni umik podaljšala do 18. ure izključno za sprejemanje vseh vrst tekočih računov.
Srečanje o bivši umobolnici
V hotelu Savoia Excelsior bo danes ob 17. uri javno srečanje o temi »Sv. Ivan preko zidu - javni, lep in koristen park za življenje v mestu«. Srečanje prireja združenje Franco Basaglia, posegli pa bodo: predsednik Pokrajine Trst Renzo Codarin, Zupan Riccardo Illy, rektor Tržaške univerze Giacomo Borruso, glavni ravnatelj zdravstvene ustanove Fe-derico Montesanti, ravnatelj Deželnega študijskega centra za mentalno zdravje Franco Rotelli ter po-dravnateljica Službe za mentalno zdravje Giovanna Del Giudice. Predstavili bodo tudi »Časopis«, za katerega skrbi laboratorij Sklada Benetton Studi Ri-cerche za ohranitev ter valorizacijo bivše umobolnice.
Zanimiva pobuda Pro Loca
»Pro Logo Arniči Rione« od Sv. Ivana in s Kolonje obvešCa, da bo med raznimi pobudami ob božičnih praznikih danes ob 16. uri postavitev božičnega drevesca v vhodu poslopja osnovne šole Suvich v Ul. Giulia 54. Igrala bo godba salezijancev, ki se bo zatem po Ul. Giuha podala do drugega drevesca, pri zadnji postaji avtobusa št. 29 (Largo Giardino). Jutri bo obisk počitniških domov z godbo Triesti-nissima, ob 18. uri bo srečanje na Trgu Gioberti (Triestinissima ter Billovvs ’85), Triestinissima pa bo na istem trgu igrala tudi v nedeljo ob 12. uri.
Danes odprtje predora San Vito
Po daljšem obdobju bodo danes slovesno odprli predor San Vito, kjer so potekala obnovitvena dela. Odprtja, ki bo ob 11. uri, se bo udeležil tudi župan Riccardo Illy.
Velik promet pri avtoportu
Pri avtoportu pri Fernetičih je bil včeraj neobičajno gost promet. Kot so povedali v avtoportu, ne gre toliko za vprašanje hitrosti, s katero opravljajo vse formalnosti, temveč za problem manevriranja, ki je precej otežkoceno. Problem naj bi rešili tako, da omogočijo parkiranje na proštom pred skladišči, s Čimer bi cesto osvobodih tovornjakov.
Umrl fizik ClaudioVilli
Po krajši bolezni je včeraj v Trstu umrl Claudio Vil-li, profesor matematičnih fizičnih modelov na pa-dovski univerzi. Njegovo ime je povezano predvsem z raziskavami o teoriji atomskih jeder. Villi se je rodil v Trstu leta 1922, leta 1960 so ga poklicali v Parmo, kjer je poučeval teoretsko liziko, zatem je odšel v Padovo. Leta 1976 je bil izvoljen v senat na listi KPI, posvetil se je predvsem znanstvenim energetskim ter ekološkim vprašanjem. Od leta 1977 je bil predsednik Konzorcija za razvoj fizikev v Trstu.
NA VABILO PREFEKTA DE FEISA
VČERAJ V MUZEJU REVOLTELLA / IREDENTISTIČNI VRHOVj
Sinoči na prefekturi tradicionalni sprejem in izmenjava voščil
Prisotni tudi župani in konzularni zbor
Tržaški prefekt De Feis je včeraj v prostorih prefekture priredil tradicionalni sprejem, na katerem si predstavniki oblasti in ugledne osebnosti izmenjajo božična in novoletna voščila. Sprvveje-ma sta se udeležila tudi župan Illy in
predsednik pokrajine Codarin, prtisotni pa so bili tudi župani devinsko-na-brežinske, miljske, dolinske in repenta-borske občine. Sprejema so se udeležili tudi člani konzularnega znora, med njimi konzul Slovenije Vlasta Pelikan.
Različni pristopi k branju izredno zanimive knjige
Livio isaak Sirovich v knjigi načel vrsto kočljivih vprašanj
Težko jo je pripisati določeni književni zvrsti, zato pa je izjemno zanimiva. Gre za knjigo Livia Isaaca Sirovicha Cime Ir-redente (Iridentistični vrhovi), ki so jo včeraj na pobudo Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja v Fjk in revije Lettere Triestine predstavili v avditoriju muzeja Revoltella (foto KROMA). Kot smo tudi v našem dnevniku že zapisali, avtor, član kluba So-cieta Alpina delle Giulie, obravnava odnos tržaških planincev in njihovih združenj do vprašanja	družin oz. posameznikov.	na iz treh zornih kotov.
identitete s posebnim ozi-	Ob dokumentarnem po-	zgodovinarka Tullia Cata-
rom na pojave iridentiz-	menu - knjiga ni zgodo-	lan je predvsem govorila
ma, fašizma in pre-	vinska v strogem pomenu	o »židovskem vprašanju«,
ganjanja Zidov. Pri tem	besede - pa gre po splošni	novinar Paolo Spirito je
seveda išče lastno identi-	oceni za zelo kakovostno	naglasil, da gre za prelom-
teto, globoko pa se zagre-	in lepo berljivo knjigo.	no delo v italijanski pla-
rii fp y tržaško zgodo vi-	FJa včerajšnjem sreča-	nmski literaturi, novi-
narka Francesca Longo pa je želela primerjati nekdanji z današnjim Trstom in ugotovila, da sta bila oba potencialno multikulturna, oba pa dejansko provincialna. Zanimiva je bila tudi včerajšnja razprava, ki je pokazala, da je Sirovich načel vrsto kočljivih tem, razprava katerih v Trstu še vedno ne poteka umirjeno.. Avtor, ki je včeraj prejel vrsto pohval, pa je med drugim pripomnil, da se je klub Societa Alpina delle Giulie, ki je »krivec« za knjigo (vse se je začelo z internim sporom), odločil za molk na celi črti. In izida knjige npr. za izrabil-da bi se končno javno oprostil, ker je v fašističnih časih v imenu rasističnih določil izključilo vse Žide.
PREBENEG / V NEDELJO PRVIČ NA DESKAH
PRILOŽNOSTNA SREČANJA
Nova otroška dramska skupina
Vse božičnice, predpraznične prireditve, družabnosti in sploh srečanja, ki jih za svoje člane in prijatelje v teh dneh prirejajo številna društva so prijetna in spodbudna za splošno družbeno-kulturno dogajanje. Med temi pa prav gotovo nekoliko izstopa prireditev, ki jo v nedeljo, 22. trn., ob 17. uri v dvorani srenjske hiše v Prebenegu prireja SKD Jože Rapotec.
Na pobudo nekaterih posameznikov se je namreč v tej sezoni izoblikovala otroška dramska skupina, ki združuje otroke osnovnih in nižje srednje Sole iz Prebenega in drugih vasi dolinske občine. Po približno petnajstih letih bo torej na vaških odrskih deskah spet nastopila domača, društvena skupina, in to mladih igralcev, kar seveda pomeni za vaško kulturno življenje nadvse pomemben dosežek. Skupino vodi Suzi Bandi, ki se je dela z otroki lotila že ob
koncu prejšnje sezone. Prva dva meseca so bila srečanja posvečena skupinskemu vadenju, vključevanju v skupno delo in sploh spoznavanja. Preteklega oktobra pa se je delo začelo »zares«, s pravim postavljanjem pravljične igre, ki jo bo skupina desetih otrok v nedeljo prvič uprizorila v domačem
društvu, nato pa prav gotovo predstavila še po ostalih društvih in šolah.
Pod mentorstvom Suzi Bandi so za prebeneško božičnico pripravili pravljico Andreja Rozmana -Roze s naslovom Cepiča sreče. Pesmi je uglasbila Tatjana Jercog, za režijo in vse ostalo, kar sodi zraven gledališke predstave, pa je
poskrbela Bandljeva, mlada in obetavna bodoča igralka, ki se je tako preizkusila tudi v samostojni režiji. Uvod v Čepico sreče bo na nedeljski božičnici v Prebenegu ponudila dekliška pevska skupina Valentin Vodnik, ki jo pod okriljem dolinskega društva vodi Tatjana Jercog.
(dam)
ŠHpendija v spomin na Flavia Diminicha
V prostorih tržaške univerze, v veliki dvorani fakultete bioloških ved, bo jutri ob 9. uri podelitev štipendije v vrednosti enega milijona lir v spomin na Flavia Diminicha, mladega fanta, ki je umrl v prometni nesreči v bližini Tovarne Velikih Motorjev 9. decembra 1994. Diminich je bil tik pred koncem svojih študijev na biološki fakulteti. Bil je zelo aktiven športnik, saj je vrsto let igral nogomet pri prvi bregovi ekipi. Pri .Bregu se je zelo dobro vključil in v zadnjih časih se je tudi učil slovenščine.
Na pobudo staršev in tudi soigralcev ter prijateljev je bil zbran denar in v sodelovanju s tržaško univerzo je bila ustanovljena štipendija za tezo v bioloških vedah, ekološka smer. Diminich je namreč zelo rad zahajal po Krasu in v dolino Glinščice, kjer je preučeval naravo.
Štipendija je bila prvič dodeljena lani. S to pobudo se želijo starši in prijatelji spomniti na zares posebnega fanta, ki je pustil nenadomestljivo praznino pri vseh, ki so ga poznali.
(E.B.)
TRGOVINSKA ZBORNICA / TRADICIONALNO SREČANJE OB KONCU LETA
Pozitiven obračun delovanja
Obračun delovanja tržaške Trgovinske zbornice je nadvse pozitiven, čeprav se mora tudi ta ustanova soočiti s težavami v bilanci, kar je posledica drugačnega finančnega odnosa države do tovrstnih ustanov. Na včerajšnjem tradicionalnem srečanju z novinarji ob koncu leta je predsednik Adalberto Do-naggio v dolgem poročilu predstavil težave, predvsem pa letošnje uspehe Trgovinske zbornice (foto KROMA). Se zlasti je poudaril, da je zbornica v samem evropskem vrhu v nudenju oz. po kakovosti nekaterih servisov.
StMetniki slavijo
Leto se sicer bliža zatonu, ni pa Se prepozno za prijetna skupna proslavljanja okroglih rojstnih dnevov, kar je nekako prešlo v tradicijo naše skupnosti. Srečanje z Abrahamom je ena najbolj pogostih priložnosti za takšna praznovanja v okviru posameznih krajev, tako da je to postalo ena od tolikih oblik družabnosti po naših vaseh.
V prejšnjih dneh sta bili dve skupinski srečanji z Abrahamom. V Zadruž-
ni gostilni v Dolini so veselo praznovali petdesetletniki dolinske občine, kakor priča gornja slika (foto Jercog).
Na spodnji sliki (f. De Giorgi) pa vidimo gropaj-ske in padriške petdesetletnike pred poslopjem tamkajšnje osnovne šole Karla Destovnika Kajuha. Gropajce in Padričarje namreč od nekdaj povezuje prav šola, zato so se hoteli po tolikih letih, odkar so v njej gulili klopi, vsaj za trenutek skupaj
vrniti vanjo, da bi se pre pustili spominu. Njihovo slavje se je začelo v gj0 pajskem Kulturnem do mu Skala, zadobti0 Pomenljiv simboličen Prl dih ob položitvi Sopkov cvetja pred spomenikoma
padlim v NOB, tako Gropadi kot na Padrican, vmes tudi pred kipo® Karla Destovnika Kajuha, ter se na najboljši nad ^
končalo v Devetakovi go
stilni na Vrhu, kjer je buo vsega na pretek, zlasti p prijetnega razpoloženja-
SPOROČILO POKRAJINSKE UPRAVE
Nagrada Juliusa Kugyja za leto '96
Tržaška pokrajinska uprava je tudi za tekoče Šolsko leto razpisala Kugyjev nagradni natečaj za Sole ter za zasebnike društva in združenja Tokrat je izbrala naslednjo temo:
»Tržaški zaliv, izliv Timave, RUkejeva pešpot trije kraji, ki jim je skupno morje in ki jih je treba spoznati, ovrednotiti in zaščititi«.
Rok za predstavitev izdelkov zapade 28. februarja 1997. Vsi, ki bi se radi udeležili natečaja, lahko dobijo informativno gradivo pri vratarnicah Pokrajine Trst, na Trgu Vittorio Venelo 4, in v Ulici S. Anastasio 3, ki sta neprekinjeno odprti od 7.40 do 19. ura od ponedeljka do petka, medtem ko sta ob sobotah zaprti. Za dodatne informacije se lahko obrnejo na Urad za spodbujanje ekološke vzgoje, in sicer po telefonu na številkah 3789497 ah 3798464.
Nagradni sklad znaša 10.000.000 lir in je razdeljen na naslednji kategoriji:
KategorijaA
Al- vrtci in osnovne Sole: ena nagrada v višini 2.000.000 lir.
A2 - srednje šole 1. stopnje: ena nagrada v višini 2.000.000 lir.
A3 - srednje Sole 2. stopnje ter ostale Sole in zavodi: ena nagrada v višini 2.000.000 lir.
Nagrade za sodelovanje: v skupnem znesku 2.000.000 lir.
Kategorija B
zasebniki, društva in združenja ena nagrada v višini 2.000.000 Ijr.
Natečaja se lahko udeležijo: v kategoriji A
- razredi ali medrazredne skupine (ki jih formalno predstavlja učitelj) z vseh Šolskih
zavodov v tržaški pokrajini o naslednji porazdelitvi: Al- vrtci in osnovne Sole; A2-srednje Sole 1. stopnje; A3 - srednje Sole 2. stopnje ter ostale sole in zavodi.
V kategoriji B - zasebniki s stalnim bivališčem v tržaški pokrajini in družbe ter razna združenja (tudi de focto) s pravnim sedežem v tržaški pokrajini, z izjemo uslužbencev s stalno ah začasno zaposlitvijo pri Pokrajini Trst, njihovih zakoncev in družinskih elanov v prvem kolenu živetih v skupnem gospodinjstvu.
K natečaju bodo pripusceni izključno izdelki, ki bodo dospeh po posti ah neposredno na Urad za sprejemanje dopisov Pokrajine Trst, Trg Vittorio Venelo 4, do 28. februarja 1997 in sicer v zaprti ovojnici, ki naj bo na zunanji strani označena samo z napisom »Premio Jutius Kugy« in domišljiskim logotipom, sestavljenim iz besed in / ah risb.
NB: Na zunanji strani ne sme biti nobene druge navedbe
Na začetku izdelka naj bosta navedena le kategorija pripadnosti in logotip z ovojnice. Izdelek ne sme vsebovati nobenih podatkov o avtorju ai avtorjih.
Izdelku je treba priložiti v zaprti ovojnici, ki naj ima na zunanji strani avtorjev logotip, v notranjosti pa naj bo hst s podatki o avtorju ah avtorjih, naslovom, po možnosti telefonsko Številko in davčnih kodeksom.
Ce gre za razred ah medrazredne skupine, je treba navesti tudi Šolski zavod in podatke o osebi, ki bo pooblaščena, da dvigne nagrado.
Danes, PETEK, 20. decembra 1996
EVGEN
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob .16.24 -Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 13.47 in zatone ob 2.53.
Jutri, SOBOTA, 21. decembra 1996
PETER
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,7 stopinje, zračni tlak 1012,7 mb. ustaljen, brezvetrje, vlaga 81-od-siotna, nebo oblačno, tiorje mirno, temperatura morja 11,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Giuha Eertok, Kevin Giochi, Aisha Narcisio, Ilaria Amorosi, Stefania Tiberi.
UMRLI SO: 66-letna Jolanda Kariž, 88-letna Jolanda Parma, 88-letna Maria Martissa, 74-letna Maria Medizza, 74-letna Carla Cerut, 86-letna Vit-J°ria Facchini, 72-letna Maria Concetta D ato, 86-Jotna Bianca Casale, 82-tetna Orestina Petrucci, ®2-letni Giuseppe Cola-Jich, 49-letna Nadia Massarotto.
!»
LEKARNE
Od PONEDELJKA,16. do SOBOTE, 21. DECEMBRA 1996
Normalen urnik fekarn od 8.30 do 13.00 111 od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. ®35368), L argo S.Varda-dasso (bivša Ul. Zorutti J9) (tel. 766643), Zavije ttel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373)
‘ s.amo po telefonu za Najnujnejše primere.
Lekarne odprte od l9-30 do 20.30
». Ul. Giuha 1, Largo S. ardabasso 1 (bivša Ul. ^orutti 19), Korzo Italia M, Zavije.
ZGONIK (tel. 229373) samo po telefonu za Najnujnejše primere.
VCERAJ-DANES
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14 (tel. 631661).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.00, 18.10, 20.20, 22.30 »So-no pazzo di Iris Blond«, r.-i. Carlo Verdone, Claudia Gerini.
EKCELSIOR - 17.15, 19.45, 22.15 »Michael Collins«, i. Neil Jordan, i. Liam Neeson.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Una promessa e una promessa«, i. Arnold Schvvarzenegger.
AMBASCIATORI -
15.30,	17.10,	18.50,
20.30,	22.15 »II gobbo di Notre Dame«, prod. Walt Disney
NAZIONALE 1	-
16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Spiriti nelle tene-bre«, i. Michael Douglas, Val Kilmer.
NAZIONALE 2	-
16.00,	18.00,	20.05,
22.15 »Daylight - Trap-pola nel tunnel«, i. Syl-vester Stallone.
NAZIONALE 3	-
16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Soluzioni estre-me«, i. Hugh Grant, Gene Hackman.
NAZIONALE 4	-
16.15,	18.15,	20.15,
22.15 »Fantozzi - il ritor-no«, i. Paolo Villaggio.
MIGNON - 16.00,
22.00 »Ingorde ninfoma-ni«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.15, 20.20, 22.10 »A spasso nel tempo«, i. Christian De Sica, Mas-simo Boldi.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 »Kansas City«, r. Robert Altman, i. Jennifer Jason Leigh, Miranda Richardson.
LUMIERE - 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Cra-sh«, r. Davide Cronen-berg. Prepovedan mladini pod 18.letom.
H ČESTITKE
Končno je privekal na svet mali DIEGO. Staršema Milojki in Gianniju, zlasti pa novorojenčku, želijo vso srečo Majda, Branko in Natalia.
S Saro in Andrejem se veselimo rojstva male MAJE kolegice Lia, Leonida in Marija z družinami.
Na tržaški univerzi je 18. t.m. doktoriral PETER STERNI. Novemu gradbenemu inženirju Čestita in želi obilo uspehov družina Sedmak - Križ 165.
j| PRIREDITVE
UCENCI in učitelji GOS S. Gruden iz Sem-polaja vabijo na BOŽIČNICO, ki bo danes, 20. t. m., ob 14. uri.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU obvešča, da bo KNJIŽNI SEJEM odprt Se danes, 20. t.m., od 16. do 19. ure.
OBČINSKA knjižnica v Boljuncu vabi na prvo otroško urico danes, 20. t.m., ob 16.30. V svet knjige in ilustracije nas bosta popeljala Marko Kravos in Klavdij Palčič. Vabljeni otroci, veliki in mali! Srečanje bo v knjižničnih prostorih za gledališčem F. Prešeren v Boljuncu.
Lutkovno gledališče Papilu
MAJA in BRANE SOLCE
KDO BO Z NAMI SEL V GOZDIČEK
V nedeljo, 22. t. m., ob 11 .uri
— OTROŠKA MA TINEJA! —
Slovensko Stalno Gledališče
A^UHfeT	BORIS KOBAL
AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI
Krstna uprizoritev, režija BORIS KOBAL Danes 20. t. m., ob 17. uri
Goriška Mohorjeva družba in Tržaška knjigarna
vabita na
PREDSTAVITEV KNJIŽNE ZBIRKE GMD ZA LETO 1997
v prostorih knjigarne danes, 20. t.m., ob 17.30
Prisotni bodo avtorji in uredniki zbirke.
DRUŽBENO POLITIČNO DRUŠTVO EDINOST
priredi vrsto predavanj z naslovom
PRAVICA DO RABE SLOVENSKEGA JEZIKA
Predavanje, ki bo prikazalo možnost vsakogar, da prispeva k postavitvi temelja za dober zaščitni zakon bo
danes, 20. t. m., ob 20.30 v Zgoniku Kulturno društvo
PD SLOVENEC
Boršt - Zabrežec
vabi danes, 20. t.m., ob 20.30 v srenjsko HIŠO V BORŠT na
REDNI
OBČNI
ZBOR
Priporoča se udeležba!
SKD VIGRED prireja BOŽIČNI SEJEM KNJIG IN ROČNIH DEL v društvenih prostorih v Sem-polaju danes, 20., jutri, 21., v nedeljo, 22. (tudi od 11. do 12. ure) in v ponedeljek, 23. decembra od 18. do 20. ure.
KD ROVTE KO-LONKOVEC - Ul. Monte Sernio 27 vabi na SREČANJE Z DOMAČO BESEDO Atilija Kralja jutri, 21. t.m., ob 20.30. Člani in prijatelji so vabljeni, da ob družabnosti nazdravimo novemu letu.
KD V. VODNIK prireja tradicionalno praznično družabnost za elane in prijatelje “POZDRAV STAREMU LETU” jutri, 21. t. m., ob 20. uri v Zadružni gostilni v Dolini. Na razpolago je se nekaj mest: za prijave se zglasite v Zadružni gostilni ali pri odbornikih društva.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN RADIJSKI ODER (Ul. Donizetti 3) vabita jutri, 21. t.m., ob 18.30 na DOBRODELNI VEČER. Spored: Male dame (Piccole donnej -recital iz prvega dejanja z naslovom “Božic pri družini March in dobrodelna tombola z
bogatimi darili". Vabljeni otroci in odrasli.
KD F. VENTURINI priredi BOŽIČNICO jutri, 21. t.m., ob 20. uri v Kulturnem centru A. U. Miro pri Domju. Nastopali bodo vsi društveni odseki: moški pevski zbor - dirigent I. Tavčar (ob 20-letnici vodenja zbora), mešani pevski zbor in dekliška pevska skupina - dirigent W. Lo Nigro, otroški pevski zbor - dirigent S. Žerjal in harmonikaši društvene glasbene Sole - vodi Denis No vato.
PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena Sola vabita na KONCERT ob zaključku leta v nedeljo, 22. t.m., ob 17. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
TRŽAŠKI OKTET bo nastopil v skedenjski cerkvi v nedeljo, 22. t.m., ob 15.30. Na sporedu bodo BOŽIČNE PESMI.
PD MACKOLJE vabi v nedeljo, 22. t.m. na božično prireditev V PRIČAKOVANJU... Nastopila bosta Tržaški dekliški zbor pod vodstvom Tamare Stanese in domači MePZ Mackolje. Priložnostno misel bo
podal g. Rafko Slejko. Pričetek ob 17. uri v Srenjski hiši v MaCkoljah. Toplo vabljeni!
GODBENO DRUŠTVO V. PARMA iz Trebe vabi na BOŽIČNI KONCERT, ki bo v nedeljo, 22. t.m., ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja tradicionalni KONCERT NA STEFANOVO 26. decembra 1996 ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku.
H3 OBVESTILA
SK BRDINA naproša udeležence zimovanja v Mariboru, da poravnajo plačilo v teku tega tedna.
SKD PRIMOREC -
Trebče prireja DRUŠTVENI VEČER ob koncu leta jutri, 21. t.m. od 20. ure dalje v Ljudskem domu. Zabavah se bomo s petjem, skeCi, Šaljivimi igrami, tombolo ob dobri kapljici in prigrizku. Pridite! Lepo bo!
KD LONJER - KATI-NARA prireja v nedeljo, 22. t. m. od 10. do 18. ure OTROŠKI DIRENDAJ za otroke od 3. do 11. leta starosti. Za informacije in prijave sta na razpolago Jana (tel. St. 910178) in Vesna ( tel. St. 910858).
ZBOR pravoslavne cerkve sv. Spiridiona v Trstu išCe pevce, predvsem druge tenorje in druge base. Pogoji: poznanje not, vsaj triletno petje v zboru, dober glas, ker organik predvideva le 14 pevcev, ki pojejo v glavnem Sestglasno. Interesenti naj tel. na St. 360891 zjutraj do 9. in po 19. uri. Cas prijave do 23. t.m.
ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ
prireja SILVESTROVANJE: večerja, ples, sreColov, tombola, nagrajevanje najboljše torte. Rezervacije na tel. št. 51377 med 10. in 13. uro ter od 17. do 20. ure do 27. t.m.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
AGRO - ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca ima vedno za Vas kanadske losose in salmerine. Odprta je vsak dan od 20. decembra 1996 do 1. januarja 1997, razen ob
praznikih, in vsak petek in soboto od 8. do 13. ure. Tel. št. 228297.
PRODAM enonadstropno hišo z vrtom na lepi lokaciji v LoCniku, Ul. Chiese Antiche 1. Tel. St. 0038665/28417.
PRODAM ROVER
213 SE v dobrem stanju. Tel. 229483.
Y 10 PIRE LXIE, november ’91, zelen metali-ziran, v odličnem stanju prodam za 7 milijonov. Tel. St. 214309.
PRODAM Ford Scor-pio, 2.000 LE. Ghia s klimo ter ABS, letnik ’91 po'ugodni ceni. Tel. St. 040/251234.
PRODAM polžasto stopnišče visoko 3,30 m, železna vrtna vrata 3 mx 2,20 m, macesnova vrata 2,20 mx0,81. Tel. na S. 040/422836.
PRODAJAMO drva za kurjavo. Tel. st. 0481/884161 v večernih urah.
PRODAM kravo s teličkom . Tel. St. 281110.
PRODAM nove ženske smučarske Čevlje Salomon St. 41/41,5. Tel. št. 040/229234 od 18. do 21. ure.
PRODAM po ugodni ceni zaradi končanega poslovanja dvometrski hladilnik z izložbo Za trgovinsko dejavnost, tehtnico do 150 kg, tehtnico avtomatično “geet“ 15 kg in elektronsko blagajno. Tel. št. 410335.
ISCEM delo za pomoč v gospodinjstvu v Trstu ali okolici. Tel. 00386/67/89311.
DIPLOMIRANA medicinska sestra	z
izkušnjami nudi nego na domu. Tel. št. 309790 v večernih urah.
ISCEM izkušenega električarja za.prodajo električnega materiala. Tel. St. 0368/930625.
CECILIA ima	v
Boljuncu ženski	in
moški frizerski salon. Urnik: vsak dan, razen ob sredah od 9. do 17. ure, v torek, 24. in 31. t. m. odprto od 8. do 19.30.
GOSTILNA v Ric-manjih obvešča, da ima ob vikendih domačo žol-
OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci St. 22.
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST-UI. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
Na tržaški univerzi je 19. t.m. doktoriral iz elektronike
Marko Budal
Sorodniki in prijatelji mu iskreno čestitajo.
Dne 18. decembra 1996 je na tržaški univerz/ z odliko doktoriral iz gradbenega inženirstva
Peter Sterni
Iz srca mu Čestitajo Dunja, Daša, Savica in Karlo
OSMICA je odprta pri Glavinovih v Lonjerju št. 255. Točijo belo in Črno vino. Vabljeni!
OSMICO je v BorStu odprl Danjel Glavina. Vabljeni!
OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo točenih in sortiranih vin.
OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BriSCek iz BriSC.
PRI BATKOVIH bo
osmica odprta do 21. t.m., Repen St. 32. Vabljeni!
AGROTURIZEM
OstrouSka - Zagradec 1 je odprt do 22. t. m.
OSMICO je odprla Mavrica Radetic, Medja vas št. 10. Vabljeni!
OSMICO imata odprto Se do vključno nedelje, 22. t.m. Slavko in Magda Škerlj v Zgoniku 15/A. Vabljeni!
PRISPEVKI
V	spomin na gospo Etko Križnic darujejo sedanji in bivši sodelavci pekarne Cok 270.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na sestro Poldo Gruden daruje Franjo z družino 200.000 lir za nabrežinsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Alojza Ravbar daruje družina Škabar (Vel.Repen 78) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Justa Žerjal daruje družina Cok (Vel. Repen)
50.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Škabar daruje Stano z družino
20.000	lir za Skupnost' družina Opčine.
V	spomin na Pepija Prinčič darujeta Ivan Budin in Vera 100.000 lir, ter sestra Albina z družino 50.000 lir za KRD Dom Brisciki.
V	spomin na drago mamo in nono Amalijo Colja Doljak darujejo družine Doljak in KoSuta
50.000	lir za SKD-Vigred,
50.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina in
50.000	lir za MePZ Igo Gruden - Nabrežina.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
8
Petek, 20. decembra 1996
KULTURA
GORICA
Zaplet z odprtjem kina Vittoria
Udarec za upravitelje in ljubitelje filma
GLEDALIŠČE / TA TEDEN V ROSSETTIJU
Iskriva Shavvova Kandida na tižaškem prizorišču
Naslovno vlogo upodablja Marina Malfatti
V neabonmajski ponudbi gostujeta ta teden v tržaškem gledališču Rossetti igralca Marina Malfatti (na sliki) in Mino Bellei z znanim delom irskega dramatika Georgea Bernarda Shavva Kandida. Res Skoda, da je dobra predstava prišla na tržaški oder v tem prazničnem obdobju, ko se ob številnih obveznostih in obilici priložnostnih pobud celo zagnani ljubitelji vCasih po sili razmer odpovedo večernemu obisku v gledališču. Vsekakor je bila ista postavitev v začetku meseca na sporedu tudi v tržiškem občinskem gledališču in verjetno si jo je kateri od tržaških gledal-
cev že ogledal.
Režiser Luigi Squarzi-na je Shavrovo dramo iz leta 1894 iz cikla Prijetnih iger postavil na oder tako rekoC takšno, kot si jo je avtor zamislil. Celo scena Alberta Versa skoraj do potankosti ustreza natančnemu dramatikovemu opisu.
Tako lik triintridesetletne Kandide, ki ima bistven vpliv na uspešno delo in življenjsko sreCo svojega soproga, anglikanskega pastorja Mo-rella, Čeprav se ob tem
zavestno odreka delu svoje osebnosti, zaživi
Prenovljene kinodvorane Vittoria, ki jo na go-riškem Travniku upravlja slovenska družba Tran-smedia, ne bodo še odprli nocoj, kot je bilo predvideno, temveč bodo morali zaradi birokratskega zapleta otvoritev zakasniti vsaj za dva tedna.
Kot smo lahko izvedeli, bi bila morala Komisija za nadzorstvo nad lokali za javne spektakle včeraj popoldne opraviti še zadnji pregled prostorov in izdati dovoljenje za začetek rednega delovanja. V tem primeru bi bila že nocoj otvoritev, z jutrišnjim dnem pa bi kino začel z rednim programiranjem. Toda zadnji hip je komisija poskrbela za presenečenje: pregled so včeraj odpovedali, menda z utemeljitvijo, da potrebujejo veC Časa za pregled vse predložene pisne dokumentacije.
Kaže, da bodo elani komisije ogled prostorov
opravili šele po novem letu, tako da bo kino z dvema povsem novima in visoko tehnološko opremljenima dvoranama lahko pričel s poslovanjem šele po praznikih. Za upravitelje kina je to seveda velika škoda, saj je prav v božičnem Času obisk kinodvoran navadno naj-veCji, po drugi strani pa je komisija pokvarila božične praznike tudi tisočem Goričanov, ki se bodo morali odpovedati že tradicionalnemu božičnemu ogledu Di-sneyevega risanega filma. Ko bi bil kino odprl, bi namreč bil prvi film na sporedu prav Di-sneyjev Notredamski grbavec.
Upravitelji kinodvorane so bili včeraj moCno potlačeni, nikakor pa niso hoteli komentirati odločitve komisije, ki je vsekakor za goriško javnost nerazumljiva.
ŠE ENO USPEŠNO GOSTOVANJE
Tižaški oktet v Murski Soboti
Nastopil je v dvorani Mestne umetnostne galerije
Po avstralskih daljavah je bil Tržaški oktet nedeljski skok do Murske Sobote na vzhodni meji slovenske države, komaj dober sprehod. Tja so odpotovali na povabilo in v organizaciji tamkajšnjega Lijons kluba, posrednik gostovanja pa je bila gospa Marinka Modic-Sinkovec s svojim podjetjem »Coriums s.r.L« in poslovnimi zvezami s soboško tovarno moških oblatil »Mura«.
V prestolnici Prekmurja je Tržaški oktet nastopil v dvorani Mestne umetnostne galerije, ki je bila za to priložnost nabilo polna: Zaradi obolelega baritonista Damjana Locatellija je žal nastopil v okrnjeni sestavi, vendar pa je tudi tako potrdil svoje pevske odlike in dobesedno navdušil pozorno in kompetentno publiko. Potem, ko je pevce pozdravil in predstavil predsednik soboškega Lijons kluba dipl. inž. Vili Žižek, je Oktet izvedel svoj dvoranski koncertni spored, ki je v prvem delu
obsegal dela iz renesanse in iz pravoslavne liturgije, v drugem delu pa slovenske ljudske in umetne ter nazadnje še dela iz svojega mednarodnega repertoarja. Poslušalci so vse pesmi nagrajevali z dolgotrajnimi aplavzi in na koncu izsilili še tri dodatke: prekmursko ljudsko Teče mi vodica, božično latinsko Adeste fideles in tradicionalno božično Blažena noC v treh jezikih. Seveda je navdušenje izzvala še zlasti nežna prekmurska TeCe mi vodica.
Na družabnem srečanju po koncertu v mestnem hotelu Diana, je bil poleg gostiteljev prisoten tudi predstavnik Lijons kluba iz avstrijske Gornje Radgone (Ratkensburg), ki je bil nad Okte-tovim petjem tako navdušen, da je obljubil za prihodnjo pomlad organiziranje turneje Tržaškega okteta pri Lijons klubih treh obmejnih pokrajin Slovenije, Avstrije in Madžarske. Razumljivo je, da je Tržaški oktet laskavo povabilo z veseljem sprejel.	jJc.
pred gledalci v okolju, v katerem je nastala in v katerem ostaja sporočilnost drame še vedno aktualna, Čeprav so se razmere do danes toliko spremenile, da celo najhujši zakrknjenci sprejemajo kot samoumevne stvari, ki bi bile ob koncu prejšnjega stoletja škandalozne tudi za zmerne svobodomislece. Ob tako spoštljivi postavitvi pa se zlahka vživimo v pastorjevo pretresenost, ko se zave, da je v njegovo ženo zakljubljen tudi osemnajstletni z romantičnostjo prežeti pesnik Eugene Marchbanks in da Kandida ni neobčutljiva do mladeničeve čustvenosti. Obenem v liku Kandide takoj prepoznamo tudi avtorjeve ideje o družbeni ureditvi in medčloveških odnosih, na katerih njegove drame trdno slonijo. Seveda imajo v predstavi pravo mesto tudi Shavrovi iskrivi dialogi in bistroumne
duhovite domislice.
Dramatikovemu opisu nastopajočih likov zvesto sledijo tudi igralci. Mi' no Belei je priljubljeni, z naprednimi ideali prežeti, duhoviti in tudi šarmantni pastor James Mavor Mo-rell, ki ga vsi, moški in ženske, zlasti pa ženske, radi poslušajo v cerkvi in v
prosvetnih
dvoranah, vendar skoraj nebogljen, ko se zboji, da bi ga Kandida zapustila. Marina Malfatti je lepa, splošno občudovana, plemenita, a tudi in razumna in praktična Kandida, ki se zaveda pomena romantičnih Čustev, a tudi dobro ve, da se je treba za vsakdanjo sreCo lotevati tudi manj vzvišenih opravkov. Emico Du-sio je poudarjeno deški Eugene Murchbanks, ki kljub neizkušenosti v vsakdanjem občevanju z ljudmi globoko pozna človeško dušo in zna nositi na svojih mladih plečih osamljenost in bolečino. Stefania Graziosi je odrezava pastorjeva tajnica Proserpina Gar-nett, ki je seveda platonično zaljubljena v Mo-rella, Renato Giordano je pastorjev kaplan Alexan-der Mili, ki je prav tak0 pod Morellovim vplij vom, Armando Bandin’ pa je prostaški, nevedni, naduti in pohlepni, a kljub vsemu simpatični Kandidin oce podjetnik Burgess.
(bov)
KONCERT / MADŽARSKI KVARTET KELLER
Obogatitev Bachove misli
Za svoj zadnji koncert v letu 1996 si je Tržaško koncertno društvo izbralo Bachovo Die Kunst der Fuge. O tej znameniti umetnini naj omenimo, da je zadnje delo tega velikega nemškega mojstra., Baročni dosežki v kontrapunktu so v Bachovi Umetnosti fuge kakor povzeti v daljno, najvišjo razsežnost.
Poduhovljenost Bachove glasbe doseže v Die Kunst der Fuge svoj višek. Trditev potrjuje tudi dejstvo, da ni Bach tega dela posvetil nobenemu glasbilu. Zato ga izvajajo navadno pihalne komorne zasedbe, kakor tudi komorni godalni orkestri. Tokrat smo Umetnost fuge poslušali v izvedbi godalnega kvarteta Keller.
Madžarska zasedba se je pred kratkim dvignila na mednarodno raven, saj je zmagala prestižni nagradi Evian in Borciani.
Izšla je iz konservatorija Franc Listz, vodilne glasbene ustanove madžarske prestolnice: med njenimi mentorji naj omenimo Gydrgyja Kurtaga.
V ponedeljek, 16. decembra smo v gledališču Rossetti Bachovo Umetnost fuge poslušali v Borciani j e vi priredbi za godalni kvartet. Pravzaprav gre za interpretacijo, saj ni Bachov tekst bistveno spremenjen, spremeni se le vrstni red teh osemnajstih kontrapunktov; vsak kontrapunkt obogati nato Borciani s svojo agogicno, dinamično, skratka - in-terpretacijsko izbiro.
Iz analitično tehtne igre kvarteta Keller zasledimo tako v vsakem kontrapunktu višek in nižek glasbene povednosti, kar pa madžarski umetniki dosežejo ne le "z jakostjo, temveč tudi z barvo in napetostjo zvoka. Bachova glasbena misel se tako
obogati na značaju; interpretacija punktiranih not Drugega kontrapunkta, ki je bil v ponedeljek tretji na vrsti, je tokrat prizadela daljšo noto, saj ji je »krajša sestra« ukradla nekaj vrednosti: osminka s piko se je prelevila v dve osminki, vendar troosminske dobe, da se je šestnajstinka Spremenila v osminko in tvorila s prejšnjo noto triolo. Izvirno jedkost je nekoliko omiljeni ritmični tvorbi povrnila hitrost podajanja, da je izbira zazvenela prepričljivo in upravičeno.
Naj poudarimo uravnovešenost teh štirih glasbenikov v homogeno celoto: večkrat slišimo komorno glasbo v izvedbi znanih solistov, kjer je prizadeto predvsem ravnovesje podajanja - pri kvartetu Keller se to ne dogaja. .Vsak umetnik je del ansambla, in glasbeno sporočilo raste iz sku-
pnega muziciranja.
Kljub baročni glasbi ne zahaja kvartet Keller v baročno filologijo. Glasbila so nastavljena sodobno, lokovanje in vihralo ravno tako. Kljub temu ostajajo naši madžarski izvajalci v zlati sredini, saj v širini vihrata in napetosti zvoka nikoli ne zaidejo do kakega zopernega poz-noromanticnega postavljaš tva.
Zaključna fuga je zazvenela ... nedokončano, kakor jo je bil pač Bach zapustil. Tik pred smrtjo je nakazal tretjo temo, kjer zasledimo njegov ... avtogram v notah b, a, c, h, in zamotan, mojstrski razvoj, prepoln kroma-tizmov.
Dolgemu aplavzu ni sledil dodatek, in prav je bilo tako: po Umetnosti fuge bi kakršnakoli glasba bila popolnoma odveC.	GR
IZŠLA JE 4. ŠTEVILKA
Božični Galeb je tu


Spet je med naš® malčke priletel Galeb, P1" san in igriv, tokrat pa tudi praznično razpoložen-
Kot se za to letno obdobje spodobi, je seveda božično uglašen. 2e na platnici se bohoti božično drevesce, pod njim Pa kupi daril in seveda na smejani otroški obraz1-Tudi vsebina je pretezn0 božično-novoletna, z 0 veznim obiskom sv. Tre kraljev povrh. In velik0 je snega, tako v teksti Tatjane Kokalj, Karolin® Kolamanič in celo v® likega Srečka Kosovela, kot v ilustracijah Marje1 Cvetko, Mojce Cerjak’ Andreje Peklar, Mag0 Tavčar, Vena Dolenca 1 Petra Furlana. Vmes J® seveda tudi veliko z®
lenja. Pripravili so ga običajno rubriko učen0 GOS Finka Tomažiča lZ
Trebe pod mentorstvo
Kristine KovaCiC. Pa marsikaj drugega 1 _ Otroci, kar prijetno v bo z njim.

PERU / SE NEODLOČEN IZID SPOPADA MED ZAGOVORNIKI MIRNEGA REŠEVANJA IN PRISTAŠI NASILNEGA POSEGA
Japonsko veleposlaništvo: nadaljuje se drama s talci
Japonsko in evropske države skrbi predvsem usodo zajetih ljudi
LIMA - Za veC kot 400 talcev na japonskem veleposlaništvu v Limi se nadaljuje moreCe Čakanje na odločitve, ki jih bodo sprejele perujske in japonske oblasti. Veleposlaništvo, ki so ga zasedli gverilci levičarskega gibanja Tupac Amaru (MIRTA), je namreč pod jurisdikcijo Tokia, tako da nekatdri že za danes napovedujejo pomembne premike, ker je v Limo prispel japonski zunanji minister Jukihiko Ikeda.
Medtem so iz raznih prestolnic sveta že zahtevali od predsednika Fuji-morija, naj pri reševanju drame s talci »zagotovi življenje in telesno celovitost talcev«.
V rokah gverilcev je namreč kakih štirideset diplomatov, med njimi pa skoraj dvajset veleposlanikov, V poslopju sta tudi dva perujska ministra, veC sodnikov vrhovnega sodišča, sedanji in bivši šef protiterorističnih enot, Fujimorov brat in 120 Japoncev. Trenutno je v teku pravi politični spopad med zagovorniki trde in mehke rešitve. Prvo kot kaže zagovarja vojska, ki ne pristaja, da bi klonili pred zahtevami gverilcev, ki hočejo osvoboditev vseh svojih tovarišev in celo zamenjavo Fujimorove liberisticne gospodarske Politike. Drugo pa predvsem Japonska in druge evropske države, ki imajo na veleposlaništvu svoje ljudi.
Ob zori se je v poslopje japonskega veleposlaništva vrnil »odbor veleposlanikov«, ki so jih predsinoCnjim gverilci osvobodili, tako da bi
pogajanja premaknili z mrtve točke. Odbor, ki ga vodi kanadski veleposlanik in nekdanji izvedenec za terorizem Anthony Vincent, je bržkone gverilcem sporočil perujske protipred-loge. V veleposlaništvo pa je ves dan prihajal in odhajal delegat Mednarodnega rdečega križa Michael Minning, ki se trudi, da bi olajšal težke življenjske razmere talcev. Po dosedanjih informacijah gverilci ravnajo s talci zelo omikano.
Do sedaj so perujske oblasti pokazale izredno mero strpnosti, a so tudi pripravile vse potrebno za morebiten nasilen razplet drame s talci.
Policija se vsestransko trudi, da bi novinarjem in snemalcem preprečila dostop v neposredno bližino ambasade (AP)
Predsednik Fujimori bo v vsakem primeru poražen
LIMA - Ne glede na izid drame s talci bo perujski predsednik Alberto Fujimori doživel težak politični poraz. Ob morebitnem poskusu nasilne rešitve zapleta je skoraj gotovo, da bi bilo število žrtev precejšnje, ker bi se gverilci krčevito upirali, med drugim so tudi minirali poslopje. Med žrtvami bi seveda bili tudi tuji diplomati, kar bi imelo nedvomno hude posledice za Fujimorov politični ugled v tujini, a tudi v Peruju. Miroljubni razplet ob klonitvi vsaj na zahtevo po osvoboditvi v Peruju priprtih gverilcev gibanja Tupac Amaru pa bi bil za Fujimorija hud notranjepolitični po-
raz, ki ga perujska vojska ne bi prebavila. Gibanje Tupac Amaru pa bi pridobilo na izrednem ugledu med revnimi sloji prebivalstva, ki ga je Fujimorova liberisticna politika še dodatno obubožala. In prav ta politika je kriva, da ob neizpodbitnih uspehih v boju proti skrajnolevicar-skemu terorizmu Peruju ni uspelo zatreti tega pojava. Se več, ob skrajno brutalnih policijskih metodah je gverila spoznala, da mora preiti v protinapad z akcijo, ki bi osredotočila pozornost sveta na težke perujske razmere, kjer sistematično kršijo človekove pravice v imenu boja proti levičarskemu terorizmu.
Zakaj so izbrali prav japonsko ambasado
LIMA - Gverilci revolucionarnega gibanja Tupac Amaru niso naključno izbrali japonskega veleposlaništva v Limi za svoj spektakularen napad in izsiljevanje perujskih oblasti. Izbira je skrajno posrečena in ima simbolični naboj, ne samo, ker je perujski predsednik Alberto Fujimori japonskega rodu, temveč ker je japonska skupnost v Peruju ena od najvplivnejših.
Večina od 100 tisoC perujskih Japoncev živi v Limi. Po brazilski, ki šteje veC kot en milijon ljudi, je to najštevilnejša japonska skupnost v Latinski Ameriki. Bavi se predvsem s trgovino,
' bančništvom in finančnimi posli. Japonski premier Riutaro Haši-moto je med svojim avgustovskim obiskom v tej andski državi podpisal veC sporazumov o japonsko-perujski kooperaciji za skupno veC kot 600 milijonov dolarjev. Gverilci Tupac Amaru so ob tem zatrjevali, da Japonska podpira samo določene interese, ne pa perujskega proletariata.
Japonska industrija že nekaj Časa posveča izredno pozornost tako perujskemu rudnemu in naftnemu bogastvu kot dobrim izgledom za razvoj kmetijstva in prehrambene industrije. Naložbe in sodelovanje olajša prisotnost japonske skupnosti, ki vsestransko pomaga svoji nekdanji domovini. Večina perujskih Japoncev je potomcev japonskih izseljencev, ki so konec prejšnjega stoletja in v začetku sedanjega prispeli iskat srečo v to andsko deželo.
Tudi predsednik Alberto Fujimori je sin revnega japonskega
emigranta, ki je leta 1934 zapustil južnoja-ponski otok Kjušu. Njegova mati še danes slabo obvlada španščino in so jo na japonskem veleposlaništvu prisotne Japonke rešile, tako da ni padla v roke gverilcev. 59-letni Alberto Fujimori se je najprej uspešno povzpel po stopnicah akademske kariere, saj je pred svo-jim pojavom na političnem prizorišču postal rektor agronomske fakultete v Limi. V politiko se je pognal leta 1990, ko je presenetljivo porazil pisatelja Maria Vargasa Lloso, ki so ga vsi smatrali za favorita na predsedniških volitvah. Fujimori je zmagal na podlagi enostavnega a uspešnega volilnega gesla »delo, poštenje in tehnologija«. Ljudje so mu verjeli, ker so bili siti revščine in političnega nasilja. Da jih v glavnem ni razočaral, potrjuje dejstvo, da so mu lani obnovih mandat. V svojih naporih proti revščini in nasilju pa Fujimori ni izbiral sredstev, tako da je leta 1992 razpustil parlament in preklical ustavne svoboščine. Vsi so bili prepričani, da je Fujimori s tem naravil pravi politični avtogol. V to je bila prepričana tudi njegova žena Susa-na Higuchi, ki se je od moža ločila in ustanovila samostojno stranko, ki pa ni uspela načeti političnega prestiža predsednika Fujimorija. Kot neoliberist ima Fujimori vsestransko podporo perujske buržua-zije, še najvecje težave pa ima z vojsko, ki tako v Peruju kot v vsej Latinski Ameriki predstavlja poseben družbeni razred, s katerim morajo vsi voditi raCime.
VATIKAN / 2E PETI URADNI OBISK
SRBIJA / ZUNANJI MINISTER MILUTINOVIČ O MOREBITNI ZAHTEVI OVSE
Arafat pri papežu
RIM - Papež Janez Pavel II. je včeraj sprejel predsednika palestinske avtonomne uprave Jaserja Arafata, ki so ga v Vatikanu dočakali kot državnika. Arafat je. bil zadnjic v Vatikanu letošnjega septembra, ko pa se je sestal le z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Sodanom. To seveda ni prvi Arafatov obisk pri papežu. Z njim se je sestal že štirikrat, in sicer leta 1982, 1988, 1990 in leta 1995. Med Svetim sedežem in Palestinci so od vedno dobri odnosi, ker Vatikan v glavnem podpira palestinske zahteve.
Jaser Arafat se je sinoči sestal še s predsednikom vlade Prodijem in z zunanjim ministrom Dinijem, s predsednikom Scalfa-rom pa je odprl razstavo Betlehem 2000.
Volitve lahko pač ponovimo, zakaj ne?!
Režim še vedno trdi, da so bile volitve v glavnem korektne in da ni razlogov za protest
BEOGRAD - »Ce delegacija OVSE brez predsodkov, torej na podlagi resne in objektivne preiskave predlaga, da bi bilo treba znova preveriti nekatera dejstva, kar bi privedlo do ponovitve volitev, potem lahko volitve pac ponovimo, zakaj ne?!« je včeraj v Beogradu izjavil šef jugoslovanske diplomacije Milan Milutinovič (na sliki AP), ki se je tokrat prvič po izbruhu krize v Srbiji pogovarjal z novinarji.
Zunanji minister srb-sko-Cmogorske federacije se ni želel izjasniti, kar zadeva veC tednov trajajoče državljanske proteste v Srbiji, dejal pa je, da je v mednarodni javnosti ustvarjena popačena podoba o volilnem procesu v tej republiki, ter pojasnil, da je bil poziv Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi poslan zato, da bi »razčistili sleherno nejasnost v zvezi z lokalnimi volitvami«.
»O vseh morebitnih odločitvah delegacije OVSE bomo odločali v okviru sistema,« je poudaril Milutinovič; na novinarsko vprašanje, kako bi bilo mogoče v Beogradu, kjer so že bile izkoriščene vse pravne možnosti za razveljavitev razveljavitve zmage opozicije, karkoli spremeniti,
pa je odgovoril: »Ce se bodo pojavila nova dejstva, novi dokazi, potem se lahko tudi postopek ponovi.«
Jugoslovanski zunanji minister je priznal, da so zadnji dogodki v Srbiji povzročili ZRJ veliko škodo, na vprašanje predstavnikov medijev, kakšen razplet napoveduje, pa kje odvrnil, da se »noče ukvarjati s politično astrologijo«. Milutinovič je večkrat ponovil statistične podatke o tem, da je do nepravilnosti v volilnem procesu prišlo samo na slabih štirih odstotkih volišč, nato pa se je vprašal, »Cernu vse to«, saj po njegovem sploh ne gre za kakšen velik problem.
Glede na to, da režimska sredstva javnega obveščanja zadnje dni vodijo ostro kampanjo proti demonstrantom, katerim kot enega najhujših grehov očitajo nošenje tujih zastav, so novinarji
od Milana Milutinoviča zahtevali tudi komentar v zvezi z uporabo tujih simbolov na ulicah srbskih mest. Sef jugoslovanske diplomacije je povedal, da »nošenje zastav ni problematično, paC pa je sporen kontekst..., saj prek tujih simbolov nekateri apelirajo na tuje (politične) dejavnike«. Dodal je še, da tako ravnanje sproža revolt pri večini državljanov.
Novinarji so hoteli vedeti tudi to, kako namerava jugoslovanski držav--ni vrh »odstraniti« ljudi z ulic srbskih mest, Milutinovič pa jim je pojasnil, da se s tem vprašanje ne bi rad ubadal. Dodal je, da ima sicer vsakdo pravico do izražanja svoje volje, dokler ne žali Čustev drugih ljudi, vendar pa se zadeve po njegovem ne smejo reševati na cesti, ker »dialog znotraj sistema nudi izvrstne možnosti«.
Maja Maršičevid
POKRAJINSKI SVET / NA SINOČNJI SEJI
KULTURNI DOM / USPELA OTROŠKA PRIREDITEV
a PRIREDITVE
Kritike na račun Listine za Goriško
Pomisleki Zelenih in neodvisnega Zampara Predsednica Marcolinijeva na zdravljenju
Prava Škratovščina s Svetlano Makarovič
Ustvarjalka otroških pravljic in pesmi je osvojila pozornost mladih in manj mladih
Ni vse zlato, kar se sveti. V 2. listini za Goriško, ki so jo podpisali v sredo v Rimu je marsikaj starega, nesprejemljiv je tudi postopek za pripravo osnutka, posebej pa še dejstvo, da so bili goriški in .tržiški občinski in pokrajinski svet v bistvu odrezani od možnosti vplivanja na izbire. Vse se je dogajalo v okviru ti. Teritorialnega pakta, torej izven organizmov, ki so v prvi vrsti za to postavljeni. Tako je na začetku sinočnje seje goriškega pokrajinskega sveta, ki jo je vodil predsednik sveta Pi-roni - predsednica Marcolinijeva ima namreč težave z zdravjem - ugotavljal svetovalec Fiorelli in napovedal, da bodo v prihodnjih dneh podrob-
neje opredelili svoje stališče do problematike. Posredno je opozoril na nevarnost zaostritve odnosov v koaliciji Oljke, k zmagi katere so na Goriškem bistveno pripomogli tudi Zeleni. Pokazatelj določenih zasukov so tudi vesti o možnosti revizije stališč v zvezi z gradnjo uplinjeval-nika pri TržiCu.
S Fiorellijem se je strinjal neodvisni Zampa-ro, ki je podčrtal, da je v pravkar podpisani listini kar precej pomanjkljivosti in površnosti. Salomoni (DSL) je predlagal naj se razprava o teh vprašanjih uvrsti na dnevni red prihodnje seje.
V nadaljevanju seje je Zamparo postavil dve vprašanji in zahteval pisni odgovor: prvo se nanaša
na obračun in poročilo nadzornega organa, drugo na možnosti vpogleda in preverjanja dokumentacije s strani svetovalcev. Ob tem je Zamparo navedel nedavno razsodbo sodišCa (primer podjetja Clocchiat-ti) in pobude, ki jih je pokrajinska uprava v zvezi s tem sprejela.
Predstavnik SKP Butti-gnon je prebral osnutek daljšega dokumenta o odpravljanju lakote in revščine v svetu, o katerem naj bi razpravljali na eni prihodnjih sej.
Glavna vest s sinočnje seje pa je pravzaprav bolezen predsednice. Predsedujoči je povedal, da je Marcolinjevo v sredo po prihodu iz Rima obšla nenadna slabost, da pa so jo že odpustili iz bolnišnice.
Malčki iz vseh krajev Goriške so v torek popoldne napolnili Kulturni dom in s posebno pozornostjo spremljali dogajanje na odru, kjer je Svetlana Makarovič ustvarila svet SkratovšCine. Makarovičeva, ki zagotovo sodi med najbolj priljubljene in najbolj znane ustvarjalce pravljic in otroških pesmi, je z enournim program začarala, poleg otrok, tudi starše in spremljevalce, ki so bili naravnost zamaknjeni v njen Čudežni pravljični svet.
Organizatorji večera, Dijaški dom Simon Gregorčič, Kulturni dom in Zveza slovenskih kulturnih društev so želeli predstavo Škratovščina podariti otrokom - in to prav v Času med Miklavžem in božičem - v prepričanju, da je za otroka takšno pravljično doživetje vsaj
tako dragoceno, kakor podarjena igrača. In v tem smislu lahko ugotovimo, da so zadeli v živo. Bilo je res lepo doživetje tako za otroke, kot tudi za odra-
sle, ki so v sebi ohranili nekaj otroške svežine.
Na slikah (foto Bumba-ca) Svetlana Makarovič in mladi poslušalci SkratovšCine
SOVODNJE / PRAZNIČNA REVIJA KŽD VIPAVA
“Sladke sanje” v občinski telovadnici
Kotalkarji KSD Vipava so tudi letos pri-	in nekaj gostov - in Članice skupine za ritmic-
pravili praznično darilo v obliki prireditve,	no gimnastiko SZ Dom. Na nastop se že
na katero vabijo jutri ob 20.30 in v nedeljo ob nekaj tednov zelo skrbno pripravljajo pod 19.30. V telovadnici v Sovodnjah bodo pred- vodstvom Tanje Peteani in Barbare Kovic. Ge stavili koreografijo Sladke sanje. Nastopilo bo smemo soditi po tem, kar so nam prikazali 50 kotalkarjev - vsi, ki vadijo pri KSD Vipava, prejšnja leta, se obeta res lepa prireditev.
Nagajivi pajacek v Feig ovi knjižnici
Knjižnica Damir Feigel vabi mlade obiskovalce in seveda tudi njihove starše in prijatelje na zadnjo prireditev v tem letu. Danes ob 16.30 bodo predvajali igrico Nagajivi pajacek. Nastopili bodo člani mladinske skupine Amaterskega odra Jaka Stoka Prosek-Kontovel, ki jo vodi Sara Balde. Otroci
bodo ob koncu dobili za spomin okrasek za božično drevesce; izmenjali si bodo tudi božična in novoletna-vošCila, kajti dobra dva tedna bo knjižnica zaprta. Knjige si namreč lahko izposodite le še danes (med prazniki bo zagotovo tudi nekaj Časa za branje), vrnete pa šele 8. januarja 1997,
NOVICE
KRONIKA / PREDSINOCI V VIDMU
TRŽIČ
Predpraznično srečanje z upokojenci v Doberdobu
Cas pred božičem je Cas različnih srečanj, pogovorov in družabnosti. Občinska uprava v Doberdobu prireja jutri, ob 16. uri, srečanje s starejšimi občani in upokojenci. Srečanje bo na županstvu.
Loterija dvakrat radodarna
Vsaj v dveh družinah bodo bližnje praznike preživeli nekoliko drugače, v zadovoljstvu. SreCa, ki je, kakor pravi ljudska modrost, opoteCa, se je v Gorici nasmehnila kar dvakrat in kar bogato obdarila srečneža, ki bosta vnovčila dobitek za 50 oziroma 30 milijonov lir. Loterijska listka “gratta e vinci” sta bila prodana v baru pri RdeCi hiši (na sliki - foto Bumbaca - vidimo nasmejana upravitelja) ter v trafiki na Majnicah.
Dva lažje ranjena v trčenju
V prometni nesreči, ki se je pripetila v prvih jutranjih urah na državni cesti št. 56 v kraju San Giovanni sta bila lažje ranjena 24-letna Viviana Abbati iz Krmina ter 47-letni Dario Gri iz Koprivnega. Abbatijeva se bo zdravila 20 dni, tri dni pa Gri.
Mladeniča iz Gradišča in Tista umrla v nesreči
Silovito trčenje na drevoredu Venezia
1
Dve mladi življenji sta ugasnili v prometni nesreči, ki se je zgodila v sredo zvečer v Vidmu: umrla sta 24-letni Alessio Catarin iz Gradišča, De Gasparijeva ulica 4/d ter 27-letni Ezio Ciriello iz Trsta, ulica dei Moreri 9/2. V videmski bolnišnici se zdravi 25-letni Nico-la Odorico iz Borgnana pri Krminu; dve drugi osebi sta bili ranjeni, 22-letni Andrea Sguecco iz kraja Cavazzo Carnico, zdravil se bo mesec dni, medtem ko so Alainu Agronu v bolnišnici nudili le prvo pomoC.
Catarin, Ciriello in Odorico so bili namenjeni v gasilsko vojašnico v ulici Popone, kjer so od ponedeljka obiskovali tečaj za sprejem v zbor poklicnih gasilcev. Nesreča se je
zgodila nekaj minut pred 19. mo v križišču drevoreda Venezia (glavna vpadnica v mesto iz zahodne smeri) in ulice Gabelli. Avtomobil je vozil Odorico, ki je iz stranske ulice zapeljal na sredo drevoreda Venezia in
skušal zaviti v levo. Iz predmestja Santa Caterina v smeri centra je pripeljal Sguecco. Obe vozili sta silovito trčili, pri Čemer je renault dobesedno razpadel. Promet v dobršen delu mesta je bil za nekaj m povsem ohromljen.
V nesreči težko ranjen 2tietni avtomobilist iz Poljana
Težka prometna nesreča se je sinoči, nekaj minut pred 18. uro zgodila v bližini tržiške železniške postaje v zaenkrat še v mnogoCem nepojasnjenih okoliščinah. Žrtev je 25-letni Stefano Marizza iz Poljana, ki so ga takoj po nesreči prepeljali v bolnišnico na Katinaro zaradi poškodb glave in drugih delov telesa. Po razpoložljivih podatkih, je Marizzo, ki je v bližini križišča ulice Romana z ulico Flavia parkiral avtomobil, med izstopanjem iz vozila zadel avtomobil ter ga odnesel nekaj metrov naprej. Do sinoči še nismo uspeli izvedeti podrobnosti. Vzroke in potek nesreče ugotavljajo karabinjerji.
SKFD Mirko Filej - ODER
90 vabi, v sodelovanju s SCGVE. Komel in MoPZ Mirko Filej na božičnico Od zore do zarje. Prireditev bo v nedeljo, 22. decembra, ob 17-uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.
SEKCIJA RITMIKE IN ORODNE TELOVADBE SZ DOM GORICA vabi na Božično akademijo (prikaz 3-meseCnega dela), ki bo danes ob 20.15 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Poleg ritmicark in orodnih telovadcev, bodo sodelovali Se elani drugih sekcij SZ Dom ter skupina “Show dance’ ZSKD. Vstop je prost - prostovoljni prispevki gredo v dobrodelne namene!
KD DANICA in KD OTON ZUPANČIČ prirejata danes ob 20.30 kulturni večer v domu Danica na Vrhu ob 20-letnici pobratenja društev. Nastopili bodo dekliški zbor Danica, MePZ Oton Župančič in otroški zbor Oton Zupančič. Kratek recital bo povezoval celoten program.
PIHALNI ORKESTER KRAS priredi v soboto, 21-decembra, ob 20. uri v župnijski dvorani v Doberdobu božični in novoletni koncert. Nastopajo tudi ansambel Zamejski kvintet ter dekliški in moški pevski zbor Jezero.
□ OBVESTILA
FEIGLOVA KNJIŽNICA
obvešča, da je odprta samo še danes. Zaprta bo med božičnimi in novoletnimi prazniki, do 8. januarja. Poskrbite za branje!
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH obvešča, da bo od danes do 5. januarja 1997 zaprta.
DRŽAVNA IN MESTNA KNJIŽNICA V GORICI obvešča javnost, da bo v Času praznikov, od 23. decembra do 4. januarja 1997, odprta za občinstvo samo med 8.30 in 13.30.
H RAZSTAVI
ARS GALERIJA vabi na ogled razstave del slikarja Kavdija Tutte. Galerija je odprta ob umiku odprtja Katoliške knjigarne.
V KULTURNEM DOMU je še danes odprta skupinska razstava enaintridesetih
likovnikov z Goriškega.
KINO
GORICA
CORSO 18.00-20.00-22.00 »A spasso nel tempo«.
TRŽIČ
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »La frontiera«. Re^’ Franco Giraldi, i. R. Bova, G-Giannini, V. Tominac.
::	lekarne
DEŽURNA LEKARNA v GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Mi' chele 108, tel. 21074.	,
DEŽURNA LEKARNA v
TRŽIČU
S. NICOLO’, Ul. I Magg10 94, tel. 790338.
_________POGREB!
Danes: 8.30, Italia Lantied vd. Delich iz mrliške veže glavnega pokopališča cerkev na Rojcah in na glav no pokopališče; 10.00, Gm seppina Čeme vd. Cecche iz bolnišnice Janeza od B°8 na glavno pokopališč®’ 11.30, Adele Rebolica vm Riavi iz bolnišnice sv. Jus na glavno pokopali® ' 12.45, Giuseppina PersogUa iz bolnišnice Janeza od B0b v Moš.
KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA EP
KOŠARKA / V D LIGI »SUPER« KONEC TEDNA
NOVICE
Italija z zmago nad Finsko tudi matematično kvalificirana
Dobra igra samo v 2. delu
Italija - Finska 101:73 (38:37)
ITALIJA: Coldebella 14, Bonora 8, Fucka 13, Pittis 10, Esposito 9, Alberti, Myers 24, Moretti 8, Frosini 7, Marconato 8.
FINSKA: Kuisma 25, Markkanen 4, Pehkonen 3, Riihela, LarMo 6, Muhonen, Tahvaninen 9, Luhtanen 5, Lehtonen 8, Pratesi 13.
Sodnika: Jelen (Avt) in Dozai (Hrv).
PM: Italija 17:22, Finska 14:18; 3T: Italija 10:22 (Coldebella 1:1, Bonora 1:1, Esposito 3:11, Myers 3:5, Moretti 2:4), Finska 7:23 (Kuisma 2:7, Pehkonen 0:1, Riihela 0:2, Larkio 1:3, Tahvaninen 1:4, Luhtanen 0:2, Lehtonen 0:1, Pratesi 3:3); 4.500 gledalcev
PERUGIA - Morda celoten potek srečanja s Finsko, na katerem si je Italija tudi matematično zagotovila nastop na evropskem prvenstvu v Španiji prihodnje leto najbolje označuje kratek dovtip italijanskega selektorja Ettora Messine po končani tekmi: »Vse je dobro, kar se dobro konca.« hi končalo se je res dobro (101:73), medtem ko je bil prvi polčas izenačen, Finci pa so celo večkrat vodili. Na odmor so »azzurri« odšli s pičlo prednostjo ene točke (38:37).
V nadaljevanju pa je zaCela konCno delovati obramba, ki je omogočila tudi vrsto hitrih protinapadov. Do preobrata je prišlo, ko je Messina poslal istočasno na igrišče Esposita in Myersa. Igra je postala bolj tekoča, pri tem pase je razigral predvsem Myers, ki je bil v prvem delu precej »zadržan« in je dosegel samo 3 točke. V drugem delu je v 17 minutah dosegel 21 točk, od tega 15 v prvih devetih minutah nadaljevanja s samo dvema zgrešenima metoma.
Tudi Esposito ni igral slabo, Čeprav je statistika z njim neusmiljena, saj je bil v 16 poskusih samo trikrat uspešen. Vsekakor je zdaj jasno, da oba lahko igrata istočasno, kar se pa ostalih tiče, je položaj bolj ali manj jasen. Se vedno je Gregor Fucka najbrž edini igralec »evropskega« formata (včeraj si je prehitro nabral osebne napake), pod košem pa je Italija precej Šibka. Frosini se je sicer boril (11 skokov), vendar je bil nenevaren, zato vsi Čakajo na povratek Dana Gaya in upajo, da bo Denis Marconato še naprej tako hitro napredoval kot doslej.
Proti skromni Finski prav veliko ni bilo treba pokazati, zato bo treba na dokončno oceno o vrednosti te reprezentance »azzurrov« počakati na bolj zahtevne teste.
Za najboljšega igralca tekme je bil na koncu proglašen Carlton Myers, posebno priznanje pa je za sto nastopov v dresu državne reprezentance prejel Ric-cardo Pittis.
Do konca kvalifikacij sta se dve koli. Na EP se neposredno uvrstita prvi dve reprezentanci iz vsake skupine in še štiri najboljše tretjeuvršCene v petih skupinah.
VRSTNI RED SKUPINE C: Italija 14, Slovenija 10, Madžarska 8, Finska in Makedonija 6, Češka 4.
Dom proti Santosu in tretji deibi
V Briščikih se bosta pomerila Kontovel in Bor Radenska - Cicibona spet do točk?
Claudio Starc (prvi z leve) eno glavnih orožij Kontovela
Deseto kolo košarkarske D lige bo menda res izjemno zanimivo. Označujeta ga dve srečanji, na katerih bodo zaposlene tri naše peterke. Dom Agorest se bo v Trstu spoprijel z vodilnim Santosom, Kontovel in Bor Radenska pa se bosta pomerila med sabo v tretjem derbiju letošnje sezone.
Domovce Čaka v telovadnici šole Caprin nedvomno zelo zahtevna naloga, sa je Santos favorit številka ena v boju za napredovanje in je to vlogo doslej tudi povsem upravičil, saj je doživel le en poraz. Najnevarnejša moža tržaškega moštva sta visoko krilo Nardin, ki je ponavadi tudi najboljši strelec moštva, in masivni center Pitac-co, ki je lani igral v višji ligi z Intermuggio. Santos igra hitro in trdo. Dom Agorest bi lahko dobil dvoboj pod košema, vendar pa to absolutno ne bi bilo dovolj za zmago, treba bo tudi igrati požrtvovalno in v nespremenjenem ritmu od začetka do konca tekme. Strožji kriterij sojenja bi gotovo bolj ustrezal domov-cem, saj predvaja Santos grobo košarko. Goričani imajo na lestvici samo dve točki manj od svojih nasprotnikov in se jim torej ponuja priložnost, da jih dohitijo na vrhu lestvice.
Bor Radenska je bila doslej v derbijh nepogrešljiva. Premagala je sestrsko Cici-bono, v preteklem kolu pa še domovce. Za Kontovel bo jutrišnji derbi prvi letos. Obe naši tržaški peterki sta doslej zadovoljili. Bor Radenska se je zdaj že polnopravno vključila v boj za napredovanje, Kontovelci pa imajo samo dve točki manj od belozelenih, kar je menda veC kot so pričako-
vali v začetku sezone.
Za mnenje o derbiju smo povprašati veterana tisočih bitk Claudia Starca: »Pričakujem izenačeno tekmo. Bor je v rahli prednosti, ker ima bolj izkušeno ekipo. Pozna se, da je lani igral v višji ligi. Igra organizirano in bo na koncu gotovo med prvimi. Verjetno bo v obeh taborih prevladovala živčnost, vseeno pa upam, da bo tekma lepa.
Kako ocenjuješ dosedanjo Kontovelovo pot?
»Do zdaj pozitivno. Porazi, ki smo jih utrpeti, so bili nekje pričakovani, zelo dobro za bodočnost naše mlade ekipe pa je to, da uspešno igramo zlasti na gostovanjih. Zavedamo se vsekakor, da bo težko ohraniti zdajšnji položaj. Tekme z najboljšimi nas še čakajo, šele po teh bomo natančno vedeti, pri Cern smo.«
Kako lahko premagate Bor?
»S hitro igro v protinapadu in s Čvrsto obrambo, predvsem pa moramo izgubiti manj žog, saj je to naša najveCja pomanjkljivost.«
Katere so odlike vašega nasprotnika?
»Predvsem organizacija igre tako v napadu kot v obrambi in pa cona 1:3:1.«
Katera bi lahko bila ključna igralca derbija?
»Barini pri Boru in Ci-vardi pri nas.«
Priložnost za osvojitev novih točk ima tudi Cicibona, ki se bo pomerila s skromnim novincem Chiarbolo. Za cicibonaše je zmaga pravzaprav imperativ, saj je obstanek zdaj njihov edini cilj. Med tednom je prišlo do razCišCe-valnega sestanka med igralci na eni ter trenerjem in vodstvom na drugi strani. Padla je obljuba, da bo v naslednjih nastopih boljše kot doslej. Upajmo, da bo res tako. (ak)
[ODBOJKA / POKRAJINSKA ČLANSKA IN MLADINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM
Agraria Terpin vl.MD zamudila priložnost Prva zmaga mladincev Soče Unitecno
V 1. ženski diviziji mlade valovke nabirajo izkušnje - Pri deklicah Farra premagala Val
1. MOŠKA DIVIZIJA	1. ŽENSKA DIVIZIJA	VRSTNI RED: Azzurra in OSTALI IZID: Tomana - Ron-
Agraria Terpin - Intrepida 2:3 (16:14,14:16,15:7,13:15,8:15)
AGRARIA TERPIN: A. in M. Vogrič, Luteman, Pintar, Hlede, Mucci, Frandoli, Komjanc, Spaz-zapan, Makuc, Parisi.
Obdbojkarji Agrarie Terpin so proti Intrepidi zapravili veliko Priložnost za zmago, saj šo po Vodstvu v setih z 2:1 v Četrtem že Voditi z 12:8. Toda nato je 01ym-Pia tudi fizično popustila in gostje so izsilili peti niz.
Gostje so v prvih štirih setih veliko grešiti, v petem pa so zaigrali izredno zbrano in predvsem s servisom v skoku spravili v težave Goričane, ki so zato tudi slabše napadali in Intrepida je tako zasluzeno prišla do točk.
OSTALA IZIDA: Vbl Cormons ' Turriaco 1:3, Fossalon - Mossa 3:1
VRSTNI RED: Tomana in Intrepida 4, Naš prapor, Turriaco, Fossalon in Vbl Cormons 2, Agraria terpin, SoCa Gostilna Devetak in Mossa 0.
Azzurra - Val 3:0 (15:9, 15:11, 15:4)
Val - Intrepida 1:3 (15:8,10:15, 6:15,6:15)
VAL: Kocjančič, Danielis, Vi-sintin, Uršič, Branca, Brisco, De-vetta, Tonus
Mlade valovke v 1. diviziji predvsem nabirajo izkušnje, saj so veliko mlajše od ostalih ekip. Zato so rezultati v drugem planu. Kljub temu pa iz tekme v tekmo igrajo bolj pogumno in čeprav se to na rezultatih še ne kaže, pa se občasno z nasprotniki že kosajo povsem enakovredno. Proti Azzurri sta bila tako prva dva seta precej izenačena, proti Marianu, ki se je izkazal predvsem z dobro igro v polju, pa so valovke osvojili tudi set. Vsekakor je treba tudi povedati, da zaradi zasedenosti v šoti največkrat ne igrajo v popolni zasedbi, kar seveda tudi vpliva na igro.
OSTALA IZIDA: Pieris - Gra-do 1:3, Mondo Computer - Mora-rese 3:2
Mondo Computer 4, Vbl Cormons, Morarese, Grado in Intrepida 2, Val in Pieris 0.
MLADINCI
SoCa Unitecno - Tomana 3:0 (15:12,15:3,15:4)
SOCA UNITECNO: A in M. Černič, Deiuri, Faganel, Golob, Hlede, Kovic, Lukeš, Messina, Miklus, Orel, PrinCiC.
Mladi Sočani (ta ekipa nastopa tudi v prvenstvu Under 16 in 1. MD) so gladko premagali starejšega nasprotnika. Po nekoliko boječem začetku, ko je Tomana povedal s 3:6 in 8:12, so se otresli začetne treme in pokazali, kaj znajo. Z ostrim servisom in učinkovitim protinapadom so nato osvojili prvi set, nadaljevanje pa je bilo nato prava formalnost. Za dobro igro zaslužijo pohvalo vsi igralci.
Espego - SoCa Unitecno preložena
Zaradi zasedenosti telovadnice so goriški mladinski derbi preložili na kasnejši termin.
chi 3:1.
DEKLICE
Pro Romans - Val 0:3 (2:15, 6:15,2:15)
Val - Farra 0:3 (12:15, 10:15, 13:15)
VAL: Danielis, Visintin, Uršič, Branca, Brisco, Devetta, Torros, Marvin, Bressan, Terpin
Ena zmaga in en poraz je obračun Valove ekipe deklic v manj kot tednu dni. Pro Romans je bil nedorasel nasprotnik, proti Fani, ki je glavni favorit prvenstva, pa so doživele poraz, ki pa ni zaskrbljujoč. Srečanje je bilo namreč precej izenačeno in ce bi nastopila Paola Uršič, bi najbrž osvojiti vsaj set. Diana Brsico je s servisom v skoku dosegla precej toCk.Vsekakor ostaja uvrstitev v play off še naprej glavni cilj.
OSTALA IZIDA: Farra - Intrepida 3:0, VBL Cormons - Lucini-co 0:3.
VRSTNI RED: Farra 10, Val 8, Pro Romans 6, Lucinico 4, Etsi 2, Intrepida in VBL 0.
Napoli in Vicenza bosta prvi polfinalni tekmi igrala doma
RIM - Ob zaključku včerajšnjega zasedanja generalne skupščine nogometne Lige so z žrebom določili domačina prvih polfinalnih srečanj italijanskega pokala. Tako bo Napoli 29. januarja gostil Inter, medtem ko bosta Vicenza in Bologna prvo tekmo odigrati v Vicenzi 28 ati 30. januarja. Povratni tekmi bosta 25. ali 27. februarja v Milanu oziroma 26. februarja v Bologni.
Tombe ne bo v Alti Badii
GRODEN - Alberto Tomba je včeraj psotrdil, da ne bo nastopil na nedeljskem veleslalomu za svetovni pokal v Alta Badii. Tako določitev je italijanski smuCar sprejel zato, ker ne žeti spreminjati programa treniranja in rehabilitacije po poškodbi 22. oktobra na Tonaleju. Namesto tekme bo Tomba opravil celo vrsto heningov.
Danes in jutri moška smuka za SP v Val Gardeni
GRODEN - Avstrijski smukači so bili tudi na včerajšnjem treningu pred današnjim in jutrišnjim smukom za svetovni pokal najhitrtejši. na prvih Štirih mestih so štirje Avstrijci, peti pa je bil Italijan Kristian Ghedina. Rezultati: 1. Franz VVemer (Avt) 2:01.31; 2. Josef Strobl (Avt) 2:01.49; 3. Hannes Trinkl (Avt) in Fritz Strobl (Avt) 2:02.00; 5. Kristian Ghedina (Ita) 2:02.01; 6. Pietro Vitalini (Ita) 2:02.18; 7. Rob Boyd (Kan) 2:02.24; 8. Franco Cavegn (Svi) 2:02.58; 9. Luc Alphand (Fra) 2:02.64; 10. Adrien Duvillard (Fra) in Kyle Rasmussen (ZDA) 2:02.80 itd.
Obvestila
ZSSDI
obvešča, da bo urad v Gorici odprt v ponedeljek, 23. t. m., od 15. do 17. ure. Goriška društva prosimo, da v teh terminih predložijo trenerske dnevnike. Za vse nadaljnje informacije se lahko obrnejo v urad v Trstu, tel. (040) 635627.
SKBRDINA
naproša udeležence zimovanja v Mariboru, da poravnajo plačilo v teku tega tedna.
GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR
obvešča, da bo tradicionalna GIMNASTIČNA BOŽIČNA AKADEMIJA na sporedu jutri, 21. t.m., ob 16. uri na društvenem sedežu.
Konjska dirke piše: Giorgio Plettersech
1.	dirka (Neapelj): možnost baze z Romino Ok (2), ki je najmočnejša. Opozarjamo še na Plushyja (1) in So-beranio (X);
2.	dirka (Milan): Orno del Pizzo (1) je na podobni dirki že zmagal, paziti pa bo moral na Rapido Op (2) in Ru-biero (X);
3.	dirka (Bologna): Ovolo Jet (X) bo z lahkoto zmagal, Ce ne bo delal napak. V dobri formi sta tudi Shilling (1) in Macabel (2);
4.	dirka (Turin): brez dvoma je Pool Ad (X) najboljši, toda paziti bo moral na Rez-zonica Tab (1) in Rivolino (2);
5.	dirka (Firence): Racer Roc (1) lahko zdrži do konca, Ce bo takoj povedel. V boju za zmago pa bosta tudi Possible (X) in Osnago Fos;
6.	dirka (Rim): Golden Topsider (2) je izrazit favorit,
pot do zmage pa mu bosta grenila Super Gentle (X) in Danzig Times (1).
Dirka tris - Neapelj 17.30 Naši favoriti: 16. Sisifo Jet, 15. Sirio Lb, 10. Sheri-dan jet; dodatek za sistemi-ste: 8. Sir Regal, 4. Samurai
	
	
1. — prvi	2
drugi	XI
2. — prvi	1
drugi	X2
3. — prvi	X
drugi	12
4. — prvi	X
drugi	12
5. — prvi	1
drugi	X2
6. — prvi	2
drugi	XI
Danes igra za vas Totocalcio
Bologna - Perugia	1
Fiorentina - Cagliari	1
Milan - Parma	IX
Napoli - Lazio	IX
Piacenza - Juventus	1X2
Reggiana - Inter ' 2 Roma - Atalanta	1
Sampdoria - Vicenza	12
Verona - Udinese	X
Lucchese - Bari	1
Reggina - Chievo	1
Ternana - Triestina	IX
Teramo - Viterbese	1X2
Niko Štokelj (letnik 1982) že osem let igra košarko pri Boru. Začel je v prvem razredu osnovne šole, v naslednjih treh letih pa je ob košarki igral tudi nogomet za cicibane in začetnike Bora oziroma Zarje. Zadnja štiri leta pa igra samo košarko in z Borovimi mladinskimi ekipami - trenutno igra za naraščajniško vrsto - se je vedno uvrščal pri vrhu prvenstev, v katerih so nastopali. 2e nekaj let je tudi dopisnik našega dnevnika, letos pa je tudi že večkrat neposredno prenašal tekme Jadrana po Radiu Opčine. Prejšnji teden je Dušan Košuta pravilno napovedal 9 izidov.
Niko
Štokelj
NAŠ ŠPORTNIK'96 NA OPČINAH - Polna dvorana, gostje, TV kamere, fotografi, pokali..
NAGRAJEVANJE NA OPČINAH
PROGLASITEV NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV PRIMORSKE IN ZAMEJSTVA
Arianna Bogateč, Matej Černič in Juventina
2. T. Romano, D. Bogateč in Kras Generali, 3. A. Bersan, J. Budin in Jadran
Juventinini nogometaši, odbojkar Matej Černič in jadralka Arianna Bogateč so zmagovalci letošnje ankete za zamejskega športnika leta. Ekipa štan-dreškega društva, ki je v pretekli sezoni dosegla napredovanje v elitno ligo, kar ni doslej uspelo Se nobenemu slovenskemu . društvu, je nasledila Ja-dranovim košarkarjem.
Osemnajstletni Valov odbojkar Matej Cemic, ki je z državno mladinsko reprezentanco osvojil naslov evropskega podprvaka, je prevzel mesto atleta Igorja Sedmaka, sedemindvajsetletna Članica Sirene Arianna Bogateč pa je s svojim drugim nastopom na olimpijskih igrah potrdila lansko prvo mesto.
Med posamezniki je na 2. mestu s pičlimi osmimi točkami zaostanka drugo leto zapored pristal Mladinin rolkar David Bogateč, tretji - po točkah daleč za prvima dvema - pa je Ja-dranov košarkar Jan Budin. Drugo stopničko si je med dekleti (spet kot lani) prislužila Boletova ko-talkarica Tanja Romano, ki se je z evropskega prvenstva za kadetinje vrnila z medaljo, od BogatCeve pa jo je letos namesto lanskih 61 ločilo samo devet toCk. Tretje mesto je osvojila namiznoteniška igralka Krasa Ana Bersan, ki sodi med dvanajst najboljših igralk v Italiji. Med ekipami je bila Juventina pred Kraševimi državnimi namiznoteniškimi pod-prvakinjami, Jadran pa je v boju za 3. mesto tesno premagal Koimpexove odbojkarje.
Najboljšega Športnika, športnico in ekipo leta so tudi letos izbirali Številni dopisniki Primorskega dela in Raievih slovenskih programov. Po lanski sezoni, ki je bila ena najuspešnejših v zgodovini našega Športa, njihova naloga res ni bila lahka, pa so jo vendarle odlično opravili. Gotovo prozor-nejše in demokraticnejše, kot bi jo lahko opravila kakršnakoli komisija. Paleta kandidatov in kandidatk, še posebej pa ekip, menda Se nikoli doslej ni bila tako široka, zato so za izbor »naj« športnikov krožila najrazličnejša ugibanja in je vladalo precejšnje pričakovanje. Kriterijev ocenjevanja Športnih uspehov je skoraj toliko kot ljubiteljev športa in vsakdo ima pri tem pravico do svojega mnenja (pri posameznikih je, kot znano, edina veljavna omejitev, da mora biti izbran slovenski športnik, ki se uveljavlja v okviru slovenskega društva), kar pomeni, da bi bila lahko imena nagrajencev oziroma njihov vrstni red tudi drugačen, vendar daje konCni seštevek posameznih ocen anketirancev vedno zelo verodostojno sliko.
To pravilo je nedvomno potrdilo tudi letošnje nagrajevanje.
Vrstni red Naš športnik ’96
Posamezniki
1.	Matej Černič (odbojka)	125 točk
2.	David Bogateč (rolkanje)	117 točk
3.	Jan Budin (košarka)	30 točk
4.	Matteo Feraglio (plavanje) in Aleš Plesničar (tenis) 12, 6. Christian Leghissa (gorsko kolo) 8, 7. Andrej Močilnik (jadranje) 6, 8. Jaro Furlani (jadranje) 5. 9. Giorgio Lorenzi (nogomet) 4, 10. Boris Vitez (košarka), Marko Devetak (nogomet) in Erik Švab (al-
(nogomet), Stefan Tommasi (nogomet), Manuel Za-nier (nogomet), Mitja Bužan (jadranje) in David Cej (košarka) 1.
Posameznice
1.	Arianna Bogateč (jadranje)	138 točk
2.	Tanja Romano (kotalkanje)	129 točk
3.	Ana Bersan (namizni tenis)	19 točk
4.	Vanja Milic (namizni tenis) 16, 5. Martina Milič (namizni tenis) 10, 6. Katja Milic (namizni tenis) 7, 7. Johana Križnic (jadranje) in Mateja Paulina (rolkanje) 6,9. Katja Fabrizi (odbojka) 4,10. Sonja Milic (namizni tenis) in Aleksija Ambrosi (odbojka) 2, 12. Erika Brisco (odbojka), Katja Vodopivec (odbojka), Martina Flego (odbojka) in Lara Vižintin (odbojka).
Ekipe
1.	Juventina (nogomet)	111 točk
2.	Kras (namizni tenis, zenska A liga) 78 točk
3.	Jadran (košarka)	47 toCk
4.	Koimpex (odbojka, moški) 43, 5. Zarja (nogomet) 16, 6. Primorje (nogomet) 9, 7. Koimpex (odbojka, ženske) 7, 8. Gaja (tenis, moška B liga) in Kras Tehtal (namizni tenis, mladinke) 6, 9. Gaja (nogomet, najmlajši), Zarja (nogomet, naraščajniki) in Soča Sobema (odbojka, moški) 3,12. Dom Agorest (košarka, moški) in Espego (odbojka, moški) 2, 14. 01ympia (odbojka, ženske), Val (odbojka, moški), Val (odbojka, Zenske), Mladina (rolke) in Kras (nogomet)-1.
Nad »praznikom brez meja« legla temna senca
Kriza gospodarstva grozi tudi športu
Predvsem v funkciji radijske oddaje Radia Trst A in Radia Koper-Capodistria, a vsekakor prijetno in svečano obenem. Letošnje nagrajevanje najboljših športnikov Primorske z obeh strani meje je bilo vCeraj popoldne v polnem Prosvetnem domu na Opčinah, športnike pa je v imenu domačega PD Tabor, ki jih je prvič gostil v svoji sredi, pozdravil predsednik Viktor Sosič.
Kljub temu, da je šlo predvsem za skupen praznik športnikov z obeh strani meje, je predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jurij Ku-fersin veCji del svojega uvodnega posega namenil krizi v zamejstvu.
Polom TKB, posledična kriza zamejskega gospodarstva, vprašanje nadaljnjega izhajanja Primorskega dnevnika hočeš nočeš diretkno vplivajo na naše zamejsko športno gibanje, je dejal Kufersin, saj se mora šport za nivo, ki ga je dosegel, v prvi vrsti zahvaliti prav manjšinskemu gospodarstu. Kufersin je izrazil tudi zaskrbljenost ZSSDIza krepitev politične diferenciacije v zamejstvu in potožil, da šport v zadnjih Časih ni veC deležen tiste moralne in materialne podpore, ki si jo glede na pomembnost in obseg delovanja pričakuje. »Ena od krovnih organizacij nas je prikrajšala za del dogo-
vorjenih sredstev, pri drugi pa smo bili na zadnjem obenem zboru, sicer na osnovi volitev, povsem emarginirani, kljub temu, da je bilo ZSSDI vedno zvest elan te organizacije,« je še povedal Kufersin.
Športnike je s svojo prisotnostjo počastil sam predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez Janez KocjanCiC. »Ideja, ki nas združuje, namreC, da šport ne pozna meja, je plemenita,« je naglasil KocjanCiC, ki je tudi izrazil upanje, da bosta Italija in Slovenija z odgovornim zadržanjem pomagali manjšini postaviti na noge nove gospodarske temelje, ki so se zrušili po likvidaciji TKB.
Pred razglasitvijo zmagovalcev je novinar Primorskih novic Bojan Gluhak odgovarjal na vprašanja o svojih doživetjih na olimpijskih igrah v Atlanti. Med enim in drugim glasbenim vložkom znane skupine Happy day, ki je občinstvu in radijskim poslušalcem postregla s skladbami iz še ne izdane zgoščenke (CD), so se pod odrom zvrstili nagrajeni posamezniki in ekipe z obeh strani meje, organizatorje in prisotne pa je razočarala zmagovalne ekipe v zamejstvu Juventina, ki ni na nagrajevanje poslala nobenega svojega predstavnika.
_______LANSKA SEZONA JE BILA IZJEMNO USPEŠNA_____
Naši športniki so se uveljavljali tudi v svetovnem in evropskem merilu
Arianna Bogateč na olimpijskih igrah, Matej Černič z reprezentanco v Izraelu, David Bogateč »svetoven« v Budimpešti - »Elitna« Juventina

%
■k.
Matej Černič
EKIPE
1.	Juventina
V naših nogometnih analih bo sezona 1995/96 zapisana z zlatimi Črkami. Slovenski nogomet je dosegel svoj naj-večji uspeh v skoraj petdesetletni zgodovini nastopanja v uradnih prvenstvih FIGC. Nogometaši Juventine so si namreC priborili napredovanje v elitno ligo. Standrežci so v svoji skupini promocijske lige po negotovem začetku v nadaljevanju zaigrali zelo dobro in na koncu zasluženo osvojili prvo mesto in s tem napredovanje v elitno ligo.
2.	Kras Generali
Zenska namiznoteniška vrsta Krasa je precej pogost gost med nagrajenci. Tudi v lanski sezoni so se igralke zgo-niškega društva izkazale, s svojimi nastopi v najvisji državni ligi pa so presegle vse napovedi in na koncu osvojile drugo mesto v Italiji. Poleg tega so se v pokalu Nancy Evans z gladko zmago nad nizozemskim predstavnikom prebile do drugega kola.
3.	Jadran
Košarkarji Jadrana so v lanski sezoni za las zgrešili napredovanje v elitno B ligo. Osnovni cilj, obstanek med B li-gaši, so jadranovci dosegli že po prvem delu prvenstva, v play offii pa so zaigrali se bolje in osvojili drugo mesto. Prvo mesto in napredovanje pa se jim je izmuznilo samo zaradi tesnega poraza po podaljšku proti Bielli, ki je na koncu osvojila prvo mesto.
Arianna Bogateč
POSAMEZNIKI
1.	Matej Cemic
Mladi odbojkar Vala Matej Cemic (letnik 1978), ki je svojo odbojkarsko pot zaCel v vrstah Soče, je ob koncu lanske sezone doživel izjemno priznanje. Trenerji ekip iz Bi in B2 lige so ga izbrali za najboljšega drugoligaškega igralca v vsej Italiji, nato pa je bil izbran še v mladinsko državno reprezentanco, s katero je nato na evropskem mladinskem prvenstvu osvojil srebrno kolajno.
2.	David Bogateč
Rolkar Športnega društva Mladina iz Križa David Bogateč je tudi v pretek-li sezoni dosegel vrsto odličnih rezultatov, zaradi katerih je bil izbran v italijansko narašCajniško reprezentanco. NajveCji uspeh je z državno vrsto dosegel na svetovnem prvenstvu v Budimpešti, kjer v štafeti osvojil prvo mesto, med posamezniki pa je zasedel izvrstno Četrto mesto.
3.	Jan Budin
Košarkar Jan Budin je med tistimi košarkarji Jadrana, ki imajo nedvomno največ zaslug za izvrstno lansko sezono naše združene košarkarske ekipe v B ligi. Budin se je Jadranu pridružil novembra, z njegovo vključitvijo pa je ekipa pridobila na samozavesti in dosegla vrsto zmag, s katerimi si je Jadran tudi zagotovil uvrstitev v skupino za napredovanje. Pri teh zmagah je bil prispevek Jana Budina izrednega po-
POSAMEZNICE
1.	Arianna Bogateč
Jadralka TPK Sirena Ariana Bogateč sodi med naše najboljše športnike vsen Časov. Ob številnih uspehih na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvu1 pa se lahko pohvah tudi z dvema zaporednima nastopoma na olimpijsk111 igrah. Čeprav najbrž sama s svojim rf zultatom na letošnjih olimpijskih ig1'an v Atlanti ni najbolj zadovoljna, pa je ze sam nastop na igrah dosežek, ki usp6 samo najveejim športnikom.
2.	Tanja Romano
Kotalkarica Poleta Tanja Roman0 sodi prav gotovo med tiste tekmovalk6' ki predstavljajo prihodnost zamejskeg3 športa. Kljub svoji mladosti se že lahk° pohvali z vrsto izjemnih dosežkoV’ Tako je v lanski sezoni osvojila državn1 naslov v prostem programu, srebro kombinaciji in bron v obveznih liku1' uspešno sezono pa je kronala še z bronasto kolajno v prostem programu na evropskem prvenstvu.
3.	Ana Bersan
Namiznoteniška igralka Krasa An Bersan, ki je svojo pot začela pri Bon1' je prvič med nagrajenci. Priznanje si) zaslužila z izvrstnimi nastopi v clans vrsti v Al ligi in pa z nastopom na a ^ solutnem državnem prvenstvu, kjer J v paru z Igrojem Miličem osvojila pn mesto. Poleg tega je na lestvicah miznoteniške zveze najvišje uvrsce Krasova domača igralka.
Petek, 20. decembra 1996
NAŠ ŠPORTNIK
4TPRIZNANJA ZSŠD1 ŠPORTNIM DELAVCEM
»NAJ »ŠPORTNIKI NA SLOVENSKI STRANI MEJE
Lojze Abram, Andreina Menegatti in Gianni Susič
Jernej Abramič sedmi v Atlanti Vesna Dekleva pa osemnajsta Kanalski odbojkarji v Evropi
Drugič zapored je najboljše izbiral primorski aktiv DŠNS
Lojze Abram
2e devet let je na čelu Slovenskega planinskega društva Trst. Svoje predsedstvo je prevzel v obdobju nelahke krize tega našega najstarejsega društva, ki nepretrgano deluje od svoje ustanovitve leta 1904. V tem obdobju je društvo ponovno vzplamtelo, saj um je svojim temperamentnim karakterjem zadal novega elana. Z njim je SPDT ubral novi, modernejši oprijem delovanja tudi z mladino. Organizacija ekspedicije Anapurna, predstavitev društva na velesejmu in ne na zadnje organizirana FIS tekmovanja v ženskem smučarskem tekmovanju so »špice« neutrudljivega dela. Abram pa nam je s svojimi diapoziti-vami znal na sočen način prikazati lepote daljnjih dežel.
Andreina
Menegatti
Trener in podpredsednik Pri Plavalnemu Mubu Bor, je svoje študije dokončala na Fakulteti za šport v Ljubljani s specializacijo v plavanju.
Pred desetimi leti, ko se je vrnila v Trst, je pristopila
k Plavalnemu klubu Bor in prevzela poleg tehničnega vodstva tudi organizacijsko tajniško delo pri društvu. Kot trener je vzgojila veliko število mladih plavalcev in plavalk, skrbi pa tudi za rekreacijski del. V letih njenega delovanja je kakovost društva vidno rasla. VeC dobrih plavalk in plavalcev je nastopilo, ne samo na pokrajinskih in deželnih prvenstvih, ampak tudi na mednarodnih turnirjih in dvobojih Sirom Evorpe.
Višek njenega uspeha kot trener pa je vsekakor deželni naslov Mattea Feru-glia v prsnem slogu na razdalji 100 metrov in nastop na državnem prvenstvu. Danes Šteje Plavalni klub Bor, po njeni zaslugi veC talentiranih in dobro pripravljenih mladih Športnikov, ki bodo pod njeno »taktiko« dosegli zavidljive uspehe.
Njena je tudi zasluga, če je Plavalni klub Bor eno izmed najuspešnejših društev naše dežele.
Gianni Susic
Gianni Susic je prav gotovo oseba, ki v goriskem slovenskem športu veliko pomeni, saj je njegova Športna pot tesno povezana
s 35-letnim delovanjem Športnega združenja 01ym-pia. Član tega društva je Gianni Susic že od vsega začetka, najprej kot odličen Športnik, nato pa kot odbornik in trener.
Dobitnik priznanja se je namreč v mladih letih posvečal atletiki in je bil že leta '1961 elan pokrajinske reprezentance na deželnem prvenstvu, kjer je dosegel odlične rezultate v skoku v višino.
Istočasno je igral tudi odbojko ter je na raznih prvenstvih branil barve matičnega društva vse do leta 1975, nakar je vstopil v njegove vodstvene kadre. S skromnostjo, ki je tako značilna za marsikaterega Športnega delavca, je tudi delo Giannija SusiCa prežeto s požrtvovalnostjo in vnemo, ki ju z dušo in telesom vsakodnevno vlaga v soustvarjanje društvenih dejavnosti, zlasti pa še vzgoji mladine. Ob opravljanju odbomiskih zadolžitev pogostokrat najdemo SusiCa tudi v funkciji trenerja raznih mladinskih ekip.
Od leta 1990 predstavlja Gianni Susic svoje matično društvo v Pokrajinskem odboru ZSSDI za Goriško.
Drugič zapored je bila za izbor najboljših športnikov Primorske na slovenski strani meje zadolžena komisija primorskega aktiva DSNS, ki je tokrat najboljše izbrala z glasovanjem dvanajstih elanov. Po že dalj Časa uveljavljenih pravilih so lahko za najboljše konkurirali le tisti s stalnim prebivališčem na Primorskem in pa tudi športniki, ki so zaradi nadaljevanja Športne poti sicer zapustili vrste matičnih klubov, vendar so na Primorskem ohranili stalno bivališče.
POSAMEZNIKI
1.	Jernej AbramiC: sedmi na olimpiadi
Naslov najboljšega primorskega športnika si je ta vztrajni Solkanec priboril s sedmim mestom v slalomu na divjih brzicah reke Occoe na poletnih olimpijskih igrah v Atlanti.
2.	Fedja Marušič:
blestel v svetovnem pokalu
Tudi drugi najboljši športnik letošnjega leta je shodil v Solkanu, ob SoCi, kjer je pred trinajstimi leti resno poprijel za veslo in nadaljeval polstoletno tradicijo vrhunskih rezultatov svojega kluba. Svoj vzpon je po nekaj prebliskih v začetku devetdesetih let napovedal lani, s sedmim mestom na svetovnem prvenstvu in s srebrno ekipno medaljo, eksplodiral pa je prav letos, ko je pri petindvajsetih letih na vrhuncu moči. Zmagal je na tekmi svetovnega pokala v Augsburgu in nanizal serijo odličnih uvrstitev, ki so ga nato pripeljale na tretje mesto v skupnem seštevku letošnjega svetovnega pokala v slalomu.
3.	Tomaž Čopi - Mitja Margon:
samotarja v jadralni eliti
Najuspešnejša in najboljša slovenska jadralca, pretekle sezone v olimpijskih
razredih. Izpolnitev prave olimpijske norme, 16. mesto na SP v razredu 470 pred Porto Allegrejem v Braziliji, 14. mesto na EP in potem 14. mesto tudi v Sa-vannahu, v jadralskem programu letošnjih olimpijskih iger v Atlanti, so rezultati, ki jih zadnja leta v težki konkurenci (v olimpijskih jadralnih razredih) ni dosegel noben slovenski jadralec.
POSAMEZNICE
1.	Vesna Dekleva:
po olimpiadi že z novimi izzivi
Najboljša slovenska olimpijska jadralka, Izolanka Vesna Dekleva, je letos po odličnem jadranju na evropskih olimpijskih kvalifikacijah pred Španskim Pa-lamosom, kjer je zasedla deveto mesto v najboljši evropski konkurenci (v razredu evropa je večji del najboljše svetovne konkurence iz evropskih držav) na športnem vrhuncu sezone, na olimpijskih igrah v Atlanti, tudi z nekaj smole pristala na 18. mestu v konkurenci 28. posadk iz prav tolikih držav.
2.	Meta MaCus:
prvakinja v disciplini Bukovčeve
Dvajsetietna novogoriška specialistka za teke Gez ovire se je v novi sezoni odločila za nekaj Časa življenje povsem podrediti atletiki, kjer si pod vodstvom novega vrhunskega bolgarskega trenerja Hrista Gergova še veliko obeta. K tej odločitvi so jo Spodbudili letošnji doslej najboljši rezultati v karieri. Postala je državna prvakinja (manjkala je le Bukovčeva) na 100 in 400 metrov z ovirami.
3.	Darja Bajc:
že na svetovni članski jakostni lestvici
Darja Bajc je pri osemnajstih letih najboljša slovenskanamiznoteniška mladinka in tretja na slovenski absolutni
Članski lestvici. V enem najbolj konkurenčnih športov na svetu je osvojila drugo mesto na mednarodnem prvenstvu Anglije, skupaj s klubsko kolegico Heleno Halas pa je zmagala v dvojicah.
EKIPE
1.	OK Salonit Anhovo: najuspešnejše v polstoletni zgodovini
Kanalski odbojkarji so si naslov najboljšega primorskega športnega kolektiva zasluzili predvsem z nedavno uvrstitvijo v evropsko ligo prvakov - med šestnajst najboljših klubov stare celine. Sicer so Kanalci v domačem prvenstvu letos na poti k četrtemu naslovu in se to jesen z zagrebško Mladostjo borijo tudi za zmago v srednjeevropski ligi v kateri so v minuli sezoni osvojili tretje mesto. So tudi zmagovalci pokala Slovenije.
2.	Nogometni klub Primorje:
»hvalijo« jih trije dosežki Ajdovski nogometaši so si naslov druge najboljše ekipe v letu 1996 zagotovili s tremi rezultati, ki bodo ostali zapisani v zgodovini kluba in tudi primorskega nogometa. Gre za uvrstitev v finale pokala Slovenije v sezoni 95/96, v katerem so bili v dveh dvobojih z ljubljansko Olimpijo za zadetek prekratki, za naslov jesenskega prvaka v prvi ligi in za uvrstitev v polfinale pokala Slovenije v sezoni 96/97.
3.	NK Hit Gorica: ostajajo v vrhu Nogomet je na Goriškem, v vseh 49 letih obstoja kluba z različnimi imeni, najbolj gledan šport. Tudi uspehi niso izostali, vrhunec teh pa nedvomno pomeni letošnji naslov državnega prvaka. Tudi po končnem jesenskem delu prvenstva Novogoričani s tretjim mestom ostajajo v vrhu in v boju za drugi zaporedni vstop na evropska tekmovanja.
KAKO SO GLASOVALI DOPISNIKI - KAKO SO GLASOVALI DOPISNIKI
Abram Lojze
Ekipe: 1. Jadran, 2. Kras (ženska A liga), 3. Koimpex (moški) Posamezniki: 1. E. Švab, 2. M. Feruglio, 3. J. Furlani Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. M. Paulina, 3. K. Milic Bajc Ivan (Rai)
Ekipe: 1. Jadran, 2. Juventina, 3. Koimpex (moški) Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. D. Bogateč, 3. B. Vitez Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. M. Milic
Bevk Edvin
Ekipe: 1. Kras (ženska A liga), 2. Juventina, 3. Koimpex (moški) Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. D. Bogateč Posameznice: 1. T. Romano, 2. A. Bogateč
Berdon Janez
Ekipa: 1. Jadran, 2. Kras (ženska A liga), 3. Koimpex (moški) Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. J. Budin, 3. D. Bogateč Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. J. Križnic
Bet VValter
Ekipe: 1. Juventina, 2. Kras Tehtal, 3. Jadran Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. D. Bogateč, 3. J. Furlani Posameznice: 1. T. Romano, 2. A. Bogateč, 3. M. Milic Bogateč Boris
Ekipe: 1. Kras (ženska A liga), 2. Juventina, 3. Zarja Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. M. Cemic, 3. C. Leghissa Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. A. Bersan
Bogateč Bruno
Ekipe: 1. Juventina, 2. Kras (ženska A liga), 3. Zarja Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. A. Močilnik, 3. A. Omari Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. A. Bersan
Brisco Andrej
Ekipe: 1. Juventina, 2. Espego Posamezniki: 1. M. Cemic Posameznice: 1. A. Bogateč
Briscik Kristjan
Ekipe: 1. Kras (ženska A liga), 2. Juventina, 3. Jadran Posamezniki: 1. J. Budin, 2. D. Bogateč 3. M. Feruglio Posameznice: 1. T. Romano, 2. A. Bersan, 3. S. Milic
Candotti Gigko
Ekipe: 1. Kras (ženska A liga), 2. Juventina, 3. Zarja Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. C. Leghissa, 3. J. Budin Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. V. Mihe Cescut Damjana Ekipe: 1. Juventina
Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. M. Cemic, 3. M. Feruglio Posameznice: 1. T. Romano, 2. M. Paulina, 3. A. Bogateč Coceani David
Ekipa: 1. Koimpex (moški), 2. Kras (nam. tenis), 3. Juventina Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. D. Bogateč Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. A. Bersan
Cotič Igor
Ekipe: 1. Juventina, 2. Koimpex (moški), 3. SoCa Sobema Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. D. Bogateč, 3. A. Plesničar Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. M. Milic Černe Suzy
Ekipe: 1. Juventina, 2. Jadran, 3. Kras (ženska A liga) Posamezniki: 1. M. Cemic Posameznice: 1. T. Romano, 2. A. Bogateč
Dolhar Erik (Rai)
Ekipe: 1. Koimpex (žen), 2. Koimpex (moški), 3.01ympia (že.) Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. D. Bogateč, 3. C. Leghissa
Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. V. in K. Milic
Domeniš Aleks
Ekipa: 1. Juventina, 2. Dom Agorest, 3. Jadran Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. D. Bogateč, 3. M. Guštin Posameznice: 1. T. Romano, 2. A. Bogateč, 3. J. Križnic
Frandohc Dario
Ekipe: 1. Juventina, 2. Zarja, 3. Imsa Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. M. Fajt, 3. G. Lorenzi Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano
Furlani c Dejan
Ekipe: 1. Juventina, 2. Kras (ženska A liga), 3. Jadran Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. D. Bogateč Posameznice: 1. T. Romano, 2. V. in K. Mihe
Furlani c Ivan
Ekipe: 1. Juventina, 2. Kras (namizni tenis), 3. Koimpex (moški) Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. D. Bogateč, 3. A. Plesničar Posameznice: 1. T. Roano, 2. A. Bogateč, 3. V. Mihe Grgič Darko
Ekipe: 1. Juventina, 2. Jadran, 3. Zarja Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. D. Bogateč, 3. J. Budin Posameznice: 1. T. Romano, 2. V. Mihe, A. Bogateč
Guštin Martin
Ekipa: 1. Kras (ženska A hga), 2. Jadran, 3. Koimpex (moški) Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. J. Budin, 3. M. Cemic Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3, V. Mihe
Husu Gorazd
Ekipe: 1. Primorje, 2. Jadran, 3. Koimpex (moški)
Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. M. Cemic, 3. A. Omari Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. M. Milic, 3. T. Romano Jagodic Vesna
Ekipe: 1. Kras (žefiska A hga), 2. Jadran, 3. Juventina Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. J. Budin, 3. A. PlensiCar Posameznice: 1. A. Bersan, 2. T. Romano, 3. M. Paulina
Jogan Matja
Ekipe: 1. Juventina, 2. Kras (ženska A hga), 3.Koimpex (zenske) Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. J. Budin, 3. M. Ferugho Posameznice: 1. T. Romano, 2. J. Križnic, 3. A. Bersan
Jogan Vanja
Ekipe: 1. Jadran, 2. Juventina, 3. Koimpex (moški)
Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. B. Vitez, 3. D. Bogateč Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. A. Brešan Juretic Jasna
Ekipe: 1. Kras (ženska-A hga), 2. Kras Tehtal, 3. Juventina Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. J. Budin, 3. M. Cemic Posameznice: 1. T. Romano, 2. V. Mihe, 3, K. Mihe LasiC Adrijan
Ekipe: 1. Kras (ženska A hga), 2. Jadran, 3. Juventina Posamezniki: 1. J. Budin, 2. D. Bogateč 3. M. Cemic Posameznice: 1. A. Bogateč, 21. T. Romano, 3. V. Milic
Lutman Edi
Ekipe: 1. Juventina, 2. Koimpex (moški), 3. Kras (ženska A hga) Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. J. Budin, 3. A. PlensiCar Posameznice: 1. A Bogateč, 2. T. Romano, 3. E. Brisco
Kafol Andrej
Ekipe: 1. Jadran, 2. Kras (Zenska A hga), 3. Juventina Posamezniki: 1. J. Budin, 2. M. Cemic, 3. D. Bogateč Posameznice: 1. T. Romano, 2. A. Bogateč, 3. M. Mihe
Kalan Ingrid
Ekipe: 1. Koimpex (moški), 2. Kras (zenska A hga), 3. Juventina Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. M. Cemic, 3. M. Femgho
Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. V. Milic
Kalc Aleksander
Ekipe: 1. Gaja (tenis), 2. Gaja (nogomet najmlajši), 3. Juventina Posamezniki: 1. A. Plesničar, 2. M. Cemic, 3. D. Bogateč Posameznice: 1. T. Romano, 2. A. Bogateč
* Kante Dario
Ekipe: 1. Juventina, 2. Koimpex (moški), 3. Koimpex (ženske) Posamezniki: 1. A. Plesničar, 2. J. Budin, 3. G. Lorenzi Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. K. Fabrizi
Košuta Sasa
Ekipe: 1. Juventina, 2. Zarja, 3. Primorje Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. M. Cemic Posameznice: 1. T. Romano, 2. A. Bogateč
Križman Dimitrij
Ekipe: 1. Zarja (naraščajniki), 2. Primorje, 3. Gaja (najmlajši) Posamezniki: 1. M. Devetak, 2. G. Lorenzi, 3. P. Emili Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. K. Fabrizi, 3. K. Vodopivec Masten Tanja
Ekipe: 1. Juventina, 2. Jadran, 3. Koimpex (moški)
Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. D. Bogateč, 3. C. Leghissa Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. A. Bersan Maver Andrej	^
Ekipe: 1. Kras (ženska A liga), 2. Koimpex (moški), 3. Juventina Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. M. Cemic, 3. J. Budin Posamznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. K. Fabrizi Mezgec Ervin
Ekipe: 1. Kras"(zenska A hga), 2. Koimpex (moški), 3. Jadran Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. M. Cemic, 3. A. Plesničar Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. M. Flego
Menegatti Andreina
Ekipe: 1. Kras (ženska A hga), 2. Juventina Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. D. Bogateč, 3. M. Femgho Posameznice: 1. T. Romano, 2. A. Bogateč
Oblak Marko
Ekipe: 1. Kras (ženska A hga), 2. Jadran, 3. Juventina Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. D. Bogateč, 3. J. Budin Posameznice: 1. T. Romano, 2. A. Bogateč, 3. A. Bersan
Pavio Denis
Ekipe: 1. Juventina, 2. Kras (zenska A hga), 3. Jadran Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. D. Bogateč Posameznice: 1. A. Bersan, 2. A. Bogateč, 3. T. Romano
Pavletič Bojan
Ekipe: 1. Kras (ženska A hga), 2. Juventina Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. M. Cemic Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. M. Milic
Pavletič Igor
Ekipa: 1. Juventina, 2. Zarja, 3. Jadran Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. M. Cemic, 3. A. Močilnik Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. M. Milic Pavšič Aljoša
Ekipe: 1. Kras (zenska A hga), 2. Juventina, 3. Jadran Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. D. Bogateč, 3. C. Leghissa Posameznice: 1. T. Romano, 2. A. Bogateč, 3. S. Milic
Pečar Jana
Ekipe: 1. Koimpex (moški), 2. Mladina (rolke)
Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. M. Cemic, 3. A. Močilnik Posameznice: 1. T. Romano, 2. A. Bogateč
Pertot Ivek
Ekipe: 1. Kras (ženska A hga), 2. Koimpex (moški), 3. Jadran
Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. M. Cemic Posameznice: 1. T. Romano, 2. A. Bogateč
Peterlin Ivan
Ekipe: 1. Koimpex (moški), 2. Juventina, 3. Kras (ženska A hga) Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. D. Bogateč, 3. M. Femglio Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. M. Milic Prinčič Joško
Ekipe: 1. Juventina, 2. Koimpex (ženske), 3. Val (Zenske) -Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. D. Bogateč, 3. S. Tommasin Posameznice: A. Bersan, 2. A. Bogateč, 3. A. Ambrosi Prinčič Vili
Ekipe: 1. Juventina, 2. Kras (zenska A liga), 3. Zarja Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. D. Bogateč, 3. M. Zanier Posameznice: 1. T. Romano, 2. A. Bogateč, 3. L. Vižintin Plesničar Mara Ekipe: 1. Gaja (tenis)
Posamezniki: 1. M. Cemic Posameznice: 1. A. Bogateč Rupel Bruno
Ekipe: 1. Juventina, 2. Kras (ženska A liga), 3. Koimpex (moški) Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. J. Budin, 3. A. Plesničar Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. K. Mihe
Ruzzier Fabio
Ekipa: 1. Juventina, 2. Koimpex (moški), 3. Zarja Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. D. Bogateč, 3. M. Femgho Posameznice: 1. T. Romano, 2. A. Bogateč, 3. J. Križnic Salvi Denis
Ekipe: 1. Juventina, 2. Koimpex (moški), 3. Jadran Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. M. Cemic, 3. M. Bužan Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. V. Mihe Semolič Livio
Ekipe: 1. Jadran 2. SoCa Sobema, 3. Kras (ženska A hga) Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. Matej Cemic, 3. David Cej Posameznice: A. Bogateč, 2. V. Milic, 3. A. Ambrosi Sosič Stojan
Ekipe: 1. Kras (ženska A hga), 2. Koimpex (moški), 3. Jadran Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. C. Leghissa, 3. M. Cemic Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. M. Paulina Skerk Egon
Ekipe: 1. Juventina, 2. Zarja, 3. Kras (nogomet)
Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. M. Cemic, 3. J. Budin Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. K. Mihe Stoka Mitja Ekipe: 1. Primorje
Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. D. Bogateč, 3. M. Femgho Posameznice: 1. T. Romano, 2. A. Bogateč, 3. A. Bersan
Stokelj Niko
Ekipa: 1. Juventina, 2. Jadran, 3. Kras (ženska A liga) Posamezniki: 1. D. Bogateč, 2. M. Cemic, 3. M. Femgho Posameznice: 1. T. Romano, 2. A. Bogateč, 3. V. Mihe
Šušteršič Marij (tudi Rai)
Ekipe: 1. Juventina, 2. Kras Tehtal, 3. Koimpex (moški) Posamezniki: 1. M. Cemic, 2. J. Furlani, 3. M. Femgho Posameznice: 1. A. Bogateč, 2. T. Romano, 3. J. Križnic Žagar Mirjan
Ekipe: 1. Juventina, 2. Zarja, 3. Kras (ženska A hga) Posamezniki: 1. D/Bogateč, 2. A. Močilnik, 3, J. Furlani Posameznice: 1. T. Romano, 2. A. Bogateč, 3, M. Milic
z :	\
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21.3.-20.4.: Uživali boste v svoji novi vlogi. Ne pustite se motiti, kajti ovirajoči pogledi tekmecev bodo temeljili na njihovi zavisti. Obist in zavist sta kot dve plati iste medalje.
BIK 21.4.-20. 5.: Ko boste skoraj že pozabib, da ste nekoga iskali, bo nekdo našel vas ter vas obdaril s sladko srečo. Ne zahvaljujte.se mu, kajti hvaljena sreCa je silno opoteča.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ker niste zadovoljni z malim, boste kovali naCrt za povečanje svojega kupčka. Načrt bo dober, kupček se ho spremenil v kup, vi pa se boste zaceli ozirati po gori
RAK 22. 6. - 22. 7.: V zmedi varljivih mask si boste zaželeli sposobnost, da bi lahko pokukati drugim pod kožo. Snemite svojo masko in naravnajte svoje srce, pa boste videli se dlje.
UEV 23. 7. - 23. 8.: Nekdo se bo želel prepričati o vasem samospoštovanju. Zadovoljen bo, zato bo preizkusil še vase spoštovanje do drugih. UspeSno opravljenemu izpitu bo sledila sreCa.
DEVICA 24,8. - 22. 9.: Vaša magična privlačnost bo izjemna. Okoli vas se bo namreč vrtelo toliko kandidatov za ljubezen, da se ne boste mogli odločiti za nikogar. Za začetek se odločite zase.
TEHINICA 23.9. - 22.10.: Pogrešate sproščenosti toplino in zaupanje. Marsikdo vam je pripravljen nuditi še vec, vendar samo v zameno za vašo odprtost. Ne skrivajte se za zaveso ponosa.
ŠKORPIJON 23.10. -22.11.: Partner bo opazil spremembo v vasem obnašanju in bo začel vneto tipati. Ko boste opaziti, da se tudi on rad razgleduje po drugih, se mu boste previdno izpovedali.
STRELEC 23.11.-21.12.: Partnerja boste sprva odrivali, nato pa se boste prepustili njegovemu poželenju. Spočetka vam bo dolgčas, nato pa se bo iz vašega telesa utrgal plaz neizmerne strasti.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Razgovorili se boste o svoji novosti in uživati spričo Čudenja okolice. Ampak Car novosti bo zbledel, še preden se bo do konca razcvetel. Na vrsti so dejanja.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Predlagati boste inovacijo, ki naj M izboljšala zlasti delovne odnose. Ge vam ne bo uspelo sprva, poskusite še vdrago. V tretje jo bo predlagal tekmec. Prehitite ga.
RIBI 20.2.-20.3.: Uživali boste v svoji pozi in se čutili večvredni Naslajali se boste ob zavistnih pogledih tistih, ki vam ne sežejo niti do gležnjev. Uh, kako prijeten bo padec!
GLEDALIŠČA
fURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
SSG - Kulturni dom
Danes, 20. t. m., ob 17.00 ponovitev krstne uprizoritve »Afrika ali Na svoji zemlji«, ki jo je napisal in režiral Boris Kobal.
Otroška matineja: V nedeljo, 22. t.m., ob 11. uri gostuje Lutkovno gledališče Papilu.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Jesenska simfonična 1996/97
Danes, 20. t. m., ob 20. uri (red H) ponovitev opere »Ri-goletto«. Dirigent Gibrgy Gyo-rivanyi Rath. Režija Roberto Lagana.
Ponovitev jutri, 21. t.m., ob 20. (red L) in v nedeljo, 22. t.m., ob 16.00 (red G). Predprodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19.
Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 20. t. m., ob 20.30 G.B. Shaw »Candida« z Marino Malfatti in Minom Bellei. Rezija Luigi Squarzina. Predstava izven abonmaja, za abonente je predviden popust.
V soboto, 28. t.m., ob 20.30 -18. FESTIVAL TRŽAŠKE POPEVKE.
Od 7. do 12. januarja 1997 bo na sporedu L. Pirandello »II
giuoco delle parti« z Umber-tom Orsinijem, režija Gabriele Lavia.V abonmaju: odrezek št. 14 (modri).
Gledališče Cristallo
Danes, 20.t.m., ob 20.30 : A. De Benedetti »Non ti conosco piu« z L. Masiero, M. Pambie-ri, O. Bobbio.
Ponovitve jutri, 21. t.m., ob 16.30 in 20.30 ter 22. t.m., ob 16.30.
Ti povem pravljico: v nedeljo, 22. t.m., ob 11.00 »Le storie di Natale« v izvedbi Teatro Te-laio.
MILJE
Gledališče Verdi Danes, 20. t. m., ob 10.00 mladinska predstava »...E fu cosi che la guerra fini« v izvedbi gledaliških skupin Muggia Spettacolo Ragazzi, La Piccio-naia in I Carrara.
'Jutri, 21. t.m., ob 20.30 »Fer-reum novarum« - v izvedbi R.Cassini iz Novare.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V četrtek, 23. in v petek, 24. januarja 1997, ob 20.30 bo na sporedu A. Camus »Caligola« v izvedbi Teatridthalia s.c.a.r.L, režija Elio De Capitani.
KOROŠKA
CELOVEC
Celovško sejmišče
Hala 7 (zaradi popravil Mestnega gledališča): Jutri, 21. t.m., ob 19.00 -opera »Rigoletto«. Ponovitev 28. t.m.
Dom sindikatov
V soboto, 4. januarja 1997, ob 20.00 - Slovenski ples; igrata ansambla »Štajerskih 7« in »Alpe Adria Sekstet«. Rezervacije miz v tajništvu SPZ tel 0463/514300-22.
OBIRSK
Pri Zupancu
Danes, 20. t.m., ob 19.00 - Občni zbor Alpskega kluba Obir.
ŽENTIU
Farna cerkev
Danes, 20. t.m., ob 18.30 - Adventni koncert.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Farna dvorana
V nedeljo, 22. t.m., ob 14.00 -Redni občni zbor Društva upokojencev.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
GORICA
Kulturni dom
Danes, 20. t. m., ob 20. uri Božična akademija SRG Dom.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
GLASBA
TRST
Glasbena matica
Abonmajska koncertna sezona 1996/97
28. januarja l'997, ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnega kvarteta Klima iz Zagreba, solist Aleksander Rojc. Na sporedu Schubertove skladbe.
Tržaško koncertno društvo
13. januarja 1997, ob 20.30 nastop ansambla Fiati della Scala, solist Pietro Borgonovo (oboa). Na sporedu Mozart, Strauss, Sciarrino, Pessi-na in Corghi.
Gledališče Miela
Danes, 20. t.m., ob 21.00 Božični koncert s skupino VViener Ensemble, ki ga organizira Združenje Ancol-Indac, Tržaška turistična ustanova pod pokroviteljstvom tržaške občine.
Rossetti
V nedeljo, 5. januarja 1997: NOVO-
LETNI DOBRODELNI KONCERT, k' ga organizira Združenje trgovcev na drobno v sodelovanju s Tržaško trg0 vinsko zbornico in CRT Banca Trst-Od danes dalje so v predprodaji vstopnice pri UT AT (Pasaža Protti 2).
GORICA
Kulturni dom
Danes, 20. t.m., ob 20.00 Božicn® akademija SRG Dom (v telovadnico Kulturnega doma). Prireditelj SRP Dom Gorica.
V	ponedeljek, 23. t.m., ob 20.30 " Gledalska prestava skupine Tutto-teatro »Gigi« z Ernestom Calindroffl-
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 17. januarja 1997, ob 20.30 koncert Neues Munchner Klavier-trio s sopranistko Julie Kaufmanu-Na programu Beethoven in Šostakovič.
RAZSTAVE
TRST
Tržaška knjigarna
V TK galeriji razstavlja do 24. t.m. svoja dela Bogdan Grom. Urnik razstave: vsak dan (tudi v nedeljo in ponedeljek) 8.30-13, 15.30-19. Miramarski park: v konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praški zaklad«. Urnik: 9-18.
Miramar - Skulptura v parku: v
parku je na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Občinski Muzej Sartorio: na ogled je razstava o Tiepolu.
Kavarna San Marco: na ogled je fotografska razstava v crnobelem Piera Ninfe z naslovom »Vuniverso del tango«
Galerija Torbandena: na ogled je razstava slikarja Cveta Marsica z naslovom »Fertilidades».
Komercialni center II Giulia: Do 12. januarja 1997 je na ogled skupinska razstava »Natale, festa delTamore e dell’awento«,v organizaciji Literarnega krožka F-Jk.
Galerija Bassanese: Do 10. januarja 1997 od torka do petka od 17.00 do 20.00 je na ogled razstava slikarja, kiparja in grafika Bruna Munarija. Turistična ustanova (Ul. S. Nicolo 20): na ogled je razstava Annamarie Ducaton »Sensualita tropicali«. Državna knjižnica (Ul. del Teatro Romano 17): še jutri, 21. t. m. je na ogled razstava posvečena Elody Oblatil Stuparich.
NABREŽINA
Župnijska dvorana sv. Roka - SKD Igo Gruden: na ogled je razstava kamnitih izdelkov »Kamen...«.
GORICA
Kulturni dom: še danes, 20. t. m- 'ie na ogled skupinska razstava g°' riških slikarjev ob 15. obletnici otvoritve Kulturnega doma.9 Katoliška knjigarna (Travnik 25)-na ogled je razstava Klavdija Tutte-
PASSARIANO
Villa Maniri: do 6. januarja 1997 bo na ogled razstava »Veličina neke tj1-nastije, dediščina rodbin Manin h1 Dolfin«,
KOROŠKA J
CELOVEC
Slovenski kulturni center Korotan ■
Na ogled je razstava »Tapiserije« Silve Horvat.
Generalni konzulat RS - Na ogled j® razstava slik in stekel Jožeta Horva-ta-Jakija.
Koroška deželna galerija: Do 2. i®" bruarja je na ogled razstava najno-vejših del koroškega slikarja Petra Kravvagna.
Kunsthalle Ritter: Do 22. t. m- rfz' stavlja Lawrence VVeiner »Slipp*n8 and sliding«.
Bank Austria - (LidmanskygasseJ-
Na ogled je razstava mozaikov Franza Kapleniga.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+k center: Do 6. januarja 1997 j® na ogled razstava del Draga DruškO' vica.
LIBUČE
Galerija Falke: na ogled razstava del Gustava Januša in Gustava Gnamuša.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: Do 22. t.m- ie na ogled skupinska razstava »Di®' log«. Urnik: vsak dan od 15. do 1°-ure.
/	MAJHNA COKOUDA	OPISI KONICA SVETA	SRNJE MESO	FRANC. MARŠAL (MICHEL)	RADUSKA NOVINARKA BAS	KAREL ERBEN	OKRASNI KAMEN RDEČE BARVE	NEMŠKI MATEMATIK (BERNHARD)	PRVOTNI PREBIVALEC APENINSKEGA POLOTOKA	STIROGLAT RUMEN BOMBON (NAREČNO)	ALOJZU VANDAL	SESTAVIL: MARKO DRESCEK	ITALUANSKI OBL. IMENA PAVEL	NASLOV	KAPELA V VATIKANU V ČAST SIKSTA IV.	TANTAL	VAS PRI BOHINJSKI BELI (IZ CRK BOREN)	FRANC. SKLADATEU (MAURICE)	BREZBARVNI PLIN BREZ VONJA	BREZNOG PLAZILEC
POKLICNA SODELOVKA ČASOPISA												SIN IZ PREJŠNJEGA ZAKONA								
NAVEDBA BISTVENIH ZNAČILNOSTI POJMA												MATEMATIČNA KRIVULJA SPREMEBE V DIAGRAMU								
TURSKO MESTO V						AM. FILOZOF (GEORGE H.)					JEKLEN KLIN ZA	BOG SMRTI V				PRETEPAČ				
JUŽNI ANATOUII						HOKEJSKI KLUB					OZNAČITEV TOČK	RIMSKIMI!								
VZDEVEK HINKA BRATUŽA				CINICEN	GLAVNI JUNAK							NARAVNI MATERIAL				NEMŠKA POP PEVKA				
				ČLOVEK	SHAKESPEAROVE DRAME							RDEČE BARVILO				NEM. ADMIRAL (ERICK)				
SLOV. SLIKAR					PRAŠEK ZA BARV. LAS				SAMOSTREL										VODITEU ODDAJE	AVSTRUSKI
									Z. IME (KLARA)											PISATEU (HERMANN)
(ALADIN)					UKAZ ZA IZVRŠITEV														VIDEO-SPON ŽNIDARŠIČ	
FRANCOSKI IGRALEC DELON						VD06UNA NA VALOVITEM							KIRKINOTOK, AJA				POPEVKA	JERNEJ BASAR		
						SVETU (NAREČNO)							MESTO V ROMUNUI					GLAVNI STEVNIK		
			NATRIJ			NEM. PESNICA				ZIVUENSKA				MODER, IZKUŠEN						
DRAGO			EPUSCAJV			SEIDEL				TEKOČINA										
IBLER			USTIH DOJENČKOV			ENOT. VEKTOR V MATEMATIKI				INDUSTRUSKA RASTLINA				STAREC						
DRUGA NEZNANKA /MATEMATIKI								OMLAT. ŽITNA STEBLA						NEM. FILOZOF (THEODOR)						
								ANATOLU KARPOV						TONE KUNTNER						
AVSTRUSKI KNJIŽEVNIK (FRANZIH.)							PISEC ANALOV								VELIKI AMERIŠKI ELEKTRONSKI RAČUNALNIK					
GERMANSKI OREL				GEORG TRAKL			VIŠJI KATOLIŠKI DOSTOJAN- STVENIK								RICHARD GERE			SASO HRIBAR		
HS
‘9if
‘10
‘ONHO^
■vpivis
•naisatf
‘itd
•VN1
‘VN
.‘Id
■d
'VlV
‘VOVlMd
'Nfi/lV
‘THHJ-SOHO1
vid
‘DNVI
'VN®'1
‘S31
-jaTPlVti
‘ClO
‘OVA11
••00
‘ovad
vj-vavicd
‘AairHOSti0
‘HfflOlSV11
‘VDMVmNS'''3
:ouawoP°A
2a Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
2ff30
Kotiček: Gustav TV dnevnik
© RAI 1
6.30
9.35
10.00
11.30
12.25
12.35
13.30
14.05
15.00
15.45
16.10
'8.00
18.10
18.50
19.35 20.30
20.35
20.45
20.50
22.30
22.30
23.30
0.00
0.30
1.00
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodita Maria Teresa Ruta in Ludovico Di Meo), (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Nan.: Cuori senza etik -Vprašanja in odgovori Film: Willy e lo yankee (pust., ZDA ’67, r. M. 0’Herlihy, i. K. Russell) Dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta -Učiteljica (i. J. Seymour, J. Lando)
Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
Variete: 40 irtinut z Raffaello
Dok.: Kvarkov svet (vodi Piero Angela)
Mladinska oddaja Solle-tico (vodita E. Ferracini, M. S eri o), vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik
Aktualne teme: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Giancarlo Magalli)
Vreme in dnevnik Šport
Aktualne teme v oddaji: II fatto (vodi E. Biagi) Variete: La Zingara Aktualno: Viaggio nella giustizia - Pot do pravice (vodi Sergio Zavoli) Dnevnik
Variete: leri e oggi il va-rieta (vodi G. Magalli) Dok.: 5 režiserjev za UNICEF
Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Aktualno: Kultura news NoCni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma
I RAI 2
7.00
8.45
10.50 11.00
11.15
11.30
13.00
14.00 14.45
16.15
16.40
18.15
18.40
18.55
19.50
20.30
20.50
22.30
23.30 0.10 0.20 0.30
Variete za najmlajse Nan.: Podeželski zdrav-, nik, 9.35 nad. Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perchb? - Zakaj?
Rubrika o zdravstvu Dnevnik 2
Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve
Dnevnik, 13.30 Navade in družba
Nan.: Scwarzwaldska klinika - Obiski iz Kanade Variete: Ci vediamo in TV-ieri, oggi e... domani 17.15 dnevnik Aktualno: La cronaca in diretta - Kronika v živo Dnevnik in šport Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: VVolff, policaj v Berlinu - Odprti računi Variete: Go-Cart VeCerni dnevnik Tg2 Nan.: E.R. - Zdravniki v prvi vrsti (i. N. 'Wyle, A. Edvvards, R. Eldard)
Tg2 Dosje Dnevnik in vreme Danes v parlamentu Nočni šport Aktualno: Zgodbe
^ RAI 3
	Dnevnik, vreme
	Videosapere: Cammin leggenda, Prometej, Faraonovo oko, Domača telovadnica, Hic sunt leones, Potovanje po Italiji, Filozofija, itd.
	SP v freestylu
	Dnevnik 3
	SP v smučanju
	Kljub vsemu moja Italija
	Deželne vesti, dnevnik
	Znastveni dnevnik.
	15.00 Tgr Sredozemlje
	Športno popoldne
	Dok. oddaja o narvo-slovju: Geo & Geo
	Nad.: Un pošto al sole
	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualno: Od 20. do 20.
	Variete: Blob
	Film: Ritorno al futuro -Back to the Futm-e (fant., ZDA ’84, i. M. J. Fox)
	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualno: Mistefi
	Dnevnik, pregled tiska
	Variete: Fuori orario
IShj	IP v biljardu
	Nad.: Come un uragano
@8 RETE 4		4	1	> ITALIA 1	IT Slovenija 1		6	** Slovenija 2
H	Nan.: Ko jak			Otroški variete Ciao ciao		Videostrani		Euronevvs
m	TV film: Noi da soli		Tl	mattina in risanke		Otroški program: Učimo		Tedenski izbor: Poslovna
H	Night Line			Nan.: Highlander		se ročnih ustvarjalnosti.		borza
	Nad.: Kassandra 10.00			Aktualno: Planet		9.05 Pasje mesto (29. del		Dokumentarni film: Za-
	Zingara, 10.30 Aroma de			Nan.: Baywatch, 11.30		kanadske nanizanke)		nigrad - Skice zapuščene
	cafe, 11.45 Ali del desti-	Iti	m	Street Justice		Tedenski izbor: Zlata Se-		vasi (r. Bogdan Mrovlje)
	no (i. E. Palomo), vmes	Esa		Odprti studio, 12.45		stdeseta leta slovenske		Svetovni pokal v al-
	(11.30) dnevnik			Fatti e misfatti, 12.50		popevke - Nostalgija z		pskem smučanju: ženski
	Variete: La mota della			Šport studio		avtorji: Mojmir Sepe		smuk (iz Crans Montane)
	fortuna - Kolo sreče	mul		Variete za njamlajse,		Ameriški film: velika		Tedenski izbor: Korenine
	Dnevnik	?)		vmes risanke, Ciao Ciao		dirka		slovenske lipe - Barbana
	Rubrika o zdravju			Parade		Poročila		- Drugačna podoba ro-
	Nad.: Sentieri - Steze	rega		Varieteja: Ciao ciao para-		TV igrica : Kolo sreče		manja
	Film: La pid allegra av-			de, 14.30 Colpo di fulmi-		(ponovitev)		Pisave
	ventura (kom., ZDA ’64)	i	m	ne (vodi A. Marcuzzi)		Videostrani		Slovenski jazz iz kluba
	Kviz: OK, il prezzo e giu-	lETTii		Nan.: Mr. Cooper, 15.30		Pinchas Zukerman v Lju-		Gaj o: Zlatko Kavčič Trio
	sto (vodi I. Zanicchi)	m		Wishbone		bljani (3. del)		Italijanski film: V soju lu-
	Dnevnik Tg4, vreme			Variete: Planet		Videostrani		ne
	Variete: Game Boat			Nan.: Parenti e tanti guai,		TV Dnevnik 1		Avstralska nanizanka: V
	Film: Detečtive’s Story	m	m	17.30 Flash		Otroški program: Tok		slogi je moč (5. epizoda)
	(krim., ZDA ’66, i. P.	lEfri]		Odprti studio, vreme,		Tok		Sova: Umor je napisala
	Nevvman, L. Bacall)	1		18.50 Šport studio		Po Sloveniji		(i. Angela Lansbury, 16.
	Film: Le piogge di Ran-	Irailil		Nan.: Star Trek, 20.00		Božič - Reportaža		del ameriške nanizanke)
	chipur (dram., ZDA ’55)		i	Happv Days		Dodojeve dogodivščine		Svetovni pokal v al-
	Film: Assassinio stil Te-	EfflElil		TV film: Lo spirito del		Otrokom za praznike		pskem smučanju: ženski
	vere (krim.), 1.10 Ciak			grande lago - The Path-		JLisanka		smuk
				finder (pust., ZDA ’95, i.		Podarim - Dobim		Angleške nanizanka: So
		II		G. Greene, K. Dillon)		TV Dnevnik 2, vreme		leta minila (19. del)
S CANALE5				Variete: 8 mm		Šport		Slovenski magazin - Ple-
				Glasba: Free Pass		Prometni kviz: Rondo		sna skupina Mojce Hor-
				Aktualno: Fatti e misfatti		Planet In		vat (Barbara Drnač), Zima
				Zanimivosti o filmu «A		Forum		na Golteh (Marjeta Keršič
	Na prvi strani	m	m	spasso nel tempo»		Včeraj, danes, jutri		Svetel), Znanost v Slove-
	Variete: Maurizio Costan-			Italija 1 šport		TV Dnevnik 3, vreme		niji in koledarji, Selitev
	zo Show	IBM Aktualno: Planet				Šport		medvedk iz Slovenije v
	Aktualno: Forum - So-					Sova: Umor je napisala		Francijo (oddajo pove-
	dišče (vodita Rita Dalla					(i. Angela Lansbury, 17.		zuje Primož Žvokelj)
	Chiesa, Santi Licheri)		# TELE 4			del ameriške nanizanke)		Koncerti za mlade (L.
	Dnevnik TG 5					So leta minila (ponovitev		Bernstein, 12. oddaja)
	Sgarbi quotidiani					19. dela angleške nani-		Včeraj, danes, jutri
	Nad.: Beautiful (i. Ron					zanke)		Avstralska nanizanka: V
	Moss, S. Flannery)			16.45, 19.30, 23.00 Do-		Španski film: Ljubimca		slogi je moč (6. epizoda)
	Aktualna odd.: Uomini e			godki in odmevi		(1991, r. Vincente Aran-		Umor 1. stopnje (9. del
	donne - Zenske in moški		B	Nad.: Amore gitano		da, i. Victoria Abril, Enri-		ameriške nadaljevanke)
	(vodi Maria De Filippi)		15	Risanke: Mrs. Pepperpot		que Cerro, Mabel Escano)		Božični koncert (prenos
1 Mleli]	Nan.: Robinsonovi		m	In diretta - V živo		TV jutri, videostrani		iz Rima)
	Variete za najmlajše Bim		ni	Akrtualne teme: Zoom				Videospoti
	Bum Bam in risanke		ki	Osebe in mnenja	■			Euronevvs
	Nan.: SuperVicky		Ri	Film: Bambole e botte				
	Aktualna kronika: Veris-		E	Presente innovativo				
	simo - Tutti i colori della cronaca (vodita Cristina				11$ Koper			
	Parodi, E. Papi)	(•) MONTECARLO						
	Kviz: Tira e molla (vodi				m			
	Paolo Bonolis)					Euronevvs		
	Dnevnik TG 5	■	■			Športna oddaja		
	Variete: Stfiscia la noti-	iFlilil		19.30, 22.450, 1.20 Dnev-		Meridiani		
	zfa (vodita Ezio Greggio			nik, 13.30,19.50 Šport		Peter Pan Club- otroška oddaja		
	in Enzo lacchetti)			SP v smučanju		Program v slovenskem jeziku: Studio 2 - Magazin		
	Variete: Paperissima (vo-			Film: Mia moglie si spo-		Gost tedna, 18.45 Primorska kronika		
	dita Marco Columbro,	1:		sa (kom., ZDA ’51)		Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport		
	Lorella Cuccarini)	■Mu		Variete: Tappeto volante		Huckleberry Firm - risanke		
	Nan.: Quei due sopra il	IrTu		Variete: Zap zap	ml	Vsedanes - Aktualno		
	varano (i. L. Arena)			Aktualno: Check Point,		Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji, 21.30 Sredozemlje		
	Večerni dnevnik TG 5	EE		Film: Sento che mi sta		Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme		
	Variete: Maurizio Costan-	I		succedendo qualcosa		Rhythm & Nevvs (vodi Andrea F.)		
	zo Show, vmes (0.00)	i		(kom., ZDA ’69)		Film: Zadnja zima (Izrael -	ZDA ’83, r. R. Shelack, i. K.	
	nočni dnevnik Tg5			Film: Gosi b la vita-		Quinlan, S. Macht), Vsedanes - TV Dnevnik		
	Sgarbi auotidiani	u	n	(kom.. ZDA ’86)				
r
A
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.30 Rekreacija; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled liska; ) 1.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport; 17.05 Ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu " v živo!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 1 T-.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Zvezdni pregled;
8.15	Rekreacija; 9.00 Kulturne prireditve; 9.40 Radio most; 11.00 Countr/ glasba; 11.15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 18.05 Glasovanje za novi popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti;
22.00	Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Jazz.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18,00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni progr.; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zbori; 13.40 Iz glasbene tradicije; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO;
16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Agripi-na (Haendel); 19.30 Mariborska filharmonija; 22.05 Igra; 22.49 Šestnajst strun; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Liriični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,14.30 Poročila; 7.00,
12.30,	17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna;
9.00	Informacije; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 V petek skupaj; 10.40 Povver play; 11.15 Za in proti; 13.00 Daj, povej; 15.00 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis;
18.00	Zabavno glasb. odd.. Pet neresnih; 19.30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska;
10.15	Sigla single; 10.33 Souvenir d'ltaly;
11.00	Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna;
13.00	L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi;
14.33 Sigla singel; 14.50 Discoteca sound;
15.15	London calling; 18,15 Kultura; 18.45 Pierino e il lupo; 19.25 Sigla single; Šport.
Radio Trst A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00,
13.00,	19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (B. Pahor, r. M. Kravos, 18. del); 9.40 Jezikovno ogledalo; 10.30 Intermezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Cecilijanka '96; 13.20 Valčki in polke;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Rock balade; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17,10 Mi in glasba; violinist 2. Hrvatič, pianist G.U. Battel in Godalni kvartet Glasbene matice; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka glasba, vmes (18.45) Jezikovno ogledalo; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30,12.30,18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19.00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
Primorski dnemi
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wu!fengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

6
66
6A6
"V\ \ c
VREMENSKA SLIKA
Nad zahodno polovico Evrope in vzhodnim Atlantikom je dklonsko območje. Frontalni valovi se prek Sredozemlja pomikajo proti vzhodu in občasno vplivajo tudi na vreme pri nas. V višinah dotka k nam od jugozahoda vlažen in razmeroma topel zrak.
1000

^■i H
o -1/2
M.SOBOTA O -1/2
O
MARIBOR
O o/s

ZAGREB 3/7
O
_____________________________
Slovenija: Danes bo oblačno, občasno bo deževalo. Zjutraj bo po neprevetrenih dolinah severne Slovenije nevarnost poledice. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, najvisje dnevne od 5 do 10 stopinj C. Sosednje pokrajine: Poslabsa-nej vremena s padavinami bo od zahoda zajelo vse sosednje pokrajine.
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 url.
"dolžina dneva		6LUNINE MENE		MORJE	
Sonce vzide ob 7.41 in		Luna vzide ob 13.47 in		Morje mimo	
zatone ob 16.24 -		zatone ob 2.53.			
Dolžina dneva 8.43				Temperatura morja 11,7 stopinje.	
					j s
Vreme bo na splošno počutje in razpoloženje ljudi vplivalo obre-menilno.
GORICA o B/10
o
LJUBLJANA
A/®	N. MESTO
3/8
POSTOJNA	o
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.58 najvisje 42 cm, ob 13.08 najnižje -41 cm, ob 19.26 najvisje 14 cm.
Tutri: ob 0.25 najnižje -25 cm, ob 6.43 najvisje 45 cm, ob 13.47 najnižje -50 cm, ob 20.14 najvišje 21 cm.
TEMPERATURE V GORAH

° 3/7 KOČEVJE
	°C		°C
500 m			7	2000 m			0
1000 m			4	2500 m 			-2
1500 m			2864 m			-3
Slovenija: V soboto in nedeljo bo pretežno oblačno, v zahodnih krajih bo občasno rahlo deževalo ah rosilo.
_____________PARIZ / STAR JE BIL 72 LET_
Umil Marcello Maslroianni
Velikega igralca, enega najslavnejših Italijanov današnjega časa, bodo pokopali v Rimu
RIM - O sebi je rad pravil, da ima veliko srečo, počne kar mu je všeč, zabava se in še plačajo ga odlično. 2e iz tega je razviden odmaknjen odnos, ki ga je Marcello Mastroianni imel do svojega poklica in tudi do svetovne slave, ki mu ga je prinesel. Marcello Mastroianni, »eden najslavnejših Italijanov današnjega časa«, je umrl včeraj zjutraj v Parizu, kjer je zadnja, leta živel. Usoden mu je bil rak na pankreasu, vendar pa je še oktobra
snemal film, ki ga je režiral portugalski režiser Manoel De Oliveira in ki ga Se niso prikazali. Ze danes bodo igralčevo truplo prepeljali v Rim, kjer ga bodo tudi pokopali. Rim pa se na svojstven način že klanja spominu velikega igralca, ki je pripomogel k še dodatni priljubljenosti mesta s prizori iz nekaterih svetovno znanih filmov: vodnjak na trgu Tre vi, v katerem sta se v slovitem Fellinijem filmu Sladko življenje kopala Marcello Mastroianni in Anita
Ekberg, bodo prekrili s črnino. Na Kapitelu pa bodo jutri popoldne uredili žalno vežico, v nedeljo opoldne pa bo uradna mestna žalna slovesnost.
Kot veliko igralcev, ki se je uveljavilo v filmu, je tudi Marcello Mastroianni začel v gledališču in se občasno vračal k njemu. Med zadnjimi gledališkimi uspehi je tudi vloga od življenja poslavljajočega starostnika, kakršno je zarisal Furio Bordon v delu Le ultime lune, de-
Mastroianni s svojim velikim prijateljem, režiserjem Federicom Fellinijem (foto AR)
lo pa so predstavili tudi v okviru abonmajske sezone Stalnega gledališča FJk. Vsekakor pa bo »lepi Marcello« bolje ostal zapisan v splošnem spominu po svojih nastopih v filmih, zlasti v delih nekaterih velikih italijanskih režiserjih. Ce je šla v svet slava o velikem zapeljivcu - vse do zadnjega se ni odkrižal oznake »latin lover« - pa so ga vsi pomembnejši italijanski režiserji izbirali zaradi njegove prilagodljivosti oz. zaradi dejstva, da ni bil preveč izrazit.
Ze seznam slavnih filmov, v katerih je nastopil Marcello Mastroianni, je dolg. Njegov prvi film je iz leta '48, ko je z režiserjem Fredo posnel Nesrečnike. Odskočna deska za izjemno igralsko kariero pa je bil uspeh v Viscontijevi gledališki postavitvi Wil-liamsove drame Tramvaj poželenje. Odigral je veliko dramatičnih in tudi komičnih vlog. Posebno pozornost zasluži njegovo sodelovanje s Fellinijem, saj ga je režiser izbral za nekakšen svoj alter ego. Z njim je posnel »samo« pet filmov, vendar gre za nekatere najslavnejše italijanske filme, kot sta Sladko življenje in Osem in pol. Veliko slave je požel tudi v paru s Sofio Loren, v paru z njo je nastopil
Marcello Mastroianni s Sofio Loren ob lanskem prejemu nagrade Telegatti (foto AP)
kar v 12 filmih različnih tembra dopolnil 72 let, režiserjev. Marcello Ma- je veliko delal tudi s tuji-stroianni, ki je 28. sep- mi režiserji, zadnja leta
pa je nastopal v italijanskih režiserje mlade generacije.