DMSTVO ZARJE je v Ljubljen., Frančiškanska dlca št. 8 irna I nadstr.). Uradni ure za stranke so od 10. do 11. dne in od 5. do 6. norold..e vsak dan razen nedel.i m ikov Rokopisi se ne vračajo. Nefrank.rana pisma ee ne
sprejemajo	-	-	-
nriaiMA • celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za ?CJ! lA h, Bosno K 2160, polletna K 10'80, četrtletna Ke"ečna KTSO; za NeJijo celoletno K 26*40: za Cfta'0 inozemstvo in Aireriko celoletno K
osonezne številke po 8 vin.
k
$?’£. \ .*r*
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .*	ob	pol	11.	dopoldne.	•.	%
UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburpovi ulici štev, 6, 11., iu uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne iu od 3. do 7. zvečer lnserati: enostopna petitvretica SOvin., popojen prostor, poslana n:	in i ek lan e 4( vin. — inseiate sprejen a upavništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirans pisma se ne sprejemajo
———	Reklamacije lista so poštnine proste.	-■
tev. 746.
V Ljubljani, v petek dne 28. novembra 1913
Leto Iti.
Pred prvo bitko.
V	notideliek pojdejo volilci splošne kurije volišče. Tudi socialno demokratična stranka udeležuje tega boja. Ko je bil razpuščen deri zbor Je bila prva na bojišču, niti za lup odložila’ orožja, noben trenotek ni počivalo, dn zadnje sekunde bo vztrajala v boju. _
• Jugoslovanska socialno demokratična fanka vodi ta boj na podlagi svojega pro-F - znljslu svojih načel, neodvisna In ne-e oziraje se na desno in na levo. Ne feša se za noben frak in za nobeno kuto. in b cill le ta, da dobe zavedni delavski sloji Dbodno, neodvisno in načelom zvesto zastop-fo v deželnem zboru.
Umevno je, da je glavna fronta socialno mnkratične stranke v tem boju obrnjena proti Salizmu. Šusteršičeva S. L. S. vlada v deli V n lenih rokah je koncentrirana vsa moc, ,jprn le šest let zlorabljala na najdrznejši m ■Sprevokantnejši način. Grehi te klike vpijejo Teho Kar je povzročila dezeh m prebival-ivu s svojo brezvestno pristranostjo škode, se bo dalo v doglednem času popraviti. Mlinski sr njeni gosix)darski grehi, nič manjši so politični, kulturni in moralni. Kakor truma indalov je mračnjaška tolpa preplavila deželo vpeljala v njej terorizem, ki kliče najtem-diše Vase tlačanstva v spomin. Kar uganja ta ražha le gola strahovlada, ki zlorablja svojo koč vnrid svoji kliki brez obzira na potrebe resnično korist splošnosti, brez obzira na bo-
iCnost
Zoper absolutistični terorizem vladajoče fik* ci tnrei v prvi vrsti obrača socialna dc-ttokracija Padec sedanjega vladajočega si-ema je glavni pogoj, da se morajo zboljšati izmere in da dobi javno življenje v deželi tfravo podlage. Tudi če ne bi bilo med socialno emnkracilo in klerikalizmom ogromnih načel-nasprotij, bivstvenih- razlik kakor med Jvema' svetovoma, bi brezvestno gospodstvo me garde opravičevalo naš najljutejsi odpor
najodločnejši boj.	..
Ali s tem da je socialna demokracija stola na plan zoper klerikalno tiranstvo, se ni Ikomur vdinjala. Naša stranka ne more imeti amena da bi opravljala službo za druge, tem-eč mora napeti vse sile, da pride sama s svoja programom, s svojimi načeli, s svojim bodo veljave. V kranjskem deželnem zboru . .. socialne demokracije. Klas zavednega.
nizi ranega delavstva, glas najodločnejšc, »finejše opozicije nujno potreben, nnl proti vladajoči despociji more biti le . ..cnešen. če se ne omejuje na posamezne ff ampak če se očitne naslanja na najštrSe se Dokler je zavedno delavstvo brez za-
Zoper Berchtoldovo politiko.
stopstva v deželnem zboru, je boj zoper klerikalno reakcijo, zoper klerikalno korupcijo, zoper klerikalni terorizem nepopoln. V tem boju je delavska vojska neizogibno potrebna. Da je ta trditev resnična, dokazuje zgodovina zadnjih let na Kranjskem. Četudi se ne more od manjšine zahtevati to, kar more izvrševati le večina, je vendar med opozicijo in opozicijo razlika. In jasno je, da boj zoper nezaslišano strahovanje klerikalne samopašnosti le pridobi, če ne bo socialna demokracija več brezpravna v deželnem zboru.
Dan prve bitke se približuje. Vsaka minuta postaja dragocena, vsak vojak mora biti na svojem mestu. Nasprotniki se gibljejo na vsej črti, in kdor sedaj ne izpolni svoje dolžnosti, bo poražen.
Kdor se hoče imenovati sodruga in somišljenika, mora sedaj z delom dokazati, da je vreden tega imena. Za vsakega posameznika pa je zdaj dela dovolj. Pridobivati je treba in odbijati. Nezavedne, nepoučene volilce je treba poučevati, da se jim odpro oči, preden bo prepozno. Vsak zvesti pristaš mora pomagati, da se jim pojasni, kaj hoče socialno demokratična stranka; na drugi strani pa mora vsakdo paziti, da se ne zbegajo volilci z lažnivimi vestmi, in z obrekovanjem, da se ne slepari, ne izsiljuje, ne podkupuje.
Socialno demokratična stranka je šla v bo* z odprtim vizirjem in s poštenim orožjem. Vsa njena dejanja so javna in vsakdo jih lahko presoja. Z nobenim sleparstvom in z nobeno silo noče pridobivati glasov. Na dobro voljo volil-cev apelira, ker je prepričana, da bi njen vstop v deželni zbor bil naivečjega pomena za vso deželo. Naši nasprotniki se bojujejo drugače. V zakotjih intrigirajo; med volilce trosijo drzne laži, begajo jih z izmišljenimi bajkami o kompromisih in podobnih rečeh. Vse za to, ker se boje dela socialne demokracije in njenega odločnega nastopa.
Čim besneje pa se sovražniki zaganiajo v naše vrste, čim bolj kale vodo, da bi laglje ribarili. tem svetejša je dolžnost vseh. ki znajo ceniti pomen naše zmage, da podvoie, da podeseterijo svojo delavnost, svojo čujočnost, svoja bojevitost.
Dan bitke se bliža. To je čas za junake. Na
naSi strani je pošteno defo, na naši strani so pošteni nameni. Boj, ki ga vodimo, }e vreden poguma vseh hrabrih, dela vseh zavednih, požrtvovalnosti vseh prepričanih. Za počitek bo čas kadar bo boj končan. Zdaj jia je doba svetega dela, zdaj doni bojni klic!
Junaki, ha krov!
Štev. 688.
Cenjenemu uredništvu dnevnika „Zaria“
v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8.
Z ozirom na članek, ki je izšel v Vašem listu št 688 z dne 20. septembra 1913 pod naslovom* čigav je Lajh?«, prosi podpisani deželni odbor da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz I. 1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni po-JrS tako glede prostora kakor glede Črk Sa popolnoma isti način, kakor je bil natisnjen pvodoma navedeni članek:
Ni res, da je deželni odbor vojvodine Kranjske začel graditi projekt »Završnlca« samo zato da strmoglavi Tomaža Pavslarja, wpak resJe, da je deželni odbor začel graditi
deželno električno centralo na Završnici brez ozira na Pavšlarja.
NI res, da je deželni odbor vojvodine Kranjske vezan, plačati Tomažu Pavšarlju kako svoto, ampak res je, da nima deželni odbor kranjski prav nobene obveze nasproti Pavš-larjii.
Od deželnega odbora kranjskega.
V	Ljubljani, dne 26. novembra 1913.	*
Za deželnega glavarja:
Lampe v
Stev. 687.
Cenjenemu uredništvu dnevnika „Zarjatt
v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8.
V	avstrijski delegaciji, v odseku za zunanje zadeve, je podal
del. sodr. dr. Ellenbogen
o zunanji i>olitiki Avstrije sledečo kritiko!
Ekspozč označuje neka razdvojenost. Priklanja se pred načelom »status quo«, in govori na drugi strani o simpatičnem interesu za krščanske balkanske države. Prvo velja za Turčijo, drugo pa je novost, kajti zunanjo politiko zadnjega leta je označeval strah pred Srbi in celo pred Črnogorci. Kolikor je tega simpatičnega interesa, ga je vtepel našemu zunanjemu uradu šele Ljule Burgas in Lozengrad v glavo. To omahovanje v ekspozčju je pa tudi izraz resnične politike. Minister je omahoval med dvema faktorjema: Eden je bil odločna potreba javnega mnenja po miru, katermu je stal tudi cesar na čelu, drugi pa Je bil terorizem vojne stranke, ki je hotela pred dvema letoma napraviti Italijo, zdaj pa Srbijo za torišče svoje Častihlepnosti. Zunanja politika se torej lahko označuje kot tako, da je hotela imponirati, ne da bi bila kaj delala. Cim manj je imela resničnih uspehov, tem več jih je morala izmisliti. V tein oziru je bila režija bramarbaziranja, baha-rija, žuganja z železno pestjo popolnoma v redu Odtod prihaja glasovita časnikarska kampanja, in če se je vodila vojna leta 1909. na podlagi falziflclranih spisov, se je- zdaj vodil boj z dolgo
4	vrsto	neresnic.
Prochaskova afera ni edina točka, ampak le vrhunec. Namenoma sc je zadrževal popravek vesti o umoru avstrijskega poslanika v Srbiji; del nemške vladne izjave, ki je odločno nastopila za mir. se je zatrl; v »Kolnische Zei-tung« se je vtihotapila vojno zagovarjajoča notica; govoričilo se je o slabem sprejemu Hoh-enloha v Rusiji in celo o atentatu nanj; prišla je afera Paliča, Skodre in razne skadrske afere; prišlo Je razvnemanje javnega mnenja proti črni gori; prišle so laži o bolgarskih zmagah na Ovčjem polju; in ko se je zdelo, da je vse pomirjeno, je prišlo svarilo v »Fremdcnblattu«, naj se demobilizacija ne smatra za znamenje pornirbe.
Grof Berchtold je to leto veliko slišal o ljudskih vojnah. Nemara je mislil, da je razburjenost kakšnih pivskih filistrov — v gostilni ali v nočni kavarni nekaj takega, kakor ljudska vojna. Tudi to ne priča za nobleso njegovega urada, da se je pri razširjanju teh znemirjajočih vesti posluževal žurnalistično najbolj omadeževanih elementov v Avstriji.
Smešno je govoriti o uspehih, kjer je mogoče zabeležiti le same neuspehe. Rekli smo, ua Srbi ne smejo v Albanijo, pa so marširali v Albanijo; bukareški mir se mora revidirati, pa se ni revidiral; Prizren in Peč morata biti albanska, pa sta postala srbska itd.
Tudi mobilizacija je bila tembolj
grobo slepilo,
ker je vojno žuganje nepotrebno, kajti Srbi so imeli ob južnih mejah dovolj opravka. Razun-tega smo mobilizirali ob času, ko so bili Srbi že močno utrujeni od vojne. Sicer pa je moral minister vedeti, da povzroča tako nastopanje v Avstriji z ozirom na mednarodnj položaj najstrašnejšo nevarnost.
Resnične uspehe more zaznamovati ministrstvo za zunanje zadeve le v negativnem zmislu, predvsem v popolni
razkrojltvi našega gospodarstva,
v kateri je odpad našega balkanskega izvoza še najmanjša reč. Večno vznemirjanje javnega mnenja je povzročilo sistematično padanje ob-
Z ozirom na članek, ki je izšel v Vašem listu št 687 z dne 19. septembra 1913 pod naslovom- »Čtaav je Lajh?«, prosi podpisani deželni odhnr da v zmislu 8 19. zakona z dne 17. de-£'fsekf dri. zak. St 6 iz 1. 1863., obiavite v DosHvno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bil natisnjen uvodoma navedeni članek.
NI res, da je Pavšlar po postopanju deželnega odbora kranjskega pahnjen v strašno po-
gubo (durch das Vorgehen des krainischen Landesausschusses in’s entsetzliche Verdcrben gesttirzt), ampak res je, da ne zadene deželnega odbora kranjskega nobena krivda, ako je Tomaž Pavšlar prišel v nesrečo.
Od deželnega odbora kranjskega.
V	Ljubljani, dne 26. novembra 1913.
Za deželnega glavarja:
Lampe.
Kandidati jugoslov. soc. dem. stranke.
E t b i n Kristan.
Ljubljana:
Ljubljani.
Ljubljanska okolica: Anton K r i s ta n , ravnatelj konsumnega društva v Spod. Šiški.
Radovljica-Kranjska gora-Tržič:	Jože
Pintar, železničar in posestnik v Kranjski gori.
Kranj-Škofja Loka:	A	n	t	o	n	K r i s t a n,
ravnatelj konsumnega društva v Spodnji Siš.u.
Kamnik-Brdo:	Sajovic	Valentin,
'irojač v Ljubljani.
Postojna-Senožečc-Ilirska Bistrica-Vi]>a-va-Lož: IvanTokan, urednik »Rudarja« v Ljubljani.
za splošno kurijo so: urednik v
I v a n
Kri
Vrhnika-Logatec-Idrija-Cerknica: Štravs, župan v Idriji.
Litija-Višnja gora-Radeče: Etbin stan, urednik v IJubljani.
Novo mesto-Črnomelj-Mctlika:	Melhi-
j o r č o b a I, ravnatelj konsumnega društva v Zagorju ob Savi.
Kočevje-Velike Lašče-Ribnica-Zužemberk Ivan Tokan, urednik »Rudarja« v Ljubljani.
Krško - Kostanjevica - Mokronog-Trebnje: Melhijor Čobal, ravnatelj konsumnega društva v Zagorju ob Savi.
restne mere, otrpnjenje podjetnosti, pogin številnih eksistenc in uničenje javnega kredita. Rumunijo smo pognali carju v naročje; zato pa smo baje sprijateljeni z Bolgarsko. Toda rusofilska struja in nesigurni položaj bolgarskega kralja dokažeta tudi ministru, da stoji to prijateljstvo na zelo slabih nogah, in niti »Matino-ve« objave srbsko - bolgarske tajne pogodbe, po kateri se Je Bolgarska zavezala, da nastopi v slučaju napada
z 200.000 možmi proti Avstriji,
da se dokaže, kako brez vrednosti je sedanja hipna struja.
Še en uspeh Je popolnoma gotov: Dosegli smo smrtno sovraštvo Srbije. Zato so izročili prijateljstvo Nemčije zelo trdi izkušnji. Kljub »starim podlagam« naše zveze je Nemčija kakor vsa Evropa polna ogorčenja zoper nas, tako da se lahko izreče mnenje o naši politiki z enim stavkom:
»Avstrija je sovražnik!«
Po vsej Evropi hočejo že imeti mir pred nami. Na zunaj viden uspeh je ustanovitev Albanije. Pač je Albanija dedičinja že iz časov Goluchowskega in Viskonti Venoste, vendar pa ni bilo treba politike tega leta pričeti s to dedno obremenitvijo. Menda se minister sam boji, da nam ta Albanija ne pribavi trajnega pomirjenja. Ootovo bo to vir večnega vznemirjanja. Prvič iz notranjih razlogov. V Albaniji se borita dve skupini: Inteligenca, ki predstavlja stremljenje po narodnem edinstvu, pa gorska plemena, ki hočejo partikularizem plemen. Ta plemena ne opuste svojega sistema krvnega maščevanja in plemenskih bojev, ter svoje prostosti davkov in vojaščine. Brez teh pa albanska država, če bo hotela biti država, ne bo sposobna za življenje. Temu se pridružujejo še verska in nacionalna nasprotja ter častihlepnost posameznikov kakor lzmajil Kemala ii. Esada. Za neprestane konflikte je torej dovolj poskrbljeno. Najbrže bo vsakokrat ena ali dru ga država poklicana na pomoč in na odločitev. 2e vsled tega bo naše razmerje z Italijo zelo nestalno. Najmanjši gospodarski uspeh, ki ga Italija doseže v Albaniji, nas dovede vpričo nezmernosti naših vojnih hujskačev do sporov z Italijo.
Bojim se, da bo minister, kakor je bil nestalen v zunanji politiki, nesigurno omahoval tudi v tem, kar more priti sedaj: V
bodoči trgovinski politiki.
Bojim se, da se bo dal grof Berchtold pehati med industrijo in agrarizmpm semintja. Celo če minister ne bi razumel duha časa, ki zahteva razvoj moderne države v industrijsko državo, bi moral že iz političnih razlogov uravnati svojo trgovinsko politiko tako, da odstrani vse, kar bi moglo spraviti mir v Evropi v nevarnost. Gledati bi moral, da porabi gospodarske koristi za Srbijo kot most do političnega pomirjenja, do odstranitve razdraženosti, sovraštva in vojnega razpoloženja. Zadnja ura je ko je še mogoča taka politika. Ze zdaj ne gre več zato, da ohranimo, kar imamo, ampak da zopet pridobimo, kar smo izgubili. Že sedaj se utrjuje v Srbiji tuj kapital, predvsem nemški, italijanski in francoski. Kadar bo pot do Jadranskega morja dogotovljena, kar se kmalu zgodi, nas Srbija ne bo več potrebovala. Naj-strože je torej grajati, da prehaja eksiiozč preko teh potreb, z nekaterimi ošabnimi frazami. Kdor hoče, da se izpremeni zgrešena in nevarna politika, mora glasovati proti proračunu zunanjega ministrstva in proti vojnemu proračunu.
Dnevne beležke.
— Stare podlosti, stare laži! Sodrugi, somišljeniki! Podle duše, ki sc boje naše zmage, sc zopet po stari navadi zastrupile orožje. Ničvredni lopovi, ki se pojavljajo pri vsakih volitvah in predrzno špekulirajo na lahkovernost volilccv, razširjajo nesramne laži o socialno demokratični stranki. Pred vsakim bojem se ponavlja ta infainna igra; vselej se jc po volitvah izkazalo, kako brezvestno je delala proti sociaSni demokraciji laž in kleveta. Vkljub temu se barabe vnovič in vnovič poslužujejo takih osmrajenih sredstev. Po Ljubljani in deželi razširjajo ničvredni šufti z vsakovrstnimi i nesramno izmišljenimi podrobnostmi zabeljeno J laž, da je socialno demokratična stranka skle- I nila kompromis s klcrikalci. To se upajo lajati | rokovnjači v času, ko se ni nihče tako odločno j lotil boja zoper klerikalni terorizem kakor socialno demokratična stranka, v dobi, ko nas napadajo klerikalci bolj kakor vse druge, v dobi, kc nas bombardira Lampe s svojimi sekatur-skimi »popravki«, ko rohni Šušteršič na vsakem shodu zoper nas, ko kaže tisoč znamenj, da bo socialna demokracija v deželnem zboru najneizprosnejša nasprotnica klerikalizma! Ponižali bi svojo stranko, če bi storili v zavračanje teh podlih laži kaj več kot da jih z vso odločnostjo pribijemo kot laži. Kdor je imel odprte oči, je lahko sam opazil, kako se je socialna demokracija bojevala zoper klerikalno strahovlado ves. čas, zlasti pa, odkar je bil sklican deželni zbor pa ko je bil razpuščen. Po-
nosno lahko pravimo, da smo pokazali v tem boju več doslednosti, več odločnosti, več poguma od marsikoga, ki bi bil imel več dolžnosti. Socialno demokratična stranka ni bila zastopana v deželnem zboru, pa se je bojevala, kakor da ima notri kup zastopnikov. In zato nikogar ne prosimo, naj ne verjame teh barab-skih laži. Pozivamo pa vse somišljenike, naj nam
nemudoma naznanijo vsakega takega šufta
in izjavljamo, da bomo postopali brez usmiljenja
proti vsakemu takemu obrekovalcu, da mine te falote enkrat veselje do takega zalunipanega boja. Vsak tak bravo pojde brez prizariašanja
pred sodišče,
pa naj Izgubi cel bataljon te maflie volilno pravico. Vsako prizanašanje bi bilo vpričo te nesmrtne podlosti neopravičljiv greh.
Štev. 688'2. Cenjenemu uredništvu dnevnika »Zarja« v Ljubljani. Z ozirom na notico, ki je izšla v Vašem listu št. 688 z dne 20. septembra 1913 pod naslovom: »O razmerah pri »Gospodarski« in »Zadružni zvezi««, prosi podpisani deželni odbor, da v zmislu § 19. zakona z dne 17. decembra 1862.. drž. zak. št. 6 iz 1. 1863., objavite v postavno določenem roku sledeči uradni popravek tako glede prostora uvrstitve kakor glede črk na popolnoma isti način, kakor je bila natisnjena uvodoma navedena notica: »NI res, da se Je moral porabiti slovenski
vseučUiški fond v velikem svojem delu za to, da se pokrije borzna diferenca 500.000 K pri nesrečni tržaški špekulaciji g. dr. Pegana, marveč res ie, da je še ves deželni vseučiliški fond nedotaknjen in popolnoma ohranjen, ter da uživa »Zadružna zveza« samo obresti deželnega vseučiliškega zaklada. Od deželnega odboru ikranjskega. V Ljubljani, dne 26. novembra 1913. Za deželnega glavarja: Lampe.
— Sodružica z Gorenjskega nam piše: To imajo te dni »gospodje« opraviti. Od ranega jutra do trde noči so na nogah, pa letajo od hiše do hiše. Pa nikar ne mislite, da je vera v tako veliki nevarnosti in jo je treba reševati s takim napornim delom, v nevarnosti so le deželno-zborski mandati S. L. S. Tako milo in sladko govore kakor bi rožce sadili. Včasih seveda tudi zaropočejo, če vidijo, da njihove besede ne zaležejo nič. Tudi k meni je prišel gospod kaplan, seveda ko ni bilo moža doma. Izpraševal me Je najprej to in ono* o zdravju, o otrocih itd. Vedela sem pa dobro, po kaj je prišel. Preden je prišel z barvo na dan, se je malo odkašljal, potem pa začel: »No, koga bo pa volil Vaš mož?« Nisem mu hotela takoj povedati, da bo volil socialno demokratičnega kandidata, so-druga Pintarja, ampak sem ga porogljivo vprašala: »Kaj menite, kateri kandidat pa je najbolj priporočljiv.« In začel je hvaliti župnika Pibra na vsa usta. Ker sem pa hudo radovedna ženska, sem ga vprašala, kaj da je že storil župnik Piber za delavce, saj je bil že nekaj let v deželnem zboru. Naenkrat so bili gospod v hudi zadregi in niso vedeli prav nič povedati. A jaz nisem odjenjala: »No, če doslej ni župnik Piber ničesar storil za delavce, kaj pa misli v bodoče storiti zanje?« Tudi na to vprašanje so se kaplanu nekam zatikale besede in izkazalo se je, da kaplan pravzaprav še pojma nima o delavskih zahtevah. Slednjič sem rešila kaplana iz zadrege in mu prav odločno dejala: »Gospod, prišli ste v hišo delavca. Moj mož in jaz sva odločna socialna demokrata in zdaj menda tudi veste, koga da bo volil.« Nobene besede ni bilo več in kakor polit kužek je odšel g. kaplan. Prijazni smehljaj je izginil z obraza, vrata so se s treskom zaprla in nadležni agitator je šel drugam poizkušat svojo srečo. Delavske žene! Ne dajte se premotiti od sladkih besed župnikov in kaplanov in ne vplivajte na svoje može, da bi volili koga drugega kakor kandidata socialno demokratične stranke.
— Pozor, volile! v ljubljanski okolici! Kandidata za kmečko kurijo bomo naznanili takoj po L decembru. Zato naj volilci kmečke kurije še počakajo z izpolnitvijo glasovnice.
— V Šiško. Kdor še ni glasovnice prejel, naj gre v občinsko pisarno, kjer se mu bo glasovnica dala, ako je zapisan v volilnem imeniku.
— Shod v Šiški bo v soboto zvečer pri Štirnu. Začetek ob 8. zvečer. Agitirajte vsi za obilno udeležbo!
— Moste. Ime kandidata naj se razločno napiše na glasovnico. Klerikalci bodo v svoji zvitosti skušali uničiti kar največ naših glasov. Zato napišite natančno: Anton Kristan, ravnatelj v Sp. Šiški. — Vsi na delo!
— Sodrugi iz Most, ki so reklamirali svojo volilno pravico, pa ne dobe izkaznic in glasovnic, naj se zglase pri sodrugu Vrhuncu v kon-sumnem društvu v Vodmatu.
— V kočevski mestni kuriji kandidirajo Nemci ljubljanskega odvetnika drja. Ferdinanda Egerja.
— Shod konsumentev v Vodmatu bo nocoj ob pol 9. zvečer pri Pavšku na Martinovi cesti. Sodrugi so vabljeni, da se ga udeleže v čim večjem številu. Tam je nocoj tudi shod volilcev. .Vsled tega odpade shod, ki je bil napovedan za jutri.
— V mestni klavnici so zaklali od 9. do 16 novembra 64 volov, 4 bike, 11 krav, 272 pra-Sičev, 170 telet, 21 koštrunov in 9 kozličev; vpeljali pa so 809 kg mesa, 10 prašičev in 21 telet.
— Tatica iz navade. V torek popoldne se Je vršila porotna obravnava proti 301etni služkinji iz Sela Josipini Medvedovi, doma iz Vr-bovelj. Obravnava se je vršila deloma tajno. Medvedova, ki je jako živahna ženska in ima rada tudi moške, posebno boljše kavalirje, je poleg tega še nevarna tatica iz navade. Njeno predživljenje je viharno, kolikor ga je preživela na prostem, več let pa je že presedela po kaznilnicah 'in zaporih. Leta 1908. Je bila obsojena zaradi tatvine iz navade na pet let Ječe. To kazen Je prebila v kaznilnici v Begunjah na Gorenjskem. Iz Begunj je prisl dne 1. junija letos.
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Laichter.
(Dalje.)
Potem so ga odvedli v celico. Duri so se zaprle za njim. Nekaj časa je stal in se ogledoval. Potem je legel na slamnico lesene postelje. Položil je roke pod glavo. Premišljal je, zroč v zamreženo okno, skozi katero je padala tožna, deževna svetloba.
Kaos je vrvel pc: njegovi glavi. In Ivan bi ga bil ured'1 njegova duša je ječala po svetlem žarku, ki 1 i pokazal pot k izhodu. — A tema se je razpr. tirala okrog. Tista teža, ki mu je 12. kimovca zvečer legla na prsi in ga dušila tri dni, se ni nič zmanjšala v tem hipu. Toda hkrati mu je tudi upornost divjala v duši.
Izjemno stanje! Tihota, povsodi molčečnost in onemoglost! In v Ivanovi duši žal in resignacija. »Kaj sedaj? Ali sem mar hotel to? Ali je to slabo, kar sem hotel?« In predstavljal si je bodočo državo, kakor je o njej govoril v Hodkovičkah, slišal je pa tudi zbadljive besede Kačerovskega: »To so igrače, komična
blasfemija nič druzega!« In beg z Zofina,
in neprestano se vsiljujoči sram, da se je vse to tako zgodilo, zakaj se je zgodilo tako in zopet vprašanja: »Kaj sedaj? Ali ie mar res konec --------- konec	vsena?«
Napotila se je v Trst, kjer je, kakor ji je bilo znano, jako veselo in dobičkanosno življenje, posebno za tako podjetne ounce. Toda v Trstu Medvedova ni imela sreče. Zgodilo sc je,. da jo je vzel neki gospod k sebi kot vasovalko. Zabavo si je plačala Medvedova sama. Zatp je bila obsojena v Trstu in je spoznala tudi tržaške zapore. Posledica tega je bila, da se je življenjaželjni bivši kaznjenki Trst pristudil, in odpeljala se je v Ljubljano. Tu je bila bolj srečna. V neki ljubljanski kavarni je dobila kavalirja, ki je sicer že precejkrat pogledal do dna kozarca, vendar je šla z njim. Kaj se je godilo ponoči, se je obravnavalo tajno. Znano je in javnosti pristopno samo to, da je zmanjkalo dotičnemu kavalirju zjutraj 70 K. Pred poroto je Medvedova priznala, da je tatica iz navade, zanikala pa je, da bi ukradla dotičnemu gospodu denar. Porotniki so vprašanje glede tatvine z 11 glasovi zanikali, nakar je sodni dvor Josipino Medvedovo oprostil.
— Dva tatova pred ljubljanskim porotnim
sodiščem. V sredo sta bila pred ljubljansko poroto natakar Ludvik Schuster, rojen leta 1893. v Ljubljani iu 191etni pekovski pomočnik Josip Troha iz Starega trga pri Ložu. V noči 30. avgusta sta prišla obtoženca v Dachsovo gostilno v Florijansko ulico, kjer je bil že posestnik Anton Levstik iz Jazbine pri Velikih Laščah. Levstik je bil že pijan in je razgrajal v gostilni. Obtoženca sta se šalila z njim iu sta pri tem zapazila, da ima Levstik denar. Po policijski uri so spravili Levstika iz gostilne iu odšel je proti Karlovški cesti. Obtoženca sta pregovorila Levstika, da je šel z njuna v kavarno Vospernig na sv. Jakoba trgu. V kavarni je Levstik razgrajal, ker ni dobil pijače. Marija Vosperni-gova je prosila obtoženca, naj spravita Levstika iz kavarne. Ugodila sta prošnji in vsi trije so odšli proti Prulam. Ko so prišli do šolskega vrta, je vrgel Troha Levstika v cestni jarek in ga davil. Schuster pa je med tem vzel Levstiku iz žepa denarnico z 20 K. Nato sta pobegnila. Ukradeni denar sta si razdelila. Levstik je takoj naznanil vso stvar in Schusterja so aretirali še isto noč, Troho pa prihodnje jutro, ko Je čakal v tivolskem parku na svojega tovariša, ki je bil uslužbeu v hotelu »Tivoli« kot natakar. Oba obtoženca sta priznala dejanje, zvra-čala sta pa krivdo drug na drugega. Porotniki so soglasno zanikali vprašanje glede ropa, soglasno pa pritrdili vprašanju glede tatvine. Schuster je bil obsojen na pet mesecev strogega zapora. Troha pa na štiri. Državni pravd-nik je naznanil priziv.
— Iz Breznice na Gorenjskem nam pišejo:
V	nedeljo so imeli naši klerikalci volilni shod v stari šoli. Zupan Finžgar, klerikalec od temena do pete. je skilcal pred shodom občinsko sejo, da je lažje prignal svoje pokorne ovčice na klerikalni volilni shod. Brezniški župan, ki je prišel po milosti svoje črne žlahte na županski sto-lec, vlada v občini kakor absoluten gospodar. Da ne sme biti ugovora tam, kjer je on, je pokazal na tem volilnem shodu: Imenoval je kar brez glasovanja sam sebe za predsednika shoda. Nato je gcvoril vitez Pogačnik. V svojih izvajanjih se Je posebno bavil z gospodarskimi razmerami v deželi in državi in ostro kritiziral zunanjo politiko grofa Berchtolda. Koliko korajže dobe ti naši klerikalni državni poslanci, če niso na Dunaju, ampak na volilnem shodu na Brez-nici! Močno dvomimo, da bi si upal Pogačnik
—	načelnik brambnega odseka! — bodisi v tem odseku ali parlamentu tako govoriti. Na Dunaju glasujejo klerikalni državni poslanci za topove in dridnote, za nove puške in povišani re-krutni kontingent, izrekajo vladi zaupnice in odobrujejo blazne izdatke za militarizem, doma pa robantajo proti vladi. Hinavci! Kakor bi ves svet ne vedel, da je dobil Pogačnik samo zato viteštvo, ker je bil v brambnem odseku vse prej kakor »ljudski« zastopnik. In prav radovedni smo, kako da se bo obnašal Pogačnikov tovariš dr. Šušteršič v delegacijah! Najbrže bo na Dunaju pozabil, da je načelnik slovenske »ljudske« stranke in bo ponižno poljubil Berch-toldu roko. Za Pogačnikom je nastopil bivši deželni poslanec in sedanji kandidat S. L. S. za splošno kurijo v našem okraju župnik Piber. Gostobeseden je bil in hvalil je S. L. S. na vse pretege in našteval vse dobrote, ki ijh je doslej naklonila večina v deželnem zboru ljudstvu. Samo to je pozabil povedati, kdo da bo plačnik teh dobrot. Med njegovim govorom se je oglasil kmet in dejal: »Puf ste napravili, to je vse!« Naš župan je tega kmeta za ta medklic postavil pred vrata in se obnašal kakor ogrski Tisza. Ogrsko parlamentarno stražo je pa mar-
Okoli poldneva so ga prevedli v drugo celico, v kateri se je prijetno iznenaden sešel s Soumarjem. Pogledala sta si v oči in Ivanu so se zalesketale solze v zenicah. Vroče, krepko sta si potresla roke.
Souinar je bil jako shujšan in je pokašlje-val. »Saj bo najdraže tiste tam gori stalo to zapiranje in ječe!« je strastno zagrozil s pestjo, ko sta se jedva pozdravila in se razradovala svojega svidenja. »Vse to le pospeši zmago naše ideje.«
In Ivanove misli so se mahoma izpreme-nile. Zopet je videl jasno bodočnost in ko je začel pripovedovati Soumarju o poslednjih dogodkih, jih ni več slikal tako črnih, brezupnih, temveč je vse upapolno zabarval. Potem se je spominjal mož, ki so tudi trpeli za svoje ideje, uti-raje jim pot do zmage. In nehote se je domislil csobito triindvajsetletnega Irčana, Roberta Emmeta, umrlega za svobodo Irske na morišču in neopustivšega junaške srčnosti, tudi ko Je materi počilo srce od gorja.
šele zvečer mu Je postojalo zopet bolj žalostno. Tedaj je zopet molče, zamišljen ležal na slamnici svoje postelje. Zunaj je neprenehoma deževalo. Cul je, kako padajo kaplje na okna.
Neskončna vrsta razmišljanj in spominov mu je blodila po glavi. In zopet je videl beg z Zofina in zopet je čul zbadljive Kačerovskega besede: »Ali ni to smešno, če že naprej vem. da se nihče ne bi ganil niti s prstom, če bi se
ldral tukajšnji organist in je pretil s klofutami. Temu muzikantu sploh svetujemo, da se navadi lepših manir, zakaj tako postopanje mu ne bo prinašalo toliko kolikor njegov »Et cum špiritu tuo«. Naj ne pozabi, da ni uslužbenec županov, temveč da ga plačujejo vsi farani.
— Iz pisarne slov. dež. gledališča. V nedeljo, dne 30. nov. se uprizori v dež. gledališču zadnjikrat v tej sezoni pri znižanih cenah vele-zabavna burka »Sladkosti rodbinskega življenja«. Omenjena burka je žela pri zadnji nedeljski predstavi ohilo aplavza in vzbujala salve smeha. Glavno komično vlogo igra g. Povhe (ki vodi tudi režijo), starega barona pa g. Skrbinšek, ostale vloge so v rokah gospodov: Groma, Danila, Šesta in dam Bukšekove, Juvanove. Začetek ob 3. — Konec ob 5. — Zvečer se igra po daljšem preslanku zelo priljubljena narodna igra s petjem »Brat Martin« od K. Coste. Glavno vlogo brata Martina igra g. Skrbinšek, krojača g. Povhe, njegovo ženo ga. Juvanova, mlinarico gdč. Wintrova, mlinarja g. Grom, v ostalih večjih vlogah so zaposleni gg. Borštnik, Danilo, Šest, Drenovec in dame Bukšekova, Gjorgjevičeva in Gorjupova. Pri predstavi svira »Ljubljanski društveni orkester«. Muzikalične točke je naštudiral, ^kakor tudi dirigira naš priljubljeni kapelnik g. Štritof. Režijo vodi g. Povhe. — Začetek ob 7. — Konec ob pol 10. Končno bodi še omenjeno, da se dobe za vse gledališke lože, posamezni ložni sedeži, ne da bi bilo treba plačati še posebej vstopnine.
— Velezanimiva dramska noviteta. Za prihodnji teden se nam obeta na odru deželnega gledališča zelo zanimiva dramska noviteta, Branislava Nušiča komedija »Svet«. Nušič je najodličnejši srbski pisatelj komedij, pesnik in izboren humorist; bil je več let intendant kr. pozorišta v Belgradu, načelnik srbskega ti^ skovnega urada in urednik. Napisal je več dram in veseloiger, ki so imele vse na slovanskih odrih izreden uspeli, ker so tehnično dovršene, zajete iz globin življenja, polne žive dramatike in poezije. Na našem odru so igrali njegovo zgodovinsko sliko »Knez Semberijski«. Med novejšimi Nušičevimi komedijami je najboljša »Svet«, katere snov je zajeta iz srbskega rodbinskega življenja. Kontrast med tihim, srečnim rodbinskim življenjem in med burnim, zlobnim spletkarskim svetom tvori podlago dejanju, ki je ne le zelo zabavno, nego tudi polno trpkosti in satire. Komedija je literarna, a tudi scenično efektna ter nudi mnogo resničnega etičnega užitka.
— Koncert Orželskl. Bivši tenor slovenske opere gosp. Orželski priredi koncertni večer v torek dne 2. decembra v Narodneui domu. G. Orželski je bil tri leta prvi tenor slovenske opere in ljubljenec našega občinstva. Iz Ljubljane je odšel leta 1907 v Budimpešto na komično opero, leta 1910 Je bil angažiran v Varšavi in leta 1911 v Vilnu. V Briksenu je priredil koncert, o katerem je »Brixener Chronik« prinesla sijajno kritiko. Letošnjo pomlad pa je odšel g. Orželski v Milan, kjer je pri slavnem italijanskem profesorju petja, maestru Mariju Rousselu šest mesecev vežbal svoj glas. Gosp. Orželski je mnogo pridobil na glasu, njegov glas je postal močnejši in obsežnejši. In ker se nahaja gosp. Orželski na poti iz Milana v Kijev, kjer nastopi v decembru svoj angažma, se je ustavil tudi v Ljubljani, da pozdravi svoje znance in prijatelje, pa so ga pri tej priliki naprosili, naj priredi koncertni večer, da po dolgem času slišijo zopet svojega ljubljenca. G. Orželski je z velikim veseljem ustregel želji svojih dragih mu prijateljev in je sklenil, prirediti koncert, kakor že omenjeno v torek, 2. decembra v »Narodnem domu« z bogatim sporedom. Program objavimo v prihodnjih številkah našega lista. Predprodaja vstopnic, pričenši s petkom v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici.
— Dramatična šola slovenskega gledališča se prične v pondeljek dne 1. decembra cb pol osmih zvečer v gledališki dvorani (drugo nadstropje). Kdor se misli še vpisati, se naj oglasi (ob dnevih, ko ni predstave) med 6. in 7. zvečer v gledališki dvorani. — Pouk je brezplačen.
— Kinematograf »Ideal«. V petek 28. specialni večer: 1. Pridelovanje kavčuka. (Znanstveno.) 2. Lulujeve sanje. (Komični trikski film.) 3. Odgovor na anonco. (Amerikanska veseloigra.) 4. Miš. (Naraven posnetek.) 5. Žrtev vojne. (Amer. jahalska drama v dveh dejanjih. Samo popoldne in pri zadnji večerni predstavi.) 6. Dva brata. (Senzacijska drama Nordiskfilm-Co. z gdč. Lilly Beck v glavni vlogi. Samo zve-
kaj pripetilo, če bi moral iti postavljat barikade -------------?«
Brezupen je bil nad drugimi, nad sabo, nad vsem.
X-LI.
Prihodnjega dne pred poldnevom v hladnem dežju, bijočem na okna zaprtega voza, se Je pripeljal .stavitelj Hrubv z ženo k nadsvet-niku Koldinskemu. Preplašenost in žalost sta mu zrli iz oči. Veter in dež sta razmršila njegovo sivo brado.
Soproga sta izstopila in roko v roki stopala v drugo nadstropje. »No, no, mati,« je opominjal stavitelj, preinagaje se, »saj bo Bog dal, da se vse popravi.«
Šla sta zasopljena in težko. Gospa Hruba je vlekla obleko za sabo, opirajoč se ob držaje, onemoglo zroč v tla skozi pajčolan, moker od solza. V drugem nadstropju sta pozvonila in vstopila.
Kuharica v beli čepici ju je pozdravila. Tiho in urno Ju je peljala v veliko sobo, kamor je za trenotek prišel nadsvetnik Koldinsky.
In stavitelj Je pripovedoval, kaj se je zgodilo. Nihče niti sedel ni. Razvneti so stali. Stavitelj je popisoval s slabotnim glasom v odmorih, kako je bil Ivan zaprt in iz njegovih prestrašenih željnih oči se je čitala prošnja za svet, kaj naj počne, kaj stori.
šele sedaj so sedli.
»No, ali se niso uresničile moje besede?«
čer.) 7. Smola babyja. (Humoreska.) — V s0* boto 29., nedeljo 30. t. m. in ponedeljek 1. d** ceinbra: Indijska senzacijska kriminalna ar;r:i 1. Dolina Chevreux. (Potovalni film.) 2. K*1, stavbeni tehnik. (Komično.) 3. Gauinontov teden. (Najnovejše, šport, moda.) 4. Junak!’’.*-vojne. (Amerikanska jahalna drama. Sanio poldne.) 5. Štirje hudiči. (Humoristična komedija. Samo popoldne.) 6. Tri kaplje strup® (Senzacijska indijska kriminalna drama. San* zvečer.) 7. Nepravi biseri. (Učinkovita veseloigra. Samo zvečer.) — V torek 2. decembra' Nebeški ogenj. (Senzacijski igrokaz v štirih de* janjih. Samo zvečer.) — V soboto 6. decembri Vojvodinja Crevettska. (Francoska veseloiftf* v treh dejanjih. Smeh zbujajoče. Samo zvečer ’
— V torek 9. decembra: Asta Nielsen: DeklW brez domovine. (Drama iz balkanske vojn^i Vihravi soprog. (Veseloigra v dveh dejai#'
— V soboto 13. decembra: 6 dni! Kriv. (~eP* zacijski kriminalni roman po nedolžnem ob»o.<' nega v petih dejanjih; globoko segajoče.) Dalje: Mesečniki. (Veseloigra v dveh dejani-11'
Idrija.
—	Dva rekurza proti občinskemu prora* čunu za leto 1914. Enega Je vložilo c. kr. rijfl*
niško ravnateljstvo, drugega pa seveda c. K*: katehet Oswald. Oba rekurza hočeta scit« c. kr. rudniški erar, oškodovati pa idrijsko pfej bivalstvo. Kajti po mnenju rekurzov se PreVjl izdaja za naslednje potrebe: Za snaženje cesw ulic in trgov v mestu je preveč 6000 K, žad«' stuje 2000 K. Za mostove, brvi in držaje je Pr.e‘ več 2000 K, zadostuje 1000 K. Za kanale in jat* je preveč 2000 K, zadostuje 1000 K. Za škr()P' ljenje cest je preveč 200, zadostuje 100 K. ^ vzdrževanje vodovodov je preveč 1500 K, z“' dostuje 500 K. Za razširjenje vodovodov je P1"' več 4000 K, zadostuje 2000 K. Za PodP^ idrijskim visokošclcem Je preveč 2800 K, zad stuje 2000 K. Na ta način bi rudniški erar Pr' hranil za tantieme lepe svote denarja, ker san* on zahteva, da se proračun v celoti zmanjša * 28.440 K. Katehet Osvvald pa zahteva celot' znižanje proračuna za 23.200 K. Skupaj t°r oba rekurza 51.640 K. Rekurzi so nedvom' skrpani po dogovoru, kajti vsak druge točke P * bijata, ker se na ta način največ škoduje o čini. Kar sklene od občanov in celo od » strank voljeni občinski odbor, to ne sme » ljati, ampak ono, kar si vtepe v glavo VSje skoposti in pohlepnosti po tantiemah rud. ©J" in nagajivi Osvvald. Potemtakem je najboljl • da se razglasi uradno, da pričneta mestno o čino upravljati c. kr. rudn. erar in pa c. kr. ru niški katehet Oswald, vsak po en teden an • ' mesec dni. Študente, sinove rudarjev, n^r|i0. tem pošljejo namesto na visoke šole v bas?' ' Reveže idrijske pa naj postrele, pa bo trm-idrijsko prebivalstvo vse to mirno prenaša, , da bi vsaj tam, kjer lehko pokaže svojo UJ,j pri raznih volitvah, iztrebilo iz zastopov *"
S. L. S., ki je c. kr. stranka.
Ljubljanski volilci!
V nedeljo, 30. novembra t. I. ob 10. dopoldn*
volilni shod
z dnevnim redom: Deželnozborske volitve v splošni kuriji
v areni „ Narodnega domatt*
Poročevalec kandidat Etbin Kristan. Udeležite se tega shoda! Agitirajte.
Goriško.
—	Kako je lep vojaški stan! Sodrug iz S®' žane nam piše: Pred kratkim sem šel ob stir popoldne po naši glavni cesti in sem opazov8 »abrihtanje« rekrutov. Pest se mi je krčila. * sem gledal, kako sirovo postopajo kor porah j, drugi taki visoki dostojanstveniki z rekru ■ Vlekli so jih za ušesa, kakor neposlušne V% glavce in tolkli s puškinimi kopiti ter jih pe*18 semintje kakor bi bili rekruti iz lipovega le^ in imeli neobčutljivo kožo. Mislil sem, da se D . nehal ta sirov pouk, če pride kak oficir. Ah j*, še! Lajtnant je res prišel, pa je še preka** druge v sirovosti. Ker ni držal nek rekrut py; vilno puške, mu jo je vzel iz rok in sunil .voja^ s puškinim kopitom tako močno v prsa, daj., je vojak komaj vzdržal padca. In ko so vid šarži, da je lajtnant še sirovejši od njih, so ^
je izpregovoril nadsvetnik Kcldinsky in stro^j stiskal ustni. »Ali vam ni že ta dečko naprav lepega veselja? V časopisih sem že čital.« ,, Stavitelj je potresel z glavo. »Naprav* da!« je dahnil z naporom.
»To je sad,« je dostavljal svetnik Kold‘£ sky, s prsti trepajoč po zraku, »sad vseh n premišljenih gesel, ki so zašla v glave na mladine!« In je začel govoriti zoper geslo, per moderne misli.	.	v
Topo sta ga gledala. In svetnik KoldinsK* je razlagal:
»Kam to privede? Do razbijanja altarjev' k zaničevanju avtoritet. Od vseh dreves sflj jesti mladina, samo enemu se mora izogibaj Drevesu prezgodnje nevernosti in nespoštov**', uja do principov, na katerih temelji uredba el® veške družbe. Neki kotiček življenja MIO* ostati mladini zakrit in če bi prav bilo to w grinjalo gola dekoracija. Za življenje je ne' . ogibno potrebno nekega dekora. Toda tu ta dečaki odtrgavajo i najposlednejšo gubo, .. katero se je nekaj skrivalo, v kar so verje : pred čimer so imeli spoštovanje. To se pf® izganjati iz raja. Da, vaš Ivan je vrgel od se vsak dekorum, podrl vse avtoritete — i °c tovsko avtoriteto — — in danes žanje.«
Nadsvetnik Je obmolknil. In stavitelja I težila glava, sedaj Je zrl v zemljo, vzpreje liajoč padajoče udarce s topo potrpežljivost) Čakal je, da bi svetnik dokončal.
(Dalje.)
bili Š<5 večji pogum in klofutali še z večjo vt®mo> Pri tem delu so vpili kakor jesiharji.
Ki'j da so kričali, nisem razumel, ker je polk trujčarski. Ha so pa deževale psovke na uboge rekrute, o tem sem prepričan, zakaj prijaznih besed človek ne vpije. Kdo bi se potem še čudil, da so ravno med vojaškimi novinci tako (pogosti samomori?____________________________
sta volilna shoda v Vodmatu
v gostilni pri Pavšku
in na ]><>IeiijMki ccstl
v
pri Cešnovarju.
Zitčflek obeh h1»««1ov ob S.zTcčer.
Državni zbor.
Dunaj, 26. novembra.
Najvažnejši dogodek, ki se tiče parlamenta, se je danes primeril izven parlamenta. V poljsko-rusinskem sporu je namreč nastalo neko premirje. Oba rusinska kluba sta pristala na to, da se skliče gališki deželni zbor in izjavila, da bosta tam zastopala svoje zahteve. Ministrskemu predsedniku sta to naznanila z dodatkom, da velja to le pod pogojem, da bo imel seje le volilnopravni odsek in sicer toliko časa, dokler ne bo rešena volilna reforma. Stiirgkh je to sporočil Poljakom, ki so izrekli, da so zadovoljni. Z ozirom na to je min. predsednik naznanil strankam večine, da bo gališki deželni zbor sklican 5. decembra, pa bo državni zbor odgodil seje od 4. do 11. decembra.
Seja.
Predsednik dr. S y 1 v e s t e r otvarja sejo ob 10. dopoldne. Novoizvoljeni poslanec Hube r stori obljubo.
Nadaljuje se specialna debata o
osebni dohodarini.
Poročevalec dr. L i c h t priporoča, naj se 'drugo poglavje kakor tudi Stanekovi in podobni predlogi vrnejo odseku.
Predlogi k prvemu poglavju so se sprejeli, kakor jih je podal odsek. Vsi zboljševalni predlogi socialnih demokratov so odklonjeni.
Nato se prične debata o drugem poglavju, h kateremu je priglašenih
68 manjšinskih predlogov.
Izpreminjevalni predlogi socialnih demokratov se nanašajo na to, da se odpravi davčna prostost cesarja, članov cesarskega doma in oficirjev, da se oproste davka vsi, ki nimajo čez 2000 K dohodka, da se odpravijo davčne po-godnosti za duhovne redove, zvišanje davka za dohodke od 10.000 K dalje, zlasti od 100.000 kron naprej itd.
Posl. Hlllebrand
pravi, da je šlo vse davčno zakonod.i, Ivo zadnjih let za tem. da varuje posedujoče razrede.
I^edtcm ko so se skoraj vsi novi davki nakladali cjromaškim razredom. Ce pa se zahteva, naj se razširi volilna pravica za delavske sloje, takoj
I	bodoča	samskih	vrtitvah:
Davek na peneče vino 80 v — davek na žga- Zagreb, 28. Včeraj je bila konferenca hrva-nie 1 K 40 v! Vlada naj bi se pobrigala za žalostno prikazen Izseljevanja množ^. Socialisti vztrajajo na svojem predlogu, da se zviša davek na bogate dohodke. Nadalje utemeljuje govornik še ostale socialistične predloge. .
Zadnje vesti,
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Vojni odsek.
Dunaj, 2S. V vojnem odseku je včeraj vodja finančnega ministrstva odgovarjal na nekatera vprašanja. Dejal je, da dohodki doslej niso neugodni in da ni povoda za skrbi. — Del.
O r a b m a y r svari, naj se ne delajo brez pomisleka dolgovi, kar spravi državo lahko v nevaren položaj. — E x n e r se strinja s predgovornikom. — N e u m a n n pravi, da ima hude skrbi vpričo velikih socialno političnih nalog, za katere je treba več sto miljonov, kar bo trda izkušnja za davkoplačevalce. — M a-s t a 1 k a meni, da se mora v sedanjem položaju sprijazniti s potrebo kreditnih operacij. — Sodr. I. e u t h n e r pravi, da je podcenjevanje militarizma, če se misli, da sprejema vse iniciative iz Berlina. Z desetimi vprašanji se obrača do vodje finančnega ministrstva Engla, zlasti zaradi ustavnosti 227miljonskega kredita, zaradi mobilizacijskega kredita in njega porabe itd. — Posl. Nemec vprašuje, če so nameravani še novi izdatki. — Obširneje govori na to vodja fin. ministrstva Engel. Debata traja do 3. popoldne. Na popoldnevni seji se je nadaljevala in so govorili Mastalka, Bialy, Schlegel, Tonelli in Vasiljko.
Zunanji odsek.
Dunaj, 28. V odseku za zunanje zadeve je nemški nacionalec dr. W a 1 d n e r kritiziral zunanjo politiko, kakor da se je učil pri socialnih demokratih, na koncu je pa možato izjavil, da ne more ministrstvu izreči zaupanja, ampak glasoval bo — vendar za njegov proračun! — Grof P i n i n s k i obžaluje žalostne gospodarske posledice zunanje politike. Skrbeti je treba, da se zmanjša'nezadovoljnost Jugoslovanov. Poljaki bodo glasovali za proračun. — K a d 1-č a k želi, da se poslanik Czernin ne bi umaknil madjarsketnu šovinizmu. Popoldne je govoril grof Clam Martini c, ki pogreša trdne cilje v zunanji politiki.
Govorili so še Udržal, Vanek in Bugatto; potem se je oglasil B e r c h t o 1 d, ki je zopet zagovarjal modrost svoje politike, ne da bi bil povedal količkaj novega. Naposled je bil sprejet proračun zunanjega ministrstva; za dlspozi-cijski fond je bilo 12 glasov proti 6.
NADŠKOF DR. KOHN.
Olomuc, 28. »Miilirisches Tagblatt« poroča: Vesti, da odstopi kardinal dr. Bauer, se vedno bolj potrjujejo. Njegov prednik, dr. Kohn bo porabil material, ki ga je bil že enkrat objavil. za proseč, s katerim bi se rad moralično rel>' 'litiral. Zadeva bo dobila zelo velik obseg in bo tudi zadevala tazlične visokostoječe osebe, tako naučnega ministra Hussareka in vodjo finančnega ministrstva Engela.
PRED SABORSKIMI VOLITVAMI NA
hrvaškem.
Zagreb, 28. Uradni list poroča v&g^aj-o konferenci stranke Tomažičevih madžarbnov. Konference sta se udeležila tudi Skerlecz in minister Pejačevič. Konferenca je trajala ves dan . in končno je sklenila, da ne bo postavila lastnih j
bara in njegove jugoslovanske tovariše proti Italijanom. Toda vse kaže, da se slovenski narodnjaki ne marajo niti za stavo izpametovati. Hoditi za druge po kostanj v ogenj je staro opravilo tržaške slovenske rodoljubne družbe.
Kolikokrat smo povedali mi to, kar je povedal dr. Rvbaf na imenovanem občnem zboru. Gospodje pri »Edinosti« so se nam zato smejali. Sedaj je povedal ravno to narodni mesija, pa tiska »Edinost« take stare novice z debelimi črkami. Pa smo trdno prepričani, da ne bo vse nič pomagalo. Tržaška slovenska rodoljubna družba bo nadalje prevzemala in dobrosrčno darovala vsemu slovenstvu odij za korake, ki jih stori vlada še v bodoče proti Italijanom. Bog se usmili takih velikih politikov in naroda, kateremu jih je naklonil. Vemo pač, da niso ital. nacionalci nič boljši; ali čemu hodijo slov. narodnjaki po kopije v najslabši muzej, tega ne more razumeti noben pameten človek.
Umetnost in književnost.
— »Veda.« — 6. številka III. letnika je izšla in se razpošilja začenši z 21. t. m. Vsebina: Odgovori na »Vedino« anketo o Jugoslovanskem vprašanju: Dr. Pavel Turner, Ivan Hribar, Vladimir KnafliČ- Dr. Bogomil Vošnjak: Študije k problemu Jugoslovanskega naroda. — Ivan Koštidl: O sorodstvenih razmerah Jugoslovanov. — Dr. Ernest Miler: Glavne škole u kriminalnoj znanosti. — Pregledi in referati: Slovstvo, jezikoslovje, zgodovina, umetnost. Dr. Ivan Prijatelj: Nove smeri v ruski poeziji. Milan ševič: Stogodišnjica Petra II. Petroviča Njegoša, vladike Rada. Ivan KoštiAl: Bibliografske zanimivosti iz reformacijske dobe. Dunajska cesarska akademija znanosti in slavistika. Saša Šantel: O futurizmu in kubizmu. Emil Adamič: Novi Akordi, št. 4. in 5. H. Pa-jer: Svetovna organizacija duševnega dela. Filozofija, psihologija, pedagogika. Dr. K. Ozvald: Kamenje bo vpilo . • • Nova hrvaška knjiga. Psihologija v boju za svoj obstanek. Zgodovina. Dr. D. Lončar: Dr. Josip Gruden, Zgodovina slov. naroda, 2. zv. 1912. Politična ekonomija. Juraj pl. Tomičič: Čarinsko-politički eseji, II. Državna znanost. Dr- Bogomil Vošnjak: Pragmatična sankcija, politika. Q.: Nemški znanstveniki o politiki. V. K.: Aus dem Wilajet KUrnten. Publicistika- Dr- D. Vrečko: Slovensko časopisje. Beležke. S to številko je zaključen III. letnik te važne slovenske revije za zna-
nost in kulturo. Letnik obsega 44 poi z izreano bogato vsebino. Vsi važnejši slovenski pisatelji in kulturni delavci so med njegovimi sotrudniki. V IV. letniku bo vsebina »Vede« še raznolič-nejša in bogatejša in jo vsakomur priporočamo.
mmmmmi i ■ tm i—r—t———————————————
Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zaije«.
Tiska 'Učiteljska tiskarna« v Ljubliani.
Žepni
koledar
s
za delavce sploh in prometne uslužbence
za navadno leto 1914.
Ta žepni koledar je jako primeren za vsakdanjo rabo. — Vsebina: Koledar. — Dohodki In stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Mno-žllna razpredelnica. — Stare In nove mere. —
Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni In brzojavni tarif.
— Avgust Bebel (slika). — Obrtna nadzoml-štva v južnih avstrijskih deželih. — Avstrijske strokovne organizacije v letu 1912. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Produkcija v avstrijskih premogovnikih. — Letni prejemki železničarjev. — Organizacija železničarjev. — Največja lokomotiva. — Koliko časa rabi brzojavka, da obkroži zemljo. — Naše orožje. — Nezgodna statistika avstrijskih železničarjev za leto 1911. — Bogastvo. — Naj-vlšte železnice na sveta. — Balkanske železnice.
— Opuščene železnice. — Drobiž. — Beležke za vsak dan v letu. — Oglaai. — Cena posameznim Izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi „ZarJe“ v LJnb-
ljanl in po zaupnikih na deželi.
Posl. Wlnarsky:
Davčni delež veleposestnikov in kapitalnega premoženja pada neprenehoma od leta 1898, medtem ko se je delež delavcev in na-stavljencev zvišal od tretjine na polovico. Samostani ne plačujejo niti tretjine tega, kar bi morali plačevati. Novi zakon nikakor ne bo preprečil davčnih defravdacij. Celo poročevalec je priznal, da bo imela davčna oblast hude križe z vpogledom v knjige. Popi, plemenitaši in kapital bodo tudi nadalje uživali privilegije, če zbornica ne sprejme socialno demokratičnih predlogov.
Roškar se pritožuje zaradi krivičnega ravnanja s kmečkim prebivalstvom.
Razprava se prekine. N- ' 'e se pa debata o Pacherjevem nujnem	?u.
Smitka (soc. dem.) zai .. a, naj vlada predloži zakonski načrt, da se odpravi delavsia knjižica.
Dr. L i e b e r m a n n (soc. dem.) upozarja na velikansko število vojaških samomorov v
Galiciji. V javnosti pripisujejo krivdo zbornemu poveljniku, ki kaže premalo eneržije in ga zato v Javno^' nenujejo komercialnega svetnika.
ie ob 6. zvečer. Prihodnja seja jutri ob ■ dopoldne.____________________
*■
Moderna damska konfekcija .=
kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhnja krila v krasni
izbiri po zelo nizkih cenah
T7" m c>čl:elI In športni trgroTrlnalr
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
nasproti glavne pošte.
'
ško-srbske koalicije. Na konferenci je bil razgovor o bedočih saborskih volitvah in o kandidaturah.
ITALIJANSKI PARLAMENT.
Dunaj, 28. Včeraj je bil novoizvoljeni parlament slavnostno otvorjen. V prestolnem govoru je kralj pozdravil na podlagi novega zakona izvoljene poslance. Dalje govori prestolni govor obširno o pridobitvi Libije (Tripclitanije), naglaša važnost socialnega zakonodajstva, potrebo izgradbe šolstva in reforme meščanskega zakonika, ki naj podeli ženi mesto, katero ji gre.
Za razmerje med cerkvijo in državo veljajo načela naiobširneiše verske svobode, nikdar pa ne sme cerkev imeti ingerence na državo. Nadalje se bavi prestolni govor z balkanskimi razmerami in naglaša, da ima kredit Italije naj-solidnejšo podlago.
Trst!
- Dr. Rybaf je govoril na občnem zboru pol. društva »Edinost«. Povedal je nekaj predlanske resnice, zaradi katere je že sam pro-klamiral za izdajico že marsikoga, ki si jo je predrznil izpregovoriti. Povedal je, da hoče tržaška deželna vlada izigrati tržaške slovenske v narodnjake proti ital. nacionalcem. Stvar je ‘r.."* precej stara in je človeku žal, da mora konsta- J tirati, kako so slovenski narodnjaki že premno-gokrat nasedli na take limanice. Trdi državna vlada je že marsikdaj pošteno potegnila dr. Ry-
Konsumno društvo za Ljubljano in okolico
—------------registrovana zadruga z omejeno zavezo ——
vabi člane v zmislu § 33, zadružnih pravil na
redna članska zborovanja
ki bodo
28. novembra ob 8. zvečer v Sodni ulici 4 pri Novakoviču za Kolodvorski okraj
29, novemt>ra v Vodmatu pri Pavšku ob 8. zvečer za okrožji Vodmat-Moste.
30’ novemt>ra °b P°1 10- dopoldne na Jesenicah pri Peklarju, popoldne ob 2. pri
Jelenu na Savi, zvečer ob pol 6. na Koroški Beli pri Hkavcu.
DNEVNI RED:
1. Računsk0 poročilo za leto 1912|1913.
2. Volitev delegatov in namestnikov za občni zbor. ; .
3. Predlogi* ‘n nasveti oziroma pritožbe. Poročevalec ravnatelj Ant. Kristan. Pristop imfljo samo člani *n njih žene- — Pričakuje se obilna udeležba.
-
* PrpHinrf« !p treba vložiti 8 dni pred vršitvijo občnega zbora načelstvu, maioaa je	.	.	j
L.(,vi
■ i* r i
Nadzorstvo.
J. Kitek, preds.
FRANCOSKO ŽGANJE „DIANA
— z Mentolom je najboljše domače sredstvo.
Dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela Piecoli in pri gosp.:
Franc Babič, Berjak & Šober, Viktor Cantoni, B. Cvančara,
L. Cešnovar, Marija Jemec,
Ivan Jelačin,
" _ A. Jerše,
Anton Kanc,
L. Kotnik (biška), J. Krivic,
Anton Krisper,
Leskovic & Meden, • Antonija Mehle,
<: Tomaž Mencinger, Josip Mihelič, 1 J. Oblak,
J- Perdan,
V. Petričih nasL J. Sameč* ..... Ivan Pintah (Siska), J. RosshauP1«
A. Stacul,
A, Sušnik,
A. Šarabon,
F. Sark,	^
M. Spreitzer/ ,
Franc Terdina,
J. Vodnik (Šiška) pr,
Berta Ševar,
M. Krč-Gasperlin, „Konsumnem društvu" za Ljubljano in okolico.
TTfc	| Ker *o vžigalice jugoslovansko sodalno demokratične »tranke Že
I O/OF * pošlje priporoča se v marljivo od jemanje vžigalice „Arbeiterwilie".
* ::	Naroča se jih pri upravi .ZARJE* v Ljubljani. ::
r
registrovana zadruga z omejenim Jamstvom
priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd.
• v*«
po najmzji ceni
Vabi se torej cenjene člane, da vse svoie potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-
•n	kih	do	40	kron.	n:
/
Načelstvo.
mmm
F
M
m m
M 1*1 ■ m
□
:E
Žepni koledar
za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za-
•••
•••
ložbi „ZARJE“.
•••
•••
Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor
• H IN
vsako leto K 1*—.
Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani.
i
n
Občno konsumno društvo v Idriji
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Glavna prodajalna v lastni hiši.
Tri filijalke.
Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji.
Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufakturnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah.
Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev.
Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge --------- ter	jih	obrestuje po --------
-	5°|o
■■■■■■■■■■■■■H
□
-n—r* □
m
D
B
■
B
B
□
B
B
B
B
B
B
B
□
NASI ZAPISKI
<s
Socialistična revija.
REl
>ka
ipol
azn
AR(
veti
6-4
•L
or
u
Izide na leto dvanajst številk.
Cena:
Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države 6'40 K. — Za organiziVane delavce in dijake 3'60 K. Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2'50 K.
Posamezna številka po 42 vinarjev.
Naročnina se pošilja upravi „Naših Zapiskov" v Gorici.
  $
B
BBBBBBBBBSSBBB
■
□
p
st
turi
S
\c=>/
ZENSKI LIST
glasilo socialisiičnega ženstva
Urednica: Alojziji Stebi v Ljubljani.
Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin.
Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani.
eli
Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure, ki jih ima v zalogi
' a ,,Zarje“ v Ljubljani.
Pripovedni spisi:
Etbin Kristan: Francka in drugi. Cena 50 vin.
S. Mach ar: Magdalena. Preložil dr. Anton Dermota. Cena 2 K.
Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. I. del. Cena 2 60 K.
Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. II. del. Cena 2 K.
P. Mihalek: Iz nižin življenja. Cena 1 K, M. Gor ki j: Mati. Cena 4 K E. Zola: Rim. Prevel Etbin Kristan.
Znanstveni spisi:
Dr. Drag. Lončar: Politično življenje Slovencev.
Dr. Drag. Lončar: Dr. Janez Bleiweiš in njegova doba. Cena 1 K.
Dr. IvanPrijatelj: Prešernov spomenik.
Cena 80 vin.
Dr.Ivan Prijatelj: Drama Prešernovega življenja. Cena 40 vin.
Abditus: Občinski socializem.
—•— Vojna in socialna demokracija. Cena 30 vin.
~ •— Program socialne demokracije v Avstriji. Cena 6 vin.
—•— Vun z enako volilno pravico. Cena 4 v. —•— Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 8 vin.
Agitacijska izdajanja:
L i b e r a t u 8: V dobi klerikalizma. Cena 40 v. —Razprava VII rednega zbora jugoslovanske soc. dem. stranke. Cena 60 vin. Oto Bauer: Narodni ali razredni boj.
Cena 6 vin.
—•— Lurška pravljica. Cena 50 vin. Ljudski oder: Moderni razvoj. Troje predavanj soc. poslancev. Cena 40 vin.
Ant. Kristan: Socializem.I.zvezek. Druga izdaja. Cena 20 vin.
Ant. Kristan: Socialna demokracija in kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin.
Ant. Kristan: Zakaj smo socialisti? Cena 14 vin.
K. M a r x in Fr. Engels: Komunistični manifest. Cena 40 vin.
L. Wabrmund: Katoliško svetovno nazi-ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin.
Karl Kautsky: Kdo uničuje proizvajanje v malem. Cena 30 vin.
Knjižica časopisa »Naprej
KarlKautsky: Kapitalistični razred. Cena
30 vin.
Karl Kautsky: Proletarijat. Cena 30 v. Karl Kautiky: Razredni boj. Cena 40 v. Karl Kantsky: Država bodočnosti. Cena 50 vin.
Etbin Kristan: Nevarni socializem. Cena 30 vin.	.
Etbin Kristan: Strahovi. Cena 30 vrn. Anton Kristan: O konsummh diuštvih.
Cena 20 vin.
E. Kristan: Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 30 vin.
Koledarji:
Žepni koledar za leto 1913. Cena 1 K.	Y zalogi »o tudi še letniki 19*2, 1911.
Družinski koledar za leto 1913. Cena 1 K. 1910 in starejši.
Zadružni koledar za leto 1913. Cena 30 vin.
Naši Zapiski.
Dobe se po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912.
»Zarja":
letniki ta leto 1911/12, 1912/13, vezana po 14 kron.
Naročila
je naslavljati
MT Založbo,Zarje* v Ljubljani.
icn as< i k >or <1 r; Ivo eln ■adr Jer
Dr? ih : anc soc zel bali e z li
abi
Drž
'ki
epi
ftikr
ot,
asi
or
do
an;
oi<
•si i<
a n }< iti a
'V
nn ne 11 rič ; j |ttcl<
eh
po
tiei
ve
>rii
bei
tri
im
o
W<
dar
bit
kil«
)ri Dot Dri to Vič tež lju< stoiki de: ov do Dis Siji
de
če
'JO )0 Ka
M
bo
tU(
mr
bri mi bit me zv po v i m Je ril na