v	«
Poštnina plačana v gotovim LetO LIV. V LJubljani, V SObOtO, dne 20. novembra 1926 St. 266. Posamezna Številka 2 Din
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS meseCno 20 Din polletno 12O Din celolelno 240 Din
za inozemsfvo
meseCno 35 Din nedeljska Izdala celoleno vJugo-slavlfl 80 Din, za Inozemstvo 100 D
S ledensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsla mali oglasi po 130 In 2 D, vetll oglasi nad 43 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po IO Din □ Pri večjem □ naročilu popust
Izide ob 4 zjulra/
razen pondellka ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici St. 6/III Rokopisi se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon Stev. 50, upravnlštva Stev. 328
Političen list sza slovenski narodi
Uprava fe vKopltarfevl ul.St.6 - Čekovni račun: Cfuttlfana Stev. 10.650 In 10.343 xa Inserate, Sara/evo St. 7563, Zagreb St. 39.011, Praga ln Dunal St. 24.797
Oblastne volitve.
Uzunovičeva vlada je v skrajni zadregi segla po razpisu volitev v oblastne skupščine. Volivna vihra naj bi odvrnila politično pozornost od Belgrada in njegove nedelavne vlade in zagrabila v svoj vrtinec Pašiča, opozicijo in vse druge neprijatelje g. Uzunoviča ln njegovih ministrskih tovarišev. Skratka, v voliv-nem vetru upajo Uzunovičevi ljudje, da bodo laže dihali.
Ni torej iskren in čist motiv, ki je povzročil razpis sedanjih volitev v oblastne skupščine in gospod Pašič to dobro ve. Pašič in njegovi tudi vedo, da jim volivni boj v sedanjem položaju ne bo prinesel lavorik, da lahko izid volitev v oblastne skupščine kon-čnoveljavno iztrga gospodu Pašiču iz rok moč in vpliv v stranici in v državi. Zato bo g. Pašič še vse toril, da volitve prepreči in j ,-av imajo tisti, ki danes še resno dvomijo ali bo Uzunovičeva vlada vzdržala pašičevski pritisk ali pa bo tudi v tej stvari padla pred Pašičem na kolena.
Pa recimo, da se bo uresničila vest, da se dne 23. januarja vrše volitve v oblastne skupščine. Dr. Žerjav je proglasil to za uspeh svoje politike. Dasi je na prvi pogled jasno, da ima g. dr. Žerjav in SDS toliko vpliva na sklepe sedanje RR vlade kakor n. pr. bivši gerenti na sklepe sedanjega vladnega komisarja na mestnem magistratu v Ljubljani, vendar je dobro, da ta Žerjavov »uspeh« malo osvetlimo.
Zakon o oblastnih samoupravah je bil sprejet leta 1922. V prehodnih določbah je rečeno, da hi se morale volitve v oblastne samouprave izvršiti že v 6 mesecih. Takrat so bili do lanske Radičeve kapitulacije samostojni demokrati skoro neprestano v vladi in sami so se hahali, da SDS vodi vso politiko v državi. Tedaj bi bila SDS lahko sama razpisala in izvedla volitve, pa jih ni. Radikali in Pribičevičevi ljudje so o oblastnih skupščinah molčali kot miš. Bali so se, da bi v oblastnih skupščinah radikalna stranka in BDS slabo odrezali in zato gospodje, ki so kumovali centralistični ustavi in izglasovali zakon o oblastnih samoupravah, sami niso hoteli izvršiti svojega načrta in niso hoteli volitev izpeljati, ker so se bali, da bi oblastne skupščine okrnile njihovo centralno oblast in zadale smrten udarec centralističnim strankam.
Tako izgleda uspeh dr. Žerjava. Njemu samemu veljajo besede, ki jih je naslovil na opozicijo: »Velika škoda je, da danes še nimamo oblastnih in srezkih samouprav.« Če je kaka škoda v tem, potem je to škodo delala SDS v kompaniji z NRS. SLS je načelna nasprotnica takih samouprav, kakršne predvideva centralistična vidovdanska ustava, ker to sploh nikake dejanske samouprave niso, toda kakor SLS ni mogla preprečiti, da je tedanji SDSarsld režim organiziral teror, da je 6trahoval mirne državljane v Sloveniji, tako v opoziciji ne bi mogla preprečiti, da bi vlada že tedaj izvedla volitve v oblastne skupščine. Tedaj bi Žerjav mogel govoriti o morebitnem uspehu, danes se le smeši, ko s takimi de-plasiranimi izjavami otvarja volivno borbo.
Kako naj slovensko ljudstvo nastopi pri teh volitvah? Stranka slovenskega ljudstva ne bo iskala volivnih gesel v zakonu o samoupravah. Zastonj tam iščemo načela samouprave, vse besede o delokrogu oblastnih samouprav so brez podlage, ko pa zakon ne daje niti finančne samostojnosti, niti moči odločanja v prosvetnih šolskih zadevah, torej oblastna skupščina ne bo odločala niti o kulturni, niti o gospodarski politiki. Pač, ravno gospodarski delokrog smo hoteli dati oblastnim zamoupravam, pravijo avtorji tega zakona. V čem je ta delokrog? Skupščina naj dela načrte, pobira nove davke, potem pa čaka na milost velikega župana in finančnega ministra, kdaj bosta blagovolila sklepe potrditi in dovolila uporabiti v ta namen nabrane zneske. To je vloga in naloga samouprav po zamisli centralistov. Tam torej stranka slovenskega naroda ne bo iskala volivnega programa. Kje pa? V sebi, v svojem programu!
SLS se bo kot pobornica slovenske demokracije vrgla v volim boj z vso žilavo silo, s katero je zrušila v kranjskem deželnem zboru gospodstvo nemškutarsko liberalne aristokracije in ustvarila v deželnem dvorcu ognjišče kulturnega in materijalnega blagostanja bivše kranjske dežele. Rudimentarno samoupravo, ki nam jo v oblastnih skupščinah daje vidovdanska ustava, bomo uporabili kot novo sredstvo za uveljavljenje pravic našega naroda. V toliko so nam oblastne skupščino
Vlada nesposobnosti in nedelavnosti.
Belgrad, 19. nov. (Izv.) Ze včeraj smo naglasih popolno nezmožnost vlade, ki pita narodno skupščino z raznimi malenkostmi. Na dnevni red postavlja take bagatele, da se tukajšnja javnost zgraža nad to skrajno malomarnostjo, ki gre tako daleč, da smatrajo nekateri to za žalitev parlamenta samega. Tudi danes so bile na skupščinski seji na dnevnem redu zopet samo malenkostne stvari; izvolitev odbora za razpravo o neki prošnji nekega Gjorgje Rakiča. Vlada pa ne samo da ne daje skupščini ničesar na dnevni red, nego je danes brez vsega razloga in brez vsake utemeljitve odložila skupščinske seje do torka. To skrajno malomarnost vladne ve-
čine je v najostrejšem nasprotju z brbljanjem Stjepana Radiča in z njegovo agitacijo in demagogijo, v kateri proslavlja vladni sporazum in njega velikansko »delo« za ljudstvo. Skupščinske seje so se odložile brez vsakega vzroka. Za prihodnjo sejo so se stavile na dnevni red razne delavske konvencije. Opozicionalni krogi smatrajo, da je skrajni čas, da ta vlada zapusti svoje odgovorno mesto in ga odstopi vladi, ki bo v teh težkih političnih časih odgovarjala nujnim potrebam in dala narodni skupščini možnost, da stori svojo dolžnost napram državi in ljudstvu.
Batinaški režim še vedno v cvetu.
Belgrad, 19. nov. (Izv.) Dočim se je dnevni red današnje skupščinske seje končal v petih minutah, se je pred dnevnim redom razvila živahna debata o resoluciji, ki so jo predlagali črnogorski poslanci Drljevič in tovariši in v kateri zahtevajo, da se čimpreje nehajo velikanska nasilja, ki jih organi notranjega ministrstva izvršujejo v kolašinskem okraju in drugih črnogorskih okrajih.
Ob priliki te razprave je prišlo do žalostnih prizorov, ki predstavljajo belgrajski parlamentarizem v najbolj temni luči. Predsedujoči podpredsednik dr. Subotič, ki je že parkrat zagrešil slične nastope, je danes nastopil na takšen način, da je njegovo postopanje naletelo na splošno obsodbo.
Resolucija črnogorskih poslancev.
Dr. Drljevič in tovariši so namreč predlagali naslednjo resolucijo:
1. Notranji minister mora s posebno odredbo odrediti, da veliki župani zabranjujejo nadaljnja orožniška nasilja nad kmetskim prebivalstvom kolašinskega okraja. 2. Da s svojo iniciativo omogoči polno zakonsko odgovornost velikega župana zetske oblasti, in policijskih ter žandarmerijskih uradnikov, ki so sodelovali pri izvrševanju zločinstev v Kola-šinu.
Nasilja v Črni gori.
Nato je dr. Drljevič čital pismo, ki ga je prejel od svojega prijatelja, v katerem opisuje nasilja orožnikov nad tamošnjim prebivalstvom in prosi, da protestira, da se omogoči skromno življenje tamošnjemu kmetske-mu prebivalstvu. Ako se razmere ne bodo zboljšale, je rekel dr. Drljevič, razmišlja ljudstvo samo o kaki drugi akciji. Nečloveško postopanje žandarmerije s kmetskim prebivalstvom je vsakodnevno. Vandalizem, kakršnemu je izpostavljeno ljudstvo od strani upravnih organov, mora prenehati. Poslanec nato obširno opisuje, kaj se je dogodilo v Črni gori in kaj se dogaja v drugih okrajih, za kar ga g. predsednik dr. Subotič opominja brez vsakega razloga. Poslanec nadaljuje z opisovanjem teh nasilij in pravi, da je že skrajni čas, da se skupščina proti tem nasiljem orožnikov zgane in da pove svojo odločno besedo, kakor jo je narodna skupščina izrekla, ko je šlo radi fašističnih nasilij.
»Pretirana službena vnotost.«
Minister Boža Maksimovič pravi, da te resolucije ne sprejme, ker da ne gre za nasilja, marveč za pretirano službeno vnetost, za kar prejme krohot opozicije.
Prekinitev seje.
Nato dr. Drljevič odgovarja notranjemu ministru in pravi, da ne gre tukaj za pretirano vnetost v službi, marveč da gre za dokazana nasilja, ki jih izvršujejo orožniki. Dr. Drljevič svojih opisovanj ni mogel dokončati, ker mu je dr. Subotič v splošnem prepiru odvzel besedo ter zapustil predsedniško mesto in dvorano brez vsakega razloga in prekinil sejo.
Nato je dr. Subotič izjavil, da je dr. Drljevič kršil poslovnik in dostojanstvo narodne skupščine. Zato predlaga, da se iz zapisnika črta del njegovega govora, in da bo po seji predlagal, da se poslanec dr. Drljevič izključi za tri seje.
Zemljoradnik Moskovljevič pravi pri tej priliki, da je prišel radikalni poslanec Stjepo Kobasica pijan v skupščino, pa ga dr. Subotič ni izključil.
Nato se je prešlo na dnevni red, ki je bil v par minutah končan. Nato je dr. Subotič predlagal, da se dr. Drljevič izključi od treh sej radi žalitve javnih organov.
Drljevičev zagovor.
Dr. Drljevič odgovarja, da z ozirom na postopanje državnih organov, kakor tudi z ozirom na barbarstvo teh državnih organov, . in ker je svoj predlog podpiral z izpovedmi ! poštenih ljudi, ugotavlja, da je predsednik na-I rodne skupščine zapustil sejo brez vsakršnega ; razloga in dal povod za incident. Nadalje se je predsednik pregrešil nad parlamentarizmom, ker je odredil, da se črtajo gotove točke iz Drljevičevega govora. Ta režim presega režim pred vojno na Hrvatskem. Drljevič navaja posamezne točke iz stenografskih zapiskov sabornih sej in dokazuje, kaj se je lahko tam vse povedalo. Izjavlja, da poslovnika ni kršil, marveč da ga je kršil predsednik. Edino v tistem slučaju je on kršil poslovnik, ako se smatra pri nas parlament za vojašnico, v kateri je predsednik feldvebel, poslanci pa njegovi vojaki.
Drljevič izključen od treh sej.
Večina je nato sprejela predsednikov predlog, da se poslanec dr. Drljevič izključi od treh sej. Pri tej priliki je nastopila oelo-kupna opozicija. Poslanec Pera Markovič je zahteval besedo, da bi govoril h kršitvi poslovnika. Dr. Subotič mu besede ni dal, ampak je sejo zaključil in sklical prihodnjo za v torek.
Splošna kritika našega centralizma.
Belgrad, 19. nov. (Izv.) V zakonodajnem odboru se je danes pričela načelna debata o zakonu o centralni upravi. Ta zakon je najvažnejši temeljni zakon za celokupno državno upravo. V njeni bi morale biti direktive za to, na kakšen način naj bi se odslej uprava naše države vodila. To vprašanje je najvažnejše, kajti največ zla in največ gorja in največje nezadovoljstvo je bilo med prebivalstvom ravno vsled slabe uprave. Vzrok slabi upravi pa je ravno skrajni centralizem. Zato se je splošno mislilo, da se bo v tem zakonu vsaj neko-
dobrodošle. V njih bo narod našel nov forum, da pove svoje težnje in zahteve. Ta narod bo poskrbel, da oblastne skupščine ne bodo to, za kar jih mislijo napraviti jugoslovanski birokrati, ampak da bodo pot k pravi narodni avtonomiji združene Slovenije,
V tem znamenju, oblastne volitve, pozdravljene!
liko odstopilo od te skrajnosti in se vsaj v okviru od ustave določenih smernic poskušala razbremeniti centrala in dala ljudstvu možnosti, da vsaj nekatere stvari izvrši neposredno v svoji li prvih instancah. Vsega tega v zakonu ni. Ta zakon gre v svojih centralističnih izvajanjih do skrajnosti. Zato se je razprava o tem zakonu pričela s precejšnjim zanimanjem in ne brez vzroka.
Na današnji prvi seji se je splošno pokazalo, da ideja avtonomizma nikakor ni tako mrtva, kakor bi to hoteli mnogi videti. Skoro vsi govorniki so se pritoževali nad centralizmom in zahtevali, da se uvede v upravo decentralizacija. Seveda si noben govornik ne upa priti do konsekvenc in tudi povedati, kako si zamišlja zboljšanje uprave na podlagi decentralizacije. Vsekakor pa je treba dejstvo, da so se skoro vsi govorniki izjavili za široke samouprave, posebno naglasiti, ker se vidi, da ideja avtonomizma vedno bolj pridobiva na pristaših.
Tekom razprave so se najbolj žalostno obnašali Radič-Pucljevi pristaši, ki so morali uvideti, da se bodo morali vrniti k programu, ki so ga pred letom dni zapustili. Njihov položaj je v zakonodajnem odboru bolj kot klavern. Ne upajo si ziniti besedice, ampak slepo glasujejo z velikosrbskimi radikali, Radičevce zastopa poslanec Kelemina, ki je, kakor znano, tajnik zakonodajnega odbora.
Prvi je govoril samostojni demokrat Juraj D e m e t r o v i č, ki je kritiziral pomanjkljiv vost zakona, ki. določa delokrog posameznih ministrov. Nato je govoril o upravnem centralizmu in zagovarjal politični centralizem. Od tega zakena, pravi, da ne pričakuje mnogo dobrega. Zato bo glasoval proti.
Nato je govoril v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec
DR. JOSIP IIOHNJEC,
ki je v krepkih izvajanjih orisal stališče Slo« venske ljudske stranke in izvajal:
Upravna oblast je najvažnejša državna oblast. Ona mora skrbeti za napredek dušev-. nih in materielnih dobrin ljudstva. Z ozirom na to je v nekaterih ozirih skoro važnejša, ka-. kor zakonodajna oblast. Vse življenje in vsa' delavnost države je odvisna od uprave. Danes pa imamo upravo, za katero smo vsi istega mnenja, da ni dobra. Niti vladni poslanci na oporekajo temu, da uprava ni dobra. Slaba uprava je posledica centralizma. Skrajni centralizem vedno rodi birokratizem. Pri nas je centralizem toliko slabši, ker ni v centrali dovolj dobrega uradništva. Zato ni čudno, če je tako. Na visokih mestih imamo maso n&-kvalificiranega uradništva, čeprav ne spadajo niti v poslednjo kategorijo. Znano je, da ima-, jo države s centralizmom vedno slabšo upravo, za kar nudijo najboljši dokaz romanske države. Države z avtonomistično ureditvijo imajo vedno dobro upravo. Govornik navaja Nemčijo, Anglijo in ameriške Združene države. Značilno pa je, da je centralizem obenem tudi najlepša opora za pripravljanje poti k diktaturi. Skrajni centralizem mora brez dvoma voditi tudi k diktaturi, če se izvaja v po-< sledicah, kakor se to godi v Italiji in Španiji. Slovenska ljudska stranka stoji na stališču reorganizacije države v smislu širokih samouprav. Ona dobro ve, da je demokracija brez širokih samouprav samo laž. Zato je Slovenska ljudska stranka proti temu zakonu, ker v njem ni niti sledu demokracije, marveč se vse osredotočuje v Belgradu. Celo sama centrali-, stična vidovdanska ustava ne zahteva takšnega centralizma, kakršen se hoče izvajati s tem zakonom. Sama ustava daje v svojih odredbah možnost, da se oblastnim samoupravam 3 posebnim zakonom odredijo njihovi delokrogi. Isto tudi zakon o samoupravnih skupščinah. Zato bi bila najboljša prilika že sedaj, da bi se že v tem zakonu določile funkcije in razširile, da bi se na ta način centrala raz« bremenila. V državi vlada veliko nezadovoljstvo nad gospodarsko krizo. To nezadovoljstvo in ta kriza sta posledica skrajno slaba uprave. Poslanec navaja konkretne slučaje, ki se lahko vsak dan opazujejo v Belgradu.
Nato kritizira sam zakon in nazorno slika redukcijo ministrstev na enajst. Kajti ta re-. dukcija je samo iluzorna, ker sc v zakonu določa, da se lahko imenuje neomejeno število ministrov brez portfeljev. Ministri brez port-feljev so navadni statisti, ki so dobro plačani, Istotako določa zakon funkcijo državnih pod-tajnikov. Dosedaj sc še noben državni podtajnik ni pritoževal, da bi imel veliko dela, Nasprotno še vsak jc dejal, da nima nobenega dela; tako so državni podtajniki najboljše pla« čani kibici. Po kritiki nekaterih odredb tega zakona je posl. Hohnjec, ki je žel vsesplošno odobravanje celo pri radikalih, izjavil, da bo v podrobni debati navedel posamezne pomanjkljivosti zakona in da bo stavil posebne predloge.
Kot tretji je govoril v imenu demokratov poslanec
dr. Voja Marinkovič.
Ta zakon, je dejal, ima vse značilnosti ti« stih zakonov, ki določajo temelje državne organizacije. Takšen, kakršen je predložen, ta zakon nc bo nič pomagal in prav ničesar nc bo spremenil, če se ne bo poslabšal, potem ko bo stopil v veljavo. Absolutno je potrebna temeljna preosnova državne uprave. V pri-rodi sami centralnega sistema jc, da mora centralna uprava dovesti do zmešnjave, čeprav bi imeli prvovrstni uradniški material. Poleg tega je danes materialno nemogoče, da bi ena oseba, namreč minister, ki odgovarja za vse delo, v svojem resoru, zmogla to delo. Friderik II. in Jožef II. sta delala po 16 ur na dan, in siccr takrat, ko država še ni bila on
ganizatorično na takšni višini, kakor danes. Danes pa ministri ne delajo niti 6, niti 2 uri, marveč samo politizirajo, ker se nihče ne briga, kako je z ljudstvom in kako je z državo, marveč jim je samo na tem, kako se bodo vzdržali. V imenu demokratov izjavlja dr. Marinkovič svojo nujno zahtevo po decentralizaciji. O tem problemu širokih samouprav moramo resno razmišljati. Na podlagi možnosti, ki nam jih daje ustava, moramo storiti vse, da bo prišlo ljudstvo do čim večje veljave in neposred-nejšega udejstvovanja v javni upravi. On sam veruje, da se bo ustava morala spremeniti. Dokler se ne spremeni, je mnenja, da je nujno potrebno, da sc izvede deccntralizacija državne uprave! Navaja drastične primere pomanjkljivosti sedanje uprave, radi katere je nastopil popoln zastoj. Nc gre za to, ali sc je število ministrstev zmanjšalo na enajst ali deset, ampak za to, ali državna uprava dela ali ne. On bi bil za dvajset ministrov, če bi le delali. Ker pa dvomi v njihovo delo, ker sploh dvomi, da bi mogel zakon s skrajno centralistično tendenco prinesti kakšno zboljšanje, izjavlja, da bo glasoval proti zakonu.
Prihodnja seja zakonodajnega odbora se bo vršila jutri. Nadaljevala se bo načelna razprava o tem zakonu.
Volitve v oblastne skupščine se bodo res vršile.
Belgrad, 19. nov. (Izv.) Dopoldne se je vršila seja odbora, ki naj bi pretresal zakonski predlog samostojnih demokratov o spremembi zakona o samoupravnih oblastih. Zanimivo je, da so samostojni demokrati, ld so s tem predlogom delali demagoško agitacijo, takoj izjavili, da odstopajo od svojega predloga, češ da so se itak razpisale oblastne volitve, namesto da bi se potegovali za to, da bi se spremembe, če so dobre, sprejele. Na seji je minister izjavil, da se bodo 23. januarja vršile oblastne volitve in da bo v kratkem izšel kraljevi ukaz.
HPS IN VOLITVE V OBLASTNE SKUPŠČINE.
Zagreb, 19. nov. (Izv.) Kakor smo izvedeli iz krogov Hrvatske pučke stranke, bo HPS pri volitvah v oblastne skupščine v mariborski oblasti postavila v Mcdjimurju svojo lastno kandidatno listo. Nastopila pa bo z istim socialnim programom, kakor Slovenska ljudska Btranka, samo da bo zahtevala pripojitev Medjimurja k zagrebški veliki županiji.
" INTERVENCIJA POSL. PUŠENJAKA V ZADEVI PREDVOJNIH RENT.
Belgrad, 19. nov. (Izv.) Posl. Vladimir Pušenjak je stavil na fin. ministra vprašanje radi izplačila tekočih in zaostalih obresti predvojnih avstrijskih in ogrskih rent, katerih izplačilo je država prevzela v smislu inns-bruškega sporazuma in postavila v proračun kredit 8 milijonov Din. Nadalje radi konvencij predvojnih avstrijskih rent v smislu obljub, danih regulacijskim hranilnicam itd. Poslanec je zahteval, da se obresti izplačajo In da se konverzija takoj izvrši.
RADIČEVO ŽALOSTNO POTOVANJE PO BOSNI.
Sarajevo, 19. nov. (Izv.) Danes zvečer je prispel semkaj s svojim spremstvom Stjepan Radič. Današnja radikalna »Svoboda« piše, da so predvčerajšnjim napadli na poti Breže— ,Visoko trije mladeniči avto, v katerem se je vozil Stjepan Radič. Proti avtu so metali kamenje, gnila jajca in konjsko blato. V avtu, ki je sledil Radičevemu, sta se vozila Habdija Hadžič in dr. Bečarič, ki sta pričela streljati na napadalce z revolverjem, in jih tako pregnala.
RADE PAŠIČEVE AFERE.
Belgrad, 19. novembra. (Izv.) Dopoldne se je vršila seja anketnega odbora, na kateri se je prečitalo poročilo Stanomira Subiča, komisarja trgovinskega ministrstva, ki je pregledoval Slavensko banko v Zagrebu in podružnico v Belgradu, koliko je dobil Rade Pašič na račun svojih posredovanj. Zadeva sc bo razpravljala na jutrišnji seji.
ANG.TELINOVIČ PRED SODNIKI.
Zagjeb, 19. nov. (Izv.) Danes se je tukaj nadaljevala razprava proti dr. Berislavu An-gjelinoviču. Zaslišana sta bila stražarja Puto-lin in Usin, ki sta izjavila, da je Angjelinovič streljal iz revolverja. Kako veliko zanimanje vlada za ta proces v Zagrebu, dokazuje dejstvo, da je ogromna masa radovednih meščanov navalila v razpravno dvorano, v kateri niso vsi mogli dobiti prostora.
PO KONFERENCI V ODESI.
Angora, 19. nov. (Izv.) Zunanji minister Tevfik Rudiž-bej je prišel v Angoro ,kjer so ga na postaji pozdravili predsed. vlade, člani vlade in mnogi narodni poslanci. Do sestanka v Odesi je prišlo zato, da bi se izmenjala prijateljska gledišča o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Ministra zunanjih zadev Zvezo ruskih sovjetskih republik in Turčije sta po- ; novno ugotovila pravilnost njune politike, ki gre za tem, da se čuvata mir in varnost. * Francoska agencija je pooblaščena izjaviti, da ima sestanek značaj izmenjave mišljenj med obema državama. Vesti o snovanju nekakšnega vzhodnega bloka so popolnoma neosnovan%
Madjarske volitve v znamenju terorja.
Budimpešta, 19. nov. (Izv.) Vlada je postavila 173 oficielnih kandidatov za bodoče volitve. Krščansko-socialna gospodarska stranka je postavila 39 kandidatov. V vseh 199 vo-livnih okrožjih nastopi v volivni borbi 700 kandidatov. Soglasne volitve bodo najbrž samo v dveh okrožjih, in sicer v Jazberenyju, kjer kandidira grof Apponyi, in v Kormendu, kjer kandidira grof Anton Sigray.
Budimpešta, 19. nov. (Izv.) Vsi vladni kandidati so že odpotovali v svoja volivna okrožja, da prično z volivno agitacijo. Tudi ministrski predsednik grof Bethlen je odpotoval v Szecseny, odkoder se poda v Debreczin.
Budimpešta, 19. nov. (Izv.) V volivnih krogih presojajo izid volitev jako optimistično. Vlada upa, da bo dobila 190 mandatov; opoziciji prisoja komaj 50 mandatov. Vlada ni postavila odličnim parlamentarnim osebnostim nobenih protikandidatov. Raditega se v splošnem računa s soglasno izvolitvijo grofa Alberta Apponyja in predsednika krščansko-socialne gospodarske stranke grofa Ivana Zichyja.
Dunaj, 19. nov. (Izv.) Iz vseh delov države
prihajajo po poročilih iz Budimpešte vesti o velikem terorju, ld ga izvajajo oblast.va proti kandidatom opozicionalnih strank. »Esti Ku-rier« poroča, da je prejšnjega poslanca Droz-dyja, ki pripada radikalni opoziciji, pozval k redu višji sodnik v Tolnatamasi. Orožniki so medtem izvršili preiskavo v hotelski sobi, kjer se je Drozdy nastanil. Nato so še izvršili telesno preiskavo, ki pa ni izkazala nič obremenilnega. Končno je višji sodnik izjavil, da ne bo pripustil, da bi se v njegovem okrožju zinila le ena besedica o agrarni reformi. Slična poročila prihajajo iz vseh provinciahiih mest. V splošnem skušajo oblastva za vsako ceno in z vsemi sredstvi preprečiti volivno agitacijo opozicionalnih poslancev.
Budimpešta, 19. nov. (Izv.) Danes objavljena kandidatna lista soc. demokrat, stranke kaze, da so znova postavljeni kandidati vsi prejšnji soc. demokratski poslanci razven dveh. Sestava kandidatne liste tudi dokazuje, da so se med soc. demokrati zabrLala nasprotja, ki so v zadnjem času ogrožala enoten nastop stranke pri volitvah.
Preganjanje cerkve v Mehiki.
Mehiko, 19. nov. (Izv.) V vsej Ameriki je vzbudil veliko pozornost članek nadškofa v Baltimore, Curleya, ld je primas Združenih držav. Skoro vsi katoliški listi v Ameriki so ga objavili. Ameriški cerkveni knez namreč obdolžuje vlado Združenih držav in samega predsednika Coolidgea, da sta odobravala preganjanje katoliške cerkve v Mehiki. Knez trdi, da so v Wasbingtonu stalno podpirali tiste mehikanske vlade, ki so imele v svojem programu izvedbo cerkvi sovražne ustave iz leta 1917., čeprav te ustave ni odobrilo nobeno redno zakonodajno telo, ampak so jo oktroirali nasilni diktatorji. Nadškof opozarja, da so metodisti in druge sekte vedno znova pozivali in še vedno pozivajo vlado Združenih držav, naj podpira vse kulturnobojneže od Obregona do Callesa. Samo zato, ker mehikanski nasilniki to vedo, se upajo nastopati proti cerkvi s toliko krutostjo. Metodisti, ki so zavezniki prostozidarjev, vriskajo pri vsaki priliki, kadar zadajo mehikanski preganjalci katoličanom nove hude udarce. To strašno dejstvo je znano vsakemu, ki pozna razmere v Mehiki. Zato dela nadškof za preganjanje v Mehiki odgovorno tudi vlado Združenih držav.
London, 19. nov. (Izv.) Po poročilih iz Newyorka se pripravljajo v Mehiki novi nemiri. V Banderilla v državi Verakruc so vdrli uporniki v tamošnjo garnizijo. Tolpa 500 Indijancev je napadla vladne čete blizu Ortexa v državi Sanora. 500 mož vladnih čet je v boju padlo.
Gospodarska konferenca
Ženeva, 19. nov. (Izv.) Na seji odbora za pripravo svetovne gospodarske konference se je odobrilo poročilo predsednika odbora Theu-nisa. Poročilo je bilo izdelano za svet Društva narodov in se v njem predlaga, da bi se naj sklicala svetovna gospodarska konferenca dne 4. maja 1927. Po tem načrtu naj obsega dnevni red konference pet kategorij, ki se tičejo: 1. današnjega gospodarskega stanja, 2. gospodarskih vzrokov, ki so velikega pomena za svetovni mir, 3. trgovine, 4. industrije in 5. poljedelstva. Ni pa še gotovo, če pridejo na dnevni red konference tudi finančni problemi
Ženeva, 19. nov. (Izv.) V tajništvu Društva narodov so se pojavile vesti, da se svetovna gospodarska konferenca ne bo vršila v Ženevi, ampak v nekem drugem velikem evropskem trgovskem mestu. V tem slučaju bi bila Rusija pripravljena, da se po svojih zastopnikih udeleži te konference. Kot kraj, kjer naj se vrši ta svetovna gospodarska konferenca, se imenuje Amsterdam.__
Ponižni Mussolini.
Pariz, 18. nov. (Izv.) »Matin« objavlja In-terview, ki ga je dal Mussolini Jules Sauer-weinu. Mussolini izjavlja, da je dal francoski vladi z ozirom na Garibaldijevo afero in pro-tifrancoske demonstracije v Italiji najtočnejša in odkrita pojasnila. Z zadovoljstvom ugotavlja, da francoska vlada te zadeve ni izrabljala. Splošno smatra Mussolini te afere za absolutno škandalozne. On je osebno ogorčen nad tem in ni samo podvzel izredno ostre odredbe, ampak je tudi ukazal, da se take stvari ne smejo ponavljati. Jeza italijanskega naroda sc obrača proti Franciji zato, ker izgleda, da je to dežela, kjer se zbirajo zarotniki in sovražniki fašistovskega režima. Italijansko ljudstvo trpi veliko število ruskih, macedonskih in albanskih bcguncev. Mussolini jih noče izganjati. Nc sme se pa zamenjati azilska pravica z zlorabo te pravice. Treba je najti policijska sredstva, da se take zlorabe preprečijo. Tega ne povdarja radi sebe, ampak radi soglasja med dvema sosednima državama. Glede Tunisa so sedaj odpravljene vse težave.
Vstaja proti sovjetom?
Berlin, 19. nov. (Izv.) V krogih tukajšnjih ruskih emigrantov se širijo vesti o vstaji v sovjetsko-ruskem guvernementu Pakov. Nad Pakovom ter dvema sosednima guvernemen-toma je bilo baje 10. novembra proglašeno cbr-edno stanje. Vstaška krdela kmetov so pod vodstvom prejšnjih carističnili častnikov napadla čete sovjetske vojske. Iz Moskve so takoj poslali oddelke konjenice in strojnih pušk v vstaško ozemlje. Uporniki širijo letake s podpisom velikega kneza Nikolaja Nikolaje-viča. Kmetska krdela so baje pridrla že do mesta Ostrova. Akcija, da upor zaduši, je v polnem teku. Doslej so sovjetska oblastva aretirala veliko število upornikov. V Pskovu je bilo ustreljenih 20 oseb, med temi 12 prejšnjih častnikov.
Upor v Braziliji.
Buenos Aires, 19. nov. (Izv.) Po poročilih je v brazilijanski državi Rio Grande do Sul izbruhnila revolucija. Uporniki so nastopili v mestih St. Gabriel, St. Maria in Bage. Vlada je poslala proti upornemu vojaštvu svoje čete. Med vladnim in upornim vojaštvom je prišlo do spopada. Uporniki so iz letal metali bombe na mesto St .Maria. Razrušena je bila neka banka in več velikih hotelov.
Revolucija v ChUe.
Santiago de Chile, 19. nov. (Izv.) Tu je spet izbruhnila vojaška revolucija, ki je prisilila vlado k demisiji. Mornarica se baje vojski ne bo pokorila.
Briand-Gčerm-Stresemann.
Moskva, 19. nov. (Izv.) Semkaj je prispel dz Odese komisar za zunanje zadeve Cičerin. Potrjujejo se vesti, da odpotuje Cičerin v kratkem v Pariz, kjer naj bi se 24. novembra sestal z Briandom. V medsebojnem razgovoru si bosta izmenjala misli glede vprašanj, ki inte-resirajo Francijo in sovjetsko Rusijo, posebno pa vprašanje tvreditve predvojnih ruskih dolgov.
Berlin, 19. nov. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se vzdržujejo vesti o bližnjem sestanku Brianda, Cičerina in Stresemanna. Na tem sestanku se bodo uredila vsa sporna vprašanja, ki se tičejo teh treh držav.
Stresemann gre Ženevo.
Berlin, 19. nov. (Izv.) »Berliner Tagblatt« poroča, da je precej gotovo, da se bo udeležil decembrskega zasedanja Zveze narodov dr. Stresemann osebno. Računa se, da se bo dne 8. decembra, ko se sestane svet Društva narodov, precej razčistilo vprašanje razorožitve in vojaške kontrole nad Nemčijo. V tem slučaju bi bil še samo potreben osebni razgovor treh zunanjih ministrov. Dr. Stresemaim namerava rešiti vprašanje vojaške kontrole na posebni konferenci z Briandom in Chamberlainom.
Beležke
A Osnova za kritiko ustave, pravi »Na. rod«, da bo delo in funkcioniranje oblastnih skupščin. »Kadar prično oblastne skupščine funkcionirati, se šele pokaže prava vrednost vidovdanske ustave. Izkaže se, kako se bo obnesla delitev dela med centralno zakonodajo in oblastnimi samoupravnimi institucijami.« To so »Narodove« besede. »Jutro« pa meni nič tebi nič trdi, da oblastne skupščine morajo izvrstno delati, če bodo lc poslanci sposobni za delo: »Če ne bodo skupščine delale, in dobro delale, jih bo sodil narod.« O tem bi lahko napisali repliko: SDS zjutraj in popoldne. Lahko pa tudi ugotovimo — in to je važnejše —. da jutrovci že sedaj računajo, da v bodoči oblastni skupščini ne bodo imeli nobene besede in že sedaj polemizirajo proti bodočim poslancem skupščine.
A Zmaga Narodnega bloka v februarskih volitvah 1925 je postavila samoupravno vprašanje definitivno na dnevni red, pravi »Jutro«. | Prvič, kdaj smo sploh imeli kako zmago Na-| rodnega bloka? Ta naslov sta dala Zupanič in Žerjav svojemu skupnemu nastopu v Sloveniji, drugod pa radikali o takih limanicah, kakršne so jutrovci nastavili ubogim slovenskim radikalom, sploh niso hoteli nič slišati. Drugič, ali so bile oblastne volitve kdaj resno v debati, ko smo imeli PP režim? Nikoli. Prav je, da »Jutro« pričenja volivni boj s potvarjanjem zgodovine, bodo ljudje vsaj vedeli, s kom imajo opraviti. V volivnih pripravah bo to zelo prav prišlo.
A Ogromen pomen pripisuje »Jutro« oblastnim volitvam. Prav! Tudi mi pravimo, da bodo oblastne volitve imele ta pomen, da bo SDS znova pokazala, da v Sloveniji ne predstavlja ničesar. To'je že precejšen pomen, ogromen pa ni.
A Deželni zbori, ki so delali zakone z isto veljavo, kot so jo imeli državni zakoni, jutrovcem niso nič, oblasti, ki imajo pravico delati uredbe, ki jih osrednja vlada vsak dan lahko razveljavi, te so v milosti pri ju-trovcih. Tak zagovor je pač mogoče opravi, čevati le s pregovorom: Vsak berač svoja malho hvali.
A Avtonomiste poganja »Jutro« v ropotarnico, volivci pa bodo tja poslali »Jutrovce«.
A Z članom gre SDS v oblastne volitve, pravi dr. Žerjav, in sicer s takim elanom kot nobena druga stranka. Mi smo uverjeni, da bo ta elan tako hud, da bo pognal SDS v —■ prepad.
A Oblastna skupščina bo imela dolžnost, da bo temelj ujedinjene Slov.« nijj e. Čeprav brez zakonodajne pravice, bo vendar ljubljanska oblastna skupščina nekak slovenski parlament in zato mora skrbeti slovenska javnost, da pridejo v njo Ie pravi zastopniki slovenskega naroda. Tako pravi »Narodni Dnevnik«. Podpišemo. Radovedni pa smo, kako stališče bo zavzemal ta list v volivni borbi in katere kandidate bo priporočal. Bomo videli.
Tr$t propada.
Rim, 19. nov. (Izv.) »Giornale d'Italia« ugotavlja na podlagi statistične bilance, ki jo je izdala tržaška trgovska zbornica, nazadovanje tržaškega pristaniškega prometa tudi v mesecu oktobru. V zadnjih 10 mesecih je nazadoval promet v tržiški luki za 15 odstotkov. Temu zlu je mogoče odpomoči — tako svetuje »Giornale d' Italia« — le na ta način, da se zgradi predilska železnica. Mogoče se bodo zboljšale razmere po sklenitvi trgo-vinskega dogovora z Nemčijo.
NEMŠKA ZMAGA V VZHODI SLEZIJI. Berlin, 19. nov. (Izv.) Po časopisnih poročilih so si pri vzhodno-šlezijskih občinskih volitvah priborili Nemci 335 mandatov, Poli ljaki pa 265 mandatov«.,
Kafandaris bodoči predsednik grške vlade.
Atene, 19. nov. (Izv.) G. Kondilis je izjavil, da so poslednje volitve dokazale, kako lažniva je trditev rojalistov, da je narod za monarhijo. O svojih načrtih je Kondilis povedal: »Če bi vlada, ki se bo sestavila iz republikanske večine, ne našla dovolj opore v parlamentu, bomo šli na nove volitve, ker smo prepričani, da bo koncentracija republikanskih sil dala Grčiji močno in trajno vlado. Po volitvah 7. novembra ni več mogoče razpravljati o obliki režima.« Kondilis misli, da bo novi kabinet sestavil Kafandaris s pomočjo Metaxasa. Glede zunanjo politiko jo dejal Kondilis, da je treba le še urediti vprašanje grških dolgov v Angliji in vprašanje trgovskih odnošajev s kraljevino SHS, pri čemer pride v poštev zlasti Solunsko pristanišče.
Atene, 19. nov. (Izv.) Parlament je sklican za 26. november. Sesiavo nove viade prevzame baje Kafandaris, vodja napredne strankev
Slovaki se še pogajalo.
Praga, 19. nov. (Izv.) »Venkov« poroča iz dobro poučenih krogov, da se bodo nadaljevala pogajanja med zastopniki slovaške ljudske stranke in min. predsed. Švehlo za vstop v vlado.
Angleški rudarji.
London, 19. nov. (Izv.) Konferenca rudarskih delegatov se je danes opoldne prekinila do pol 15. Medtem se je sestal izvršilni odbor, da pripravi predloge za zborovanje delegatov,
London, 19. nov. (Izv.) Na željo konference rudarskih delegatov se je sestal danes popoldne k seji izvršilni odbor rudarske stavke, da pripravi potrebne predloge za konferenco delegatov. Izvršilni cdbor je sklenil, da se po svojem zastopniku deleži kongresa ruskih strokovnih organizacij in se na tak način odzove njihovemu povabilu. Kot zastopnik angleških rudarjev na tej konferenci je izvoljen Cook, ki odpotuje meseca decembra v Rusijo.
Heana in Albrecht Habsburg.
Budimpešta, 19. nov. (Izv.) V merodajnili krogih se ugotavlja, da so vse vesti o pred-stoječi zaroki princese Ileane z nadvojvodo Albrechtom brez vsake podlage. Z razširjanjem takšnih in sličnih vesti hočejo necdgo-vomi krogi še stopnjevati negotovost, ki vlada v pogledu rešitve kraljevskega vprašanja na Mažarskem.
SPRAVA MED KOMUNISTI.
Pariz, 19. nov. (Izv.) Po poročilu, ki ga prinaša »Vossische Zeitung«, bodo ruski opozicionalni voditelji sprejeti zopet v državno službo. Tako bo pride!jen Sokolnikov pariškemu poslaništvu, Kamenjev pa pride za poslanika v Tokia,
Kaf se godi doma
Branko Pintar priznal umor.
SPLOŠNO ZASLIŠEVANJE V POLICIJSKEM ZAPORU.
Ko bo umora Karla Primožiča osumljenega tnesarja Branka Pintarja v četrtek dopoldne pripeljali po dolgi vožnji — 269 km — v Ljubljano in ga priprli v samotno celico policijskih zaporov ju-stične palače, je pol. nadzornik g. Fran Žajdela, upoštevajoč psihološki moment aretirančev, sklenil, da zasliši Pintarja o vseh podrobnostih šele drugi dan, pa tudi sam je bil potreben počitka, ker je bil neprestano 48 ur na nogah.
Branko Pintar je bil v celici na videz miren, (oda v notranjosti je trpel težko duševno borbo. Ni mnogo spal. Zjutraj je takoj vstal in nepremično zrl proti celičnim vratom, pričakujoč ure odločitve. Pripravil se je, da pove po resnici vse, kako se je Zgodilo. Tako dela le človek, ki ni zločinec po naravi, marveč postane zločinec po priložnosti.
Pol. nadzornik g. Fran Žajdela je danes ob 0.30 dopoldne pričel generalno zasliševanje osumljenca Branka Pintarja, ki je brez odmora trajalo do 4 popoldne. Med zasliševanjem opoldne, ko se je sestavljal že zapisnik, je mladi Branko zavžil polagoma svoje skromno kosilce, kakršno nudijo v policijskih zaporih aretirancem. G. Žajdela je vstopil s primerno resnostjo in vljudnostjo v Pin-tarjevo celico. Pričeli so se sprva običajni razgovori o docela postranskih, navidezno brezpomembnih zadevah. Branko Pintar je ves čas kazal neko mirnost in pripravljenost na vse, kakor bi hotel reči: >Gospod, jaz sem že sklenil račune! Napravite hitro k
Razgovori so se bolj in bolj stopnjevali. Zajela so se nato komplicirana vprašanja sedaj o tej okolnosti, a nato o povsem drugi dijamentralno si nasprotni stvari. Branko Pintar je na vsako vprašanje odgovarjal z »da« ali »ne«. Prišel je kritičen moment, ko je bilo treba odgovarjati na nadzorni-kovo vprašanje, ali je on umoril Karla Primožiča, takrat je Branko Pintar z drhtečim glasom in skesano izjavil: »Res sem ga umoril!«
Med zasliševanjem si je g. nadzornik notiral glavne in temeljno važne okolnosti, na kar se je pričelo okoli opoldne sestavljanje zelo obširnega zapisnika, ki je trajalo do 4 popoldne. Zapisnik obsega 18 strani.
Iz Brankovega življenja.
Sam vase udan in miren je Branko očrtal v grobih linijah svojo mladost, ki je bila zelo zanemarjena brez cvetja in mladeniške radosti, kajti njegov*i mati, vdana alkoholu, se ni mnogo brigala za njegovo vzgojo. Ko je odrastel, so ga dali učit mesarske obrti. Učil se je kot vajenec dve leti pfri mesarju Toniju na Poljanski cesti. Radi nekega navzkrižja je prekinil učno dobo. Kot navaden težak je nato delal pri stavbni tvrdki inž. Dukič več mesecev, od tu je prišel zopet kot mesarski vajenec k nekemu mesarju v Trbovlje, toda le za malo časa. Romal je v Zagreb, kjer ga je sprejel za mesarskega vajenca mesar Mate Patašič na Ilici. Tu so se mu pojavile velike ovire. Mesarska zadruga se je branila mu priznati že absol-virano učno dobo v Ljubljani. Zapustil je mesnico^ ter se dalje časa preživljal kot navaden ročni delavec. Kruli si je služil z veliko težavo. Prišel je nazaj v Ljubljano, kjer je bil dolgo časa brez posla. Meseca februarja je po posredovanju nekega zagrebškega mesarja dobil mesto kot vajenec pri mesarju Kazimirju Pintarju v Lokvah pri Delnicah. Ta kraj je divje romantičen. Kotlina je od vseh strani obdana z gostimi in strmimi gozdovi. Kot vajenec je Branko nastopil pri svojem novem gospodarju 1. marca t. 1. in bi po dogovoru moral služiti do novega leta.
Nesreča je hotela, da je Kazimirja Pintarja zadela kap ter je po treh tednih umrl. Začetkom meseca oktobra je Branko Pintar prevzel od vdove mesnico v najem. Zabredel je v dolgove Iskal je brezupno rešitve v Ljubljani, tu se je nadejal, da
Dr. Č-a:
Maš tujski promst.
Berlin, 16. novembra.
Ako se je propaganda, oziroma reklama v zvezi z razvojem tehnike in modernega družabnega in gospodarskega življenja sploh razvila do stopnje, da je postala celo predmet narodno-gospodarskih predavanj na univerzah, potem je jasno, da brez nje, če se še upošteva dejstvo, da jo mnogi znajo ne samo rabiti, ampak do skrajnosti tudi izrabiti v pravem pomenu te besede, čaka mnoge Vodnikov prazen bokal. Da gremo in medias res: v mislih imam našo tujsko propagando med Nemci. In morda ne bo brez haska, če podam iz družabnega občevanja, iz mišljenja nemške družbe nekaj vtisov, na katere se dajo nanizati konkretni predlogi.
Objektivno se da reči, da Nemec prvič rad potuje in dalje, da ta lastnost zlasti sedaj, ko so se finance trdno uredile, ne trpi na občutnem pešanju. In kar je važno: Stan državnih uradnikov z rednimi počitnicami in zmislom za spoznavanje tujih krajev, je v primeri z našimi stanovskimi kolegi neprimerno boljše plačan. Če pa še upoštevamo drago življenje v Nemčiji in visoko stoječo marko, ne pomeni zanj življenje na riviieri podražitve, ampak obratno mnogokrat celo pocenitev normalnega življenja. Reklama tujih držav je zato pridno na delu. Levo in desno po ulicah — zlasti »Unter den Linden« — vabijo slike, naravni posnetki, modrina morja in smučarji v snegu
dobi po naključju človeka, ki bi mu pomagal. V nedeljo, dne 31. oktobra je kratkomalo zaprl mesnico ter se napotil v Ljubljano, rekoč: »Grem tja po denar!«
Srečanje s Primožičem.
Branko Pintar je 2. novembra prišel v Ljubljano. Imel je nekaj denarja. Tavnl je okrog in študiral, kako bi se rešil dolgov in kje naj bi našel kakega finančnika. Eno noč je tudi krokal. Dne 4. novembra pa je Branko po naključju srečal na Starem trgu pred Zalaznikom svojega starega znanca izza leta 1922., ko je bil še vajenec pri mesarju Toniju, sejmarja Karola Primožiča. Ta ga je takoj povabil k Zalazniku na kavo. Od tam sta šla na Primožičevo stanovanje, seboj noseč liter vina in kruh. Na stanovanje je pozneje prišel trgovec Miha Simončič z Ilovice, kateremu je Primožič omenil, da je njegov prijatelj, mesar v Lokvah pri Delnicah, pristavljajoč: »Saj Lokve poznaš, ker si bil tam večkrat na sejmu.« Simončič je po odkritju umora postal ena glavnih prič, ki je pomogla, da so izsledili morilca. Ko se je Simončič odstranil, sta oba ostala še nekaj časa doma ter se sporazumela, da Primožič njega prenoči. Zvečer sta se ločila in dogovorila, da se točno ob 9.30 ponoči sestaneta pred hišo na Šentjakobskem trgu.
Branko Primožič je odšel nato v gostilno pri »Kolovratu« pred Škofijo, kjer je naročil za večerjo guljaš in spil četrt vina, čakajoč ure domenjenega sestanka. Ob 9.30, malo preje, je odšel Branko v Rožno ulico. Pred hišo ga je že čakal prijatelj Primožič. Odklenila sta in šla v malo, zatohlo sobo, v kateri je bilo nakopičenega precej blaga. Primožič je Branku postljal na tleh. Luč je vso noč gorela. Sekira je bila že preje v sobi, ker jo je tja prinesel Primožič, ko je hotel zakuriti v peči... Tako zatrjuje Branko in opisuje kritični moment umora kratko:
»Dal mi ni miru! V prepiru sem zagrabil za selciro, butnil z njo po glavi. Tolkel sem kar naprej, sam ne vem kolikokrat. Ko sem videl, da je ubit, sem ga na postelji zravnal in nanj naložil blago.«
Branko je že popreje, po sta legla spat, opazil, kam je Primožič položil denarnico in tri ključe.
Branko je nadaljeval mirno, indiferenten za vse, brez vsakega zločincem lastnega cinizma:
»Denar sem preštel. Vsega skupaj je bilo 9300 Din. Druge papirje in listke sem zmetal iz listnice v stran. Upihnil sem luč in odšel ven. Vrata stanovanja sem nato zaklenil. Ko sem prišel ven na prosto, je zvonilo — jutru...«
V jesenskem času zvoni jutru ob 4 zjutraj.
Taval je po Ljubljani. Drugi dan v petek je nakupil "razne potrebščine, nakar se je zvečer z znancem Antonom Šturmom odpeljal nazaj v Lokve.
Branko Pintar je zanikal, da bi popreje Primožiča prosil za posojilo, pač pa mu je umorjeni prejšnja leta obetal hišo, če mu ostane zvest.
Policija je z včerajšnjim dnem zaključila svoja poizvedovanja. Dane3 se sestavi ovadba proti Branku Pintarju radi roparskega umora. Pintar se obenem izroči danes iz policijskega zapora v preiskovalni zapor deželnega sodišča.
.
Z Brankom Pintarjem v Lokvah skupno aretirani Anton Šturm je bil včeraj ob 4 popoldne po kratkem zaslišanju izpušče-n na svobedo, ker se je zkazalo, da ni v nikaki posredni ali neposredni zvezi z umorom v Rožni ulicL
Najlepših samoueznic
kravat in modnih potrebščin ter najboljšega perila si more Vsakdo nakupiti prav po nizkih cenah pri tvrdki
DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA.
mimoidoče potnike v svoje kraje. Ponuja se Švedska z Norveško z globoko vdrtimi zalivi in skrito čepečimi mesti, Holandska, Amerika, jug in daljni Orijent, planinska Švica in italijanska rivijera v letni in zimski obleki, avstrijska zdravilišča in njene planine in drugi. Nazorno izdelan vozni red po suhem in po morju, prospekti, knjižice, fotografije in nastavljene moči po pisarnah, ki so o svojem delu potom reklame že obvestile občinstvo, da se ne obrača od Poncija do Pilata za najenostavnejšo informacijo, pa dajejo življenje, da pride do dejanskih odločitev.
Mi smo še malo znaui, a za nas je zanimanje. Tu se da reči: Poleg gornjih ugotovitev pridejo v poštev različni momenti. Razmerje med obema državama je dovolj znosno in po-I sel;nega kamna spodtike ni, daleč smo pa j tudi, zato je bivše vojno razmerje pri večini — pri prebivalstvu skoro zabrisano. Nemški kro-! gi gledajo na Jugoslavijo kot bodočo velesilo ' na Balkanu, deželo neomejenih gospodarskih ! možnosti. Zato so vsi veliki listi poslali doli svoje zastopnike poročevalce, ali pa jih imajo vsaj na Dunaju tudi za našo državo. Gospodarski popisi v revijah tudi niso redki, mnogi s tendenco, ki izraža odkrito željo za ožjimi od-nošaji med obema državama. Dosedanji veliki odjemalec nemškega i/.letnišlva, Goethejcva »Kennst du das Land wo die Zitronen blUhn — dahin, dahin.. .<, sedanja Mussolinijcva Italija naravnost odbija. Ne samo radi južno« tirolskega vprašanja, ampak zistema sploh, ki po zadnjih izrodkih ne nudi nikomur yeč niti
Rdeči križ za poplavljence.
V zadnjih dneh je oblastni odbor Rdečega križa razdeljeval že drugič izdatne zneske poplavljencem v okrajih Logatec, Kranj in Ljubljann-okolica. Delitev so izvršile v ta namen sestavljene komisije po seznamih, izgotovljenih na podlagi uradnih ugotovitev in predlogov, ter s pomočjo krajevnih činiteljev, ki so tudi prevzeli odgovornost, da je prišla podpora v roke potrebnim poplavljencem.
Dne 16. t. m. je šla komisija, sestoječa iz okrajnega glavarja, okrajnega ekonoma in odposlancev Oblastnega odbora Rdečega križa v Polhov gradeč, kjer je razdelila znatne zneske in nekaj obleke med poplavljence občine Črni vrh in Polhov gradeč. Ljudje so s hvaležnostjo sprejemali darove Rdečega križa ter kazali veliko zaupanje tej človekoljubni organizaciji Saj se je pa tudi Rdeči križ takoj v začetku poplav z vso vnemo poprijel dela, da vsaj nekoliko olajša bedo nesrečnim poplavljencem.
Slovenska javnost je po večini umevala stremljenje in vzvišeno akcijo Rdečega križa, ter pripomogla z lepimi prispevki. Vendar jih je pa mnogo, ki v svojem sijajnem gmotnem položaju niso pojmovali bede poplavijencev in niso razumeli ogromnega človekoljubnega dela Rdečega križa.
Odprite roke, odprite srce! Nihče nima pravice uživati blagostanja, ako nima v svojem srcu čuta ljubezni do trpečega brata. — Pisarna Rdečega križa v Wolfovi ulici 5, položnica štev. 11.862.
Pilštanjski plaz.
Plaz je vedno večji strah za ljudi: kam hočejo spraviti sebe, svoje pohištvo, svojo živino, če ne bo miru? Vedno večjo skrb dela oblastem, ker jim dela velike prcglavice zavoljo svojega vedno širšega obsega, posebno pa še zavoljo svoje glo-bokosti. Na dolu je 60 vojakov, pa to je še vse premalo; prosili so že velikega župana v Mariboru za novo pomoč, še za nadaljnjih 50 vojakov. Malo sitnosti jim sicer dela preskrbovanje z živežem. Imajo svojo kuhinjo. Živila jim pa privaža lastni voz naravnost iz Celja. Pa vsa stvar gre prepočasi. Danes, 16. novembra, na primer so bili vojaki brez mesa in brez kruha. Tukaj je pa seveda težko
II porcaro serbo.
U Popolo di Trieste, uradno glasilo fašistovske stranke, ki je danes na vladi v Italiji, s katero nas veže pogodba prijateljstva, piše v nedeljski številki dobesedno: »Nemogoče si je misliti, da je kmet lahko dostojno vzgojena oseba; toda kadar nosi kmet pridevek »slovenski«, naletimo v njem na vzvišene lastnosti, ki iz človeka napravijo žival. Nekoč je Gabriele D"Annunzio definiral slovenskega kmeta takole: »il laido porcaro serbo« (umazan srbski pastir), bržkone radi tega, ker se takrat ta kmet še ni pokazal v vsej svoji idijotski bestijalnosti. Poglejmo torej, kako daleč lahko dospe miselnost tega umazanega svinjskega pastirja. V Selu pri Ronkih je pieteta italijanskega vojaka že leta 1916., ob cesti, ki pelje na Doberdob, postavila majhno piramido iz kamenja in na štiri-oglato ploščo vsekala par besed ljubezni in hvaležnosti za brate, ki so padli. Vojni dogodki so hoteli, da so se naše čete umaknile na Piavo; sovražniki pa, ki so bili vojaki, so respektirali ta spomenik in morda so ga okrasili s cveticami. Slovenski kmet pa, ki ni vojak, ker je samo krnetav-zar, je nekega večera razbil mramornato ploščo. Nekdo je videl oddaleč, kako je bil izvršen ta idijotski čin in je povedal, da sta to bila dva slovenska kmeta iz Doberdoba, dva umazana kme-tavzarja, ki gotovo ne delata časti prebivalstvu tega kraja. In ker je vzgoja odraslih kmetov izročena duhovniku, bi bili mi mnenja, da bi zelo častiti župnik v tej občini čimprej poučil svojo čredo, kako je treba živeti med kulturnimi ljudmi.«
Na psovke uradnega glasila fašistovske stranko ne bomo odgovarjali. Slovenski kmet ostane to,
dobiti večje množine živeža, ker trpi okraj sam letos pomanjkanje; posebno nam primanjkuje najbolj potrebnih reči — krompirja in fižola. Gotovo bi bilo dobro, če bi k delu pritegnili tudi več domačinov; danes delata še samo dva. Ti bi imeli svojo hrano; med ljudi bi pa prišlo tudi nekaj denarja, ki so ga večinoma tako zelo potrebni.
Nova deložacija.
Včeraj dopoldne so prisilno izpraznili sobico, ki jo je imela več let nakazano zasebna učiteljica v palači na Alaksandrovi cesti 11, v kateri imajo mnogo razkošnih stanovanj maloštevilne, seveda bogate rodbine. Zanimivo je pri tem dejstvo, da izpraznjene sobe radi nerešenega ugovora ne more zasesti stranka, ki jej je stanovr-ije nakazano in bo torej soba ostala — prazna. Stanovanjski urad se je zadnji dve leti mnogo trudil, da bi gospodični, ki je sedaj ne samo brez strehe, ampak tudi brez zaslužka, pripomogel do stanovanja, toda brez uspeha. Nakazovali so ji samo take sobe, ki jih gospodarji ne odstopajo in vlagajo rekurze, ali pa take, ki so zanjo nesprejemljive, kot n. pr. velika sobana v Cekinovem gradu, kamor bi si v temnih in mokrih zimskih večerih pač ne upala nobena učenka. Niso jej pa nakazali sobe, ki bi jo bil rad oddal hišni gospodar in bi bila primerna za njen zaslužek. Kdo nosi vso odgovornost v teh razmerah?
Kaj naredi strah pred policijo.
Ljubljanski stražniki so kaj natančni in pregledajo zadnji kotiček, samo da iztaknejo kaj sumljivega. Tako je te dni preiskoval neki stražnik senik na Kapiteljski ulici. Posvetil je z električno svetilko v seno in že se je ustrašila temna postava, — neki zaspani moški, ki je hotel v senu prebiti noč. Naglih korakov je stekel k lini in skočil tri metre globoko na ulico. Stražnik seveda za njim, toda po stopnicah. Na ulici najde zaspanca, ležečega za vozom in milo stokajočega. Pri skoku si je izvil nogo. Na policiji so ga vprašali, zakaj se je tako hudo ustrašil stražnika, nakar je odvrnil: »Ah, kar nekaj mi je šinilo v glavo, pa sem skočil.« Ker na policiji ne vedo nič slabega o njem, so ga oddali v bolnico.
kar je, slovenski kmet je tudi pokazal, da zna biti vojak in mu tako sramotenje en bo prav nič zmanjšalo ugleda, ki ga uživa pred. vsem svetom radi svoje visoke kulture. »Popolo di Trieste« naj pomete pred svojim pragom in naj rajše skrbi za civilizacijo svojega naroda, pri katerem doseže v gotovih krajih nepismenost 67%, medtem ko slovenski narod nepismenosti sploh ne pozna. Govorimo seveda o razmerah, dokler je bila ljudska šola na Primorskem slovenska in dokler niso razni filozofi, kakor Gentile in Fedele, napravili iz nje vzgojevalnice anaifabetov. Namen Popola je prozoren. Proti primorskim Slovencem, ki so se komaj oddahnili od zadnjega divjanja v Gorici in po Istri, naj se organizira nova kazenska ekspedicija kakor ona radi poškodbe spomenika na Krnu. Iz slovenskih domov naj bi se zopet dvignil plamen proti nebu, naši Kraševci naj bi se razpršili po kraških jamah in vzeli s seboj bolnike in porodnice, kakor se je takrat zgodilo v Drežnici, kjer j r nesrečna mati v gozdu povila dete.
Krnski dogodki so že za nami. Že takrat je uradna perfekturna komisija iz Gorice ugotovila, da je spomenik na Krnu poškodovala strela, a kljub temu so bili slovenski pastirji obsojeni; pozneje je strela razbila še ostanke spomenika iu celo italijanski listi so pisali, da je bržkone pokvarila spomenik strela. Vse to ni nič pomagalo. Prizivno sodišče je obsodbo potrdilo. Krn naj bi se sedaj ponovil! Pameten človek ne more verjeti, da bi nekdo (gotovo fašist) mirno cd daleč gledal, kako dva Slovenca razbijata spomenik italijanskim vojakom! Radi atentata na Mussolinija razburjenim fašistovskim glavam zadostuje to, da vprizorijo pohod na Kras. Najenergičneje moramo protestirati,
osebne varnosti. A morja si želijo, letovišč tudi. Mi imamo oboje, za zdrave in bolnike, a treba je ponuditi na — krožniku in obvestiti! Primeri so zelo karakteristični: Gospa v druži i pove, da je na poti iz Zagreba proti Celovcu zvedela za — Bled in se ustavila. Ni mogla prehvaliti! Ko bi bila vedela prej, pravi, bi bila počitn;;e sploh tam prebila. Arhitekt me vp a;a, če bi dalmatinska klima z morjem dobro vplivala nanj in družino z gotovimi zdravstvenimi nedostatki. Kje bi se dalo kaj natančnejšega zvedeti? V Dresdenu je neki sodnik dajal informacije z Gorenjske svojim kolegom in dva sta se javila za prihodnje leto, a v Baut/enu mi je starejši časnikar dejal, da je bil zelo vesel, ko je našel Rogaško Slatino, kakor jo je poznal iz stare Avstrije. Dalo bi se reči: Itd.
Pretekla razstava v Berlinu je bila začetek, in sicer po izjavah ljudi, ki so sodelovali — dobcrl A treba je sistema, vztrajnega nadaljevanja in uspešne reklame, ki daje Nemcu vožnjo, ceno prehrane iu stanovanja, ugodne zdravstvene prilike, kraje s svojimi posebnostmi, razmerje med dinarjem in marko, po-vdarek, da z nemščino v njih shaja, ki privlačno nariše bližnje in daljne izlete. Treba je organizacije doma, ki ubije verižništvo in izrabljanje, treba je širokopoteznosti in pravočasnosti! Saj je mnogo takih, ki se med zimo odločijo, kje bodo prebili poletje. Treba je poznati moč in naklado časopisja. Jasen, učinkovit inserat berlinske »Morgeupost« čita 700 tisoč abonentov. a v drugih 300 do 500 tisoč.
Velike anonsne ekspedicije poskrbe za vse, Treba je odločilnega sklepa, ki ne odneha, dokler se ne uresniči, da se vsaj v Berlinu otvori naš biro z osebo, ki bo vodila propagando po celi Nemčiji. Če je državni organ manj uvideven, naj zgrabi privatna inicijativa. Bo veljal tudi tukaj Krekov: Začeti je treba, to je vsa skrivnost! — s čemer je tudi mišljeno: pa vztrajno, sistematično nadaljevati!
Dr. Fr. Tr.:
Josip Jurai Stros$mayer
(Dalje.)
VI. Strossmajer kot človek.
Strossmayer je bil visoke in čedne postave. Skoro do 80. leta je ostal suhljat in vitek, po duhu pa mladostno svež do smrti. V mladosti je ve vrat bolehal, v starejših letih pa je bil izredno zdrav in krepak. Glas mu je bil melodičen, hoja majestetična.
Okrog njegove gostoljubne mize so se nad 50 let zbirali največji zastopniki vseh evrop. skih prosvitljeuih narodov; ne eden izmeč njih ni odšel od Strosstnayerja, ne da bi oh čudoval njegove živahne in duhovite konver zacije. Ko je Strossmayer načel razgovor, j< glavo nekoliko uklonil, lica je spreletela hip na bledica, kakor da je bolan. Glas mu je bi izprva tih in slaboten, čimdalje pa se je raz. govarjal, tem jačji je postajal glas in tem bolj so se razgrevala lica. Če je govoril ob sveča.
Slovenci v Italiji
Ha spravlja list, ki je uradno glasilo fašistovske stranke in ki ga sedaj vodi sam fašistovski komisar, poslanec Barduzzi, slovenskega duhovnika v to umazano zadevo! Kdor pazno prečita zadnji odstavek Popolovega članka, bo takoj razumel, kaj je hotel člankar reči: slovenskemu duhovniku je izročena vzgoja odraslih kmetov, potemtakem je slovenski duhovnik odgovoren za dejanja teh kmetov in je on pravi moralni krivec. In kaj se pravi >zelo častivredni (»il molto reverendo«)? — Gospodje, ki se javno proglašate za zaščitnike katoliške vere, ne delajte se norca iz katoliških duhovnikov!
* * •
Razpust društva v Št. Vidu. Karabinerji so vdrli v prostore prosvetnega društva v Št. Vidu nad Vipavo ter odnesli vse društvene knjige. Predsedniku društva so izjavili, da je društvo razpu-ščeno. Tako je sedaj uničena knjižnica, ki so jo navdušeni fantje zbrali z velikimi žrtvami.
Pisemska cenzura. V Italiji ni še zakona, s katerim bi bila uvedena pisemska cenzura. Vendar se dogaja, da se zgubi na stotine pisem, namenjenih politično znanim osebam, posebno ako prihajajo iz inozemstva. Drugi zopet dobijo pisma z očividnimi znald, da je bilo odprto. Tudi za pisma, namenjena v inozemstvo, se zdi, da ob6toji cenzura. Mnogo pisem, in sicer tudi čisto zasebnih, ne pride preko meje. Najostrejša cenzura se izvaja za pisma v Francijo in Jugoslavijo. Cenzura je izročena poštni milici, vsaj tako bi človek sklepal po pečatih na pismih, ki prihajajo v Italijo. Cenzurirajo se vsi listi, zlasti francoski in jugoslovanski. Od slovenskih listov ne prihaja nobeden v Italijo. Včasih se dogodi, da cenzura ustavi kar celo vrsto nemških listov, na piki ima posebno dunajsko »Neue Freie Presse«. Iz Francije prihajajo nacionalistični listi ter tu pa tam Journal des Debat s.
Na svetilnike z njimi! V fašistovskem dnevniku vAzioner, ki izhaja v Pulju, čitamo temperamenten popis razgrajanja fašistov proti Hrvatom v Pazinu po atentatu na Mussolinija. >Azione< piše zares v fašistovskem slogu. >Hrvati so genia anti-patriottica, antiitaliana«, ki jo je oni večer prav poceni izkupila s par razbitimi šipami in s kako lahko smanganelaturo« (manganello = gorjača). Na glavnem trgu je imel fašistovski tajnik kavalir Camus kratek nagovor na fašiste, v katerem je obljubil Hrvatom, da jih bo dal vse pobesiti na mestne svetilnike, ako bo izvršen na Mussolinija še kateri atentat. O dogodkih v Pazinu smo že obširno poročali. Zabeležiti smo hoteli še grožnjo viteza Camusa, o kateri ne more biti nikakega dvoma, saj jo je objavilo uradno glasilo fašistovske stranke v Istri.
NOV KATOLIŠKI ŠKOF VZHODNEGA OBREDA.
Bolgarski katoličani vzhodnega obreda niso imeli po smrti škofa Petkova (t 1920) do letos svojega škofa. Sedaj pa je bil imenovan in posvečen za škofa domačin p. Štefan Kur-tev, roj. 1891. v Dripčevu pri Svilengradu Mladi škof — star komaj 35 let — je študiral v Odrinu v deškem semenišču, bogoslovje pa v Kalcedonu. Oba zavoda vodijo asumpcioni-sti, ki že več desetletij požrtvovalno delujejo
med katoličani v Bolgariji, Grčiji in Turčiji.
Svetovna vojna jim je uničila deško semenišče v Odrinu. Leta 1922. so ga premestili
v Filipopel, kjer se sedaj 16 mladeničev pripravlja za vstop v bogoslovje. Bolgarski katoličani vzhodnega obreda so vsled težkih razmer zadnjega desetletja razkropljeni po celi Bolgariji; zato čaka novega škofa težka naloga zbrati raztresene vernike in jih organizirati v samostojne fare. Ker pa je Ze od feta 1914. vneto deloval kot župnik v Traciji in Bolgariji in zadnje leto tudi kot proadmini strator apostolskega vikarijata, mu bo šlo delo lažje od rok, zlasti še, ker ne uživa simpatij samo piri katoličanih, ampak tudi pri pravoslavnih.
Dnevne novice
k Duhovniške izpremembe v lavantinski
škofiji: G. Jožef Kuk, kaplan na Hajdini, je prestavljen v Sevnico. G. Ivan Verbanjšak, kaplan pri Sv. Barbari v Halozah, je pristav-.jen na Hajdino. G. Alojz Ciglar, kaplan na bolniškem dopustu, je nastavljen pri Sv. Barbari v Halozah. G. Kari Jaš, novomašnik, je nastavljen v Žalcu. G. Martin Gorogranc je ostal na dosedanjem mestu v Trbovljah, G. Josip Kavčič, kaplan na dopustu, jc nastavljen v Framu. G. Alojzij Pihler, kaplan v Framu, je prestavljen v Št. Ilj pod Turjakom. G. Ivan Orel, kaplan v Št. Ilju pod Turjakom, je prestavljen na Prevalje.
. ~k Amerikanski rojaki za naše poplavljence. Uprava lista »Glas naroda« je nabrala med našimi ameriškimi rojaki za poplavljcn-ce v Sloveniji znesek 106.50 dolarjev, katero vsoto je izročil gospod Rems Oblastnemu odboru rdečega križa. KakoT vsi ostali pri nas nabrani prispevki, se porazdeli tudi ta znesek med najpotrebnejše poplavljence iz Slovenije na licu mesta in na podlagi uradnih ugotovitev. Ameriškim rojakom izrekamo najprisrčnejšo zahvalo za njih požrtvovalno pripomoč in jih prosimo nadalnje naklonjenosti. Njihovo darilo nas veseli tembolj, ker so pokazali, da tudi dolgoletna odsotnost iz domovine in velika oddaljenost nista iztrebila iz njih src ljubezni do domače grude in do svojih rojakov. — Oblastni odbor rdečega križa.
■A- Upokojenci brez pokojnin. Z ozirom na to, da poživljajo kronski upokojenci na pobiranje milodarov, prosijo tudi vsi oni, ki so upokojeni, a čakajo na pokojnino že pol leta in več, da se tudi zanje kaj nabere, ker živi ne morejo pod zemljo. Nagoljufali pa tudi niso med službovanjem toliko, da bi lahko z vso flegmo čakali na oni srečni mesec, ko se bode gospodom v Belgradu poljubilo nakazati jim pokojnino. Če se ne uprizori nabiralna akcija, bodo sami začeli beračiti po ljubljanskih ulicah. Iz gole malomarnosti in orientalske lenobe sc ne potrudijo niti toliko, da bi se vsaj omogočilo življenje tem nesrečnikom! Ali pa jc morda to princip?
•k Opozarjamo, da je danes zadnji dan, ko lahko še pošljete po pošti denar za srečke loterije »Izobraževalnega društva na Breznici. Na dan žrebanja, 21. t. m., se bodo srečke dobile samo še v Društvenem domu na Breznici, kjer se prične žrebanje ob pol 4 popoldne.
•k Opozorilo vlagateljem Ljubljanske posojilnice. Kakor je »Slovenec« že poročal, je nad Ljubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg, razglašen konkurz in morajo vlagatelji prijaviti svoje terjatve napram temu zavodu do 5. decembra 1926 pri Deželnem sodišču II. nadstropje desno. Kakor smo se informirali, do sedaj ni prijavila niti ena četrtina vlagateljev svojih zahtev, Kdor ima v tej posojilnici kako vlogo, naj pride na sodišče v Ljubljano s hranilno knjižico tn tam prijavi svojo terjatev, ker bodo vzete v poštev samo one vloge, ki bodo pravilno prijavljene. Koliko bodo dobili vlagatelji izplačano od svojih vlog, se danes ne more definitivno vedeti, kakor smo inlormirani, bodo vlagatelji precej svojih vlog zgubili, ker ni veliko premoženja, katero se bo dalo v konkurznem postopanju izterjati. Bolje pa je, da se vsaj nekaj dobi, kakor nič in zato ponovno opozarjamo, da naj vsak vlagatelj čimpreje prijavi svoijo terjatev.
-k Še je čas, da poskusite za borih 10 Din dobiti popolnoma nov, štirisedežen avtomobil, čilega konja, kravo mlekarico, moško kolo, radio-aparat itd. v bogati loteriji »Katol. prosv. društva v Sv, Petru pod Sv. gorami«, ki poseduje 1000 dragocenih dobitkov. Kdor
naroči 10 srečk, dobi 3 srečke brezplačno, kdor pa naroči 100 srečk in jih razpeča, se mu nudi prilika, da si zasluži 400 Din. Naročila sprejema: »Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami«. Srečke se dobe tudi po vseh trafikah v Mariboru, Ljubljani in drugod.
•k Krasne lesene jaslice domačega dela, razne velikosti od 700 do 5000 Din ima v zalogi Prodajalna Kat. Tisk. Društva (H. Nič-man) v Ljubljani. Prav primerne za kapele in cerkve. Blagovolite si jih ogledati.
■k Kje je Sv. Benedikt v Slov. goricah? Dne 30. oktobra je šlo pismo z razločno pisanim naslovom potom mariborske pošte v svet, naj bi prišlo k Sv, Benediktu v Slov. goricah. Do 17. t. m. je prriromalo v Hronsky Svaty Bčnedikt ČSR, od tam se je vrnilo v Maribor in doposlalo odpošiljatelju. Srečen tisti, ki pisma ni prejel! Kajti v pismu je bil račun!
k Težka avijatična nesreča v Mostarju.
Predvčerajšnjim se je dvignilo ob 11.15 uri z aerodroma Jasenica pri Mostarju letalo znamke Brandenburg. Letalo sta vodila diplomirani avijatik in podporočnik Slokovič ter mehanik Radenko Josič. V višini 120 m je pričelo letalo vsled defekta padati in se je v bližini Neretve popolnoma razbilo. Podporočniku Slokoviču je bila glava popolnoma razmesarjena. Dve uri po nesrečnem padcu je umrl v bolnici. Tudi poškodbe Radenka Josiča so zelo težke.
ir Popravi! Pri profilu višin in dolžin Musilove, Klodičeve in Zupnekove proge v včerajšnjem »Slovencu« je pomotoma ostalo prvotno merilo, dasi je bila risba v klišarni veliko pomanjšana. Veljalo bi približno merilo 1 : 400.000 in 1 : 4000.
g* is na asi
Danes v soboto
koncert vojaške godbe v kavarni,Evropa'
Začetek ob 9. uri zvečer
■■■■■■BBBBHBBBBBBHBBBBBE
Ljubljana
O Mr. Johnson v Ljubljani. Danes ob 11 sprejem na glavnem kolodvoru, nato obed v brezalkoholni gostilni »Pod lipo« na Rimski cesti. Popoldne obisk v pisarni Sv, Vojske. Ob 17 obisk tečaja o alkoholnem vprašanju v Akademskem kolegiju, kjer si Johnson ogleda metode našega dela na licu mesta, nato večerja »Pod lipo«. Ob 20 »Pod lipo« pozdravni večer, Žal nimamo zadostnega aparata, da bi mogli vse one, ki se zanimajo za stvar, osebno povabiti, zato vabimo tem potom vse, ki se za stvar zanimajo, med drugimi predvsem gg. časnikarje, angleški klub in abstinentske organizacije. — Društvo »Treznost«.
O Člani (ice) »Svete Vojske« se vabijo, da se udeleže sprejema Mr. Johnsona danes ob 11 dopoldne na kolodvoru.
O Predavanje o Ameriki. Včerajšnji prosvetni večer je bil posvečen potovanju na ev-haristični kongres v Chicago. Predavatelj g. ekonom Markež nam je pokazal v številnih slikah pot v Chicago preko Newyorka, prizore s kongresa v Chicagu, Niagaro in več ameriških mest in pokrajin, ki jih je obiskal ob daljšem bivanju v Ameriki. Občinstvo, ki je kljub slabemu vremenu obiskalo predavanje v lepem številu, jc pokazalo, da Wada za predavanje te vrste mnogo zanimanja. Prav tako bo brezdvomno zanimalo občinstvo tudi pre-
mih prilikah, je kar plamtel od navdušenja. >Kada govorim — je rekel nekoč sam o sebi — onda kao da ne govorim ja, nego da govori iz mene neka viša sila. A kada govorim hrvatski, latinski i njemački, ja i mislim onda samo u tom jeziku.« Do 85. leta ga je dičil izreden spomin; tudi sluh in vid sta mu jela pešati šele v zadnjih letih njegovega zemske-ga življenja. Do 70. leta je slednji prosti večer delal in čital do polnoči.
Izmed evropskih narodov so mu Francozi najbolj simpatični. Francoski jezik je vzljubil že v mladosti, a od 40. leta naprej je čital po-največ francoske knjige. Njegovo zadnje čitanje je bila francoska revija »Correspondant«, ki so jo oh sami smrti našli odprto na njegovem pisalniku. Ko je 1867 bival v Parizu, se je seznanil z mnogimi odličnimi Francozi; enaka prilika se mu je nudila na vatikanskem koncilu, kjer je vzljubil posebno orleanskega škofa Dupanloupa. Ko je Dupanloup umrl in »o mu Orleanci postavili spomenik, so k odkritju povabili tudi Strossmayerja. Razen z Dupanloupom in njegovim naslednikom Cu-lierom je Strossmayer korespondiral ludi z vojvodo de Broglie, Gratryjem, Emilom Olivi-erom, Laveleyem, Legerom, Didonom, D'Av-rilom, Maksom Rocheterrom, Melonom, Ha-mardom, Badairom, Allainesom, Lefaivrom, Maretom, Marbeanom in drugimi.
Louis Leger mu je pisal dne 26. aprila 1871 med drugim tudi tole: »Po tolikih žrtvah ln skušnjah se bo Vaša domovina dvignila in pomladila. Srečna posledica te situacije bo,
tako upam, odkrita zveza romanskega in slovanskega življa.« Štiri leta pozneje je pisal isti učen;ak: >;Od sloge latinskega in slovanskega plemena zavisi svoboda, kultura in napredek Evrope.« Ko je po porazu Francozov pri Sedanu pretila Franciji nemška invazija, je pohitel Strossmayer na Dunaj; tu je nagovarjal ruskega poslanika, naj posreduje v Pe-trogradu, da car Aleksander II. prepreči nemške nnkane. Strossmayerjevo ime se je med Francozi tako udomačilo, da ga je poznalo celo preprosto ljudstvo. Ko je 1888 na trgu pred sv. Petrom v Rimu Slrossmayer zadel na francoske romarie, so se le-ti kar navalili nanj, da bi mu poljubili roko, in klicali: >Ami de France — vive!«
Razen Pija IX. je ludi Leon XTII. visoko cenil Strossmayerja. Ko je izdal Leon v proslavo slovanskih apostolov encikliko »Grande munus-r, se mu je šel Strossmayer s hrvaškimi romarji osebno zahvalit. Papež je dal v spomin na to brvalsko romanje kovati svetinje, ki Dosijo na eni strani podobo Leona XIII., na drugi pa škofa Strossmayerja s hrvaškimi romarji.
V Italiji je gojil prijateljske stike s cerkvenimi in svetnimi učenjaki in umetniki. V kardinalskem kolegiju so bili njegovi prijatelji: V ale Prela, Nina, Franchi, Jacobini, Bartoliui. Capecelatro, Parochi in Rampolla. Avgusta Theinerja, upravitelja .papeževega arhiva, je skoro enako ljubil kakor kanonika Račkega. Izmed odličnih politikov so ga vezali srčni odnošaji z ministrom Markom Min-
ghettijem, dalje z Bcnghijem, Torlonijem, arheologom Rossijem in poglavarjem rimske aristokracije knezom Odescalcliijem. Okrog Odescalchija zbrana aristokracija se je celo na Strossmayrrja obrnila s prošnjo, naj bi se čez zimo preselil v Rim in tako pomagal izmiriti pape/n z Italijo.
Kateri so bili njegovi osebni prijatelji na Nemškem? Gregorovius, Cmeist, Dollinger, Hiibner, Helfert, Schuselka, Overbeck, Ltitzovv in Eitelberger ter mnogi drugi. Po poslaniku Schlozerju je celo Bisniarck skušal priti v stik s Slrossmayerjem.
Na Angleškem Strossmayer ni bil in tudi angleškega jezika ni znal, a glas o njem je segal tudi na Angleško. Z velikim državnikom Gladstonom je več let dopisoval. Enkrat mu je Glaclstone pisal, da so njegove misli o balkanski politiki ne samo skladne, ampak naravnost identične s Strossmayerjevi.m nabiranjem. Drugič mu piše: >Vedno mislim, da Vas enkrat poselim v Vaši škofijski stolici. Ovira me samo onih 67 let, katere nosim na svojih ramah.« Še bolj prijateljsko je občeval z lordom Actonom, ki ga je v Djakovu celo obiskal.	(Dalje.)
Pri	M	lival ___v	fe i	loviti f!
	m	ruul	iintn	
davanje čez 14 dni, ko nas bo tajnik Prosvetna zveze g. Zor vodil po Londonu.
O V Krekovi prosveti bo predaval jutri v nedeljo 21. t. m. ob tričetrt na 6 msgr Viktor Steska.
O V državnem muzeja bo v zvezi s svojim predavanjem, ki je bilo v četrtek v univerzitetni zbornici, razkazoval liturgična oblačila in dodajal pojasnila danes ob treh popol-, dne msgr. Josip Dostal.
O Rokodelski dom. Jutri ob 5. uri popoldne bo predaval v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12, prof. dr. Josip J e r š e. Predavanje bodo pojasnjevale skiop-i tične slike. Vstop prost.
O V šentjakobski in stolni prosveti predava v pondeljek g. prof. dr. Šarabon o svetovnih dogodkih.
O Šentpetersko prosvetno društvo priredi danes 20. t. m. ob pol 6 popoldne v svojem prostoru Župnijska ulica 1 predavanje za mladino: »Mučeništvo sv. Tarcizija.« — Starši, pošljite svoje otroke! Vstopnine ni.
O Naši trgovci za poplavljence. Oblastni odbor rdečega križa je prejel od Gremija trgovcev znaten prispevek 22.150 Din v gotovini in poleg tega tudi večjo količino raznega blaga in živil, kar je gremij nabral med svojimi člani. Tudi ti darovi v denarju in blagu se, kakor vsi ostali pri nas nabrani prispevki za poplavljence, porazdele izključno za najpotrebnejše poplavljence v Sloveniji. Gremiju trgovcev sc najiskreneje zahvaljujemo za požrtvovalno posredovanje, darovalcem pa za njihove darove. — Ljubljanski oblastni odbor rdečega križa.
O Poroka. Gospodična Zvonka Plestenja-kova iz Ljubljane in gospod Čedomir Lj. Milu-tinovič, adm. poročnik ekonom, stroke, se poročita v nedeljo, dne 21. t. m. ob 7 zjutraj v pravoslavni vojni kapeli v Ljubljani.
0 «Hera«, stavbna reg, zadruga vabi gg. zadružnike, da se čimpreje zglase v zadružni pisarni radi oddaje novih stavbnih parcel (za gradnjo visokopritličnih vil) v bližini Linhartove ulice. Važno radi parceliranja,
O Tvrdka Žargi se je premestila v lastno hišo Sv. Petra cesta 11.
0 Gostilna pri Fajmoštru toči dobro dolenjsko Portugalko po 14 Din. Istotam se proda več dobro ohranjenih vinskih sodov od 500—700 litrov.
O Ahasver Sun-Vu-Kung. V Tivolskem parku se je včeraj ponoči sprehajal originalen človek, ki jc bil zamišljen kakor kak jutrovski modrijan. Visok, koščat in zdrav. Razoglav, z dolgimi, skoraj zlatorumenimi lasmi v obliki bubifrizure, tako, da mu jih lahko zavida marsikatera ljubljanska moderna dama. Dolga, lepa brada. Iskreče, a poštene oči. Stražnik ga je ustavil; ker se nista mogla sporazumeti, ga je povabil na policijo. Pred komisarjem je končno zagonetni mož izpovedal svoje tajnosti. Kratko je dejal: »Jaz sem večni popotnik. Rojen sem nekje v Srednji Aziji. Ne poznam ne očeta, ne matere. V Evropi sem 25 let. Ne vem, koliko sem star. Preživljam se s tem, da ženskam prodajam talismane. Potnega lista nikdar nimam, ker ga ne potrebujem. Prišel sem iz Trsta.« Sun-Vu-Kunga so na policiji krstili po domače: Sem-Kjer-Sem. Pravi, da je prehodil že vso Evropo, dobro se mu je godilo v Rusiji, dokler ni zavladal sovjetski režim. Pred boljševiki je moral pobegniti. V Rigi se je naučil nekoliko slikati.
O Čuden nočni sprevod. Od prvih hiš Poljanske ceste, kjer je bar, se je včeraj okoli 2 pomikal čez Krekov trg čuden nočni sprevod. Šest veselih ponočnjakov je na ramah nosilo mlado razposajenko, neko Rusinjo, ki je bila vsled zavžitega alkohola totalno nezavestna. Za sprevodom je korakal — mož postave. Sprevod se je pomikal proti rdeči hiši na Bleivveisovi cesti, kjer so deklico položili v hladni policijski grob.
© Ubegli sin. Od svoje matere delavke v tobačni tovarni je pobegnil sinko, trinajstletni navihanček Milanček. Dečko ima lepe črne kodre ter zelo nemirno žilico, ki ga sili, da napravi svoji materi vedno kako novo skrb in sitnost.
O Nezvesti uslužbenec. Trgovec s premogom g. Strupi je poslal svojega uslužbenca S. V., naj inkasira pri raznih strankah denar za premog. S. je res inkasiral 456 dinarjev, ni pa izročil denarja gospodarju, nego je z njim pobegnil. Sedaj ga iščeta policija in žandar-merija.
© Zidarju Antonu Jančiču je nekdo ukradel iz prostorov mestne klavnice 1200 Din vredno suknjo. Tatvine je svlmljiv neki športno oblečen mladenič, ki se je tedaj potikal po klavnici, dasi ni imel tam ničesar iskati.
O Policijska kronika. Na policiji so priprli tri pijančke, ki so dajali svojim globokim notranjim čuvstvom preveč glasnih izrazov, Dalje je bila aretirana neka oseba radi beračenja ter Kitajček Sim Wu Kung, ker se je preveč sumljivo obnašal. Poročila navajajo več manjših tatvin. Pet ubogih žensk se je hotelo preskrbeti za zimo s kurjavo in so šle nabirat drva v tuj gozd. Obdolžene so tatvine. Policija beleži štiri pretepe na ulici, 2 kaljenja nočnega miru, 1 pretep v Unionu. Pogrešana je 1 oseba, Dalje beleži policija 1 telesno poškodbo, 1 vmešavanje v službene posle, 2 prestopka pasjega kontumaca, 7 prestopkov železniških predpisov in 6 prestopkov cestnega policijskega reda.
O Trajno kotiranje, vodno ondulacijo, barvanje las izvršuje Podkrajšek, frizer. Ljubljana.
Maribor
□	V spomin osme obletnico osrobojenja Maribora bo Prosvetna zveza priredila prihodnji četrtek posebno predavanje. Predaval bo g. dr. Kovačič.
□	Primorski večer, ki ga je priredila Prosvetna zveza v Mariboru pretekli četrtek, je prav dobro uspel, seveda bolj moralno kot pa gmotno, ker je bila navzoča predvsem mladina.
□	Izredna vaja >Maribora« bo nocoj ob četrt na sedem v pevski sobi. To pa zato, ker v ponedeljek, 22. novembra odpade, ker je v stolnici koncert Cecilijinega društva, ki izvaja znameniti Cherubinijev Requiem.
□	Iz Ljudsko univerze. V ponedeljek, dne 22. novembra bo predaval g. primarij dr. Robič o predmetu: Spolne bolezni nekdaj in sedaj. Predavanje znanega mariborskega dermatologa bo dostopno zgolj odraslim. — Ljudska univerza ponovno opozarja, da se sprejemajo prijave za ruski tečaj. Prvi sestanek bo v toreik 23. novembra ob 18 v pisarni Ljudske univerze (Kazina, I. nadstropje). Prav tako se ponovno opozarja, da se bodo onim, ki se pri-glase in dokažejo pomanjkanje sredstev, podelile brezplačne vstopnice pod pogojem, da po možnosti redno obiskujejo predavanja.
□	Iz državno službe. Za vladnega tajnika je imenovan referent mariborskega velikega županstva g. komisar Vladimir Suša. — Velikemu županstvu je dodeljen iz orožniške službo prevedeni pisarniški uradnik 3. kategorije Franc Covnik. — V komisijo za izdelovanje zakonskega predloga o agrarni reformi je imenovan g. inž. Albert Vedernjak, uradnik mariborskega velikega županstva.
□	Moderniziranje mariborske splošne bolnico. Mariborsko splošno bolnico so letos prenovili od zunaj. V četrtek je pa pregledovala posebna stavbena komisija kanalizacijo okrog bolnice, ker bodo napravili moderne angleške klosete na vodovod. Pri tem pregledu se je ugotovilo, da so podrobni načrti glede kanalizacije bolnice še v Gradcu v arhivu svoječas-nega deželnega odbora, kojega sedanja uprava se bo naprosila, da odstopi bolnici omenjene načrte. Ko bo imela enkrat stavbna oblast te načrte, se bo začelo resno z modernizacijo zastarelih in nehigijeničnih stranišč v bolnici.
□	Znaten porast prometa s splavi po Dravi. Zadnje dni, ko je Drava padla na normalno stanje, se je znatno dvignil promet s splavi, ki so čakali s tritedensko zamudo na odpravek med Falo in Sv. Lovrencom. Dnevno pristane sedaj v Mariboru po 14 splavov. Pri toplih dnevih in normalnem stanju Drave je ravno sedaj najbolj ugoden čas za splavarstvo.
□	Nova in lopa hiša nasproti palači Pokojninskega zavoda v magdalenskem predmestju je že pod streho. Nova stavba je last našega uglednega pristaša in občinskega svetnika Franca Hohnjeca.
□	Izgnanci. V petek je dospel iz Avstrije zopet cel transport izgnancev, 12 po številu. Obmejni policijski komisarijat jih je predal mariborski policiji, da jih razdeli na posamezne občine, kamor so pristojni. Med izgnanci so večinoma delavci, par potepuhov in ciganke z malimi otroci. — Aretiranih je bilo ob avstrijski meji tudi nekaj naših državljanov, ki so skušali prekoračiti mejo brez potnega lista. Okrajno glavarstvo kaznuje take poskuse z večdnevnim zaporom.
□	Sreča aretiranega zločinca. Dne 19. oktobra sta bila aretirana radi prekoračenja državne meje Lečko in Helena Marky. Mož se je izdajal za Albanca ter se mu je to verjelo, ker je govoril albansko. Ko sta prestala kazen, določeno za prekoračenje meje, ju je policija izgnala iz naše države, obenem pa razposlala, kakor običajno, znake njune identitete na razne inozemske policijske centrale. Te dni je prišlo iz Bratislave obvestilo, da se aretirani Marki, pravzaprav češkoslovaški državljan, piše Kaspar Leskov ter da ga zasledujejo že dolgo radi raznih zločinov. Bil je Že mnogokrat predkaznovan.
□	Pavilj:«n pri treh ribnikih. Gradba tega paviljona je toliko napredovala, da bo že v par dneh pod streho. Novi paviljon bo zgrajen trdneje in solidneje od prejšnjega, ki je bil lesen. Pri novem so temelji iz betona, segajo na eni strani globoko v ribnik, na drugi pa do vznožja nasipa. Glavna stavba je iz opeke, le prednji del, kjer bodo čolni, bo lesen.
Celje
et Porotno zasedanje se prične v Celju 18. decembra. Višje deželno sodišče je imenovalo za predsednika porotnega sodnega dvora g- predsednika okrožnega sodišča dr. Kotnika, za podpredsednike pa viš. dež. sod. svet. dr. Bračica in dr. Premšaka ter dež. sod. svet.
g. Levičnika.
et Mavrica v novembru. V petek zjutraj je bilo videti nad Vranskim vzpenjati se v polkrogu proti Vojniku lepo čisto mavrico. Lani v tem času smo imeli prav hudo zimo, letos nas pa pozdravlja mavrica, ki nas spominja z vremenom vred na poletje. Vsekako žuden naravni prizor.
et Srednješolsko štipendije iz Kolenčeve ustanove so bile te dni razdeljene. Prosilcev je bilo 64. Odbor je razdelil 46 prosilcem 10.500 Din. Štipendije za visokošolce se bodo razdelile prihodnji teden.
iNarofeJte ,$8ov&nca'!
MCamnilc
Gospodarsko predavanja. Tukajšnje društvo »Kamnik« prireja za naše posestnike in njihove sinove gospodarska predavanja. Na prvem se-stanku, dne 7. novembra, je predaval geometer iz Ljubljane o zemljiški mapi, kar jc poslušalce zelo zanimalo. Nadaljevanje tega važnega predavanja o mapi bo v nedeljo, 21. novembra, ob 10 dopoldne v Kamniškem domu, nakar posebno opozarjamo vse posestnike.
Novo mesto
Popravek. V torkovi štev. našega lista smo objavili notico o protestnem zborovanju podružnice Jugoslovanske Matice v Novem mestu. Kot izvemo, smo bili mistificirani in se v Novem mestu ni vršilo nobeno zborovanje z ozirom na ob-\ letnico rapallske pogodbe.
j Št. Jernej
Bolezen — kot so zdravniki konstatirali — tifus, je prenehala. Tudi vsi bolniki, ki so bih v bolnici, so doma. Če nam bo šel zdravstveni odsek na roko, bi začeli v nekaterih vaseh z asanacijo kot n. pr. v Lukovici in kot nameravajo v Cerkljah ob T'rki. Potrebno jo, in tudi vaščani omenjenih vas, so prišli do tega pametnega zaključka.
Orožniško postajo mislijo pri nas ukiniti. Proti temu moramo odločno nastopiti in protestirati. Naj tudi županstvo o pravem času stori glede tega svojo dolžnost. Tatvine in pretepi so na dnevnem redu in če orožnikov ne bi bilo, bi bilo še veliko slabše.
Na semanji dan 8. novembra je moral gosp. Lup5^, trgovec iz Ljubljano, oditi domov, ker ni dobil prostora, dasiravno je plačal, kakor je izjavil, »štantnino«. Pravi, da bo tožil občino za 3000 Din, ker jo imel pri tem škodo. Čo bo občina tožbo izgubila, kdo bo temu kriv?
»Mlinarja in njegovo hčer« vprizori v nedeljo dne 28. novembra Kat. prosvetno društvo.
Kočevje
Inšpekcija. Zavod za slepe jo dne 17. t. m. inšpiciral odposlanec ministrstva prosvete.
Vandalizem, Zunaj mesta proti Dolgi vasi stoji cerkvica sv. Frančiška Ksaverija. 6 tej cerkvici smo žo poročali, da jo shramba za samokol-nice in drugo orodje, sedaj je pa postala tudi t r-ča fantalinom, ki nimajo drugega posla, kako da pobijajo šipe. Tako ni na cerkvici niti enega okna več celega.
Gimnazijski veroučitelj. Kakor so čuje iz zanesljivega vira, bo nastopil na gimnaziji s 1. decembrom svojo službo g. Maksim Stanovnik, župnik na Črnem vrhu pri Vrhniki. Tako bodo ostali dijaki v prvem tromesečju neocenjeni iz verouka.
Knjfge za meščansko šolo. Stariši otrok, ki so prestopili v meščansko šolo, so bili v skrbeh radi nakupa knjig, ki so precej drage in bi stale okoli 300 Din. Povpraševali so na raznih krajih, kako bi se knjige dobile brezplačno. Krajni šolski svet je uvidel, da se stalež otrok v šolah ni zvišal, in bi vsota za nakup knjig za osnovne šole, ki je bila proračunana, bila tudi manjša, torej se knjige tudi lahko rabavijo namesto za osnovno za meščansko šolo. Oni pa, ki pridejo iz drugih sosednjih občin, in premožni si bodo pač morali sami nabaviti knjige.
Invalidi uprizore igro »Tužna ljubav« v Društvenem domu v nedeljo 21. t. m. ob 4 popoldan. Uprizori se tudi v soboto zvečer ob 8 pri g. Forteju. Igra je drama v treh dejanjih, katero igrajo invalidi dramatičnega odseka iz Ljubljane. Čisti dobiček je namenjen najrevnejšim vojnim žrtvam. Vstopnice se prodajajo v predprodaji v trafiki g. Kusa na Vodah in v konzumu v Trbovljah. Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov uljudno vabi za mnogobrojni obisk.
Umrl je v nedeljo na vrhnjem kopu Dc-berna težko ponesrečeni mladenič Brglez Janez. Rajnega so njegovi tovariši zelo spoštovali, ker jc bil zelo mirne nravi, pri delu pa priden. Sveti mu večna luči
»Stari in mladi«. Ta igra, ki jo je vprizoril zadnjo nedeljo dramatični odsek v Društvenem domu, nas je zelo zadovoljila. Dramatičnemu odseku časti V tej igri je pokazal, da si jo vzgojil že precej dovršeno igralce.
Prosveta. V nedeljo, dne 14. t. m. se je vršil v gostilni Riickl ustanovni občni zbor »Krekove mladine« za okoliš kemične tovarne v Hrastniku. Novoizvoljsni odbor si jc nadel kot prvo nalogo, organizirati j;.vno knjižnico v tem okolišu.
Dramatičen odsek kat. izobraževalnega društva ponovi prihodnjo nedeljo zanimivo igro »Fer-nando, strah Asturije ali spreobrnjeni ropar«. Igra se vrši v dvorani g. Al. Logerja. Začetek ob pol 4 popoldne. Šoloobvezni in mlajši mladini se zabrani vstop radi reda in miru.
Nočno delo. Pri premogokopu se uvede'22. t m. zopet nočno delo, ki je bilo v času krize ukinjeno. Tako sc bo zopet delalo na partije po 8. uri. Za uvedbo nočnega dela se rabi mnogo več delavcev. Zato je začela družba sprejemati nove in tudi reducirane delavce od 18 leta dalje nazaj.
Prosveta. Knjižnica Kat. izobr, društva v Jami je sedaj v tako zvanem Sogerjevem mlinu. Knjige se delijo vsako nedeljo od 1 do 3 pop.
Odborove seje Kat. izobr. društva se vrše od sedaj naprej redno vsak teden v ponedeljek ob en četrt na 7 zvečer. Zato se ne bodo več pošiljale okrožnice za seje.
Fantovski sestanki so se vpeljali neobvezno vsak večer, obvezno pa vsak teden ob četrtkih zvečer.
Za nedeljsko predstavo »Fernando« je precej zanimanja. Lepaki, ki igro naznanjajo, so nasprotnikom na poti in jih vsaki dan pridno trgajo, tako da je bil odbor prisiljen ovaditi več slučajev policiji.
© Pogreb proita Jurkoviča. V četrtek ob pol treh popoldne se jo vršil pogreb umrlega prošta g. Jurkoviča. Kondukt je vodil č. g. kanonik Vraber iz Maribora. Krsto so prenesli iz proštije v mestno proštijsko cerkev, kjer so molili duhovniki mrtvaške molitve. Nato je izprcgovoril g. kanonik Vraber poslovilne besede, v kater,ih je posebno naglašal, da je bril rajni vnet Marijin častilec in dober duhovnik. Priporočal je vernikom molitev za umrlega. Po molitvah v cerkvi se je razvrstil sprevod proti mestnemu pokopališču. Spredaj jc šla šolska mladina osnovnih šol, za njo korporativno g.mnazija s profesorskim zborom. Za krsto so šli rajnikovi sorodniki, g. veliki župan dr. Pirkmajer z okrajnim glavarjem dr. Von-čino in mestnim županom dr, Senčarjem, sodni
Vel
▼	hočejo kupovati Schicht-ovo milo.
Nekateri se dajo pregovoriti, da
vzamejo druga pralna sredstva
Velika večina pa vstraja
na tem, da uporablja le pravo Schichtovo milo.
Kateri so pametnejši? Previdni!
Vedo namreč, da more enkratna uporaba manjvrednega la več škoditi, kakor je mogoče vse leto prihraniti na ceni mila.
svetnik dr. Stuhec in zastopstvo drugih državnih uradov. Nato je sledilo občinstvo. Pred križem je še stopala duhovščina, 70 sobratov je spremilo pokojnega na zadnji poti, zares častno število) V imenu Scntjurčanov se je zahvalil ob odprtem grobu za lepo udeležbo g. zlatomašnik Sinko iz Sv, Lovrenca v Slov, goricah.
© Mestno gledališče. V ponedeljek, 15. t. m. se jc vršila repriza Desetega brata v režiji in in-scenaciji Bratinovi. V odmorih je igral ptujski salonski orkester, ki je spremljal tudi pevske točke v igri. — Neštetokrat je že šel Deseti brat preko slovenskih odrov, saj je tako prikupljiv, tako naš. Hvala g. Bratini, da ga jc spravil na oder. Kako zanimanje je bilo za igro, kaže to, da jih je moralo v nedeljo i v ponedeljek mnogo oditi brez vstopnic. Zato se bo igra v nedeljo ob treh popoldne ponavljala. G. §ila je bil nekako preveč rezerviran, preplah, premalo topel. Izvrstno je rešila vlogo Manica g. Gabrijelčičeva, ki se ji pač mora priznati, da je igralka po poklicu. Prav tako moramo častitati Dolefu — g. Preku, ki jc znova pokazal svoj igralski talent v vlogi izgubljenega študenta. Marijanove kretnje so bile včasih bolj narejene kot naravne, vendar kaže, da bo dobra pridobitev za ptujski oder. izvrsten jc bil g. Skaza kot čevljar, prav tako njegova Neža, gdč. Wagnerjeva. Pohvaliti je ljubko igro njune hčerke Franice — Megličeve, ki je naravno, resnično in mojstersko pokazala poštenega, idealno ljubečega kmečkega dekleta. Siguren in dober je bil tudi Matevžek. Najtežjo igro je pač imel deseti brat, g. Kaukler, ki se je resno potrudil biti kos svoji vlogi. Zdi se mi, da je bil premlad. Kr-javlju, g. Goršetu, ki je pa drugače zbog svoje originalne igre pridobil srca publike, bi svetovali nekoliko počasnejšo in jasnejšo izgovorjavo. Pi-škavu, g. Jaklu, kakor tudi gostilničarju Ober-ščaku (dr. Horvatu) lahko čestitamo. Vobče je bila igra ponekod premalo živahna, — vloge je tudi treba znati — osobito je zastajala v prizoru, ko se vrnejo lovci z lova in bila premalo temperamentna h koncu, ko pride na Slemenice sodnik Mežon (g. Šuler), ki je pa za svojo osebo dobro igral sodnika. Salonski orkester ie pohvale vreden, upam pa, da bo obenem z gledališkim osebjem napredoval, — Končno pa moramo pohvalno priznati trud in požrtvovalnost naših diletantov, ki se nesebično žrtvujejo za obče interese.
Janez Gaber.
Bohova ob Sav!
Izpit, Tukajšnji rojak g. Stanko Gajšek, sin upokojenega ravnatelja in sedaj učitelja na Senovem je prestal učiteljski izpit v Mariboru z najboljšim uspehom, G. učitelj jc zna kot izboren pevec in dober učitelj in se odlikuje tudi v cerkvenem petju pri šolski mladini. Čestitamo!
Posilstvo, Znani Janez Godlar iz Bukošeka je, ko je nabiral drva v gozdu, izvršil zločin posilstva nad nekim dekletom, ki jc po opravkih šlo skozi Dobravo. Orožniki iz Dobove so moža kmalu aretirali in ga izročili sodišču v Brežicah, ki pa ga je poslalo v Celje, kjer bo čakal na poroto.
Pretep. Janez Urek in Anton Šcpec sta že dolgo v prepiru. Doma sta iz Jereslave, Ko je dne 12. t. m. ponoči sijala lepo bleda luna, jima ni bilo mogoče spati, sta zapustila vsak svojo postelj in šla na zrak. In res sta se srečala in spoprijela tako zelo, da leži sedaj Šepec z razbito glavo v bolnici v Brežicah, Urek pa premišljuje doma o minljivosti tega sveta.
Dopisi
Gornji grad. Z ozirom na tozadevni dopis pod navedenim naslovom v našem listu od 14. t. mes. smo prejeli sledeči popravek: Ni res, da je občinska odbora v Solčavi in v Bočni razpustil okrajni glavar, ampak res je, da je navedena občinska odbora razpustil veliki župan mariborske oblasti v Maribora in sicer občinski odbor v Solčavi na predhodni preiskavi in ugotovitvi nepravilnega denarnega poslovanja in nezakonitega gospodarstva z občinskim imetjem po predlogu okrajnega glavarja z odlokom z dne 10. aprila 1925, U. br. 7000/!., kateri odlok ie bil vsled vložene' pritožbe od strani ministrstva notranjih zadev v Belgradu potrjen z rešitvijo z dne 9. iuliia
1925, SI. br. 3824/25. Občinski odbor v Bočni pa je bil razpuščen od strani velikega župana mariborske oblasti brez vsakega predloga od strani okrajnega glavarstva z odlokom z dne 6. februarja 1925, U. br. 2G2/7. Ni res, da je okrajni glavar podelitvi gostilniške koncesije Klemenu Robniku p. d. Logarju v Logarski dolini nasprotovaj, ampak res je, da je že pri predložitvi prve prošnjo podelitev koncesije priporočal in ko jc bila ista odbita, povabil dne 18. junija 1923 slučajno v Gornjem gradu navzočega Klemena Robmika v urad, ter ga pozval, da naj prošnjo za podelitev koncesije obnovi. Ko je izjavil Klemen Robnik, da prošnje sani ne more sestavili in da hi mu prošnjo sestavil gospod kaplan Vinko Kolman iz Solčave, je povabil okrajni glavar istega v Gornjem gradu na letni pastoralni konferenci navzočega gospoda kaplana k sebi ter poučil gospodh kaplana in prosilca, kako je prošnjo za podelitev obnovili. Prilikom obiska Logarske doline po go-spodu načelniku ministrstva notranjih zadev dr. Franu Svetku in gospodu velikem županu mariborske oblasti dr. Otmarju Pirkmajerju, je okrajni glavar dne 18. julija 1925 porabil priliko ter oba gospoda zanimal za vprašanje podeiitve z ozirom na tujski promet važno gostilniške koncesije, tako da sta so oba gospoda pri Logarju ustavila ter si v spremstvu okrajnega glavarja pogledala gostilniške lokalo in tujske sobe. Iz navedenega sledi, da trditev, da je okrajni glavar nasprotoval podelitvi te koncesije, nikakor ne more biti resnična. — Okrajni glavar: Voušek.
Trbonje. Pri nas imamo letos tako toplo jesen, da so začele jagode cveteti. Ptičke selivke se od nas niti ločiti ne morejo. — Naša župnijska cerkev dobi lep nov cementni tlak. Tudi orglo dobimo nove. — Od 21. do 25. novembra pa se ho obhajal pri nas sv. misijon. Zadnji misijon je bil v Trbonjah pred 27 leti, ko je bij župnik g. Alojzij Arzenšek. Ljudje s© vesele sv. misijona. Boc daj mnogo uspeha!
CerMveni vestniU
Križanska Moška Marijina družba obhaja jutri dne 21. novembra svoj drugi glavni družbeni praznik. Duhovno opravilo v Križanski cerkvi zjutraj ob 6. uri (med sv. maso skupno obhajilo) zvečer ob 6. uri pa slovesen shod: govor, darovanje za družbine namene in slovesne litanije. Prosimo polnoštevilno!
V karmclski cerkvi na Selu se bo jutri ob-hajala dvestoletnica svetniškega proglašenja svetega Janeza od Križa in proslava njegovega ime-novanja za cerkvenega učenika. Ob 8 zjutraj bo peta sv, maša, popoldne ob pol 4 pridiga in pete litanije. Udeležimo se v obilnem številu proslave po sv, Cerkvi z naslovom cerkvenega učenika odlikovanega voditelja in vzornika bogoljubnega življenja!
Akademska Marijin;« kongregacija ima v nedeljo dne 21. t. m. ob pol 8. uri zjutraj skupno sv. obhajilo v kapeli frančiškanskega samostana. Sodali lahko opravijo spoved danes zvečer pri oo. frančiškanih. — Asistent II.
Nassnanila
Igra »Kapelica na gori«, katero je nameravala prirediti »Krekova mladina« v Zalogu v nedeljo dne 21. t m., odpade radi smrti tovarišiee Marije Tomšič. Pač pa se bo vrnila predstava prihodnjo nedeljo o bisti uri. Prosimo, da vzame to cenjeno občinstvo na znanje. — Odbor.
Zabavni večer priredi godbeno drušlvo Gra-dašca v nedeljo v gostilni ;Amerika« na Glincah, Tržaška cesia 3.
Mladinski dom, Kodeljcvo. V nedeljo dne 21. t. m. po blagoslovu ob 5 popoldne se vprizori v Mladinskem domu »Začarana obvezac ali dogodki dveh mladih križarjev. Igra je zelo zanimiva in nudi mnogo krasnih prizorov. Posebno poučna je za našo mladino. Med odmori svira domača godba. Mladina, kakor tudi prijatelji vabljeni.
Zabavni klub DZB. Vaja v ponedeljek, 22. t. m. odpade (simfonični koncert), zato se vrii danes v soboto ob 9 na verandi »Uniona«.
Kulturni pregled
Mariborska gledališka kritika.
(Jerome K. Jerome: Miss Hobbs.)
Uvod.
Lani je bil nekdo, ki bi bil naš teater najraje retroformiral, da bi bili igrava klopotali na dva metra visokih hoduljah — (z glavo bi lahko segli do stropa, gospod Grom pa bi strop prerinil in lahko imel na podu študijske knjižnice knjigo, da tVanjo pokuka, ko naprej ne ve).
E, pa tisti nekdo je hotel naš teater tudi naprej suniti v modernost prihodnjih dni in nam predstaviti na odru igro v enem ali dveh ali treh nadstropjih ali — to bi šele bilo prišlo t — v nebotičnikih. Pomislite, če bi šlo v lanskem tempu dalje, pa bi ne imeli več le eno samo nadstropje, temveč kakih petdeset nadstropij in lift in na vrhu scene, v petdesetem nadstropju, nočnega čuvaja, ki ga plača mesto...
Gospod Nekdo se je zaenkrat vrgel na retro-formacijo in bo v novoizkopanem teatru pri Ptuju pod milim nebom vzbujal vero grških bogov.
Prislop.
Gospod Jerome Klapka Jerome je šaljiv in zbadljiv gospod in sem našel v angleškem slovarju dve različni izgovorjavi za njegovo ime. Imam tudi zgodovino angleškega slovstva, kjer je zapisano o njem marsikaj lepega in tudi to, da se je narodil t 1859. in da je kakor Mark Twain. Tudi pisal je, kar pravzaprav že iz navedenega sledi. Toda napisal je tudi veseloigro »Miss Hobbs«, ki ji je Rado Železnik režiser.
»Miss Hobbs« je zelo primerna igra.
Res, da je že naša »Marburgerica« bolj duhovita. Res je tudi, da me je častita dama vprašala, če je miss Hobbs tistih ena, ki zbira devojke ... In je res, da sem ji razložil, kaj so sufragetke. Pa me ni razumela. Najprej sem se razjezil nad p j eno omejeno kapaciteto — telesno ni omejena! t—, potem nad svojo nespretnostjo; nazadnje pa sem se le potolažil, češ: saj gospod Jerome tega tudi ni znal povedati. Gospod Jerome se zna samo smehljati, s tirtim hladnim ironičnim smehljajem, da bi mu človek zobe razbil, ker ne ve, Čemu Ee reži.
Res je tudi, da v Maribora ni angleških klubov, ne angleške cinične plitvosti, ne angleške salonske družbe; i:i je radi tega res, da »Miss Hobbs« ne more vzbuditi v občinstvu sozvočja, ki je potrebno za emocijo in užitek.
Toda prav tako je res, da so Angleži naši zavezniki in da igrajo »Miss Hobbs« tudi v kakem nemškem teatru, kadar mislijo zabiti kak večer in odšteti tribut anahronističnim spominom.
In še je res, da je Jerome zapisan v slovstveni zgodovini in da se Maribor zelo zanima za vse drobne literarne izraze angleških socialnih prilik, posebno onih »velikih«, ki so jih spočele dobre yečerje v klubu ...
Zato je bila »Miss Hobbs« potrebna, kakor 30 potreben muzeju robec, v katerega se je useknit Napoleon, prej ko je umrl.
»Miss Hobbs« — hops, hops — hops!
Tisti gospod Nekdo lani, ki si je hodulje lomil za klasično in monumentalno antiko — in ki je lezel v nadstropja moderne drznosti, je bil popolnoma istih načel, le da ni s plitkostjo uspaval, temveč z drznostjo razburjal.
Poročilo.
Naš dramski ansambl je klasičen. Tisti trenutek, ko nihalo obvisi navpično, prej ko se spet požene v vis in spet nazaj, to je trenutek klasične umirjenosti in harmonije.
Naš ansambl dremlje sekularno spanje klasičnega miru. Ni slabši ne postaja, niti boljši ne.
Gdč. Kovačičeva je bila miss Hobbs. Ni imela prekratkega krila, temveč je bila tudi sentimentalna.
Gdč. Erberjeva je bila dolgočasna, kakor je Bessy. Tudi angleški bi dobro govorila, ker ji je slovenščina pretrda. Sicer pa je njeno masleno govorjenje sladko in tudi ona je bila ljubka.
G. Grom je svojo vlogo znal kakor običajno. Tudi g. Šepetavec jo je zelo dobro znal in je zelo razločno govoril. Ali mu daje g. Grom kak poseben honorar?
G. Zelezniku se tokrat ni preveč mudilo in sploh: čast, komur čast!
Gdč. Savinova — e, to pa je metuljček! Le Uboga Starčeva! Še za babico mariborskemu gledališču jo bodo postavili.
G. Pirnat pa bi z več pameti bolj prepričal v neumnosti Georgea Jessopa. G. Kovič P. je bil za kapitana in je imel kapitansko masko. Slugo pa je režiser najbrž šele tik pred predstavo kje ujel in namazal z »Brillom«.
is
Sicer pa je bil čisto prijeten večer: kdor je prišel s težko glavo, si jo je izpraznil — in je po Igri lahko zaspal, ker je s prazno glavo in praznim Rrcem lahko zaspati.
S tega vidika obisk naj topleje priporoča
Ibis.
Čehi in Slovenci v Berlinu.
Češkoslovaški slikarji galerije Vilček so razstavili v Berlinu 28 del, nekaj akvarelov, risb in litografij. Razstava se je svečano otvorila pretekli torek v navzočnosti češkoslovaškega poslanika Krofte, umetnika Vilčeka in zastopnikov poslaništev drugih držav. Razstava bo otvorjena do 5. dec. Izmed čeških umetnikov so zastopani: Capek Josip e 3, Coubine Otokar 1, Feigl Friderik 2, Filla Emil 4, Justitz Alfred 4, Kremlička Rudolf 4, Lederer Fric 1, Špola Vaclav 4, Rada Vlastimil 1 in Singer Ilona 2 deli. Gutfreund Oto ima 2 plastiki. Uvodne besede k seznamu je napisal Pavel Westheim.
Na povabilo berlinskega društva »Sturnu otvori ljubljanski klub mladih 1. decembra razstavo v Berlinu v stalni razstavi društva »Sturm« na Potzdamerstrasse. Ce bo šlo berlinsko Basopisje vsaj enega velikega založništva pri opo-zoritvt občinstvu na roko razstavljalcem, bo vsaj ta uspeh, da nas bodo začeli spoznavati. — Dr. C.
Glasba
Pianist prof. Anton Trost bo igral na sfnfo-
trtRnem koncertu ,ki ga priredi dr. Jos. Cerin z godbo dravske divizijske oblasti v pondeljek dne 22. t. m. Beethovnov klavirski koncert v C-molu. Glasebni kritiki in esteti prištevajo to Beethovnovo delo med največje umetnino svetovne glasbene literature. Klavirski koncert v C-molu je bil napisan v Ddblingu pri Dunaju leta 1800, počet-ne skice tega dela pa datirajo že iz leta 1797. Umetnik Trost bo brez dvoma podal to umetnino z njemu lastno umetniško in tehnično popolnostjo. Spremljevanje tega klavirskega koncerta, ki nosi navadno ime: Grand Concert Op. 37, spremlja orkester dravske divizije, pomnožort z godbeniki mariborske vojne muzike. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
> Al. Mav: »Božični šopek« — razorodano. U
Cfublfansko gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sobota, 20. novembra: DRUGI BREG. Delavska
predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 21. novembra ob 15. uri pop.: SKOPUH, Izven.
Pondeljek, 22. novembra. Zaprto.
Torek, 23. novembra: §LABA VEST. Red B.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Sobota, 20. novembra: SEVILSKI BRIVEC Gostuje Rudolf Bukšek. Red E. Nedelja, 21. novembra ob 15. uri pop.: TANN-HAUSER. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri zvečer: TEREZINA. Opereta. Izven. Pondeljek: Zaprto.
Rossini: »Sovilski brivcc«. Danes zvečer se poje v operi brez dvoma najboljša komična opera svetovne glasbene literature »Sevilski brivec«, v katerem sodeljujejo v glavnih vlogah ga. Lovšeto-va, g. Rudolf Bukšek kot gost ter gg. Banovec, Betetto in Zupan. Predstava se vrši za abonente reda E.
V drami je danes zvečer prva delavska predstava pri znižanih cenah in sicer »Drugi breg«. Začetek predstave je točno ob 8 zvečer.
Posetnike nedeljsko večerne predstave v operi opozarjamo, da se začenja opereta »Tere-zina« tokrat izjemoma ob 20. uri in to vsled tega, ker se popoldne poje velika Wagnerjeva opera »Tannhauser«, ki konča šele ob pol 7 zvečer. Drama igra popoldne ob 3 Molierjevo komedijo »Skopuh«.
Iz krogov gledaliških abonentov je prejela uprava Narodnega gledališča v Ljubljani pritožbo, da se je v zadnjem času ukoreniinila tako v drami kakor tudi v operi navada, da se posamezni posetniki pri odprti sceni med seboj polglasno pogovarjajo. Redni obiskovalci gledališča prosijo v svojem dopisu upravo, da primerno opozori dotičnike, da to govorjenje v bodočo opuste, ker sicer motijo potek predstave. Uprava prosi, da se to upravičeno željo splošno upošteva.
MariborsR® gledišče
Sobota, 20. novembra ob 20. uri: PAGLIACL in
BASTIEN IN BASTfENNE. Ab. B. Nedelja, 21. novembra ob 15. uri: VERONIKA DE-SENfŠKA. Znižane cene. — Ob 20. uri: LEPA HELENA. Premijera.
Gostovanje članov ljubljansko drame v Mariboru. Prihodnji teden gostujejo odlični ljubljanski igralci ga. Wintrova ter gg. Rogoz in Šest v Wildga(nsovi »Ljubezni«, na kar opozarjamo že danes.
LjudsRi o^ier
v Ljubljani
Nedelja, 21. novembra: LJUBEZNI fN MORJA VALOVI. Začetek ob 3. uri popoldne, konec ob pol 6. uri.
Knjige in revije
»Križ na gori«, izšla je 1. številka III. letnika »Križa na gori« s srednješolsko prilogo »Stražni ognji« na 24 straneh. Vsebina; »Križa na gori«: Tretje leto; Maks Miklavčič: Novo življenje na Slovenskem! Edvard Kocbek: Marija in Marta; Božo Vodušek: Poslanica. _ »Stražni ognji*: Pozdrav; A. K—c.: Oznanilo; Jožef Muhič; Boje Etbin; Ognji; Edvard Kocbek: f Jožef Muhič; M. A.: Pesem; Vzhod; Razgledi. — Naročnina znaša za »Križ na gori« s prilogo »Stražniih ognjev« vred 40 Din, za dijake 30 Din, in se naroča pri upravi »Križa na gori«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5.
Lepo Miklavževo darilo je novo tiskana po-vestica »Francek Zbiratelje. Pripovedka je jako gmljiva ter se otrokom še bolj dopada, ker je mešana s slikami. Cena samo 1.50 Din. Naroča so pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva cesta 3.
Afindra, zamorska deklica. Nova misijonska igra v treh slikah. Izdala Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva cesta 3. Cena samo 3 Din. Igra je jako lepa ter gane poslušalce do solz, vzbuja obenem ljubezen do misijonov. Za naročbo toplo priporočamo.
Svete maša za Marijine praznike (slovenska, mešani zbor), uglasbil, izdal in založil g. Anton Kosi, Središče ob Dravi 1926, izšla z dovoljenjem lavant. ordinariata. Maša obsega vse dele, to je Pristop (F), Slava (B), Evangelij-Vera (A), Darovanje (G), Svet (G)/ Povzdigovanje (D), Obhajilo (B) in Sklep (Es). Skladba je lepa, melo-diozna, harmonično lahka (sempatja opazimo, da g. skladatelj prisluškuje tudi moderni, kar nas seveda veseli), prepojena z narodnim euvstvova-njem, zlasti štajerskega dela Slovenije. Vsem zborom, zlasti pa še podeželskim in šibkejšim, bo ta maša dobrodošla, ker je v njej mnogo zanimivega in pristno pobožnega. Tu vidimo g. Kosija, kakršen se kaže tudi v prejšnjih skladbah, delal je z ljubeznijo, v mislih je imel predvsem zbore po deželi, kjer težje proizvajajo kaka modernejša dela; g. Kosi pa hoče nuditi tem zborom manj težko, pa vkljub temu dobro hrano. Z ozirom na vse te okoliščine in če se še postavimo na stališče, da v prvi vrsti pojmo dela slovenskih skladateljev, moramo to mašo res priporočiti. — Naroča so pri g. skladatelju po Din 8.50 s poštnino vred; pri večjem naročilu smemo upati na popust. V prihodnje bi bilo zelo prav, ki bi g. Kosi svoje skladbe izdal s trdimi ali vsaj ne tako mehkimi platnicami oz. ovitki in to iz zelo praktičnih razlogov.	J. R.
Trgovski koledar za leto 1927 je izšel v založbi Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani. Koledar je zopet uredil g. Fran Zelenile. — Vsebina koledarja je zelo pestra in praktična. Posebno je omeniti sestavke: Organizacija trgovsko pisarne, knjigovodstvo žage, vinska trgovina, razni praktični migljaji trgovskemu osebju itd. itd. Ta koledar je prepotreben vade-mecum za vsakega trgovca ,podjetnika in nameščenca. Cena lično v platno vezanemu izvodu je s poštnino vred 15 Din, kar gotovo ni pretirano. — Naroča se pri Trgovskem društvu »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani, Gradišče 17-1.
KARAMROL NA ŽELEZNICI. London, 19. nov. (Izv.) Na progi Birming-ham—Jork sta trčila danes ekspresni in tovorni vlak. Devet oseb je ubitih, večje število pa ranjenih.,,
Mednarodnopravni problemi na »Socialnem tednu" v Havru.
Med katoliškimi prireditvami tekočega leta zavzema, kar se tiče oranja na globoko, socialni teden v Le Havre, ki mu je prisostvovalo 1500 akademikov, eno prvih mest. S predavanji so se pečali vsi svetovni listi, a francosko časopisje je soglasno naglašalo, da pome-nja Semaine Sociale bogato žetev francoskega duševnega življenja. Vodilna misel je bila: mednarodno občestvo, kakor ga pojmuje ka-toličanstvo.
Prvi predavatelj je bil predsednik Eugene D u t h o i t, dekan pravne fakultete na univerzi v Lillu. Govoril je o tem, »kako katolicizem združuje in usoglašuje narodno in mednarodno dolžnost«, katerih soglasje se zrcali v mednarodnem značaju katoliške cerkve. — Splošne poteze, ki jih je podal Duthoit, je poglobil in osvetlil znani učitelj prava Louis le F u r. Izvajal je: Konflikti, ki so nastajali med narodnimi in mednarodnimi dolžnostmi, so se vse do novega časa reševali s silo. Ko pa se je območje kulturnega sveta razširilo z odkritjem novih delov sveta in se je namesto nadvlade ene velike države v politiki uveljavil sistem mednarodnega ravnotežja, metoda sile ne more biti več prava rešitev. Vsiljuje se težnia, da se konflikt izključi temeljem duhovnega načela, ki ga je človek v svojih najmanjših občestvih že praktično uveljavil: vzklic na pravo. V človeškem bistvu sta vte-meljeni obe nasprotujoči si težnji: partikula-ristična, izključujoča, etnična, ki poraja nacionalizem in dovaja do nacionalnega samoljub-ja; toda prav iz nje se poraja pa tudi druga težnja, ki zavestno stremi za združenjem skupin in naglaša naravno dano solidarnost in medsebojno gospodarska odvisnost. Ta druga težnja temelji na železnih zakonih, ki so danes močnejši nego volja po posebnem, lastnem življenju. Kljub temu etnične razbke ostajajo dalje in s tem tudi partikularistične težnje. Med obema nasprotjema je sedaj treba najti poravnavo. Zglede za to imamo; stanovi in mesta so se nekoč med seboj pobijali, a pokoriti so se morali višjemu redu in se pomiriti, ne da bi bili pri tem izgubili svoje živ-Ijenske pogoje. Ravno tako se mora razviti razmerje od države do države v smeri takega višjega reda. Zmotna pa je misel, da bi v ta namen zadostovala samo duhovna oblast — Sveta stolica in da je pravni ustroj — pa naj bo to že Društvo narodov ali kak drug naslov — nepotreben. Človeški značaj je tak, pa tudi nasprotja v svetovnem naziranju zahtevajo, da se opiramo na sistem pozitivnega prava, ki mu je bistveni element sankcija proti kršiteljem prava. Sankcija pa zahteva organizacijo. Naddržavo predavatelj odklanja in se izreka za izgradbo organizacije v zmislu občestva držav in za reševanje sporov na podlagi prava.
Furova izvajanja sta še dalje izpopolnila in poglobila naslednja predavatelja: P. Albert V a 1 e n s i n S. J., profesor na bogoslovni fakulteti v Lyonu, in P. D e 1 o s O. Pr., profesor na pravni fakulteti v Lillu. P. Valensin je svoje predavanje »Naravni zakoni mednarodnega življenja« postavil na načelo, da absolutna suvereniteta kake države, naroda ali plemena nikakor ne more služiti kot temelj mednarodnega reda, marveč edinole sociabili-teta ljudi. Čimdalje bolj prodira prepričanje po naravi dane medsebojne odvisnosti in stremljenje po skupnih ciljih; proti temu se posamezni partikularistični interesi ne morejo trajno uveljavljati. Narodom mora biti pred očmi »skupno mednarodno dobro«, ki naj se uresniči v krepkem in urejenem življenju narodov kot pogoja njihovega prospeha. Zavedati pa se je treba, da morajo temeljni zakoni višjega mednarodnega reda sloneti na morali; drugače se bo ustvarila politična mitologija, ki ne bo sposobna, da upraviči žrtve, ki jih zahtevajo mednarodne dolžnosti, in da vzdrži družabno razmerje.
Škof iz Arrasa, msgr. J u 1 i e n je govoril o »Tradicionalni doktrini cerkve glede reda mednarodnega življenja v voini in miru«. Predavatelj je na podlagi cerkvenih očetov in drugih cerkvenih pisateljev ugotovil, da slavi danes nauk cerkve o mednarodnih pravicah in dolžnostih svoje vstajenje.
Georges G o y a u, odličen član francoske akademije, je podal zgodovinski pregled mirovnega dela cerkve pred reformacijo in tudi po njej do današnjih dni. Nunciature so bile vedno posredovalnice za mir med narodi.
Izjema med predavatelji je bil Rene P i -non, profesor na šoli za politične vede v Parizu in politični ravnatelj revije »Deux Mondes«. Govoril je o »Ovirah miru«, ki se mu zde tolike in po naravi dane, da je svetovni mir po njegovem mnenju utopija. Zanj velja nauk, da je »moč pred pravico in da moč ustvarja pravo«; opozarja, na mussolinijansko zamisel države, na III. internacionalo, na japonsko izseljeništvo, na boj za Pacifik, avstralsko vprašanje, vzbujajoče se kitajsko množice, Indijo. Prihaja do zaključka, da mora Francija voditi pohtiko oboroženega miru in sistem alijans.
Pesimistični vtis Pinonovih izvajanj so uspešno pobijali naslednji predavatelji. — P-D a n s e t S. J. je govoril o mednarodnem finančnem sistemu dn končal z zaključkom, da mora gospodarska elita smatrati za svojo nalogo evetovnogospodarsko kooperacijo na te-
melju spoštovanja individuelnih pravic. Etien-ne Martin-Saint-Leon je govoril o »Internacijonali dela«; naglasil je, da je organizacija delavnih mas legitimna in miru ko-; ristna, samo da ne stremi po diktaturi. Pierre W a 1 i n e je govoril o prizadevanjih za uresničenje miru in navedel kot dokaz nemške katoličane, narodnostni sporazum na Češkoslovaškem, prizadevanja za ureditev mednarodnega prometa, mirovno delo verskih družb, cerkva in zlasti rimskega papeža.
Zanimivo in aktualno je bilo predavanje A. Cretinova o »Razmerju med družbami neenake civilizacije«. Na podlagi klasikov krščanskega mednarodnega prava je zahteval, da mora kolonizator domačine oblagodariti 8 svojo kulturo, da moTejo postati na podlagi samouprave deležniki mednarodnega življenja.
Nadaljnji predavatelji so obdelali vprašanja organizacije Društva narodov, mednarodne kooperacije v intelektualnem in gospodarskem življenju, mednarodne kooperacije proti sooialnim šibam d. dr.
Teden je zaključil s sijajnim govorom Lu-cien R o m i e r, pisatelj slavne knjige »Ex-plication de notre temps«. Govoril je o evropski solidarnosti. Opredelil je vzroke vojn in se ostro izrekel o nesposobnosti političnih zastopnikov držav, da bi delali za prospeh solidarnosti. Delo za mir se nikdar ne sme prepustiti samo političnim činiteljem, ki nikdar ne smejo sami prevzeti rekonstrukcije; izkušnja uči, da zgolj politične pogodbe še nikdar niso zbližale narodov. Vodstvo v mirovnem delu naj prevzame duševna elita, predvsem katoliška Cerkev, pa tudi vse druge vere.
Šport
Skupščina iupe skavtov za Slovenijo se vrši 21. t. m. ob 10. uri dopoldne na realki. Vabljeni prijatelji pokreta in starši skavtov!
Nogometne tekme na igrišču Ilirije 21. t. m. Jutri v nedeljo se odigrata na igrišču Ilirije dve prijateljski tekmi. Dopoldne ob 10. uri nastopita SK Reka in SK Svoboda iz Trbovelj, popoldne ob 13.30 pred medmestno hazensko tekmo Ljubljana: Maribor pa igrata dve kombinirani moštvi Ilirije in Jadrana.
BSK : Ilirija. Med Ilirijo in BSK se vodijo dogovori za prijateljsko tekmo dne 1. decembra v Ljubljani.
Elan (Novomeslo) : Panonija, V Novem mestu gostuje v nedeljo SK Panonija, eno najagilnejših moštev ljubljanskega II. razreda. Domači SK Elan, ki se nahaja sicer v dobri formi, bo imel z njo mnogo posla. Tekma obeta prinesti dober šport.
ŠVEDSKA IN ŠVICA TER SREDNJEEVROPSKI POKAL.
Ko so bili švedski nogometaši v Budimpešti, so se pogovarjali z zastopniki ogrskega in avstrijskega nogometa; Johansson, voditelj švedske eks-pedicije, je rekel, da je švedska zveza načeloiria pripravljena za prijavo k tekmam za srednjeevropski pokal. Kakor vemo, so se o tem pokalu dogovorile v Pragi Avstrija, Ogrska, Češkoslovaška in Italija. Tudi švicarski zvezni krogi mislijo na udeležbo pri tekmah za ta pokal. V razgovoru je dejal Johansson, da novi dogovor srednjeevropskih zvez zelo pozdravlja in da je udeležba pri teh tekmah za Švede neprimerno važnejša kot pa udeležba pri nogometni olimpiadi.
PREVEČ ŠPORTNIH UČITELJEV NA NEMŠKEM.
Nemška nogometna športna zveza je na zadnji seji načelstva sklenila, da bo vprašanju športnih učiteljev posvetila večjo pozornost. Iz statistike nemške nogometne zveze izvemo, da deluje v tej največji nemški športni zvezi, ki ima 6000 klubov, nič manj kot 130 športnih učiteljev, med njimi veliko avstrijskih, ogrskih in nemških prvorazrednih nogometašev. Če pomislimo, da vzgaja visoka šola za telesne vaje stalno 400 dijakov za poklic športnih učiteljev, od katerih jih hoče veliko število stopiti vsako leto v športno delovanje, nastane sa-mobsebi vprašanje, kam naj vsa ta ogromna armada gre in kje naj se nastani. Vprašanje je zgolj denarno in ga večina nemških športnih klubov ne more rešiti, ker jim z malimi izjemaim manjkajo sredstva za plačevanje športnega učitelja. Vprašanje športnih učiteljic še ni tako pereče. Nogometna zveza bo skrbela za to, da pride kolikor mogoče teh učiteljev do kruha. Pomagal ji bo seveda tudi državni odbor za telesne vaje.
AMERIKANEC O NEMŠKI LAHKI ATLETIKI
Pisali smo že o izjavi ameriškega olimpijskega šef-trenerja Lavvsona Robertsona, da smatra na prihodnji olimpijadi Nemce za najresnejše tekmece Amerikancev. Sedaj priobčuje Robertson v new-yorškem »Telegramu« članek, kjer objavlja vtise, ki jih je dobil na potovanju po Nemčiji. Pravi: »Bil sem prvič na Angleškem in sem si zato lahko ustvaril sodbo o športu v deželi, o kateri smo imeli doslej samo nejasno mnenje. Na Ilolandskem se mi je zdelo vse majhno in skromno, na Nemškem vse veliko in vzvišeno. Izredno sem bil presenečen pri pogledu na 15.000 gledavcev in na športne uspehe. Pravili^ so mi, da trenira na Nemškem sedaj 500.000 mož, ki so vsi včlanjeni v kakšno zvezo. Vsako mesto ima svoje igrišče, pa ludi svoje pe-pelno tekališče, napravljeno z »nemško temeljitostjo«, znano po vsem svetu. Po vojski je nastalo na Nemškem že osem stadionov. Uspehi nemških atletov pri angleških prvenstvenih tekmah so povzročili val navdušenosti, ki je zagrabil vso Nemčijo. Nemčija hoče dobiti pri olimpiadi drugo darilo, prvo prepušča zaenkrat še nam. V nasprotju s Finci, ki so prvovrstni samo v teku na dolge razdalje, če smo natančni, polaga Nemčija važnost na harmonično vzgojo svojih atletov. Njih dobro izvežbana povprečnost bo imela na seznam točk velik vpliv. Marsikdo se bo od Nemcev lahko učil. To pa še ni vse. Nemci imajo še nekaj drugega, imajo tudi rekorderje, in svet se bo čudil spričo njih uspehov.«
PRAGA, AVIATICNO SREDIŠČE EVROPE.
Pogajanja o aviatičnem dogovoru med Češkoslovaško in Nemčijo so že v toiiko uspela, da so se začeli konkretno pogajati o zračnih progah. Dogovarjajo se o zračni zvezi med aviatičnimi središči obeh držav, a tudi v dovoljenju rednih zračnih prog v druge države čez ozemlje obeh pogodbo sklepajočih držav. Brž ko bo pogodba podpisana, so bodo začele priprave za ureditev zračnih zvez. Morda bo prišlo med čslov. aviatično akcijsko družbo in med nemško »Luflhanso« celo do smolrenega sodelovanja. Doslej ima Praga tri direktne zračno zveze, in sicer v Pariz, v Varšavo in na Dunaj, potem pa vse polno notranjih zvez. Vidi se, da bo postala Praga središče 16 do 18 zračnih zvez.
^ držite se stara navade
in uporabljate se nadalje davno preizkušeni
PraraFranckov kavni mdatek
la pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. Tudi k žihj .spada neobhodno Pravi Franck.
Gospodarsko
Sadna letina v Prekmurju.
Toliko sadja, kakor ga je bilo letos, Prekmurje nima vsako leto. Smemo trditi, da ga več sploh ni moglo biti, ker so obrodila vse vrste in v največji meri. Seveda sadna letina ni bila v vseh krajih enaka, a izjeme so tako neznatne, da niti v poštev ne pridejo.
Bati se je bilo spomladi, da s sadjem to leto ne ho posla. Dan na dan je lilo, ko so bila drevesa v cvetju. A dež ni škodoval mnogo, kajti rano sadje — črešnje, slive, breskve — je bilo že prej oplojeno, pozno jesensko sadje pa je začelo šele po nalivih prav cveteti. Medtem ko so nalivi poljskim pridelkom v veliki meri škodovali, na razvoj sadja niso imeli skoraj nobenega vpliva.
Ko se je avgusta pokazalo, da bo mnogo sadja, so začeU oni, ki imajo gospodarsko stanje ljudstva v evidenci in ki so preračunih, kako bogastvo vsebuje sadni pridelek, narod opozarjati, da ravna s sadom kakor s pravim zakladom in ga uporabi, kakor se najbolj da. Ako bi ni sveti imeli zaželjeni uspeh, bi Prekmurje dobilo precejšnjo vsoto za svoj sad. A žal, za ekonomično uporabo sadja ni pravega razumevanja. Ljudstvo je premalo poučeno o tem, kako se ravna s sadnim drevjem in s sadom in tako se uniči mnogo sadja, ne da bi ljudstvo imelo od tega kako pravo korist. Splošno je nekaj nenavadnega in izrednega, da bi se sadje v večji meri spravilo v denar. Kar zraste, se naj doma porabi in če ljudje ne morejo vsega uničiti, naj pa pojedo svinje in krave.
V večji meri kakor drugod vlada mnenje, da se mora ves sad izpremeniti v tekočino. Zlasti velja to o slivah, breskvah, jabolkih. Drug način uporabe bi bil prava škoda. — $liv j^ .bijo letos zelo mnogo. Na vagone bi se jih lahko izvozilo in pri vsem. tem bi se tudi "PrekmUrje lahko preskrbelo mnogo nasušenih sliv in jj&kmeza. Ni pa se zgodilo ne prvo, ne drugo, ne tretje, temveč je iz vsega nastalo žganje. In tako se je mnogo pripomoglo k zlu, ki ga povzroča alkohol, ni se pa storilo nič za otroke in gospodinje, katerim bi marsikdaj prav prišle suhe slive in pekmez. — Isto se je zgodilo z jabolki. Sušenje jabolk ali ohranjevanje, kakor dolgo se pač da, se zdi malenkostno. Jabolčnik nekaj velja. In tako se res velika večina jabolk porabi za jabolčnik. Splošno to ni nič hudega, ako bi bil ja-, bolčnik res jabolčnik. A priznati se mora, da večina ne zna delati jabolčnika. Glavno merilo pri prešanju je, da je čim več pijače. Po kakovosti se ne vpraša, in tako se dogaja, da se mošt izpremeni v par tednih v kis, a ne v jabolčnik.
Kako dobro bi bilo, ako bi se v tem splošnem pomanjkanju vsaj sadni pridelek uporabil tako, kakor bi se bil lahko uporabil. Dobilo bi se lahko mnogo denarja in sicer prav
potrebnega denarja. Razen tega pa bi suha jabolka in hruške zelo dobro nadomeščale kruh in krompir, katerega bo letošnjo zimo tako malo.
Da se sadju posveča v Prekmurju tako malo pozornosti, so krive prejšnje razmere. Pred par leti ni nikdo povpraševal po prekmurskem sadju in ljudstvo tudi drugače ni bilo poučeno o važni vlogi sadja. Ker se je v zadnjih dveh letih v tem oziru precej izpremenilo, upamo, da ob prvi priliki, ko bo zopet tako dobra letina, lahko izkažemo precej lepo statistiko o smotreni uporabi pridelkov. Za sedaj pa moramo konstatirati, da smo imeli mnogo, a uporabiti nismo znali; pilo se bo žganje in kis (jabolčnik), druge koristi pa ni.
BREZSMISELNO DVIGANJE FRANCOSKEGA
FRANKA IN NJEGOVE POSLEDICE.
Ko je v juliju tekočega leta padlo minstr-stvo Herriot je angleški funt na borzi v Parizu notiral 248 frankov. Danes po 5 mesecih pa notira 139 frankov. Posebno naglo se je dvignil francoski frank v zadnjih dneh. Blagovni kurz devize Pariz je danes dosegel v Zagrebu 200 Din (za 100 frankov). Francoski frank se je torej v teku 5 mesecev dvignil za 80%. Kakor drugod, je francoska javnost pričakovala, da bo dvig franka povzročil padec cen. Ko se jo lani nagloma dvigal dinar, so se ludi naši javnosti napovedovali zlati časi, ko se bo življenje pocenilo v istem razmerju, kakor se je dvignil dinar. Toda prepričati smo se morali, da se ni vse tako izieklo, kot se je napovedovalo. Danes so Francija nahaja v sličnem položaju kot Jugoslavija pred dobrim letom. Frank se je sicer dvignil za 80%, cene pa s« ostale enako, deloma so se celo dvignile. Indeks cen v trgovini na debelo se jo dvignil od 754 koncem junija na 804 koncem septembra, šele v oktobru je padel na 767, toda ta padec je pripisati edino padcu cen uvoženega blaga. Indeks cen v detajlu pa kaže sledečo sliko koncem januarja 480, junija 544, septembra 590 in koncem oktobra 624.
Za razvoj francoskega gospodarstva jo gotovo najvažnejše razmerje med francoskimi cenami v zlatu in svetovnimi cenami. Za izvoz kakor tudi za tujski promet so potrebne nizke cene v zlatu. Če pa postavimo francoski indeks na zlato podlago, tedaj vidimo, da so se za tujca (katerega valuta stoji v praktično nespremenjeni relaciji z zlatom) cene v Franciji ogromno dvignile, kajti zlati indeks cen v detajlu je znašal koncem junija 79, septembra 85 in koncem oktobra 102. Od junija do oktobra so se torej cene dvignile za 29%. Zlati indeks cen v trgovini na debelo pa se je dvignil od 109 koncem junija na 132 koncem oktobra. — Pred dobrim pol letom je napisal znani ekonom prof. Jon Maynard Keynes članek o francoski valuti, ki je vzbudil veliko pozornost. Dokazal je, da je mogoče sanirati francosko gospodarstvo le pri kolikor mogoč© nizkem stanju franka. To pa vsled višine notranjega dolga, ld zahteva letno 22 milijard frankov obresti, kar predstavlja več kot polovico celokupnega proračuna. Čim nižjo bo stal frank, tem ugodnejše bo razmerje med izdatki za obresti notranjega posojila in ostalimi izdatki. Francija žalibog ni upoštevala njegovih nasvetov. V istem razmerju kakor se dviga frank, rio dvigajo v zlalu računeno obresti notranjega dolga, ozir. višina dolga samega. Odlični strokovnjaki so nasvetovali Franciji stabilizirati valuto pri relaciji 200 frankov za anr glešlci funt. Če se pa frank dvigne preko te relacije potem bo težko urediti francoske finance.
Navedeno številke veljajo za stanjo koncem oktobra. Medtem pa se jo frank ponovno dvignil za 11%, kar je stanje šo znatno poslabšalo.
Kakor vso kaže, namerava Poineare nadalje dvigati frank. Angleži se trudijo prepričati Francijo, da more dviganje franka prinesti Franciji veliko škodo. Znani angleški finančnik Mac Ken-na kakor tudi sam predsednik Bank ot England Montagu Norman sta pri svojem nedavnem obisku v Parizu, z vednostjo angleškega zakladnega ministra, osebno priporočala Poincareju stabilizacijo franka. Toda brez uspeha, kajti dan poznejo so je frank pričel ponovno in naglo dvigati.
V Franciji se že opaža, kot posledica dviganja franka, zastoj v trgovini in industriji. Po zatrdilu gospodarskih krogov je obseg trgovskih poslov padel že na polovico. Množijo se tudi drugi znaki bližajoče so krize. Vest, da namerava Poineare nadalje dvigati frank, je predvčerajšnjim povzročila pravo paniko na borzi.
Lesni trg. Izvozna trgovina je še vedno živahna. V zadnjem času prihajajo naročila predvsem iz Francije, Italije, Španije in Belgije. Tudi tu-zemski trg je postal nekoliko živahnejši, to pa vsled zboljšanja gradbene delavnosti, katero pa še Vedno ovirajo visoke cene gradbenega materijala. Vagonov za izvoz žalibog še vedno primanjkuje. Da se izvoznikom vsaj deloma odpomore, je kakor znano, pred kratkim prometno ministrstvo dovolilo nakladati les tudi v zaprte vagone, kar pa je zvezano z 10 odstotnim zvišanjem prevoznih stroškov. — Pred kratkim smo poročali, da se je naš izvoz lesa v Egipt zopet oživel. Avstrijski konzulati opozarjajo lesne trgovce v Avstriji, da je v Egiptu le tedaj mogoče priti do kupčije, če so cene v ponudbah stavljene v angl. funtih cif. Aleksandria ali Pori Said, kar bo eventuelno zanimalo tudi našo izvoznike.
Uradni list s dne 18. t. m. objavlja kar 7 obsodb po zakonu o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije in to večinoma radi malenkostnih prestopkov (neoznačene cene v trgovinah, gostilnah, na sejmih, in previsok dobi-
ček preprodajalcev živino). Vse obsodbe glasijo na zaporno kazen. Ponovno opozarjamo merodajne faktorje, da ukrenejo potrebno, da se veljavnost tega zakona, ki je bil izdan v času pomanjkanja življenjskih potrebščin, v kratkem ukine, ker mu manjkajo vsi predpogoji za nadaljnji obstoj. Da mora živinski mešetar, ki je »zahteval dne 4. IV. 1926 v Rožičkem vrhu za kravo, torej za življenji sko potrebščino, višjo ceno, nego je ona, ki zajam-< čuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček« za to dejanje sedeti B dni v zaporu, poostrenem z dvema postoma, se upira pravnemu čutu našega ljudstva in povzroča le vročo kri, najmanj pa more odpraviti draginjo, katero je iskati gotovo drugje.
Zavarovanje delavcev in lesna industrija. Zagrebška trgovska in obrtna zbornica je nedavno predložila ministru socialne politike spomenico* v, kateri se zahteva, da se lesna industrija, ki se po zakonu o zavarovanju delavcev nahaja v 12 nevarnostnem razredu, prevede v nižji razred. Minister socialne politike je sedaj izdal rešenje, po katerem se lesna industrija uvrsti v 11. odnosno 12. nevarnostni razred in sicer z ozirom na vrsto poslov.
Ogromna bremena nemških državnih ielesnie. Generalni ravnatelj komercijaliziranih nemških državnih železnic je pred kratkim podal javnosti zanimive številke o finančnem stanju nemških državnih železnic. Bremena državnih železnic znašajo za 1. 1926. 975 milijonov mark (13 milijard Din) in se morajo nositi iz čistega dobička. Vsied dobre organizacije in racionalizacije železniškega obrata je upravi železnic poleg teh bremen mogoče investirati precejšnje vsote v novozgrajene železnice. Prevozni tarifi so navzlic temu razmeroma nizki in so le za 33 odstotkov višji kot v 1. 1914., medtem ko so so stvarni izdatki (za premog, žel. materijal, vzdrževanje prog), zvišali napram 1. 1914. za 50 do 67 odstotkov. Dobiček nemških državnih železnia znaša torej več kot naš celokupni proračun, prt tem pa so tarifi znatno nižji kot pri nas, kjer obratujejo železnice z ogromnim deficitom. Ni dvoma, da je ugodno Finančno stanje nemških državnih železnic pripisati v glavnem popolni komercijalizacijf obrata.
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 19. novembra 1926. Višina baromefra 308*8 m
—	Opazovanja		Barometer	Toplota v C'	Rel. vlaga	Veter in bralno	Oblačnost	Vrsta padavin		ra	»7 .
-	krat	čas			v %		0-10	ob opazovanju	| v mm do 7"	m z	ae £
d		7	752-6	12-6	97	E 0-5	10	po dežju	21-5		
	Ljubljana (dvorec)	8 14	752-2 749-0	12-5 15-2	99 74	NNE 0-5 SW 1-5	10 9	megla			
		21	746-1	12-7	95	NE 1-5 '	10	dež		15-8	12-0
	Maribor		751-9	13-0	86	SE 9	5			19	8
	• Zagreb		752-8	13-0	83	E 7	7			17	12
	Beigrad	8	758-5	14-0	59	SSW 13	10			23	U
	Sarajevo		756-3	16-0	65	S 7	9		o-i	22	13
	SHopSje		765-7	4-0	91	mirno	S			19	-1
	Dubrovnik		758-0	19-0	66	S 9	8		1-0	21	U
	Split		754 8	18-0	87	S 23	10		0-5		17
	Praga	7	746-6	7-0		ENE 1-5	5			11	6
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za soboto, dne 20. novembra: Oblačno, obilne padavine, padanje temperaturo in močili vetrovi. Povpr. barometer nižji kot včeraj za 12.2 mm.
Sir H. Rider Haggard:	46
Hči cesarja Monteiume.
Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
»Zakaj moram biti žrtvovan, o knez?« je zavpil. »Jaz, ki sem bil vedno zvest služabnik bogov in cesarja 1«
»Zavoljo tega, ker si se drznil položiti na žrtve-nik tega Tjula,« je odgovoril Guatemok in pokazal name, »in to brez dovoljenja svojega gospoda, cesarja Montezume, in zavoljo drugih hudobij, ki si jih storil in ki so vse napisane v tem zvitku. Ta Tjule je sin Kvecalkotla, kakor si sam proglasil, in Kvecalkctl bo maščevan zavoljo svojega sina. Proč ž njim, tukaj je cesarski ukaz k
Tedaj so duhovniki, do tistega trenutka služabniki obsojenega velikega duhovnika, vlekli svojega poglavarja k žrtveniku in takoj je eden tovarišev, ki je oblekel njegovo škrlatasto haljo, izvršil vzlic vsem prošnjam in tulenju nad njim isto umetnost, kakor jo je bil on izvršil na neštevilnih žrtvah; njegovo truplo pa so vrgli z ravne strehe na piramidi. Priznati moram, da nisem vzlic svojemu dobremu srcu obžaloval, da je umrl na isti način, kakor je bil on ssin usmrtil mnogo boljših ljudi.
Ko je bilo vse končano, se je Guatemok obrnil k meni in rekel: »Tako poginejo vsi tvoji sovražniki, prijatelj Tjule.«
Nekako eno uro po tem dogodku, ki mi je razodel, kako velika je moč Montezume, ki je samo v obliki njegovega prstana mogla povzročiti smrt velikega duhovnika, in to po njegovih lastnih učencih, emo odrinili na dolgo pot. Pred odhodom sem se toplo poslovil pri prijatelju kasiku in tudi pri Marini. ki jo plakala, ko sem odhajal Kasika nisem videl nikdar veš, z Marino sva se pa še srečala.
Potovali smo ves mesec: elavno mesto je bilo
daleč in pot slaba; včasih smo morali prodirati skozi gozdove, včasih zopet smo morali čakati ob bregu naraslih rek. Mnogo novega in neznanega sem videl na tem potovanju, in mnogo mest, v katerih smo se ustavili in ki so si oblekla praznično oblačilo; vendar mi nj dopušča prost >r, cla bi vse to opisoval.
Samo o enem dogodku bom poročal, dasi na kratko, in to zavoljo tega, ker je izpremenil spoštovanje, ki sva ga gojila knez Guatemok in jaz drug do drugega, v prisrčno prijateljstvo, ki je trajalo do njegove smrti in ki traja v mojem srcu še v tem trenutku, ko to pišem.
Neki dan na& je zadržala močno narasla reka in podali smo se za kratek čas na lov na jelene. Ko smo bili nekoliko časa lovili in ustrelili tri jelene, je naključje naneslo, da je Guatemok uzrl lepega jelena, ki je stal na nekem griču, in šli smo ga zalezovat; vsega skupaj nas je bilo pet. Toda jelen se je nahajal na odprtem prostoru in drevje in grmovje se je končalo celih sto korakov od kraja, kjer je jelen stal, tako da se mu od nobene strani nismo mogli približati. Tedaj me je Guatemok začel dražiti in dejal: »No, Tjule, cele zgodbe pripovedujejo, kako dobro znaš streljati z lokom; sedaj pokaži, kaj znaš! Daljava do tistega jelena t?m-le je trikrat večja od one, v kateri smo mi Azteki gotovi svojega cilja.«
»Bom poskusil,« sem odgovoril, »dasi je daljava jako velika.«
Podali smo se v okrilje velikega drevesa, čegar najnižje veje so visele kakih petnajst čevljev od tal; položil sem puščico na struno loka, ki sem si ga bi! naredil po vzorcu onih, kakor jih rabimo doma na Angleškem, pomeril in sprožil. Puščica je zletela in zadela jelena naravnost v srce; cd začudenja so vzkliknili vsi, ki so videli ta strel.
Pravkar smo se pripravljali, da bi se podali k ustreljenemu jelenu, kar je skočil puma — ki ni drugega nego mačka, samo petdesetkrat večja —, ki je prežal na jelena, z veje drevesa, pod katerim smo
stali, knezu Guatemoku naravnost na rame in ga podrl na tla, kjer je obležal z obrazom navzdol, silna zver pa mu je mesarila hrbet z ostrimi kremplji. Da bi Guatemok ne imel zlatega oklepa in čelade, bi nikoli ne postal cesar države Anahuak; in nemara bi bilo boljše, da ne bi bil postal.
Ko so trije plemiči, ki so bili z nami, videli puma, ki je renčal in trgal njihovega kneza, se jih je polastil silen strah, dasi so bili srčni možaki, in so pobegnili, misleč, da je knez že mrtev. Jaz pa nisem zbežal, dasi bi bil prav vesel, če bi bil. Ob strani mi je viselo ono indijansko orožje, ki jim služi namesto meča, nekaka lesena gorjača, v katero so na obeh straneh vdelane bodice iz obsidijana (vulkanska skala podobna steklu), podobne zobovju ribe sabljače. Iz-drl sem jo iz pentlje in navalil na pumo, ga udaril po glavi, da se je zvalil po tleh in se mu je takoj vlila kri. Kakor bi trenil, je bil zopet na nogah, zarjul od togote !n skočil name. Z obema rokama sem zavihtel gorjačo, ki ga je zadela v zraku med šapama naravnost na gobec in glavo. Ta udarec je bil tako silen, cla se mi je orožje zlomilo; vseeno puma še ni odjenjal. V mahu sem bil na tleh in zver me je trgala in grizla v prsi in vrat. Sreča jc bila zame v tistem trenutku, da sem imel na sebi jopič iz prešite bom-baževine, drugače bi me bila zver raztrgala; a tudi spričo te pomoči me je grozno razmesarila in še dandanes se mi poznajo znaki njenih krempljev na mojem telesu. Ko pa se je zdelo, da sem izgubljen, je silni udarec, katerega sem ji bil zadal, začel učinkovati; ena ost je namreč prodrla zveri v možgane. Vzdignila je glavo, kremplji so se krčevito stisnili v mojem mesu, nato je zatulila kakor pes, ki ga zaboli, in se zvrnila mrtva čez mene. Tako sem ležal na tleli in so nisem mogel ganili, kajti bil sem močno ranjen, dokler sc niso tovariši osrčili in vrnili ter potegnili pumo z mene. Ob tem času je Guatemok zopet vstal; videl je bil vse, a sc ni mogel ganiti, ker ni imel nič sape.
118=111=
SMf-1?
° D. n
S s. s 2
P ' * o«'
A W 2
o
o	B
e. p-	3
ra PS	° o si
►t n	J^
B tu	C-j
• a	H
a>
ra	O
^	«?
~	ST
F"	pr
„	B
52
D B |
O M
_	a
5	c/>
O 2.	«
ClI	(~i
a -b:	^
<	3
ra »	Z
N V	c_
61	3
O _,	N'
"Z
W C)	_
O O	c;
_ K	O O a.
M
p rt:
B ra o
w
<
S » • d
2. N	W
Cn U «S . O
CO ' • T*
— 00 **
® —. u
' S-*" „ P o
o
H?! p -g
g _
s
32 < ra Sr ra 2
o o
» g	3
_ B	» -i
a. w	<
^ <-	E
- c O c
; 5 5'2
11.1
B B |	£
W »
o ra p <0 B N
£ a. n	n
R t) <	<
111=111=
UNDERWOOD
pri Lud. Baraga, Ljubljana
Selenburgova ul. e/1. Telefon Stev. OSO.
UNDERWOOD
Borza
•
1	Dne 19. novembra 1926.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.4647—18.4947 (13.46— 13.49), Italija 238—240 (239.49—241.49), London 274.80—275.60 (274.80—275.60), Newyork 56.54— 56.74 (56.54—56.74), Pariz 198—200 (197.58— 199.58), Praga 167.70—168.50 (167.70—168.50), Dunaj 7.9833—8.0133 (7.9875—8.0175), Curih 10.9275—10.9575 (10.9275—10.9575).
Curih. Bolgrad 9.14 (9.14), Berlin 123.10 (123.08), Italija 21.80 (22.15), London 25.155 (25.15), Newyork 518.50 (518.375), Pariz 18.175 (18), Praga 15.3625 (15.3625), Dunaj 73.10 (73.10), Bukarešt 2.85 (2.85), Varšava 57 57), Bruselj 72.10 (72.20).
Dunaj. Devke: Belgrad 12.48—12.52, Kodanj 1188.60—189.20, London 34.32—34.42, Milan 29.81 1—29.91, Newyork 707.75—710.25, Pariz 25.05— 25.15, Varšava 78.35—78.85. Valute: dolarji 707— 711, angleški funt 34.25—34.41, francoski frank 65.16—25.33, lira 29.72—29.88, dinar 12.47—12.53, Češkoslovaška krona 20.93—21.05.
Praga. Devize: Lira 141.92, Zagreb 59.50, Pariz 118.17, London 163.50, Nevvyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 75 dem, vojna bdškodnina 333 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 194—198, Ljublj. kreditna 140 den., Merkantilna 100 den., Praštediona 865—868, Kred. zavod 170—180, Strojne 100 den., Trbovlje 335 den., Vevče 105 den., Stavbna 55— fe5, fiešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 77—78, vojna odškodnina 335—336, Hrv. esk. 100—100.50, Hipobanka 56 den., Praštediona 865—867.50, Ljublj. kreditna 141 den., Srpska 130 den., šečerana 420 —425, Slavonija 34-35, Trbovlje 320—330, Vevče 105 den.
Dunaj. Pod on.-savska-j a d ran. 784.000, Žiivno 763.000, Alpine 410.500, Greinitz 68.000, Kranjska industrijska 430.000, Trbovlje 396.000, Hrv. esk. 134.000, Leykam 121.000, Hipobanka 69.000, Avstrijske tvornice za dušik 251.000, Gutmann 835.000, Mundus 1,063.000, Slavonija 44.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Trami, po kupčevi noti, l meja 290 d., paralel, borovina, 18, 24, 28, 38, 48, 68 mm, 4 m, od 16 cm napr., I., II., fco nakl. post. 525 den., paralelna mecesnovina, 18, 24, 44 in 58 mm, 4 m, od 16 cm napr., fco nakl. post. 800 den.
Žito in poljski pridelki: Koruza ■umetno sušena, fco vag. nakl. post. 160 bi., koruza nova, času primerno suha, fco vag. nakl. post. 140 bi.; koruza nova, času primerno suha, za december, fco vag. nakl. post 145 bl„ koruza nova, času primerno suha, za januar, fco vag. nakl. post. 150 bi., koruza nova, v storžu, fco vagon naklad, post. 95 bi.; ajda prekmurska, fco vag. nakl. post. 335 bi.; rž, 71-72, 2 odstot., fco vag. nakl. post. 225 blago, oves novi ,fco vag. nakl. postaja 160 bi., ječmon krmilni, 62-63, fco vag. nakl. postaja 170 bi.; ječmen krmilni, 63-64, fco vag. nakl. postaja 180 bi.; ječmen letni, 65-66, fco vag. nakl. post. 192.50 bi.; otrobi drobni, fco vag. nakl. post. 125 bi.; fižol beli, 8—4 odstot. fco vag. nakl. post. 180 bi.; fižol rmenl, 3_4 odstot., fco vag. naklad, post. 180 b*L; krompir, fco vag. slov. postaja 135 bi.; laneno seme, fco Ljubljana 380 den.; laneno seme Podravina, fco Ljubljana 370 den._
/Vaše dijaštvo
»Križ na gori«. Včeraj je izšla 1. številka III. letnika »Križa na gori« na 16 straneh s prilogo »Stražnjih ognjev« na 8 straneh. Naročnina znaša 40 Din za dijake 30 Din. Uprava je razpisala za pridobivanje naročnikov zelo lepe nagrade. Imena novih naročnikov je pošiljati na naslov: Uprava »Križa na gori«, Miklošičeva cesta št. 5, Ljubljana.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI.
Igrokazi z mešanimi vlogami.
Zakleti grad. Romantična igra v petih dejanjih (11 oseb). Spisal dr. Alojzij Remec. 22 Din. Pevske točke k igri Zakleti grad 20 Din.
Srenja. Drama v štirih dejanjih (8 oseb). Spisal j. Jalen. 25 Din.
Dom. Drama v štirih dejanjih (13 oseb). Spisal J. Jalen. 22 Din.
Razvaline življenja. Ljudska igra v treh dejanjih (7 oseb). Spisal F. S. Finžgar. 30 Din, vezano 40 Din.
Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih (23 oseb). Spisal F. S Finžgar. 18 Din.
Mati! Dramatska slika v treh dejanjih (9 oseb). Spisal Ks. Meško. 28 Din.
Hlapec Jernej in njegova pravica. Drama v devetih dejanjih (27 oseb). Priredil po Iv. Cankarjevi povesti Milan Skrbinšek. 18 Din.
Revizor. Komedija v petih dejanjih (19 oseb). Spisal N. V. Gogoj, preložil dr. Ivan Prijatelj. 20 Din.
Turški križ. Igra v štirih dejanjih (18 oseb). Spisal dr. J. E. Krek. 14 Din.
Martin Krpan. Drama v petih dejanjih (26 oseb). Spisal Fr. Govekar. 26 Din.
Mati sv. vselja. Skrivnost vstajenja v petih dra-matskih slikah (17 oseb). Spisal Sardenko Silvin. 16 Din.
Strahomir. Izvirna romantiška igra v petah dejanjih (1? oseb). Spisal Iv. Benko. — Mlada Zora. Romantiška ign. v treh dejanjih (9 oseb) Spisal Milovan. 12 Din. Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
[naznanilo
preselitve
Edino nalboljSl
šivalni stroji in kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
Jos. Petellnca
Najnižje cene. Grltzner, Atller Tudi na obroke. EJubl|ana, blizu Prešernovega spomenika.
Pouk v vezenju brezplačno.
Večletna garancija.
Inserati v »Slovencu' imajo vedno uspeh!
ALUNM
prve vrste novo blago, popolno zrela
dobiva se povsod
Prva hrvatska tvornica salame, sušena mesa i masti
Petrinja
Glavno zastopstvo za Slovenijo: R. Burc In d^ug
Ljubljana — Celje.
Izjava.
P. n. občinstvu naznanjam, da sem odstopil od družabništva in vodim nadalje
samostofno strofno delavnico
v lastni hiši, kakor dosedaj
Trnovski pristan 32.
Priporočam se še nadalje vsem starim kot tudi novim naročnikom. Za solidno delo se jamči. Cene konkurenčne.
IVAN AMBROŽ.
1
TRIKO-PERIT.O
za moške, žene In otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nogavice, doko-lenlce, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti, šifoni, žepni robci, palice vilice, noži, škarje, potrebščine za šl-vil]e, Itrojače, čevljarje, brivce in t. d.
edino le pri tvrdki
JOSIP
LJUBLJANA
blizu Prešernovega sporac.ilka Najnižje cene! Na veliko In malo!
Najpopolnejši STOEWER
šivalni stroji
za šivilje, krojače in Ee»-Ijarie ter za vsak dom Preden ji nabav, itroi, oglejte si to izrednott pri tvrdki
L.BARAGA
L| ubljana Selenburgova ulica št. 6/1. Brezplačen pouk. 151. jams.
Tolelon štev 080 :
V
TVRDKA IGN. ZARGI
naznanja cenjencmu občinstvu, da je
premestila
svoje trgovske lokale iz Sv. Petra C6St«5 Št. 4 v lastno hišo
na Sv. Petra cesto St.11
ter se priporoča šc za nadaljno naklonjenost. Trgovina poleg veletrgovine F. Urbanz-a, Sv. Petra cesta št. 3, ostane še prej ko slej na istem mestu
Iščem KUHARICO,
perfekt., z dolgoletnimi spričevali. Naslov pove uprava lista pod št. 7992
KOMERCIELNEGA RAVNATELJA
išče tovarna konoplja v Bački. - Ponudbe z navedbo dosedanje prakse upravi »Slovenca« pod:' »Komercielni ravnatelj -Bačka«.	7930
Sprejme se
takoj mesarski in preka-jevalski pomočnik in učenec. - Adoli Žabkar, pre-
kajevalec in mesar, Ljubljana - Poljanska c. 55.
Krajevne
ZASTOPNIKE
za prodajo mlekarskih strojev ALFA SEPARA-TOR sprejme
Mlekarna Krištof
Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 60.
V NAJEM SE ODDAJO
poslovni prostori.
Vpraša sc: Sv. Petra nasip št. 29 vsak dan med 3. in 6. uro popoldne.
Enonadstr. hiša
v sredini mesta Maribor, z 12 sobami, mogoča je takojšnja vselitev - tudi moblirano, prodam. -PREBEVŠEK - Maribor, Ribiška ulica 2. 8009
Gotovi krogi razširjajo lažnive govorice, da je »Lesna industrija JAVOR v Logatcu« stornirala mnogo velesejmskih naročil pohištva iz razloga, ker ni v stanu vzdržati prenizkih cen, ki jih je tedaj zastavila za svoje izdelke. — Izjavljam, da je to gola laž in obrekovanje in bom vsakogar, ki take govorice širi, tožil. Dejstvo pa je, da prevzemam še nadalje naročila pohištva pod istimi cenami kot na velesejmu,
GABRIEL OBLAK
lastnik Lesne industrije »JAVOR«, Logatec.
lepem kraju, poleg cerkve, pošte in postaje je ~>o nizki ceni naprodaj -sled družinskih razmer,
inonadstr. hiša
trgovino in lepim, velikim vrtom za zelenjavo. Hiša je tudi primerna za mesarja ali peka. - Naslov v upravi štev, 8011.
%/ff s stanovanjem in ■ " » toplimi gredami se odda sredi mesta. — Nasjov v upravi: št. 7995
Cene:
Chassis sam:
Din. 32.900-—
Kompletni tovorni auto:
Din. 43.600*—
franko Rakek Cene neobvezne
Nekaj ni v redu!
Vi ste zadovoljni z Vašimi posli in vendar rezultati ne odgovarjajo Vašem pričako-vanju — nekaj je, kar zadržuje naraščanje Vašega dobička, ali ga celo onemogočuje. Posvečate Ii Vaši transportni službi dovolj pazljivosti?
Enotonski Ford-transportni voz je v pogledu cene in vzdrževanja najcenejši, a izdržljivost njegova je brezprimerna in nedosegljiva. Premislite malo ta nepobitna dejstva!
Ford Motor Company
Obiščite še danes jednega izmed naših brezštevilnih zastonnikov v državi.
11 mi——m iiirii——
IBtfe

ZASTOPSTVO za SLOVENIJO

Dunajska cesta 9
Telefon 477. Telegrami „Amot"
ŠTEDILNIKE
PEČI ima najceneje
Ciril Podržaj, Ig 147.
Priporoča se za vsa ključavničarska dela in popravila — katera izvrši ceno in solidno. 7975
Lepa slika
v bogatem okviru je privlačna za vsako oko. Slike Madone, svetnikov, kraljeve, krajevne, genre in zgodovinske slike v umetn. tisku, olju itd. ter elegantno okvirenje najceneje pri
BRAČA JENIČ
ZAGREB - Ilica 48.
Ugodne plačil, polajšave.
Stanovanje
se zamenja iz Ulice na Grad št. 5 — na SELO.
Kuhinjo.
Oddam kuhinjo s prostorno jedilno shrambo, event. tudi majhno podstrešno sobico, mirnemu zakon, paru brez otrok. Naslov v upravi št. 7998.
Pritlično hišo
prodam: 4 sobe, kuhinja, večja klet, lep vrt in delavnice z električ. pogonom, vodovod, takoj vse prazno, porabno za malo tovarno, na periferiji mesta. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7854.
Uprl pristni, namizni, IfIGU za potice, nudi po Din 22.50 kg velečebe-lar A. Maček, Vrhnika.
Proda se dobro ohranjena, skoraj nova
jedilnica
iz trdega lesa, obstoječa it kredence, psihe, raztegljive mize in 6 stolov z usnjem plevlečeni. Naslov v upravi lista pod šifro: Jedilnica št. 7989.
VolnoiD bombaž
za' strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah V veliki izberi pri Karla PRELOGU - Ljubljana, Stari trg Štev. 12 — in Židovska uiica Štev. 4.
SKLADIŠČE za KURIVO, prostorno, vsaj deloma krito in zaprto, blizu glavnega ali gorenj. kolodvora, po možnosti tudi hlev in sobo za skladiščnika — vzamem v najem za daljšo dobo. Takojšnje ponudbe na upravo pod: »STALNO St. 7911«.	Jamski les! Kupimo vsako množino jamskega lesa, vsaj polsuh, smrekov, borov, jelkov ali macesnov, dolžine 3—7 m, debeline od 10 cm naprej. Ponudbe franko vagon nakladalne postaje z navedbo množine, cene in dobavnega roka na upravo lista pod šifro: »Jamski les« 8012.
Prazna soba za 3 gospodične, se išče v sredini mesta. Cena do 200 Din. - Naslov v upravi lista pod it. 7932.	
	Prodam takoj samo dobro blago: 30 polovnjakov mašančevca po 2.50 Din liter; 10 polovnjakov hruševca po 3 Din liter; 10 polovnj. domačega jesiha po 1 Din liter. FRANC JUHART, veleposestnik, Slovenska Bistrica. — Prodam tudi na drobno. 7954
Ore e ii ližol ^jt kupite najceneje pri TTSEUER & Komp. 4li -"* LJUBLJANA	
Dam v Cnhn s kuhi-najem OUMU njo in strojnoključavničarsko delavnico na električni pogon, na periferiji mesta. - Naslov v upravi pod Stev. 7855.	
	KAVARNA in RESTAVRACIJA s potrebnim inventarjem in lepim stanovanjem, vel. dvoriščem in vrtom ter nizko najemnino, v zelo prometni ulici v Karlovcu, se odda radi starosti. E n prostor se more preurediti tudi za trgovino. Resn. reflekt. s potrebnim kapitalom ca. 45.000 Din dobe natančne informacije pri: »ANTE«, Karlovac, ulica Sv. Barbare 7. 7953
Zimska jabolka obrana, večjo količino, prodam, Odpošiljajo s» po povzetju tudi preko 50 kg. Istotam se dobe hmelovke. - D. RIBIZEL, Sv. Jernej, pošta Loče.	
Prostovoljna dražba zemljišča in parcele, oziroma vrt s stavbo, pokrita z opeko, pripravljeno zb hišo, eno minuto od farne cerkve, 20 minut od kolodvora Stične, se vrši na licu mesta dne 28. novembra popoldne v Stični. Kupci se vabijo na dražbo. Dražbeni pogoji se zvedo na licu mesta, Pripravno je za obrt, rokodelca ali penzionistai,
Gramof. plošče
rabljene, zamenjujemo in jemljemo v račun. \ Rasberger, Ljubljana - Tavčarjeva ulica 5. 6935
T. RABIČ
o, Ljubljana ■fj
'^OPSKK^
Steklena strešna opeka
je zopet na zalogi pri »ZDRUŽENIH OPEKAR-NAH« d. d. t Ljubljani.
Zahvala.
V imenu svoje malcrc HELENE, sestre ANICE por. LAJOV1C, kakor tudi v svojem lastnem imenu izrekam vsem, ki se jim nismo mogli imenoma zahvaliti, tem polom nošo najlepšo zahvalo zo vse znake sočutja, tolažbe in pozornosti, izkazane o priliki bolezni in smrti oziroma zadnje poti mojega pokojnega očeta.
Praga, dne 17. novembra 1926.
P. L. Turna,
ravnatelj Zajišfovad banky.
v Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani; Karo! Cefii
Izdajatelj: dr« Fr. Kolovec^,
JUrednik: Franc Terteilai