MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo inuprmvai Maribor, Ooapoakauk 11 /TelefonmdnlUvn3440,uprav«346» Izhaja raaa*fitadelja'.ln praznikov vsak dan eb 10. uri / Valja masaSno prajaiaai« a upravi al po poli 10 Din, dostavljan na dem 12 Dla / Oglaal po aenUcu / Oslaaa aprajema tudi oglasni oddalak .Jutra” v Ljubljani t Padni »akovnl račun »L 11.400 JUTRA 99 Franciia, Italija in Podonavje Bnteresantna izjava senatorja de Jouvenela ^ polomu londonske svetovne gospodke konference je postal obisk mad-®rskega ministrskega predsed. Q o m-°sa v Rimu najvažnejši evropsko-tični dogodek preteklega tedna. 0 ■" obisku se je mnogo pisalo in ugiba-> Pravo ozadje je pa pokazal šele bivši j^ucoski poslanik v Rimu, senator de iNjUVenel v svoji izjavi dopisniku lista e u e s W i e n e r T a g b 1 a 11«, ki je Precenljive važnosti, ker odkriva pr-kul’ *UC*' favnost'> kaj se kuha za , 'Sami evropske diplomacije. De ^ 11 v e n el je dejal med drugim slede-bil >Ko je prevzel vlado D a 1 a d i e r, je blolr ^varnost, da se razdeli Evropa na re , revizionistov in proti-- v' z i o n i s t o v. Pesimisti so že na- F.0Vedovali vojno, a resnica je bila, da je resno ogrožen. Zato je bil potre- bll; ben Poizkus pomirjenja m ustanovitve ^ a štirih velesil. Če je imela lokarnska ing°dba namen jamčiti Franciji, Belgiji h varnost s poroštvom Anglije rav ’ ima Pakt štirih smoter po-t ,nati spore med Francijo in Anglijo na iu *er Italijo in Nemčijo na drugi strani naiti pota za sodelovanje. 0 se je posrečilo. Dosegii smo, da se jCairtl0re postavljati zahteva po reviziji, jK°r tudi ne more veljati status quo tQ(j nelzpremenljiv zakon. Pakt štirih je k ^Vr°pi, a Italija ne postavlja tu no-j®)« teritorialnih zahtev. Tako ^ b mogli obe državi proučiti prakti-.e mofžnosti ozdravljenja srednje Evro-> v tem smislu, da se odstranijo politf-^ "esoglasja in se ustvari gospo-j\jgT s k o in finančno sodelovanje, in^rej so se morali proučiti italijanski ^eresj b. S v zvezi z interesi podonavskih Pogledov je tu več in obstojajo C: r d i e u j e v podonavski načrt, skledi Stresi ter izjave prizadetih držav ^Vet°vni gospodarski konferenci v % u* Najvažnejši so trgovski odno-v Jugoslavije in Romunije z pristanišč Trsta in . e- Francoski gospodarski interesi tiljJfi in se morejo mirno uvrstiti v lr pogajanj, ki se bodo v kratk.... Iw Političnih težkoč ni, ker sta tako prJr Pogajanj, ki se bodo v kratkem bra Političnih težkoč ni, ker sta take r»al }Cl*a kot Italija izrazili svoj terito u* desinteresement v Podonavju. n ot{)viti se mora politična n e o d v i *t držav Podonavja. Preprečiti s antagonizmi, ker bi nasprotstva velesil prinesla Podonavju le ško- do. Nobena teh držav ne sme iz teh diferenc izvajati možnosti za politično akcijo. Sporazum med Francijo in Italijo o Podonavju obsega sledeče tri možnosti: 1. Osnovanje dvostranskih gospo- darskih pogodb med podonavskimi državami. 2. Izvedba smotrene žitne politike v podonavskih državah. 3. Ureditev denarnega vprašanja v smislu zlate valute, pri čemer bi se lahko ravnali po zgledu Belgije. Ne gre za to, da bi pri pogajanjih zastopali neizprcmenljive zahteve, pač pa je treba proučiti vse doslej napravljene načrte in voditi celotno akcijo postopno. Vsaki državi naj bi bila dana možnost, da bi po svojih interesih in čuvstvih sklenila več ali manj tesne zveze in dobila časa za nadaljnje odločitve. Prepričan sem, da bosta Francija in Italija dospeli do enotnega naziranja o ozdravljenju podonavskih držav, še več, tudi izven Evrope bosta dosegli na obeh straneh zaželjeni sporazum. Francija priznava potrebo ojačenja italijanske gospodarske politike,ki izvira iz uspešnega razvoja države. Položaj bi se znatno razjasnil, če bi Nemčija, kakor so to storile že Francija, Italija in Anglija, jasno Izrazila politični in teritorialni desinteresement v Avstriji ter zajamčita njeno neodvisnost. Dokler Nemčija tega ne izjavi, manjka pogoj za skupno obnovitveno delo v srednji Evropi. Na to izjavo Nemčije računamo tem bolj, ker je od nje odvisno pomirjenje velikega evropskega ozemlja. Pakt štirih bi prišel do svojega prvega velikega uspeha, če bi Nemčija izrazila svoj politični desinteresement v srednji Evropi, kakor so to storile ostale tri velesile. Kar se pa tiče revizijskega vprašanja, obstoja med Francijo in Italijo soglasje. Po gospodarskem in finančnem ozdravljenju podonavskih držav in po političnem pomirjenju, ki bi ga imelo kot posledico, bi se moglo pristopiti k rešitvi takozvanega problema, čegar realno vrednost ne cenim visoko. Tudi tu so možne rešitve, morda z ustvaritvijo svobodnih con.« »Bila je napaka,« je zaključil de Jou-venel svojo izjavo, »ko smo hoteli v Ženevi doseči univerzalnost. Danes obstoja prepričanje, da morejo samo limitirani dogovori dovesti do varstva Evrope. Na to pot sta stopili sedal Franclja in Italija ter upam, da bomo imeli pri tem u-speh v interesu miru.« K tej izjavi se še vrnemo. Brzdanje madžarskega revizionizma MUSSOLINI JE PRITISNIL NA GOMBOSA, DA SE SPORAZUME S FRANCIJO. NA MADŽARSKEM SO NEZADOVOLJNI. ZAROTA EKSTREMNIH REVIZIONISTOV PROTI GČMBOSU. Macdonaldova vlada pred krizo °N&ONSKA SVETOVNA GOSPODARSKA KONFERENCA OMAJALA TLA PREMIERJU IN ZUNANJEMU MINISTRU. no branil položaj Svojega kabineta, nima pa preveč ugodnih šans, da bi se mu to tudi posrečilo. V Londonu se že govori, da bo sedanji predsednik vlade ob odhodu s svojega visokega položaja, dobil naslov markija Lossie-mouthskega. Zunanji minister sir John Simon, ki mu merodajni krogi bi vsa javnost prav posebno zamerjajo nje govo slabost in mlačnost v vodstvu angleške politike na Daljnem Vzhodu, že misli na to, da bi se sam umaknil in podal ostavko. Z izgovorom, da je zelo slabega zdravja, je sir John že pred nekaj tedni zapustil svoje delo in pre pustil vse posle zunanjega ministrstva svojemu začasnemu namestniku. Kakor je znano, je sir Simon trenutno že na potovam« t**’ « del« Atlantika, po vr"5^ 31. julija- Po vesteh iz Lon-SvJl ^ zdi, da je neuspeh londonske Cej ®Vlle gospodarske konference pre de). ^Halal položaj Macdonaldove vla-W ' n3i bi po zatrjevanju dobro in-b,iž], ranih osebnosti pretrpela v naj-l}1ebih nosti zel° značilne spre-0tihod\*Veodani pogoji za ločitev in odcepitev obrtnega odseka. To sporočilo bo dostavljeno vsem interesentom. Nemčija krSi avstrijsko suverenost PARIZ, 31. julija. Listi opozarjajo na uvodnik »Timesa«, v katerem se ugotavlja, da je nemška državna vlada prekršila določbe mednarodnega prava, ker je s pomočjo letal trosila na avstrijskem o-zemlju narodno-soclalistlčni propagandni materijah Zaradi teh dogodkov je stopilo v ospredje vprašanje avstrijske državne suverenosti. Francoski listi beležijo tudi neki Članek »Relchposte«, v katerem se zahteva, sklicanje mednarodnega razsodišča. Boj proti irskim fašistom DUBLIN, 31'. julija. Vlada je pričela da ne-c Izvajati svoje ukrepe proti irski narodni gardi, tako imenovanim fašističnim modrim srajcam, ki jih vodi 0’Duffys. Izvršene so bile 'mnogoštevilne hišne pre iskave, pri katerih je bilo zaplenjenih pre cej vsaikovrstnega strelnega orožja. Bolgar vohun v Franciji PARIZ, 31. julija. Iz Nice se poroča: Organi javne varnosti so aretirali predvčerajšnjim bolgarskega državija na Vladimirja Kazalova, pri katerem so našli načrte lokalne strategične železniške proge. Načrti so bili v zapečateni kuverti, naslovljeni na neko osebnost, ki živi v Berlinu. Aretacija komunistov v Berlinu v BERLIN, 31. julija. V zvezi z datumom 1. avgusta, ko prirejajo nemški komunisti svoje tradicionalne demonstracije proti vojni, so se včeraj pojavili po berlinskih ulicah letaki in le paki po hišnih zidovih s proglasi proti vojni. Policija je aretirala šest komunistov. ______ PRETEP V LONDONU. LONDON, 31. julija. V Hyde-parka je bil včeraj meeting proti fašizmu in vojni nevarnosti, na katerem je sodelovalo nad 30.000 ljudi. Nekega faši-stovskega govornika, ki je skušal ugovarjati, so nasprotniki vrgli s tribune in ga je razjarjena množica nato pošteno pretepla. Nastala je strašna zmešnjava med obema strankama ir je bila tribuna v nekaj minutah popolnoma razdejana, nakar so se udeležer, ci obdelovali z lesenimi sestavnim) deli tribune. Dnevne vesti NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji številki »Večemika« smo priložili položnice in prosimo vse naše naročnike, da nam nakažejo naročnino za ta mesec. Prav tako prosimo tudi vse one, ki so z naročnino v zaostanku, da jo takoj poravnajo, kajti le oni, ki redno plačujejo, imajo pravico do redne dostave lista. Vsem, ki niso poravnali naročnine za prvo polletje 1933, bomo žal primorani nadaljnje pošiljanje lista ustaviti. Uprava »V*ečer-nika«. Odhod dr. Marka Ipavca. Prihodnje dni zapusti naše mesto gosp. banski svetnik okradli glavar dr. Marko Ipavic, ki se po večletnem delu v našem obmejnem okraju preseli v Ljubljano. Poslovilni prijateljski večer bo v sredo 2. VIII. t. 1. v dvorani hotela »Orel« z začetkom ob /d21. uri. S tem bo zvezan tudi pozdravni večer novega okrajnega glavarja g. dr. Ivana Senekoviča. Častni večer Protituberkulozne lige. V torek, 1. avgusta ob 20. uri ima odbor Protituberkulozne lige v Mariboru v dvo rani Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu slavnostno sejo, ki je zamišljena kot častni večer zaslužnemu dolgoletnemu predsedniku g. banskemu svetniku dr. Ipavcu, ki je, kakor znano, premeščen v Ljubljano. Odborniki se naprošajo, da se polnoštevilno udeleže seje. Tudi ostali člani Lige so dobrodošli. Poroka. Preteklo sredo sta se na Kapeli pri Radencih poročila učitelj g. Milan Lah in gdč. Anica Pertlova, učiteljica, oba v Negovi. Priči sta bila narodni poslanec g. Jakob'Zemljič in šolski Upravitelj g. Vincenc Jenko. Mlademu paru naše iskrene častitke! Iz železniške službe. Premeščena sta železniška uradnika Josip Čeh iz Subotice v, mariborsko kurilnico, iz Maribora pa v Subotico Marjan Jurjevčič. Junaška rešitelja. Mariborski otok je ostal tudi letos brez zveze z desnim drav skim bregom. Niti prepotrebnega broda — vzlic večletnim željam — ni, o čemer bo treba še spregovoriti. Mnogo ljudi o-tok tako mika, da skušajo s čolni ali pa s plavanjem doseči »špico«, odkoder je le nekaj korakov do bazenov. Pretekli teden je bil na tem mestu pravcati vele-promet in je kopališka uprava namestila na tem delu otoka posebnega blagajnika Nalezljive bolezni v naši banovini. Od 1. do 7. tm. je obolelo v naši banovini za tifusnicni boleznimi 47 oseb, za škrlatin-sko 82, za dvico 87, za šenom 32, za krčevito odrevenelostjo 4, za otročnično vročico in nalezljivim vnetjem možganov po 2 osebi, za grižo, otrpnenjem tilnika in vnetja priušesne slinovke pa po 1 oseba. Skupno je umrlo za nalezljivi boleznimi 5 oseb. Vsi oni, ki so se priglasili za sodelovanje pri uprizoritvah »Celjskih grofov« na prostem, se obveščajo, da bo prva vaja na Rotovškem trgu v torek, 1. avg. ob 20. uri in ne nocoj v ponedeljek 31. julija, kot je bilo prvotno javljeno. No-vojšnja vaja je namenjena samo solistom. Nesrečen padec s hleva. Preteklo sobo to popoldne je padla v Spodnjem Žaku pri Mariboru s hleva 331etna posestnica Marjeta Živkova. Pr.i padcu je dobila hude notranje poškodbe in so jo morali pre peljati takoj v mariborsko bolnišnico. Zverinska mati. V Melah pri Gornji Radgoni je te dni lovil v Muri neki ribič ribe. Namesto ribe pa je potegnil iz reke človeško trupelce. Zadevo je prijavil rad-gonškim orožnikom, ki poizvedujejo sedaj za nečloveško materjo, ki je po znakih sodeč novorojenčka zadavila in ga vrgla v Muro. Velikih verskih svečanosti v Ljubljani se je udeležilo precej vernikov iz lavantinske škofije. Navzoč je bil tudi lavantinski vladika g. dr. Tomažič, ki je imel na stadionu globoko zamišljen govor-. Tragična smrt uglednega posestnika. Včeraj dopoldne so bili obveščeni tezenski orožniki o tragediji, ki se je odigrala na domačiji 491etnega posestnika Petra Pristovnika v Razvanju pri Mariboru in zahtevala življenje hišnega gospodarja. Posestnik Pristovnik je odšel včeraj zjutraj s svojo ženo k prvi maši v Hoče, po maši pa bi se moral udeležiti seje cer-kveno-konkurenčnega odbora, česar pa ni storil, ker se je počutil zelo slabega. Odšel je z ženo domov, kamor je prišel na obisk tudi njegov svak, posestnik Janez Ulbin iz Dogoš. Pristovnik se je nekaj časa razgovarjal s svakom, nato pa brez vsakega opravičila odšel na dvorišče. Njegova žena in njen brat njegovi odsotnosti nista posvečala posebne pozornosti. Ko se pa po preteku cele četrt (z brodom se ji pa prav nič ne mudi), ure še m vrnil, ga je odšla žena iskat in Plavanje z desnega brega na otok pa la- ga je našla obešenega na vrvi v kašči v hko postane usodepolno za nevešče pla-1 gospodarskem poslopju. Vsi poskusi, da vaice: deroča voda marsikoga zmede, da I bi obešenca' oživeli, so bili zaman. Po-izgubi razsodnost in ves pogum. Tako bi j kojni Pristovnik je že več let bolehal za bila pretekli petek in soboto poplačala svoje hrepenenje po otoku skoraj s smrtjo neka deklica in eki delavec drž. žel. Oba sta sredi deroče struge pričela klicaj na pomoč. Za trenutek sta že izginila pod vodo, kar so opazili kopalci na de-!okolica težko živčno boleznijo, ki je bila posledica nevarne poškodbe na glavi, katero je zadobil pokojnik, ko ga je pred leti povozil neki neprevidni avtomobilist. S težko prizadeto družino sočustvuje vsa Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tu di oni, ki bolehajo na jedvrcah, protinu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. snem bregu, večinoma člani studenškega Sokola. Okrožni načelnik Lojze F e r š in prednjak Avgust Zupan sta takoj s čolnom zdrvela za potapljajočima in sta ju v zadnjem trenutku rešila. Prav tako tudi v petek neko deklico,-Oba rešitelja zaslužita priznanje za svojo neustraše-nost, ki je dokaz, da je Sokol vedno na mestu tudi v pomoč do svojega bližnjega! Primarij Dr. Černič specialist za kirurgijo se je vrnil in zopet redno ordinira v sanatoriju, Gosposka ul 49, telefon 23-58. Ordinira od 11. do 12. in od 14. do 16. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 10. ure. 2774 Naša mladina se zanima za muzej. Včeraj dopoldne je vodil arhivar profesor g. Baš po zbirkah tukajšnjega muzeja šolsko mladino v starosti od 6 do 10 let ter ji razlagal tamkaj zbrane zgodovinske in druge predmete. Imel je 53 zvestih poslušalcev in poslušalk, ki so se zelo pozorno zanimali za bogate zbirke in prav resno poslušali poljudno razlago muzejskih zanimivosti. Zatvoritev prehoda čez železnico v ,^enc|h. Dne 3. in 4. avgusta bo želez-m'Scu uprava popravljala tir pri prehodu v studencih poleg delavnic na Aleksan-rovi oestl,' zaradi česar bo promet čez tir zaprt in se mora ves promet v Ruše usmeriti na Frankopansko, Preradovi-cevo m. Radvanjsko cesto. Smer prometa bo označena z napisnimi tablami. Razne nesreče in nezgode. Nekoliko pestra je bila včerajšnja kronika reševalne postaje. Med delom na zidarskem odru pri neki stavbi na Pobrežki cesti se je odlomila in padla iz*rok opeka zidarju Francu Kokolu iz Limbuša in priletela 4 metre nižje stoječemu delavcu Alojzu Hadnerju na desno ramo. Hadner se je zgrudil nevarno poškodovan na tla in je moral poiskati potrebno pomoč pri zdrav niku. Na reševalni postaji sta bila obvezana 19!etni zidar Peter Plohl iz Magda-lenske ulice, ki se je vrezal v levo nogo in pa 101-etni učenec Ladislav Seka iz Slovenske ulice, ki se je vrezal na desni podlehti. Z rešilnim avtomobilom so pre peljali reševalci v bolnišnico 20Ietnega posestnikovega sina Josipa Arnuša iz Grušove pri Sv. Marjeti ob Pesnici, ki ga je nekdo zabodel z nožem v desno roko, neki drugi napadalec pa ga je u-daril s kolom po levem kolenu s tako močjo, da mm ga je skoraj zdrobil ter 181etnega delavca Jurija Ornika iz Tr-nišča pri Sv. Marjeti, ki ga je podrl, ko se je peljal na kolesu, neznan avtomobilist. Ornik je zadobil pri padcu tri nevarne rane na glavi. Pri zapeki, krvnem prenapolnjemju tre buha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, pri bolečinah v kolkih, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna Franc-Jožefova grenčica izdatno izpraznjenje črevesja in osvoboditve občutkov tesnobe. - r v .. Mazaška babica. Policija je včeraj are tirala 54-letno babico Marijo P., stanujočo na Tržaški cesti, zaradi odprave telesnega ploda neki 24-letni Marici. Dekle je pričela po splavu silno krvaveti in se bori s smrtjo. Zaključek šolskega leta na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pre tekli petek.je bilo zaključeno na tukajšnji banovinski vinarski in sadjarski šoli letošnje šolsko leto. V soboto je bila na zavodu prisrčna domača slovesnost, ka tere so se udeležili zastopniki nekaterih oblasti, komisije za izpraševanje gojencev ob navzočnosti profesorskega zbora z ravnateljem Priolom na čelu ter zastop nilroni banske uprave svetnikom inž. Zidanškom. Šolo so dokončali Martin Gobec, Ladislav Golob, France Filipič, Tone Horvat, Ivan Kranjc, Henrik Majer, France Marzidovšek, Mihael Napotnik, France Naveršnik, Drago Novak, Tone Peitler, Vlado Platajs, Avguštin Podgor šek, Janez Rajšp, Jakob Raner, Adolf Sande, Rudolf Tkavc, Franc Urek, Lojze Vračko, France Zevnik, Anton Želez nik, Ludvik Lešnik in Anton Roter. Več gojencev te šole je ves čas šolanja bilo pridnih Sokolov telovadcev pri Sokolskem drušvu Maribor III. Zato jim je društvo pred odhodom priredilo na vrtu kavarne »Promenade« v Tomšičevem drevoredu lepo odhodnico. Prisrčno je bilo slovo krepkih fantov Sokolov od ostalega članstva. Globok vtis pa je napravil na odhajajoče fante nagovor staroste profesorja Strune, ki jim je želel vso srečo pri njihovem nadaljnjem delovanju. Kongres opekarnarjev. V času od 8. do 10. avgusta bo v Novem Sadu kongres opekarnarjev. Na kongresu bodo naši o-pekarnarji razpravljali o vprašanju ope karske industrije. Strojno pletiljo, ki je vešča pletenja na motornih strojih, išče za takoj Borza dela v Mariboru, kjer dobe reflektantke vsa podrobnejša pojasnila. Izlet »Peruna« v Ormož. Kolesarski in motociklistični klub »Perun« je priredil včeraj s svojimi sekcijami izlet v Ormož. Start je bil ob 8.30 na Glavnem trgu, in sicer so startali trije avtobusi in mnogo motornih koles s skupno nad 70 oseb. Vožnja je nato šla mimo Sv. Marjete v Sv. Lenart, kjer je bil prvi odmor. Nato je krenila ekspedicija v Sv. Trojico, kjer je bil v gostilni Rozman zakusek. Po kratkem obstanku je šla vožnja dalje pre ko Radgone v Slatino Radence, od tam pa preko Ljutomera v Ormož. Povsod so se »Perunaši« ustavili, prepevali narodne pesmi, godba sekcije Peruna na Teznem ki se je tudi udeležila izleta, pa je povsod priredila promenadni koncert. Ob 14. so prispeli izletniki v Ormož, kjer jim je bil prirejen nadvse prisrčen sprejem Radi nastalega dežja je izostala veselica v Ormožu, zato pa se je razvila v prijaznih prostorih Rajhovega hotela v prijeten sestanek. Proti večeru so izletniki zopet zasedli svoje prostore v avtobusih in krenili na pot v Maribor, kamor so prispeli okoli 21.30. Včerajšnji izlet, ki je bil zlasti propagandnega značaja, je odlično izpolnil svojo nalogo in je v vsakem oziru nadvse dobro uspel. Grajski kino. Od danes do vključno 1 avg. velefilm Richarda Tauberja »Melodija ljubezni.« Richard Tauber poje v tem filmu 6 krat, ostale vloge imajo Lien Deyers, Aliče Treff, Szoke Szakall in mala srčkana Petra Unkel. Svetovna kritika pravi o tem filmu »Melodiia ljubezni«, da je najboljši Tauberjev film. pri ka terem se gledalec izborno zabava. Ljubke so scene Tauberja in pa male Petre Unkel. Kino Union. Danes zadnji dan »Lju~ bavna oporoka« s Charloto Anderjevo in Johanom Riemanom. Od jutri dalje vele »Rasputin« s Konradom Veidom. in Tvornica „kokaina" v Mariboiti rvorničaria Boris Sirnik in^ nest Truon izročena maribor* skemu sodišču Poročali smo že, da je mariborska P°* licija izsledila sleparsko družbo velikes3 stila, ki je izdelovala »kokain« in na ta način osleparila več oseb za velike vsote denarja. Ko je glavni krivec Boris Sirnik, bivši trgovski potnik in poštni uradnik, rojeU leta 1903. v Ljubljani in stamroč zadnje čase v Mariboru zaslutil nevarnost, j® odpotoval s svojo ženo pod napačnim imenom na Sušak. Od tam se je podal v Višnjo goro, kjer je izvedel, da je izdal® mariborska policija za njim tiralico. =® preden pa je bil aretiran, se je podal v Ljubljano in se tam prijavil policiji. » ga je izročila predstojništvu naše P0'1' cije. Preteklo soboto je mariborska polici!3 Sirnika ves dan zasliševala. Pri zasliŠ®' nju je izpovedal, da se je kmalu po o®' pustu iz državne službe seznanil z Eh1®' stom Trnonom, trgovcem na Radvanjs*® cesti in njegovo ljubico Wolfzetlovo. 2®' trjeval je, da ga je pričel Trnon nagov®r' jati, naj bi mu pomagal pri trgovini s K kainom. Ko je bil nekega dne Sirnik njem, je opazil, kako je ta polnil steki®' nice z neko mešanico in jih hermetič110 zapiral. Opazil je tudi, kako je Ternon 1,3 steklenice lepil etikete z napisom »Tis® gr. Cocain Hydrochloric«. Pri tej P1®*1, mu je povedal, da je kupil v neki m3:1’ borski -lekarni 2 kg natrijevega šali®1'3, nekaj kinina in galuna v kristalih. S mešanico je Ternon polni! originalne ^ vitke, na katerih je nekaj črtal s tušem napisal v levi kot »Cocain« v desni P3 »Muryatic«. Sirnik je priznal, da je Te nonu pri tem delu pomagal. Nadalje je točno izpovedal, kako ^3 dopotovali v Maribor dve Francozinj’ katerima se je po naročilu Ternona pre®‘ stavil kot prodajalec kokaina in jima pr®' dal dva kilograma blaga, za katerega s*3 mu plačali 15.000 francoskih frankov- D®* nar jo Sirnik izročil Ternonu, ki mu Je z3 trud in uslugo dal nekaj stotakov in bam kovec za 1000 frankov. Sirnik je uvidel, kako dobre kupČtf® dela njegov znanec Ternon in mu .ie daj to povod, da je začel izdelovati koka’> sam. Nabavil si je potrebni material L izdeloval ovitke po pol kilograma. M® tem pa je tajno iskal novih zvez, da ® mogel uspešno konkurirati svoiemu zna11' cu Ternonu. Imel je srečno roko. Ob N®* vetn 'etn se je pri Sirniku oglasil neki J®' sip P., ki mu je pripeljal neko damo 1 Italije kateri je Sirnik prodal za -900 1 kokaina in nagradil Josipa P. z iurij^j Z omenjenim Josipom P. se je Sirnik krat sestajal in se po njem seznanil j3, z neko natakarico v Meliu. ki je poso®1* Sirniku 4000 Din. V strahu za svoj de®3 ie natakarica povedala to zadevo neke®1 svojemu znancu. Iii vse to je prišlo ® uho policiji, ki je natakarico zasliš3', vendar pa ona ni izpovedala nič konkt®' nega. Tudi je Sirnik točno opisal, k3^ sta s Ternonom potovala v Gradec, 13 veseljačila in zapravljala denar. ,j Na podlagi Sirnikovih izpovedb .ie ° aretiran tudi trgovec ErnestTernon, ki ® ie pri zaslišanju na policiji odločno kal vse. kar je obtežilnega zoper n)®^ zpovedal Sirnik. Prav tako je pri očenju vztrajal Ternon pri svojih izjav3 oa tudi Sirnik se ni vdal in je trdil s voj® Policija je oba izročila preteklo sobo* uoooldne tukajšnjemu okrožnemu s°' dišču. Razglas o drugi javni pismeni ličit3®1'.' za prevzem in izvršiev vzdrževalnih d na državnih cestah št. 17 in 50. Lir*re^i v nedeljo 6. avgusa ob 15. uri ^hkoaletsko tekmovanje na Maribor--motoku v svrho otvoritve lahkoatlet-•n športnih naprav. Točke tekmova-Ja' Hoja na 5 km. 2. Tek na 3 km. 3, *«k na ioo m. 4. štafeta 4x800. 5. Skok !®n0, 6. Skok v daljavo. 7. Skok ob p‘cL.8. Met krogle obojeročno. 9 Met v?pla obojeročno. — Pri tekih imajo pračo tekmovanja verificirani člani mari-°rskih klubov, včlanjenih v JLAS, pri Rialih panogah pa tudi člani ostalih klu-V JLAS. Pri teku na 100 m sme postali!:-1 v?a^ klub samo po 2 tekača. Teka-ce je dolgo 476 m ter ima 2 nedvig- liš, njen zavoja. Prijave je poslati do 2. avg. a naslov: SSK Maraton, Maribor, Aleksandrova cesta 6 I. ^unching (Gradec):SK Železničar 5:3. y soboto zvečer je priredil SK Železničar ski , klub; fazm, na verandi pivovarne Union klub-nvoniatch proti boksarjem graškega a »Punching«. Zmagali so gosti v ]j nerju 5:3. Posamezni rezultati co bi-naslednji: Pucher (G) je zmagal nad ničem (Ž); Štrukl (Z) je premagal Ko-j * 'G) po točkah. Boj med Graneder-V u ’n Štrausom (Ž) se je končal s sie aut°m Štrausa. Zadnja borba, in osh mec^ Godo (G) in Loviščkom (Z) je a,3 neodločena. ^ V. okraj (Maribor): SK Pragersko 6:2 (5:1). yčeraj dopoldne sta odigrali na igrišču ličarja« imenovani moštvi prija- Veiv° *ekm0- Domači so bili ves čas v Ve‘ki Premoči in bi bil rezultat lahko še SK Železničar:SK Žalec 10:2 (4:1). v.°ld boys moštvo SK Železničarja je . ernj odigralo v Žalcu prijateljsko tek-2 0 Proti SK Žalcu. Tekma se je končala Vlsoko zmago SK Železničarja. ekitiovanje za nogometno državno prvenstvo. Ljubljana: Primorje:Gradjanski 4:1 ^ngieb: Concordia:BASK 2:1 (1:1). Beograd: BSK:Slavija (S) 8:1 (6:1). j ^sije^. Slavija:Hajduk 1:0. Tekma . nila v 2. minuti drugega polčasa radi cHentov prekinjena. Ostale nogometne tekme. (^jHit: SK Split:Viktorija (Zagreb)3:1 Ha • kvalifikacijska tekma za vstop v r'°nalno ligo. Viktorija torej izpade. l(v emun: Sparta:NAK (Novisad) 7:1. v a‘ifikacijska tekma za vstop v nacio-g10 ligo. (o e 1 o v e c: Avstria (Celovec):GAK Jndec) 5:2 (0:0). Tekma za amatersko ^enstvo Avstrije. Propozicija za državno prvenstvo kraljevine Jugoslavije Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije za cestovno državno prvenstvo na 100 km. za skupino »B« in 50 km. za skupino »C« (glavna in juniorska). Ta dirka bo pod pokroviteljstvom »Koturaškega Saveza kr. Jugoslavije« na dan 6. VIII. na progi Zapre-šič-Kostanjevica-Št. Jernej in nazaj s ciljem v Zaprešicu. Pravico do štarta i-majo vsi dirkači, ki so včlanjeni v zvezi in so v posesti verifikacije svoje pod-zveze. Start je v Zaprešicu pri kolodvoru. Glavna skupina štarta ob 7.30, a juniorska ob 7.40. Nagrade za glavno skupino so 4 in 6 kolajn, a za juniorsko 5 kolajn. Vozi se po pravilniku zveze in po cestno-policijskem redu ter na lastno odgovornost in stroške. Kolesa se lahko zamenjajo le, ako je prvo nerabno poškodovano. Voditelji in spremstvo se kaznuje z diskvalifikacijo. Protest se ima vložiti 1 uro po prvaku s pologom od Din 50. Startina znaša 10 Din. Prijave sprejema zvezni referent g. Josip Putnik, Zagreb, Cankarjeva ul. 12 III. najdalje do 4. VIII. do 20. uire zvečer. Poznejše prijave se pripoznajo le, ako se založi dvakratni znesek. Mariborska kolesarska podzveza, upravni odbor. Davis-cup. Finalna borba za Davisov pokal, in sicer med Anglijo in Francijo, ki se je vršila v Parizu, se je končala z zmago Anglije 3:2. Davisov pokal, ki je bil od leta 1927 nepretrgoma v Parizu, je torej letos šel v London. Kritike o »Problemu stigmatizacije" Mnenje strokovnjaka Dr. Aleš Ušeničnik je čutil potrebo, da je kot teolog in filozof, torej nestrokovnjak odklonil knjigo doc. dr. Ivana Matka »Problem stigmatizacje«, njegovim krogom bližnja revija »Beseda« pa je te dni objavila sledečo oceno dr. Tomaža Furlana: »Kot časovni paradoks moramo zabeležiti, da je želja za čudeže močnejša kot kedaj poprej. Izgleda, kot da je kavzalni način mišljenja, ki predstavlja predzadnjo stopnjo v duševnem razvoju človeka, pretežka butara zanj, preutrudljiva pot brez odpočitka. Fiziološko dejstvo, da človek napora ne prenaša dolgo. Kavzalni način mišljenja je ogromen napon, ko je treba vsako dejstvo razčleniti in raziskati po vzroku in učinku, je kakor življenje pri stalni polni zavesti brez sna in brez sanj. Iz te preutrujenosti, iz želja po življenju, ki poteka samo od sebe, se je rodilo na realističnem zapadu mnogo mističnih pokretov, ki so naglodali njegovo racionalistično kulturo. Tem po-kretom se pridružujejo možje s svetovno znanimi imeni, ljudje, nezadovoljni z znanstveno medicino se zatekajo k za moje pojme prav običajnemu mazaču Zeilesu, ki postaje zdravilni čudotvorec za stari in novi svet. Ljudje hočejo čudežev. Po naši domovini, ki je vzgojena tako ortodoksno, katoliško, poganjajo nove ločine in razni spiritistični krožki. Zaradi uboge Rezike Neumannove iz Kon-nersreutha se pišejo po vsem svetu učene razprave, vse nestrpno zanima ali se bo moglo znanstveno (zapad) ugotoviti čudež, kar je seveda Čisto nemogoča zadeva. Po teh dogodkih so pri Slovencih izšle že kar tri razprave, naša razprava kar na 100 straneh z bogato ilustracijo. Ali niso vsa ta dejstva nove poteze v postarem licu Evrope najočividnejše znamenje časa? Naslovna knjiga je izšla kot prvi zvezek »Knjižnice zdravniškega vestnika«, važen dogodek v slovenski medicinski li teraturi, pomemben datum v razvoju slo- venske knjige. Delo moramo nazvati izčrpno, prav tako pa zasluži pohvalo, da se ves čas ne oddalji od lotene naloge. Vodiška Johanca je še v živem spominu kot običajna goljufica na tem polju (radi goljufije je knjiga zelo potrebna), malokdo pa je še med živimi, ki je na svoje oči videl pravo stigmatiziranko prejšnjega stoletja, Bloško Lenčko. V dokaj poljubnem slogu pisatelj obdela vse stigmatizirance pri Slovencih, kakor tudi vse druge zgodovinske primere, poznane iz literature, jih skuša medicinsko razlagati, v kolikor se dajo, in prav nič več, ter jih primerja s sorodnimi pojavi iz psi-hopatije, kakor tudi skuša najti anatomsko fiziološke temelje. Tvarina sama je zelo natančne narave. Kaj lahko bi pisatelj z eno samo gro-bejšo potezo zapravil naklonjenost mnogih čitateljev, posebno se mora znanstveno obdelovati osebnost kot je na primer sv Frančišek, prvi stigmatiziranec. Preveč pa zahteva od avtorja oni kritik, ki hoče imeti potrjen čudež tam, kjer sme znanstvenik reči samo: ne razumem. Mariborski primarij je s finim taktom premagal vsa težka mesta, gotovo pa ni pričakoval, da bo resno v spodtiko izraz histerija, ki bi ga tudi on kaj lahko nadomestil z izrazom »psihogen«, ki se menda razlikuje od prvega le v toliko, da ni žaljiv že za povprečnega laika. Gosp. avtor je tako zelo samo objektivno re-feriral, da moreš komaj slutiti po preči-tanju cele knjige, kakor je njegovo, rekel bi privatno prepričanje o teh stvareh med nebom in zemljo. Vernemu služi čudež kot otipljivo potrdilo njegove vere, vsa njegova duša, ki je na vsak način še na primitivnejši razvojni stopnji mišljenjskega procesa išče in hoče čudeža. Kdor od teh bo knjigo bral, jo bo neblago odložil. Nikjer ne najde onega, česaT je iskal od prve do zadnje vrstice in radi česar je knjigo sploh prečita!. Nikjer ni besede o metafizični podlagi preiskovanih dogodkov. Mogoče ne bo tudi nasprotni po! vernega človeka, namreč znanstveni Veselite se! V kratkem času Vas bo osrečil kavzalni človek, ki čudeža sploh ne more doživeti, čisto zadovoljen z nekaterimi razlagami, ki puščajo še vedno mala vratiča odprta čudežu. Čudež je intimno psihično doživetje, če ga hočeš znanstveno analizirati, lahko sicer ugotoviš samo zunanji potek dogodkov, si pa s tem tudi že raztrgal fine tenčice, ki čudež sestavljajo. Mikroskop je delo brezbožnih rok. Rezika sama ravna zelo pametno, da ne gre na kliniko. Zaradi morebitnega pohujšanja moram posebej pristaviti, da o objektivni bitnosti čudeža nisem spregovoril nobene besede. Knjiga je potrebna. Zlasti jo bosta; s pridom rabila v praksi po svojem poreklu bratska poklica: zdravniški in duhovniški. Prav v vprašanju, ki ga naša knjiga obravnava, se oba poklica znajdeta na svoji rodni zemlji, iz katere sta se že v sivi pradavnini razrašla na dvoje. Knjiga se naroča pri upravi »Zdravniškega vestnika«, Golnik.« Prostovoljni kulukarji letnega gledališča Sokola Ruše so si zgradili ob cesti, ki vodi mimo letnega gledališča, originalno in lično pohorsko kapelico, ki bo romantičnemu kotičku prav posebno v okras. V nišah kapelice so naslikani pohorski patron sv. Areh, sv. Anton Pado-vanski, kmetski patron sv. Izidor in slovanska apostola sv. Ciril in Metod. Kapelica se je izredno posrečila in ljudstvo jo hodi od vseh krajev občudovat. Blagoslovitev kapelice bo začetkom tega tedna. Poziv vsej primorski javnosti. Za časa Mariborskega tedna namerava organizirati društvo »■Nanos« neke vrste razstavo spominov na neosvobojeno ozemlje. Prvič bi imela tudi najširša javnost in gostje vpogled v našo preteklost, sedanjost, kraje in življenje naših bratov preko meja. Da je razstava obenem tudi velikega propagandnega značaja, ni potrebno še posebej poudarjati. Društvo poziva vse zavedne Primorce, ki so v posesti kakršnegakoli pomembnejšega spomina (slike, knjige, predmeta itd), da ga' blagovole posoditi za časa razstave društvu, ki prevzame za predmet tudi popolno odgovornost. Ves materijal naj se prinese v društveno sobo »Nanosa« (restavracija »Union«, Aleksandrova c.) od 18. do 21. ure. Prosimo vas, sporočite to tudi vašim znancem in prijateljem! Prinašajte čim več gradiva, saj bo uspeh' razstave tudi vaš uspeh! ^Vard Oblak: Strah KONEC. ^Kaenkrat pa se je fantom premaknil in v$alaiTla pr’če^ približevati. Bila sva brez činr orožja in iskal sem s trepetajo-Sv 1 rokami po tleh za mizo, za katero slL, stala, kak predmet, ki naj bi nama Ker v obrambo proti neznani pošasti. oPrj.Je bilo moje iskanje zaman, sem se 2VJ. miznega roba, trdno odločen, da 'J? težko starinsko mizo na pošast, Noh -Se ™ Približala. v ko •^a Ruinove roke so se mi zadrli gQv 2P m meso, tako zelo je naraščal nje-Prod neznano postavo. Priznati živci*?’^3 som izgubil oblast nad svojimi Kobeti k ze'°’ nisem občutil prav tehp„.e bolečine, ko so se zasekali prija-p ’ n°bti v moje telo. Ze in j0ln 3e bil prišel že tik do najine mi-c bl^00 Sem °Pazil Prod seboj mrtva-nsta v v °^r?z’ sredi njega pa ogromna Okrivi- erih sta samevala dva bela, ^ntrof^ z°b‘a’ kakor dva grabežljiva ^‘vie ,emplja. Ta strašni obraz se je Ne Proti nama... i^nutki/1}’ se,m m°£el zbrati v tem katere • mo^: grabil sem mizo, s Rignil v\ .Zdrkni,a najina obleka, in jo clPvešk-vyino ter obenem zatulil z ne-glasom: »Če si živo bitje, izgini, ako tj je življenje ljubo!« Fantom je buljil še naprej nepremično v naju, le iz režečih se ust je prihajalo zamolklo hrkanje. Z vso močjo sem vrgel mizo proti fantomu, ki se je zgrudil brez glasu na tla tako težko, da so kar zabobnela in da se mi je zazdelo, da bo vsa soba z nami vred zgrmela v pritličje. V naslednjem trenutku pa je postalo zopet vse tiho in mirno, le izpod mize se je slišalo globoko dihanje in sopenje fantomovega tajinstve-nega telesa, ki se ni več premaknilo ... Zgrabil sem prijatelja za roko, ga potegnil naglo proti vratom, ki so bila odprta na stežaj in ga sunil proti stopnicam, po katerih je pričel divje bežati in jaz za njim. Tekel sem kakor brez glave, preganjan po groznih vtisih komaj preteklih dogodkov, skozi dež in blato ter strašno temo, dokler se nisem spodtaknil na nekem deblu in padel z vso dolžino telesa v debelo, gosto blato. Le težko sem se spravil na noge. Ko pa sem si za silo obrisal oči, sem opazil kakih sto korakov daleč več drobnih, migljajočih luči, obenem pa sem zaslišal tudi razne človeške glasove. Razburjeni, napol hripavi kriki so se mi trgali iz grla. Ljudje so me slišali in že me je obkolilo pet drvarjev, ki so odhajali na delo v gozd. Z? Videno so me ogledovali in me obsvetljevali s svojimi leščerbami. Globoko sopeč sem jim v raztrganih, komaj razumljivih besedah in stavkih skušal dopovedati grozne nočne dogodke. Ko sem končal svoje pripovedovanje, smo odšli vsi, skupaj v hišo groze in strahov. Kakih deset korakov pred hišo je neki drvar iz naše družbe nenadoma stopil na neko človeško telo, ki je ležalo nepremično v blatni mlakuži z naprej iztegnjenimi rokami. Pokleknili smo okrog njega in ga obrnili na hrbet. Kri mi je v močnem navalu planila v glavo in srce mi je stisnila silna bolečina, kakor da ga je objela bodeča železna pest: Bilo je truplo prijatelja Da Ruina, negibno, mrzlo in brez življenja. Opazili tudi nismo nobene poškodbe. Očividno je zadela mladega pesnika, si je med begom padel v strahu, da mu sledi grozni fantom za petami, srčna kap in je obležal na mestu mrtev. Odšli smo v hišo in po stopnicah v zgornje nadstropje, kjer so svetiljke drvarjev zadostno razsvetlile sobo, v kateri sem preživel eno najstrašnejših noči v svojem življenju. Na tleh pod prevrnjeno mizo je ležalo negibno telo ženske velikanke, ki so ga drvarji dvignili in ga položili na posteljo v kotu. Stal sem med vrati in se nisem upal iz nekega notranje ga nagiba niti ozreti v obraz tega trupla. Drvarji so prišli k meni ta eni je eden izmed njih rekel povsem mirno v španščini: »Senor! No le a echo nada. Esto es una vicha que non lijeva oido ni paJobra.« »Gospod! Nič ni nevarnega! 'Je to neka gluhonema starka.« Sedaj sem šele razumel, da sva zaman tolkla in razbijala ob najinem prihodu po hišnih vratih in da sem zaman kričal in jo vpraševal, kdo je... Saj me ni mogla niti slišati niti mi odgovoriti.s, Strah je ugasnil življenje mlademu pesniku Da Ruinu, meni pa bo lebdela pred očmi ta slika do konca mojih dni... »Hoj, papa deta zajčke!« m Li Narif IftatMc 4-4- OCEANOPOLIS Homan o sferivndill »Česa se bojiš? Premagam jo.« »Premalo poznaš naše razmere,« je dejala Intela in se ga ljubeče oklenila. Nikdar in nikoli te ne pustim v tako nevarnost, moj najdražji! Kaj 'bi storila, če bi te izgubila. Ne, ne; niti pomisliti ne smem na to.« »In vendar ne smeva prepustiti Jafisa Morajini oblasti!« »Čakaj,« je vzkliknila čez nekaj časa. »Domislila sem se nečesa. Prestrašiva jo.« »Kako?« »čuj! Poklicala jo bova in potem boš ti s spremenjenim glasom povedal, da njeno početje ni skrito. To jo bo zbegalo tako, da si ne bo upala storiti Jafisu nič žalega.« »Sijajna misel,« je dejal Doljan. Intela je segla po vzvodu nekega dru-rega aparata in ga naravnala. Trenutek nato je Doljan opazil v televizorju, daje Moraja preplašena planila kvišku in obstala. »Sedaj je najugodnejši trenutek,« je velela Intela Doljanu, ki je takoj stopil k zvočniku brezžičnega aparata in zaklical Moraji z mračnim, votlim glasom: ilovflilr« praiJoitl »Zločinka, tvoje početje ni skrito. Nekdo je, ki te je ves čas opazoval in ve, kaj si storila z Jafisom. Izpusti ga, ker sicer bo to tvoj zadnji zločin!« Doljan in Intela sta po teh besedah videla v televizorju, kako je Moraja prebledela in se uničena zgrudila na divan. Nekaj časa sta čakala, nato pa je Doljan znova zaklical v aparat: »■Puščam ti samo še pet minut časa. Izpusti Jafisa!« Moraja se je brez volje dvignila, stopila k svojim aparatom za izolacijo in pritisnila na vzvod. Slika v Intelinem televizorju je ugasnila... Doljan je tedaj nemudoma poklical Astisa in se potem skupaj z njim podal do Morajine hiše. Prijatelja sta prispela na ulico prav v trenutku, ko so se odprla neka tajna vrata in se je na pragu pojavila Jafisova še vedno napol omamljena postava. Mladenič je bil tako oslabljen, da sta ga morala prijeti pod pazduho in odvesti domov. Le polagoma se mu je zopet vračala popolna zavest in prejšnja življenjska sila. Začudeno je gledal okoli sebe in se le medlo spominjal zadnjih dogodkov, kako je prišel iz Morajine hiše pa sploh ni vedel, povedati mu je moral šele Doljan, ki pa ni izdal glavne njegove rešiteljice — princese Intele. XXVI. Morajin načrt se je ponesrečil. Izgubila ni samo Doljana, ampak tudi Jafisa, ki je postal njen najstrastnejši sovražnik. Po tem udarcu si dolgo ni mogla opomoči, zato je imel Doljan pred njo nekaj dni. mir. Tem bolj še, ker je poslej Intela čuvala nad njim s podvojeno pazljivostjo. Vendar je vedel, da ta mir ne bo trajal dolgo in da se bodo prej ali slej pričeli zopet dnevi težkih preizkušenj, zato je bil vedno oprezen. Dasi je stalno obiskoval svojega prijatelja Astisa in zahajal v osrednjo knjižnico k Soralifisu, jima vendar ni docela izdal dogodka one noči, ker ni maral, da bi kdo izvedel za stvari, ki so se odigravale in pripravljale v oceanopolski višji družbi. Molčečnosti ga je prosila tudi Intela, ker je bila prepričana, da bo na ta način ostala njuna ljubezenska sreča bolj prikrita in zaradi tega varnejša in večja. Nadaljeval je proučevanje preteklosti in se je po splošnih zgodovinskih dogodkih razvoja človeškega rodu na zemlji zanimal zlasti za staro verstvo in religijo Oceanopolcev. V ta namen je obiskoval tudi staro svetišče in se seznanil s svečeniki. Zanimalo ga je v prvi vrsti, kakšna more neki biti vera tako visoko kulturnega in civiliziranega ljudstva. Najrajše se je razgovarjal z visoko iz* obraženim duhovnom Sabatisom, s katerim sta skupaj proučevala stare rokopise, izvirajoče še iz onih časov, ko je som-ce obsevalo mogočni Semisiris. »Naša vera,« mu je pripovedoval nekoč Sabatis, »nizemskega izvora. Pri11®" sla sta jo s seboj Adam in Eva, ko sta prispela na našo zemljo. To je bila naša pravera in obenem tudi prva religija člo* v; a na zemlji.« »Kakšna je bila njena podlaga?« se ie zanimal Doljan. «So vaši predniki, ki so prejeli to vero z drugega planeta našega osolnčja verovali že v enega samega bo* ga ali so bili malikovalci. Posebno we pa zanima, kaj je bilo prvotno njihov0 solnčno božanstvo?« »Mnenja vaših teologov na zemlji!« j® dejal Sabatis, »je v tem oziru docela zgrešeno. Prepričani so, da so bili stan narodi, ki so oboževali solnčno božati' stvo, malikovalci. V resnici so pa bil* verniki enega samega boga. Solnce, ki s° ga upodabljali na oltarjih po svetiščih le bilo samo simbol za izraz onega, ki se drugače izraziti ne da. Kakor veste, jeza zemljo solnce izvor življenja, tako je b>' di božanstvo izvor vsega, kar obstoja. ”e samo na našem planetu in na ostalih trabantih našega solnca, temveč tudi P® vsem vesoljstvu, ki je neskončno in sega milijarde svetov, na katerih žhf prav tako živa bitja z umom, vero k#*' turo, kakor smo mi.« (Dalje prihodnjih Kolonizacija severne Avstralije Ogromen načrt avstralske vlade — Kolonizirali bodo v 10 letih 10 milijonov ljudi belega plemena Pred dnevi je bila sklenjena pogodba med vlado avstralskega dominijona in neko skupino angleških finančnikov za kolonizacijo takozvanega severnega teritorija Avstralije. Nedvomno je to največji kolonizacijski sklep, ki je bil kdaj storjen. Omenjeni teritorij je po površini desetkrat tako velik kakor Anglija in Wales. Površina meri nad SOO.COO kvadratnih milj. Na tem velikanskem kosu zemlje ne živijo ljudje. Le tu in tam najdemo poslednje ostanke avstralskih pokolenj, ki so pribežala sem v te puste kraje pred belci. Življenje je tu zelo težko. Primanjkuje zlasti vode, ker dežuje le vsako deseto leto. Zgodilo pa se je celo, da ni padla dvajset let in še več niti kapljica vode. Toda kadar dežuje, takrat.vsa pokrajina ozeleni. Trava zraste visoka kakor človek. Radi hude suše ne živijo na tem delu zemlje niti živali. Redki naseljeniki žive najprimitivmejše življenje. Njim krajšajo čas in pomagajo prenašati tovore velblodi, edina žival, ki prenese vse trpkosti in trpljenje te pokrajine. Po sklepu med angleškimi finančniki in avstralsko vlado se bodo na tem teritoriju stopnjema naseljevali belokožci, v prvi vrsti Angleži. Računajo, da bodo v teku desetih let naselili nad 10 milijonov ljudi. Bavili se bodo v prvi vrsti z živinorejo in pričakujejo, da bodo že v nekaj letih osnovali največja podjetja za izkoriščanje in izvoz živine, v prvi vrsti ovc. Spočetka nameravajo naseliti tam o- krog 10.000 delavcev, ki jih bodo zaposlili pri gradnji železnice. Železnica bo speljana na severni obali Avstralije do Port Damina in so stroški za gradnjo preračunani na 15 milijonov angleških funtov šterlingov. Speljana bo skozi danes povsem nenaseljene kraje in bo radi tega dolga leta pasivna. Vendar pa bo predstavljala hrbtenico za razvoj severnega dela Avstralije in za njegovo kolonizacijo. Pri gradnji železnice, kakor tudi pri vseh ostalih javnih delih, bodo zaposleni izključno samo belci. Azijci in črnci bodo popolnoma izključeni in se tudi ne bodo smeli tamkaj naseljevati. Da se zagotovi čimboljši in hitrejši uspeh tega velikega načrta, bo avstralska vlada o-svobodila vsa društva, ki bodo vršila kolonizacijo, davka za dolga leta in jim bo dala tudi razne druge ugodnosti in prednosti. Še več, vlada bo odstopila društvom pravico voditi socialno politiko in administracijo na vsem severnem teritoriju. Vlada si b„ obdržala le pravosodje, carine in oblast nad prebivalci, ki jih je po številu okrog 4.000 in ki prebivajo tam že več let. Tudi jim bo dala velik kompleks zemljišča, na katerem bodo povsem svobodni, ker jih želi o-hraniti kot zadnje čiste predstavnike avstralske rase. Za ta korak pa se je avstralska vlada odločila tudi iz razloga, ker namerava s tem preprečiti japonsko nevarnost, ki postaja z vsakim dnem večja. Japonska je namreč že od nekdaj postrani gledala Avstralijo in je s posebnimi odredbami Mali o Kupim ZLATO. zlatnike In platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orožnova ulica 8. 2642 Prodam PRALNE IN KOPALNE BANJE od Din 25.— naprej pri Sul-cer, Vojašniška ul. 7. 2784 HIŠO s stanovanji in veliko njivo Pobrežje. Gubčeva Llllca 68. 2782 Sobo odda OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam. pritličje. 2786 Vrbanova ulica 28, desno. DVA SOLIDNA GOSPODA sprejmem na stanovanje. — Splavarska 6. 2785 PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO oddam. Vrtna ulica 8, vrata 8. 2783 SOSTANOVALCA sprejmem. Zidovska ulica 12. nadstropje. 2781 CISTO. OPREMLJENO SOBO oddam boljšemu gospodu. Naslov v upravi »Večernika«. 2714 Stanovan/e STANOVANJE. V najem dam v Tattenbachovi ulici s 15. avgustom ali 1. septembrom t. 1. štirisobno, solčno stanovanje. Natančnejša pojasnila daje gostilničarka »Pri Prleku«. 2775 Kupujte svoje po-trebiilne pri nailh inserentih l ■zabranjevala naseljevanje s posebnimi odredbami. Omenjeni sklep za kolonizacijo in prepoved naseljevanja Azijcev in črncev, Japonski ni po volji, vendar pa si do danes še tega ni upala pokazati radi Anglije in ameriških Združenih držav, ki se prav tako strinjajo s prepovedjo. V zadnjem času pa je postala Japonska zelo agresivna in čaka samo na priliko, ko bo lahko zavzela in zasedla Avstralijo. Po svojih finančnikih je ponudila avstralski vladi razne pogoje in prednosti, če ji dovoli naseljevanje. Toda avstralska vlada je vse te pogoje odklonila. To pa tudi iz razloga, ker Anglija in Zedinjene države ne bodo nikdar pristale na to, da bi avstralsko zemljo zasedli Japonci in celino tako iztrgali iz rok civilizacije bele rase. Ni pa izključeno, da si bo Japonska poskušala osvojiti Avstralijo, če bo potrebno tudi s krvjo. V tem primeru bi zakrvavel Daljni vzhod. Nastalo bi klanje, kakršnega svet še ni doživel. Strokovnjaki, ki so prepotovali severni del Avstralije s posebnimi avtobusi trdijo, da je tej žemlji potrebna samo voda, pa bi postala raj na zemlji. V treh tednih po dežju se vsako deseto leto ves severni teritorij pretvori v zeleno obalo. Rdeči pesek, ki pokriva zemljo, se skrije v travi, malem grmičevju in divnem cvetju. Kadar dežuje, dežuje po več dni. Potem pa se nebo razvedri in ostane tako vedro leta in leta do prihodnjega dežja. ■ Od Adelaide na jugu Avstralije pelje cesta v Port Darwin, edino luko in večje mesto severne Avstralije. Ob cesti so redke naselbine kolonistov, ki prejemajo pošto vsako leto samo enkrat. Iz Adelaide pelje železnica v notranjost. Proga, ki je dolga več tisoč milj, je često zasuta z velikimi kupi peska, ki ga nosi veter. Nekje v sredini te zemlje pa najtoplejši kraj naše zemlje. Živo srebro zleze v tem kraju na 120 stopinj Fabr®n' heta. Ko nastopi poletje, se prebiva10; tega kraja poskrijejo v jame, globoke -■metrov, ki so si jih nalašč zato izkopa1!. Po zimi je klima zdrava in je slična k. mi južne Italije preko zime. So pa P^ to zemljo zakopani velikanski zaklad1 Zemlja je bogata na zlatu in dragem ka' menju. če se bodo uresničili kolonih' cijski načrti avstralske vlade, bo PraV gotovo nastal nov velik lov za zlato*11 in dijamanti, kakor v početku pretekle?3 veka. Moderna pozabljivost Angleški pisatelj Chesterson pravi, je pozabljivost najhujša moderna bolezen V Londonu izgube ali pozabijo vsak da* nad 500 dežnikov. Shranjevanje, sortira' nje in evidenca izgubljenih dežnikov policijskemu oddelku toliko dela, da 11 bilo že v interesu občinstva nujen P°z'v naj ljudje bolj pazijo na svoje dežnik0 Policija se je res obrnila na prebivalstv( s takim pozivom, toda uspeh ni bil voljiv. Najmanj pozabljivih ljudi je ban v Curihu, kar se držav tiče pa v ŠviC'-" največ v Angliji, Belgiji in Nemčiji. Sla'!' ni ameriški psiholog profesor bostofl^ univerze Frederic Silefar je dolgo pro«^ val pozabljivost prebivalcev zapad" _ ameriških držav in označi! jo je kot P°' sledico velemestnega življenja. V velet*1*’ stu mora vsak človek stalno deliti in c,e" piti svojo pozornost, v vsakdanjem žiV“f nju se ne more osredotočiti in zato je vef' jetno. da bo pozabljivost v velemestih 5 narasla. toominlaite se tH? D Lepa knjiga " najlepše šarilo! Priporoča se knjigarna TISKOVNE ZADRUGE. MARIBO* Aleksandrova cesta Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d predstavnik STANKO DETELA1 v Mariboru